Ptuj, petek, 1. julija 2005
letnik LVIII • št. 44 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski
%

Pomirjujoie varen. Vznemirljivo lep. Novi Polo.
Dominico d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
liiiihidiit SkupMpraate 4Í - 6.71/1«) knL Bmi^ COť 122 -161 gft^
Mi že nabiramo kondicijo!
Kaj pa vi?
Po naših občinah
Ormož • Je župan oškodoval občino?
Stran 5
Po naših občinah
Hajdina • Kdo je
koga zavedel
Stran 8
Foto: Črtomir Goznik
Po naših občinah Kidričevo • Boj za
nov vrtec na starem mestu
Stran 8
Šolstvo
Cerkvenjak • Poškodba - splet nesrečnih okoliščin
Stran 12
Šport
Nogomet • Bo Dravo okrepil Kangane Ndiwazi?
Stran 15
9770040197060
Uvodnik
Kabrioletke
Kaj je kabriolet, je verjetno jasno vsakomur. Kaj so kabrioletke, pa že bolj redko komu. In da ne bo nejasnosti; kabrioletke je čudovit izraz za nekaj, kar ima podobne lastnosti kot avto brez strehe, torej izjemno zračenje, občutek svežine z okusom športnega in mimobežnega, pa še, za tiste bolj resne ljudi, lepa doza neresnosti.
No, ampak kabrioletke niso avto, ampak tista stvar, kije namenjena nogi, pravzaprav bolj podplatom, ker je vse ostalo bolj luknjasto. Neke vrste obuvalo, ki zajema vse vrste raznih cokel, natikačev, sandalov ipd., pač vse tisto, kar pušča večjemu delu noge, da gleda na plano.
Poletje je idealno za kabrioletke, tudi za dež niso neprimerne, saj vse tisto, kar priteče skozi luknje, tudi hitro odteče skoznje in se osuši. Poleg tega, če se noge prekomerno potijo, se smrad ne zadržuje. Malo manj prijetno je, če z njimi stopimo v »drek«, ampak po drugi strani, če v taisto stvar stopimo in zajamemo z zaprtimi čevlji, je vseeno bolje imeti kabrioletke, ker se ga skozi luknje rešimo prej.
Kakorkoli že obračamo, kabrioletke so strahotno praktična zadeva v vseh pogledih. Škoda je le, da niso predpisane kot nujno obuvalo, recimo, tudi na diplomatskem oziroma političnem parketu. Bi se prej videlo in zavonjalo, kdo je stopil v drek in kdo prekomerno »švica«. Tako pa se vsa svinjarija in smrad skrivata za poliranim usnjem salonarjev, dokler se človek ne se-zuje ali pa mu kdo drug (ne)namerno stopi in sname čevelj z noge - in potem smrdi še trikrat bolj.
Sicer pa, če pomislimo malo širše, je pojem luknjastih kabrioletk možno uporabiti marsikje. Nikakor ne zgolj za tisto, kar nosimo na nogah, ampak tudi za tisto, kar naj bi bilo v glavah
SM
Dornava • Do kod bo segla kanalizacija
Ptuj • Izredna seja mestnega sveta
Za regijo na barikade!
Ptujski svetniki so včeraj sestali na 8. izredni seji. V bistvu so le nadaljevali razpravo, ki so jo začeli na 31. redni seji, ko so dobili prve podatke o morebitnih negativnih posledicah sprejema predlaganih sprememb zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga je prejšnji teden sprejela vlada, ker naj bi se mudilo z oblikovanjem kohezijskih regij zaradi črpanja sredstev EU.
Vlada predlaga delitev Slovenije na dve kohezijski regiji in v bistvu uzakonitev 12 statističnih regij kot razvojnih, kjer pa ni razvojne regije Spodnje Podravje, čeprav je bila že zajeta v zakonu, ki ga je sprejela prejšnja vlada, ni pa nikoli prišel v parlamentarno obravnavo. V 6. členu novega zakona je zapisano, da je do ustanovitve pokrajine razvojna regija statistična regija. Glede na to, da bo zakon o skladnem regionalnem razvoju osnova za oblikovanje pokrajin, je že sedaj potrebno zahtevati, da se v besedilo zakona vpiše razvojna regija Spodnje Podravje; to je tudi zahteva kolegija županov Spodnjega Podravja. V zakon pa je potrebno vpisati tudi zahtevo o treh strukturnih regijah, ki naj bodo osnova za pogajanje za črpanje sredstev kohezijskih skladov EU.
Slovenija je bila zgodovinsko vedno razdeljena na tri regije, je med drugim povedala
Smo Dornavčani ali ne?!
Začetek izgradnje dornavskega kanalizacijskega sistema je tik pred vrati, kdo vse bo vključen, pa je še vedno bolj kot ne neznanka. Med tistimi, ki vse bolj sumijo in se bojijo, da bodo ostali brez priključka v domači občini, je dvanajst krajanov Mezgovcev v šestih hišah, ki geografsko še spadajo v občino Dornava, zaradi razmejujočega železniškega tira pa so bili v preteklosti, zlasti pri investicijah, že večkrat, kot pravijo, odrinjeni na rob.
Lidija Majnik. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je napovedal boj z vsemi sredstvi za omenjeni zahtevi; dokler bo šlo z dokumenti, bo boj za Ptuj kot regijsko središče in središče pokrajine potekal z njimi, ko te možnosti ne bo več, pa tudi na barikadah. Temu so pritrdili tudi svetniki ter potrdili predloga za spremembo prejšnji teden sprejetega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Zanju je glasovalo 17 svetnikov iz koalicije Za drugačni Ptuj, glasovali pa niso svetniki SDS in NSi, pri čemer je svetnik SDS Milan Petek posebej poudaril, da ne gre za obstrukcijo, ampak so prepričani v delo te vlade in prepričani, da bo Ptuj sedež regije in nato pokrajine.
Na včerajšnji seji je bilo veliko slišati o tem, da bi o tako pomembni stvari, kot je regija Spodnje Podravje, bilo potrebno strniti vrste, ne glede na stranke, ker gre za dolgoročni interes Ptuja, kot je še posebej poudaril Milan Čuček: gre za umeščanje Ptuja v Sloveniji in umeščanje Slovenije v EU. Nerazumljivo je, da bi dve mestni občini ne bili upravičeni do razvojne regije, na drugi strani pa taisti zakon priznava regije s 40 do 50 tisoč prebivalci brez mestnih občin.
Po včerajšnji razpravi na mestnem svetu je sklepati, da je ptujskost v tem primeru pogrnila.
MG
Po zadnjih informacijah naj bi se podobni zapleti zaradi železniške proge zgodili tudi pri izvedbi projekta kanalizacijskega sistema. Zaradi podboja železniške proge, ki je nujen, da bi se na primarni kanalizacijski vod lahko priključila gospodinjstva na drugi strani proge, naj bi se namreč precej podražila izgradnja kanalizacije, zato je župan Franc Šegula na minuli majski seji glasno razmišljal o cenejši varianti. Ta pa pomeni, da naj bi se omenjene družine priključile na gorišni-ški kanalizacijski sistem, ko se bo ta pač gradil. To pa prizadetim Dornavčanom, čeprav nikakor niso proti rentabilnemu poslovanju občine, ne gre v račun.
»Ogorčeni smo nad izjavo župana. Zgleda, da je že ustaljena praksa županov, da smo vaščani Mezgovcev na desni strani železnice največji strošek za občino. To utemeljujemo z izvedbo vseh projektov, ki so se izvajali v našem kraju. Če začnemo z asfaltiranjem, je bila v prvi fazi cesta asfaltirana iz smeri Dornava le do proge. Drugi projekt je bila napeljava vodovoda, zatem telefon, kabelska pa je še sedaj iz občine Gorišnica. Konec koncev tudi cestna razsvetljava ni bila speljana preko proge, še manj pa zgrajeni pločniki. To so dejstva, zaradi katerih smo razočarani nad občino, ki je izvajalec v vseh teh projektih. Vaščani tega dela Mezgovcev smo dobili občutek, da nimamo enakih pravic kot vsi ostali prebivalci občine Dornava. Zdi se nam, kot da bi bili na slovensko-hrvaški meji, saj nam pri večini projektov priporočajo občino Gorišnica. Prepričani smo, da smo krajani tega dela Mezgovcev enakovredni občani Dornave, saj plačujemo vse dajatve in obveznosti do občine Dornava,« so zapisali v pritožbi, ki jo je podpisalo dvanajst polnoletnih podpisnikov, županu Šeguli ogorčeni Mezgovčani in dopis zaključili z zahtevo: »Zahtevamo, da se nehajo pogovori z drugimi občinami o izvajanju projektov, ki se izvajajo v naši občini. S podpisi te pritožbe protestiramo zoper tako početje župana g. Franca Šegula. Hkrati pa prosimo župana in občinski svet, da nas v konkretnem primeru (gradnji kanalizacije) in v bodoče v vse projekte vključite kot enakovredne občane. Želimo, da nas o vseh zadevah, ki se tičejo tega dela naselja Mezgovcev, obveščate. Glede same gradnje kanalizacije pa zahtevamo sestanek z vaškim odborom, na katerem bomo
lahko uveljavljali svoje pravice.«
Dani Petek, eden od podpisnikov peticije županu, se tudi sprašuje, kako je možno, da težavnost preboja in priključitve šestih že zgrajenih hiš in še dveh, ki se bosta v kratkem zgradili v tej soseski, ni bila predvidena in zajeta v projektu: »Projekt izvedbe je bil vendarle osnova za razpis za izvajalca del. Že sama priprava projekta stane nekaj denarja, mi pa nismo bili obveščeni o ničemer, niti o poteku voda, služnostnih pravicah ali da bi dali kakšno soglasje. Konkretno ne vemo niti, ali so bile naše hiše tu zajete v skupni projekt. Zdaj pa spet prihajajo na dan informacije, da naj bi se mi priključili gorišniški kanalizaciji, dve gospodinjstvi na dornavski strani proge, ki spadata v občino Gorišnica, pa naj bi dobili priključek z dornavskega kanalizacijskega sistema. To vse skupaj nam, ki živimo na robu dornavske občine, nenazadnje zveni kot poceni prodajanje dela naše, dornavske soseske za dve go-rišniški hiši!«
Bojazen občanov, da bodo res izpadli iz skupnega do-rnavskega projekta, je glede na preteklo prakso povsem opravičljiva, poleg tega pa nihče od odgovornih na občini, od župana naprej, ne more dati končnega odgovora o tem, ali bodo Dornavčani na drugi strani proge priključeni na dornavsko ali gorišniško kanalizacijo.
Svetnik Mirko Černivec pravi, da se bodo v občinskem svetu na vsak način zavzemali za vključitev prav vseh domačih gospodinjstev brez razlike: »Res pa je, da je projektant povedal, da je preboj pod progo na tem mestu zaradi zahtev železnice zelo zahteven in bo potrebna posebna prečrpalnica z agregatom za primer izpada elektrike, sicer lahko pride do zalitja hiš s fekalijami. Tu se je zdaj zadeva ustavila in počakati moramo na izračun oziroma oceno izvedbe tega preboja. Šele potem se bomo odločali naprej, zaenkrat ni pa še prav nič sklenjenega. Ko bo vse jasno in zbrana vsa dokumentacija, se bomo pogovorili tudi z vaščani.«
Nekoliko drugačne informacije je na občinskem sedežu v tajništvu dobil Janez Lah: »Na tajništvu so mi rekli, češ da nas s sprejetjem sklepa svetnikov o uvedbi sodobnejše vakumske tehnologije ni več v projektu.«
Župan Franc Šegula na dvome dela svojih občanov odgovarja: »Projekt kanalizacije je bil narejen za celotni nižinski
Dani Petek, eden od krajanov Mezgovcev z »one strani proge«, se sprašuje, ali so še Dornavčani, glede na to, da so se pri dosedanjih večjih investicijah vedno morali boriti za svoj delež.
Bodo Dornavčani iz Mezgovcev na drugi strani proge dobili kanalizacijo iz Dornave ali Gorišnice?
del občine. Po izbiri izvajalca del in posvetu s projektantom so se svetniki na majski seji odločili za sodobnejšo in ne klasično tehnologijo, kot je bila predvidena najprej, zaradi česar je prišlo do določenih sprememb v sami izvedbi. Zato je zdaj v pripravi nov projekt preboja pod železniško progo in šele ko bo dokončan in bodo znani vsi podatki, bomo lahko razpravljali o tem. Zaenkrat pa ni še nič dokončnega, nihče ni izključen in vsekakor si bomo prizadevali, da bi izvedli sistem v celoti.«
Dani Petek pa v možnost priključitve na dornavski kanalizacijski sistem hudo dvomi, čeprav po drugi strani upa, da njegovi dvomi ne bodo uresničeni: »Ni mi čisto jasno, zakaj je naenkrat takšen problem ta preboj in zakaj naj bi tako hudo podražil investicijo. Navsezadnje se lahko naredi ceneje tudi 50 ali 100 metrov nižje ob progi, kjer je le en tir in ne tukaj, na mestu križanja s cesto, kjer je res lahko najdražji. Če je res bistvena težava v dodatnem denarju.«
Da se soseska mejnih Mez-govčanov iz občine Dornava ne bi mogla priključiti na kanalizacijo, sicer ni nobenega dvoma; če to ne bo možno v matični občini, se bodo pač priključili na gorišniški sistem, ko ga bo ta občina začela graditi. Predvidoma, glede na to, da je v konzorciju sedmih občin s pričakovanjem evropske pomoči, naj bi se začetek gradnje zgodil čez dve leti, morda tri. O tem, kako si razdeliti mejna gospodinjstva obeh sosednjih občin, sta se župana že začela pogovarjati.
Kaj se bo izcimilo iz vsega skupaj in ali bo skupina Mez-govčanov dobila priključek v svoji ali sosednji občini, naj bi bilo malo bolj jasno potem, ko bo projektant pripravil oceno izvedbe preboja in bodo
Svetnik Mirko Cernivec pravi, da glede kanalizacije ni še nič dorečenega in da se bo vsekakor zavzemal za vključitev tudi tega dela Mezgovcev.
o tem svoje rekli še v dornav-skem občinskem svetu.
Sicer malo bogokletna ideja, ki se ji v dotičnem primeru niso izognili niti prizadeti sogovorniki, pa bi lahko hitro rešila vse težave: če bi se malo prestavila občinska tabla oziroma meja na samo traso železniške proge, bi izpuhtele prav vse težave _
SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02 ) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Gruškovje • Mejne takse
Občine se jim ne nameravajo odreci
Pobiranje mejnih taks, najsi gre za ekološke ali kakorkoli že jih občine, ki jih zaračunavajo, imenujejo, je že nekaj časa zadeva, ki buri duhove, seveda predvsem avtoprevoznikov. Okoljsko ministrstvo že nekaj časa napoveduje spremembe, menda v smeri ukinitve tovrstnih dajatev, s katerimi si ducat slovenskih mejnih občin lepo polni proračune, zgodilo pa se doslej še ni nič.
Kot kaže, se nekaj časa tudi še ne bo, čeprav odgovorni trdijo, da pravne podlage za mejne takse ni in je potemtakem njeno zaračunavanje nezakonito. Ampak kaj ko ministrstvo nima sodne moči prepovedi, lahko le predlaga oziroma poda svoje mnenje. Odloča pa lahko le ustavno sodišče, ki je v vsej dosedanji zgodovini obravnavalo le en takšen primer in razsodilo oziroma razveljavilo odlok občine o pobiranju mejne takse.
Občine vztrajajo pri pobiranju taks
Eden zadnjih sestankov v zvezi s to problematiko se je v Ljubljani odvijal konec maja. Udeležili so se ga predstavniki 12 obmejnih občin in Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter se pogovarjali o problematiki pobiranja različnih vrst taks na mejnih prehodih. Ministrstvo je na pogovoru predstavnike občin opozorilo, da so sprejeti občinski odloki pravno sporni, občinski veljaki pa so nato pojasnili razloge, zakaj so mejne takse uvedli. » Po njihovih besedah je največji problem vzdrževanje infrastrukture na mejnih prehodih, ki je v pristojnosti občin, edini vir financiranja, ki omogoča ustrezno vzdrževanje, pa predstavljajo sredstva, pridobljena s pobiranjem različnih vrst taks. Povedali so, da s taksami, ki jih pobirajo na mejnih prehodih, financirajo infrastrukturo in vzdržujejo mejne prehode, ki jih država ne vzdržuje v celoti. Predstavnik občine Šempeter-Vrtojba je tudi povedal, da sta se iz naslova obveznega plačevanja različnih taks na mejnih prehodih na območju njihove občine v celoti financirala tamkajšnji parkirni prostor in infrastruktura, vendar pa takse zaradi mne-
nja Ministrstva za promet ne pobirajo več, kar pomeni, da bodo morali tovrstno vzdrževanje opustiti, saj so ostali brez ključnega vira financiranja. Vse občine, razen dveh, ki sprejetega odloka ne izvajata, zato vztrajajo pri pobiranju različnih vrst taks in menijo, da imajo pravni temelj za tovrstne odloke,« je mnenje občinskih vodstev povzela Mateja Simčič, predstavnica za stike z javnostmi na okoljskem ministrstvu ter še dodala: »Na majskem srečanju so udeleženci ugotovili, da imajo, ne glede na rešitve težav občin v zvezi z vzdrževanjem mejnih prehodov in odpravljanjem okolj-skih posledic zgoščenega prometa, mejne takse značaj cestninskih in ne okoljskih dajatev. Primerjava z evropsko zakonodajo na tem področju kaže, da se s sredstvi tako pobranih taks, na podoben način kot s cestninami, krijejo stroški vzdrževanja cestne infrastrukture, v katere so vključeni tudi zunanji okoljski stroški, povzročeni zaradi emisij snovi v zrak iz motornih vozil, hrupa, ki ga povzročajo, in prezasedenosti cestne infrastrukture ob prometnih konicah.«
In pri tem je (zaenkrat) ostalo, kar pomeni, da pobiranje mejnih taks ostaja, dokler ne bo okoljsko ministrstvo v povezavi z ostalimi (gre za ministrstvo za promet, javno upravo in finance) našlo kakšne drugačne rešitve.
Ministrstvo ne more prepovedati pobiranja taks
Da se na tem področju še ohranja status quo, je potrdil tudi sekretar na ministrstvu za okolje Dušan Pic-hler: »Konkretnejše rešitve bo možno pričakovati šele s sprejemom spremenjenega zakona o financiranju ob-
čin. Trenutno potekajo dogovarjanja znotraj pristojnih ministrstev. Dejstvo pa je, da nobeno ministrstvo ne more prepovedati pobiranja mejne takse. To lahko stori izključno ustavno sodišče. Če mejna občina sprejme in objavi ustrezen akt oz. odlok o pobiranju mejne takse, potem jo pač lahko pobira. Koliko ima takšno dejanje zakonske osnove, pa je druga zadeva, o kateri ministrstvo ne more razsojati, torej ne more reči, ali je to protizakonito ali ne. To seveda velja za vse občine in mejne prehode, torej tudi za MMP Gruškovje. Če ta prehod leži na območju dveh občin, ki se dogovorita o pobiranju mejne takse in sta obe sprejeli odlok o tem, potem takso pač lahko pobirata.«
Kot je še povedal Pichler, so na poziv ministrstva pred nekaj meseci vse obmejne občine, ki pobirajo takso, poslale svoje odloke o uvedbi te dejavnosti: »Naša naloga bo vse te odloke poslati v presojo ustavnemu sodišču. Kdaj se bo to zgodilo, pa ne morem povedati. Gre namreč za proceduro, po kateri moramo dobiti zahtevo za pripravo vse potrebne dokumentacije, ki jo potem najprej pregleda vlada, nato pa jo pošlje na ustavno sodišče. To potem razsoja, ali imajo ti občinski akti zakonsko podlago ali ne.«
Od julija mejna taksa tudi za Žetale
Dokler se ne bo zgodil takšen »ukaz«, lahko občine veselo pobirajo takso naprej, pa najsi z zbranim denarjem res vzdržujejo mejno infrastrukturo ali ne.
V začetku julija, po odprtju novega MMP Gruškovje, je mejno takso poleg občine Podlehnik začela pobirati tudi sosednja občina Žetale. Do tega ima, glede na povedano, tudi vso pravico, saj del
Na MMP Gruškovje si bosta odslej mejno takso delili občini Podlehnik in Žetale.
mejnega prehoda leži na njenem ozemlju. »Pobiranje mejne takse poteka v dogovoru z občino Podlehnik, opravlja pa ga podjetje Eko taks, ki je to dejavnost za Podlehnik izvajalo že doslej. Z dnevom začetka obračunave mejne takse za našo občino so na vseh izdanih računih tudi uradni žigi obeh občin, tako da je jasno razvidno, za koga se taksa pobira,« je povedal žetalski
župan Anton Butolen in še pojasnil, da se občina ni lotila pobiranja takse, dokler ni stekla katastrska razmejitev ozemlja mejnega prehoda in še, da bo predvidena delitev zbranega zneska iz naslova mejne takse potekala v skladu z lastniškim razmerjem ozemlja mejnega prehoda, kar v praksi pomeni, da bo približno dve tretjini denarja pritekalo v podlehniški, ena
tretjina pa v žetalski proračun.
Navsezadnje je, z vidika obmejnih občin, ki na svojih ozemljih gostijo mejne prehode in se praviloma, vsaj kar zadeva Haloze, komaj borijo za preživetje, takšno iznajdljivost treba še pohvaliti. Slabo je le, če od lepih taksnih vsot, ki se zberejo čez leto, občani nimajo prav nič.
SM
Hajdina • Še o 18. seji sveta
Občina ne vstopa v spor z Meltalom
Na 18. seji sveta občine Hajdina, ki je bila 21. junija, so razpravljali tudi o dveh sporih, s katerima imajo opravka občine na Ptujskem, pravne naslednice nekdanje velike občine Ptuj: eden v zvezi s Perutnino in Termami, drugi z Meltalom.
Kot je svet seznanil župan Radoslav Simonič, je pri
Termah upati, da bodo občine z dokazovanjem solast-ništva uspele, tako jim vsaj zagotavlja odvetnik, sam pa je prepričan, da bo težko dokazati kontinuiteto nasledstva. Glede Meltala Maribor pa, ki toži Mestno občino Ptuj zaradi plačila 62 milijonov tolarjev, kolikor je znašal odškodninski zahtevek ob začetku sodnega postopka (zdaj je že narasel na dobro milijardo tolarjev, ki vključuje tudi obresti in izpad dobička) je župan povedal:
"Občina Hajdina ne vstopa v predmetno pravdo kot solidarna dolžnica v nobenem primeru, ker menimo, da je bila v osnovni storjena pravna napaka z vstopom MO Ptuj v spor z Meltalom, in ker kontinuiteta nasledstva spora spada pod upravno enoto, ne pod lokalne skupnosti. Sporazum o delitvi premoženja ne vsebuje dogovora, da občine, podpisnice sporazuma, solidarno odgovarjajo za morebitne obveznosti." Takšen je tudi odgovor Občine Hajdina Mestni občini Ptuj v zvezi s tem sporom.
Od nedavnega je stanovanj-sko-poslovni objekt Hajdina, v katerem bo imela sedež tudi Občina Hajdina, pokrit. Po vgraditvi stavbnega pohištva so se pričela obsežna instalacijska dela, potekajo pa tudi že dela na fasadi. Do občinskega praznika naj bi bil objekt dokončan, prav tako objekt Mercatorja. Izšel pa je tudi že razpis za dela na izgradnji kanalizacije do po-slovno-stanovanjskega centra v dolžini 400 metrov kot tudi za kanalizacijo Draženci v dolžini 1100 metrov.
Foto: SM
Ptuj • Čučkova 2 ima nove stanovalce
16 neprofitnih stanovanj in poslovni prostori
Čučkova 2 vse od obnove v letu2002 buri duhove. Svetniki mestne občine Ptuj še vedno čakajo na podatke iz revizije, če je bila izvedena, kot je napovedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Dela na njeni obnovi so se končala maja letos, 18. maja je bil opravljen tehnični prevzem, 31. maja pa izdano uporabno dovoljenje. 16 srečnežev je na priložnostni slovesnosti, ki je bila 23. juni-
ja, prejelo ključe neprofitnih stanovanj, v Čučkovi 2 pa so uredili tudi 222 m2 poslovnih prostorov. Skupna površina stanovanj presega 1005 m2. Stanovalcem in uporabnikom poslovnih prostorov je
na voljo tudi 22 parkirnih mest. Simbolično odprtje objekta, čigar obnova je trajala skoraj tri leta in je zahtevala nekaj manj kot 199 milijonov tolarjev proračunskega denarja, so opravili ptujski
sprejeto dokumentacijo, da se bodo že takoj na začetku izognili težavam, ki ponavadi spremljajo uporabo novih stanovanjskih prostorov.
Predajo ključev novih stanovanj je s kulturnim programom pospremil Ptujski kvartet.
MG
V Čučkovi 2 so uredili 16 neprofitnih stanovanj, v uporabo so jih predali 23. junija.
Foto: Langerholc
Foto: Langerholc
Vrvico so prerezali (od leve) dr. Štefan Čelan, Majda Grgur in Janez Belšak.
župan dr. Štefan Čelan, direktor Podjetja za stanovanjske storitve Janez Belšak in ena od stanovalk Majda Grgur. Za stanovanja v Čučkovi je na javni razpis prišlo 75 vlog, 5 stanovanj je bilo dodeljenih na podlagi kriterijev za neprofitna stanovanja, 11 pa na podlagi socialnih kriterijev. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je stanovalcem zaželel prijetno počutje in da bi v mestni občini Ptuj uredili še kakšen kompleks stanovanj, ki jih to okolje nujno potrebuje. V mestnem svetu bodo potrdili vsako dobro tovrstno zamisel. Direktor Podjetja za stanovanjske storitve Ptuj Janez Belšak pa je priporočil uporabnikom novih stanovanj, da skrbno preučijo
Deželna Banka Slovenije
vedno blizu
Deželna banka Slovenije dd, Kolodvorska 9,1000 Ljubljana, T 01/4727100, info@dbs.si, www.dbs.si

Velika izbira stensitili in tainili keramičnili pioščic
Skrbimo za

<|-|) udobnejše bivanje
MCK d.o.o. '
Borovci 64, 2281 Markovci
tel.: 02/754 00 90
fax: 02/754 00 91
Ptujska cesta 17, 2270 Ormož
tel.: 02/741 72 70, fax: 02/741 72 71
Obrtna cona NOVI JORK pri Markovcih
U'^Ù'M ;jj3j!jjjjjj jju '^'jlomo
jj-j iimli\ iJu
i ií-JjJííjJíJ 'Aliîih'J U^UdjJJ 'Arà'M JD 'Jj -j \3i-ii bi-^-i '1'iltif
Izvajamo vs£i instalacijsKsi in Ice ram i ca rs Ka dela
AKCIJSKA RAZPRODAJA
Keramičnih ploščic iz OPUŠČENIH PROGRAIVIOV od 20 do	popust!
DO RAZPRODAJE ZALOG
Ormož • Je župan oškodoval občino?
Pošte so zlata jama
Na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala ormoška opozicija, je bilo slišati številne krepke, ena močnejših je gotovo ta, da opozicija razmišlja, ali naj kazensko ovadi župana zaradi suma povzročanja gospodarske škode.
Bogomir Luci, svetnik SDS, je opozoril na domnevno sporno prodajo parcele v Podgorcih, na kateri naj bi se gradil poslovno-stanovanjski objekt. Na razpis sta se prijavila dva ponudnika - Invest Hardek, ki je za zemljišče ponudil 4 milijone SIT, kar je okrog 40.000 več od izklicne cene, in podjetje Žiher iz Moškanjcev, ki je ponudilo 5,2 milijona. Kljub temu da so ponudili za 1,240.000 tolarjev, oziroma za 30 % več, jim parcele niso prodali. Luci trdi, da je šlo za razpis za vnaprej znanega kupca, saj so komisija in župan sklenili, da se pogodba ne sklene, in ponudnikoma vrnili kavcijo. To so utemeljevali s tem, da
podjetje Žiher nima podpisanega pisma o nameri s Pošto Slovenije (v poslovnem delu naj bi bili prostori pošte). Investitor se je ponudil, občina pa naj ga ne bi izbrala, ker ni bil iz prave stranke in pravega imena. Občina je na ta način ob lep kupček denarja, zato opozicija razmišlja, ali je v tem primeru šlo za kaznivo dejanje povzročanja gospodarske škode in ali velja proti županu vložili kazensko ovadbo. Svetnik Alojz Sok je povedal, da za to obstaja velika verjetnost.
Sicer pa naj bi bila po mnenju opozicije gradnja pošt v občini prava zlata jama. Nepravilnosti naj bi se dogajale tudi v zvezi s prostori pošte
na Kogu, zato je Luci o tem obvestil ministra za gospodarstvo in zadeve so menda potihnile. Začele pa so se grožnje, da bodo pošto na Kogu zaprli.
O proračunu v Ormožu ne razpravljamo
Občinski svet v Ormožu opravi splošno razpravo o proračunu, brez da bi svetniki lahko povedali, vsaj v imenu svetniških skupin, svoje mnenje. To je eden največjih očitkov opozicije, ki se vleče že leta. Sok je povedal, da sta člena, ki to opredeljujeta, povsem jasna.
Opozicija je vložila predlog za spremembo poslovnika in statuta glede sprejemanja proračuna OS. V odgovoru je bilo rečeno, da so takšne spremembe za prejšnji sklic OS in za komisijo pri DZ za lokalno samoupravo, ki sta to sprejela, žaljive.
»Rebalans proračuna je za 500 milijonov večji od osnovnega proračuna, ker se niso izvršile vse investicije v letu 2004, kar se vidi iz zaključnega računa. Povečuje se zadolževanje in planirana prodaja občinskega zemljišča. Največ postavk je iz sklada stavbnih zemljišč, ki je zelo visoko planiran, v primerjavi z zaključnim računom za 2004, kjer je bila ta postavka
realizirana komaj v višini 13 %. Če hočemo razumeti rebalans, ga je treba brati skupaj z zaključnim računom. Preden smo odločali, bi morali imeti podatke, iz katerih bi bilo mogoče razbrati vrednost komunalnega podjetja. Še sedaj ne vemo, kašno je stanje v CSD,« je navedel razloge za obstrukcijo rebalansa Alojz Sok. Napovedal je tudi, da bo naslednjo občinsko ekipo zaradi nakupa doma še zelo bolela glava. Prične se namreč odplačevanje kredita za naslednjih 13 let po 36 milijonov SIT letno. Poleg rednega poslovanja bo to precejšnje breme za dom. Na domu je vpisana tudi hipoteka pri Banki za razvoj.
Predsednik SDS Branko Šumenjak je spregovoril o poročilu računskega sodišča, ki je objavilo v revizijskem poročilu negativno mnenje o delu NO ormoškega občinskega sveta (o čemer smo že poročali). »Obveščali niso nikogar, niti se ne da ugotoviti, koliko revizij je bilo opravljenih. Podobno kot poročilo davčne uprave pred leti.« Ponovno pa naj bi prišli na plan podatki, da so bila sporna izplačila plač direkto-
rice zdravstvenega doma. Po Šumenjakovih besedah naj bi šlo za delo v popoldanskem času, neupravičene dodatke in 50 nadur vsak mesec. Kljub temu da je ZD javni zavod, se revizijsko poročilo ni pojavilo na sejah OS, s strani svetnika pa je bilo celo zagotovljeno, da je v ZD vse v redu.
Tanja Vaupotič, svetnica N.si, je postregla še s podatkom, da bi o novi policijski postaji v Ormožu na OS lahko razpravljali. V pisanju ministra Mateja je lepo zapisano, da je bila Občini Ormož informacija o projektu novogradnje policijske postaje Ormož posredovana v januarju 2005 za obravnavo v občinskem svetu, kar pa se ni zgodilo. Za novogradnjo je policija lani kupila 4150 kvadratov veliko zemljišče za 77 milijonov SIT. Nova postaja mora biti zgrajena v letu 2006, ker so zagotovljena tudi mednarodna sredstva. Izbor lokacije je temeljil na strokovni oceni policije kot najprimernejši lokaciji in lokacijski informaciji, ki jo je izdala Občina Ormož, so še navedli iz vsebine pisma.
vki
Ormož • Obisk poslanske skupine SD
Videm • Občinski DeSUS ima novo vodstvo
Obmejnost kot priložnost Za več članov in
v v
V ponedeljek sta se v Ormožu mudila člana poslanske skupine SD Janko Veber in Feri Horvat.
Gosta sta najprej obiskala lokalno vodstvo stranke, nato pa so se skupaj podali po občini. Gosta sta obiskala TSO, središki obrat Droge iz Portoroža, nato pa so še turistično kmetijo Hlebec na Kogu, kjer so se srečali s tamkajšnjim predsednikom KS Slavkom Percem. Ta jih je seznanil z načrtovanim referendumom za samoprispevek, kar je Veber označil kot veliko zavzetost lokalnega prebivalstva, da gre razvoj naprej. Polna vtisov sta politika SD na tiskovni konferenci predstavila svoje videnje in priložnosti za okolje, v katerem živimo.
Janko Veber je priznal, da je v Ormožu prvič in da je to okolje doslej spoznaval le skozi razprave v parlamentu. Kot podpredsednik odbora za kmetijstvo se je srečeval
s problematiko sladkorne pese, kljub temu ga je presenetil podatek, da je od tovarne odvisnih petkrat več ljudi, kot je zaposlenih. Povedal je, da v Sloveniji, kjer več kot polovica ljudi živi na podeželju, v zvezi s podeželjem govorimo le o kmetijski problematiki. Ta je le del celote, ki jo je treba sestaviti z ustvarjanjem delovnih mest, da bo podeželje lepo, urejeno in poseljeno. Feri Horvat je priznal, da ga usoda ormoške TSO še kako zanima, saj je sodeloval v odboru, ko je nastajala, in je na tovarno kar nekako čustveno vezan. Lastniki, ki so tujci, sentimentalnih vezi najbrž nimajo, zato bi morali prebivalci, kmetje, poslanci in vlada storiti vse, da tovarno ohranimo. Na vprašanje o prihodnosti tovarne sta oba politika zatrdila, da si Sloveni-
ja ne more privoščiti zaprtja, saj je razvoj celotnega okolja odvisen od nje. Torej reforma na trgu sladkorja da, vendar ob ohranitvi proizvodnje sladkorja v Sloveniji.
Kot možnosti za razvoj in napredek sta politika izpostavila predvsem ureditev ustrezne davčne politike. Poleg tega je lega Ormoža ob meji, ki se pripravlja, da postane šengenska, izziv, ki ga je treba sprejeti. Evropska unija ima za te kraje izdelane različne programe, kar lahko postane razvojna priložnost za obmejne kraje Avstrije, Madžarske in Slovenije.
Obisk sta zaključila z javno tribuno na temo Razvojne možnosti manj razvite pokrajine in s srečanjem gostov in članstva območne organizacije.
vki
podporo novi občini!
Novi, junija na volilni konferenci izvoljen predsednik videmskega Desusa je postal Franc Kirbiš. Kot sam zatrjuje, le za en mandat, saj se mora vodilni kader po njegovem prepričanju menjati na krajša obdobja.
Desus ima danes v Vidmu okrog 80 članov: »Naša želja je, da se članstvo stranke poveča. Želimo si namreč enakovredno delovanje z ostalimi strankami v občini , prav tako pa želimo z našim programom omogočiti pomoč občinskemu in krajevnim svetom; da bi bilo njihovo delovanje čim uspešnejše in učinkovitejše,« je po prevzemu funkcije predsednika povedal Franc Kirbiš, ki je sicer član Desusa od leta 2001.
»Po moji oceni je bilo preteklo delo Desusa v Vidmu dobro, stranka je delovala usklajeno, kar je razvidno
tudi iz tega, da je naš stranka v prvem mandatu imela najprej enega, zdaj pa že dva mandata po dva svetnika. Vsekakor pa bo potrebno več narediti na področju druženja in sklicevanja sestankov ter obravnave programov in aktualnih zadev. V programu smo si kot konkretno nalogo zadali to, da vsak član pridobi vsaj enega novega člana, člani odbora pa vsaj po tri nove člane. Nadalje bomo naredili vse za uspešno sodelovanje z našima svetnikoma in jima pomagali pri pomembnih odločitvah. Prav tako bomo podpirali vse tiste ideje in
Janko Veber in Feri Horvat sta odgovarjala na vprašanja o razvojnih možnostih manj razvitih pokrajin.
Novi predsednik videmskega Desusa Franc Kirbiš: »Menimo, da je osamosvojitev Leskovca kot samostojne občine pametna in nujna poteza in jo bomo vsekakor podprli.«
projekte občine, ki so v prid mlajši in starejši generaciji. Nobenega dvoma tudi ni, da bomo podpirali ustanovitev nove občine v Leskovcu.«
O županskem kandidatu nič konkretnega
Po prepričanju predsednika Kirbiša je ustanovitev samostojne občine Leskovec velika prednost za ves kraj in celotno videmsko občino: »Sedaj je veliko preveč nesoglasij na vseh področjih; razlike v razvoju pa so takšne, da ni možno nikakor in nikoli uskladiti skupnih interesov v dobrobit vseh.«
Glede njegove kandidature za župana na volitvah naslednjo jesen, o kateri se po Vidmu že nekaj časa bolj ali manj natihoma govori, pa je Kirbiš povedal: »Ne, kot stranka Desus imamo v programu predvsem kandidaturo naših članov za svetnike v občinski svet. Za župana pa bomo svojega kandidata predstavili le, če z drugimi strankami ne bomo mogli najti skupnega kandidata.« Kdo bi lahko bil skupni kandidat vseh strank, pa Kirbiš uradno pravi, da še ne ve.
Po prepričanju Franca Kir-biša bi lahko imel videmski Desus vsaj 200 članov in ta cilj želijo doseči.
Foto: vki
Ptuj • 31. seja mestnega sveta
Ptuj • Prebujanje kulture
Problemi pa se kar kopičijo Postpesimisticno
prebujanje Ptuja
Ptujski mestni svetniki so se na 31. seji sestali 23. junija. Polemično so razpravljali v kar nekaj točkah dnevnega reda, v pobudah in vprašanjih so izražali nezadovoljstvo nad vse večjo neurejenostjo mesta.
Zahteve po ureditvi pročelij stavb v starem mestnem jedru še niso meso postale, odloka še vedno ni, edini javni WC obratuje premalo ur, grajski hrib ni pokošen, za to je kriva država, ki je lastnica, Ptujčani več ne bomo delali in plačevali namesto nje, ne glede na to, kaj si o tem mislijo turisti, ob sobotah in nedeljah bo po mestu po vikendaških objestniških nastopih še naprej nered, ker v proračunu za sobotno in nedeljsko interventno čiščenje ni denarja. Vsa mednarodna priznanja za urejenost mesta so ob takšni oblastni drži mestu prej v posmeh kot ponos, kot da bi ga kitili samo za tekmovanja. Kritiko pa si zasluži oblast tudi, ker ne vzdržuje in ureja športnega igrišča pri avtobusni postaji, ki je igrišče občinskega pomena in lastnina Mestne občine Ptuj, ugotavlja svetnik Liste krajevnih skupnosti mesta Ptuja Srečko Šne-berger. Svetniki Dejan Leva-nič, Peter Pribožič in Meta Puklavec pa so na mestni svet naslovili pobudo o urejanju prostorskega problema osnovne šole Mladika, župan dr. Štefan Čelan je pojasnil, da na tem delajo in da bodo v začetku tega tedna že podpisali sporazum o tem, ki se bo nanašal na ureditev območja osnovne šole Mladika in športnega parka Drava.
Ovadili župana
Šele na seji pa so ptujski mestni svetniki izvedeli, da jim je bilo poročilo o poslovanju KKS Ptuj, d. d., s predlogom o razporeditvi čistega dobička za leto 2004, dano le na znanje, ker je o njem že tako in tako razpravljal nadzorni svet in ga sprejel, ker tako zahteva zakon. Skupščina obravnava letno poročilo le v primerih, ko nadzorni svet ne potrdi poročila. Izvedeli pa so tudi, da mestni svet ni skupščina delniške družbe KKS, čeprav v poročilu piše, da skupščino sestavlja mestni svet MO Ptuj. KKS Ptuj ima trenutno le delničarja, to je MO Ptuj, župan pa je zakoniti zastopnik te občine in je zato upravičen zanjo nastopati v pravnem prometu. Župan sprejema sklepe kot zakoniti zastopnik delničarja. Kot edini prisoten na skupščini, je tudi njen predsednik, je na vprašanja svetnika Janeza Rožmarina, ki je imel na poročilo več vprašanj, odgovorila odvetnica Vida Mayr. Svetniki so bili seveda nejevoljni, ker je delniško družbo ustanovila Mestna občina Ptuj, ob njeni ustanovitvi pa je bilo rečeno, da če bodo kdaj imeli vpliv na delovanje kakšne družbe, bo to delniška družba KKS
Ptuj. Zdaj pa naj ne bi imeli niti pravice razpravljati oziroma razpravljajo že lahko, sklepov pa ne morejo sprejemati. Na vprašanja Janeza Rožmarina je pisno odgovoril tudi direktor družbe, ki ni imel komentarja oziroma je odgovoril le »nimamo komentarja«, s kom družba sklepa pogodbe, je tudi stvar družbe, nadaljnji razvoj lokalne TV produkcije je ena izmed prioritet lokalne skupnosti, k projektu so pristopili z vso resnostjo, kar pa zadeva novinarsko-ured-niško ekipo, bo oblikovana po strokovnih standardih in »žal« ne bo nikogaršnja. Na poglavje o sodniških zgodbah pa v KKS tudi nimajo komentarja. Za ustvarjeni bilančni dobiček pa so zapisali, da je predvsem posledica dejstva, da v letu 2004 niso mogli računovodsko prikazovati investicij v omrežje ter obračunati amortizacije, ker sistem še ni bil prenesen na družbo. Delno pa naj bi bil tudi posledica odprtih terjatev, ki izhajajo iz obdobja dvojnih položnic. Ker sestajanja pri županu zaradi kompleksne rešitve problema KTV niso prinesla želenih rezultatov, pobudo so dali člani iniciativnega odbora, so odbor, Ingel in Stojan Žižek napisali ovadbo zoper župana, Janeza Merca in Matjaža Gerla, predvsem zaradi tega, da bi naredili konec anarhiji, ker si MO ne prizadeva za konsenz. K temu jih je spodbudilo tudi poročilo KKS, ki je med drugim polno laži. Z ovadbo so želeli podrobneje seznaniti tudi župana, vendar jim to ni uspelo. Pogojno so v iniciativnem odboru sprejeli delniško družbo, Ingel pa naj bi ponovno postal operater, pogoji, ki pa bi jih moral sprejeti, so absolutno nesprejemljivi in škodljivi. V nobenem primeru pa niso bili pripravljeni odstopiti od tožb.
Zahteva po večji kvaliteti pogrebne službe
Tudi na 31. seji so svetniki razpravljali o komunali. Brez pripomb so sprejeli dopolnjeni program razvoja komunalnih dejavnosti za obdobje 2005/10 v Komunalnem podjetju Ptuj in potrdili za 5,1 odstotka višje cene na ptujski tržnici. Zataknilo pa se je pri predlogu za povišanje cen pogrebne in pokopališke dejavnosti. Predvsem so svetniki razpravljali o tem, da bi te storitve morale biti kvalitetnejše, pri nekaterih cenah, na primer pri najemninah za grobove, pa so bili mnenja, da so previsoke v primerjavi z drugimi. Za primerjavo cen so zaprosili že na odbo-
Ptujske postpesimiste so kot društvo že pred leti ustanovili člani Mladega foruma; nikoli pa ni zaživelo.
Foto: Črtomir Goznik
Igrišče za avtobusno postajo je občini vse prej kot v ponos.
rih sveta, vendar jih do seje mestnega sveta niso prejeli. Prav tako si želijo konkretnejše podatke o tem, kaj vse se bo še v okviru projekta ureditve novega rogozniške-ga pokopališča naredilo, ker projekt, ki je že bil izdelan pred desetimi leti, ni realiziran. Nikoli pa ni na mestni svet prišla zahteva po dodatnih sredstvih za te namene. Tako naj bi se v okviru novega projekta uredil žarni zid in kapelica, prav tako tudi javna razsvetljava. Svetniki pa bi tudi želeli izvedeti, kako se porabljajo sredstva za urejanje infrastrukture, ki jih Komunalno podjetja pobira ob najemnini za grob in niso majhna, znašajo 3164 tolarjev letno.
Zakaj mestna občina ne uveljavlja predkupne pravice?
Zakaj MO Ptuj ni uveljavila predkupne pravice pri nakupu bivše mlekarne, o tem so ptujski svetniki govorili že večkrat, ponovno pa na 31. seji, ko so svetniki tudi lahko izvedeli, da je mestni občini bil ponujen nakup za 149 milijonov tolarjev, podjetje Altius, ki sedaj ureja na tem območju ureja poslovno-stanovanjski objekt, pa je mlekarno kupilo od Pomurskih mlekarn za 70 milijonov tolarjev. Župan dr. Štefan Čelan je pojasnil, da so imeli kratek čas za odločitev za nakup, le 14 dni, poleg tega pa tega denarja ni bilo v proračunu. To je zelo malo denarja v primerjavi z leasingom za ureditev stadiona in glede na dodatne potrebe po prostoru pri zaokroževanju ponudbe športnega parka Drava. Prodaja mlekarne je postala ponovno aktualna, ker so svetniki dobili v sprejem sklep o realizaciji dela obveznosti MO Ptuj iz sporazuma med ministrstvom za promet RS, Mlekarno Ptuj in MO Ptuj. Takrat so v sklep zapisali, da bo občina kot odškodnino Mlekarni, ki jo je utrpela pri gradnji podvoza, brezplačno prenesla na zemljišče
Mlekarne v površini okrog 6 arov ob pomožnem nogometnem igrišču, dodatno pa se je zavezala, da bo delno pokrila stroške prestavitve cisterne in ventilatorjev v protivrednosti zemljišča v velikosti okrog 2 ara, ki ga ni bilo mogoče izročiti v naravi. Po skoraj osmih letih pa se je ugotovilo, da sklep ni bil realiziran, pravnim naslednikom Mlekarne Ptuj ni bila brezplačno prenesena parcela v velikosti 528 m2, razliko do 8 arov pa bo nadomestila na drugi parceli, pred tem pa si bo odmerila ustrezno površino za potrebe požarne poti ob mestnem stadionu. Pravni naslednik Mlekarne Ptuj naj bi tudi dopustil gradnjo VN in NN kablovoda na omenjenih parcelah brez kakršnekoli finančne obremenitve MO Ptuj. Več svetnikov je zanimalo, zakaj dogovorjeno nadomestno igrišče ni bilo vpisano v zemljiško knjigo, vpisa niso opravile pristojne občinske službe. Marijo Magdalenc, predsednico odbora za finance, je zanimalo, ali so zadeve dovolj preučene, da lahko svetniki o njih sklepajo, da jim ne bi kdo kdaj očital kakršnihkoli povezav z Altiusom. Zadeve so čiste, je pojasnil župan dr. Štefan Čelan. Sklep za brezplačno dodelitev osem arov zemljišča je bil, v njem so zapisali tudi, da MO Ptuj o prenosu zemljišča in morebitnem sofinanciranju sklene pogodbo z Mlekarno Ptuj, podpisal ga je takratni predsednik sveta MO Ptuj Milan Čuček, ki je pojasnil, da so bili takrat v dilemi, ali graditi podvoz ali ne, v igri je bilo 80 tisoč tolarjev proti 850 milijonom. Določene službe pa sklepa niso realizirane. Da pa se je Mlekarna prodala po toliki nižji ceni, pa je za kriminaliste, je še dodal Milan Čuček. Sklep o tem, da se zemljišče prenese v lastništvo podjetju Altius, je podprlo 19 svetnikov, proti ni bil nihče. Čeprav je bilo govora tudi o reviziji, se o njej niso odločali.
Ideja, na kateri je nastalo, promocija družbe brez predsodkov, sovraštva ali diskriminacije, na uveljavitvi urbanega okolja in njegove kulturne vrednosti preko projektov usmerjenih v delo z mladimi na območju držav JV Evrope, pa je z leti postala vedno bolj aktualna in zrela za udejanjanje tudi v našem okolju, je povedal Miran Meško. V Evropi so po-stpesimisti že dolgo nadvse dejavni, od nedavnega tudi na Ptuju. S svojo dejavnostjo želijo prečkati meje, od fizičnih do tistih v zavesti ljudi. "Za uresničevanje teh ciljev smo si ptujski Postpesimsiti izbrali kulturo. Z organizacijo koncertov, kulturnih srečanj in dejavnostmi, ki bodo obogatile dogajanje v starem mestnem jedru, si bomo prizadevali za medgeneracijsko povezovanje, saj verjamemo, da je prav jezik ustvarjalnosti in glasbe brezčasen in podira vse meje, poudarja Miran Meško.
Glasbeni poleti ptujskih postpesimistov se dogajajo v hotelu Mitra na Ptuju. Z njimi želijo obogatiti kulturno dogajanje v starem mestnem jedru, skratka, da bi se več dogajalo. Začeli so 5. junija, ko se je predstavil duo Erato. Drugo vabilo je bilo za 30. ju-
nij, ko se bo ob 20. uri pričel glasbeno literarni večer s Fe-rijem Lajnščkom, Dušanom Šarotarjem in skupino Občutek za veter.
Za Glasbenimi poleti je skupina ljudi, ki si želijo, da bi projekt zaživel tako, kot so si zamislili. Celostna podoba je v rokah s-Colibri, programski del Helene Meško, profesorice na Glasbeni šoli Maribor in članice strokovnega sveta Narodnega doma Maribor, sodelujejo še Repro studio Lesjak, podjetje Čisto mesto, Komunalno podjetje, Ptujska klet z vinom in Cvetka Kra-bonja s sadnim kruhom, saj je osnovni namen vrniti druženje v staro mestno jedro ter hotel Mitra, s Francem Mlakarjem. Tu je idealna lokacija za dogajanja, ki so si jih osmislili. K sodelovanju bodo povabili tudi vse druge, ki se ukvarjajo s kulturo na Ptuju. Za slovo od poletja pripravljajo posebno presenečenje, s katerim bodo javnost pravočasno seznanili. Do oktobra pa bodo oblikovali program, s katerim bodo kandidirali tudi na sredstva proračuna MO Ptuj. Končni cilj pa je, da bi Ptuj v bližnji prihodnosti dobil festival resnejše klasične glasbe.
MG
Prejeli smo
Koliko zasluži direktor KKS?
Prejšnji teden so v Štajerskem tedniku ponovno pisali o družbi KKS Ptuj, d. d. V članku izpod peresa Majde Goznik so kar povprek zapisana ugibanja in natolcevanja, ki imajo podlago v pisnih pripombah mestnega svetnika Janeza Rožmarina na letno poročilo družbe KKS Ptuj, d. d. V naši družbi smo na pripombe tudi pisno odgovorili, vendar novinarke očitno naša pojasnila ne zanimajo. Navedeno postane zanimivo v luči dejstva, da novinarka redno piše o naši družbi že več kot leto dni, ne da bi enkrat samkrat poklicala ali spregovorila s komerkoli iz naše družbe. Zaradi tega smo pač »obsojeni« na pojasnjevanje svojih stališč v pismih bralcev, kar v nadaljevanju tudi počnemo.
Razlaga podtikanj go-
spoda Janeza Rožmarina bi bila predloga, zato navajamo le dejstvo, da je poslovanje in poročilo pregledala neodvisna revizorska hiša, ki na pregledano ni imela nobenih pripomb.
V zvezi s plačo direktorja KKS Ptuj, d. d., naj povem, da so zapisane informacije v Štajerskem tedniku neresnične in zlonamerno prikazane. Znesek bruto plač zaposlenih v KKS Ptuj, d. d., je v letu 2004 znašal5.305.498,69SIT, pri čemer so v maso plač zajete celotne brutopla-če računovodkinje za 6 mesecev in direktorja družbe za 4 mesece (to, da sem osem mesecev družbo vodil zastonj, je očitno samo po sebi umevno). Prispevki delodajalca na izplačane plače so znašali nekaj več kot 1,7 mio SIT.
Iskreno upam, da bom dočakal trenutek, ko bo novinarko in zainteresirano javnost poleg najinih plač tako intenzivno zanimalo tudi, kako razvijamo sistem in kakšne nove storitve uvajamo.
Matjaž GerI
Direktor KKS Ptuj, d. d.
Lovrenc • 8. praznovanje občine Kidričevo
Odprtje večnamenskega športnega objekta
Bogat program prireditev ob 8. prazniku občine Kidričevo so zaokrožili s sklepno slovesnostjo v nedeljo, 26. junija, v Lovrencu, kjer so za častnega občana proglasili Antona Brgleza iz Cirkovc.
Na osrednji občinski slovesnosti, s katero so sklenili prireditve ob občinskem prazniku, so se v dvorani v Lovrencu zbrali župani in predstavniki občinskih uprav iz sosednjih občin, predstavniki delovnih in drugih organizacij ter številni domačini. Župan občine Kidričevo Zvonimir Holc je v slavnostnem nagovoru poudaril, da so v obdobju od zadnjega praznovanja v občini, kjer prednjačita gospodarstvo in kmetijstvo, s proračunskimi sredstvi, ki presegajo milijardo tolarjev, in z izdatnim sodelovanjem krajanov storili veliko. Do-
končali so šolo v Cirkovcah, na šoli v Kidričevem zamenjali dotrajano stavbno pohištvo, tako da je sedaj njihova osrednja prioriteta izgradnja nove šolske kuhinje ter otroškega vrtca v Kidričevem, čaka jih še obnova Tovarniške ceste ter obsežen projekt izgradnje Obrtne cone.
Zatem so podelili letošnja najvišja občinska priznanja. Župan Zvonimir Holc je skupaj z direktorico občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik in predsednikom komisije za odlikovanja in priznanja grb občine Kidričevo izročil uspešnemu
Foto: M. Ozmec
Grb občine Kidričevo so prejeli (z desne) Branko Strel, Bojan Lu-baj ter predstavnika PGD Mihovce-Dragonja vas in tamburaškega orkestra Cirkovce.
poslovnežu Branku Strelu iz Lovrenca ter Bojanu Lubaju iz Kidričevega za izredne uspehe na področju slikarstva in vinogradništva. Grb občine Kidričevo so izročili tudi prostovoljnemu gasilskemu društvu Dragonja vas, ki praznuje 80-letnico humanega delovanja, ter Tamburaškemu orkestru Prosvetnega društva Cirkovce ob 30-letnici delovanja. Plaketo občine Kidričevo so izročili Alojzu Šprahu, prvemu županu te občine za dolgoletno uspešno delo na področju lokalne samouprave. Listino častnega občana pa so svečano izročili Antonu Brglezu iz Cirkovc za večletno uspešno delo na področju kulturnega razvoja v občini, še posebej za izredno uspešno večletno vodenje folklorne skupine Vinko Kor-že iz Cirkovc.
Občanom in vodstvu občine Kidričevo je ob prazniku čestital poslanec v državnem zboru Branko Marinič, ki je posebej pohvalil uspešno sodelovanje z občinskim vodstvom, saj tudi v Ljubljani vedo, da projekti, ki jih snujejo v tej občini, ne padejo v vodo, ampak uspešno zaplu-jejo.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Pred novim večnamenskim športnim objektom sta zbrane nagovorila (z desne) predsednik gradbenega odbora Stanko Rihtarič in župan Zvonimir Holc, blagoslovil pa ga je župnik Karel Pavlič.
Letošnji zlati odličnjaki iz OS Kidričevo in Cirkovce v družbi z obema ravnateljema in županom.
Knjižna darila za odličnjake
V nadaljevanju slovesnosti sta ravnateljica OŠ Cirkovce Ivanka Korez in ravnatelj OŠ Kidričevo Brane Tonejc skupaj z županom Zvoni-mirjem Holcem čestitala in izročila knjižne nagrade 18 učencem iz OŠ Kidričevo ter 6 učencem iz OŠ Cirkovce, ki so osnovno šolo vsa leta zaključili z odličnim uspehom. Iz OŠ Kidričevo so si to pozornost prislužili: Adrijana Korez, Urška Glažar, Katja Kerček, Miha Kosi Fuks, Leo-nida Logar, Urška Strel, Darja Štagar, Gregor Vidovič, Eva Cicmanovič, Maja Hazenma-li, Uroš Jazbec, Anja Kornet, Denis Kouter, Ines Lampret, Žanin Maloič, Tim Malter in Žan Petek, iz OŠ Cirkovce pa: Barbara Munda, Samo Horvat, Barbara Korošec, Eva Koren, Anita Medved in Špela Drevenšek.
Medtem ko so z zvočnimi signali svojo hrupno vožnjo mimo dvorane naznanjali udeleženci 6. mednarodnega srečanja starodobnih vozil, ki so se v organizaciji kidri-čevskega Kluba ljubiteljev klasičnih in športnih vozil že dopoldne podali po vsej občini, so s kulturnim programom slovesnost zaokrožili mladi glasbeni ustvarjalci in člani tamburaškega orkestra PD Cirkovce pod vodstvom Draga Kleina.
Foto: M. Ozmec
Plaketo občine Kidričevo so izročili Alojzu Sprahu (desno), za častnega občana pa so proglasili Antona Brgleza.
Nov športni objekt
Številni gostje in domačini so se zatem presedli pod velik prireditveni šotor, ki so ga postavili v športnem parku Lovrenc in v katerem so se že dan pred tem vrstile različne prireditve. Pred novim večnamenskim športnim objektom, ki je veljal okoli 26 milijonov tolarjev in so ga zgradili ob izdatni pomoči občine člani športnega društva in krajani Lovrenca, je zbrane nagovoril predsednik gradbenega
odbora Stanko Rihtarič. Posebej se je zahvalil kidričev-skim svetnikom in županu, saj je občina že lani odkupila zemljišče tik ob igrišču in za gradnjo novega večnamenskega objekta namenila 5 milijonov tolarjev. V akcijo so se množično vključili člani športnega društva in domačini, ki so s prostovoljnim delom do konca leta objekt spravili pod streho. Ker je v letošnjem letu denarja za nadaljevanje gradnje zmanjkalo, pa jim je občina za dokončanje objekta namenila še 6 milijonov. S skupnimi močmi so dela z ureditvijo okolice končali tik pred praznikom, nov večnamenski športni objekt pa bo služil športnikom, gasilcem in po potrebi drugim krajanom. Za objekt, katerega predračunska vrednost je 26 milijonov tolarjev, je
občina prispevala dobrih 11 milijonov, preostalo pa člani ŠD in krajani, ki so opravili prek 3800 prostovoljnih delovnih ur. Največje breme je ob predsedniku gradbenega odbora nosil Drago Mur-šec, ki je za to vložil prek 400 delovnih ur, posebej pa so se zahvalili tudi občinskemu svetniku Antonu Leskovar-ju, ki je bil gonilna sila pri celotni akciji.
Ko sta vrvico pred novim objektom svečano prerezala župan Zvonimir Holc in predsednik gradbenega odbora Stanko Rihtarič, je objekt blagoslovil lovrenški farni župnik Karel Pavlič, s športnim nastopom pa so se predstavili najmlajši člani, nogometaši ŠD Lovrenc. Praznovanje 8. občinskega praznika so sklenili z ansamblom Ptujskih 5.
M. Ozmec
Kidričevo • Civilna iniciativa za otrokom prijazen vrtec
Boj za nov vrtec na starem mestu
Zgodba okrog gradnje novega vrtca v Kidričevem se ne odvija, tako kot je bilo načrtovano in projektirano. Ker so starši otrok in večina krajanov prepričani, da želi nekdo varčevati na račun njihovih otrok, so ustanovili civilno iniciativo za izgradnjo sodobnega in otrokom prijaznega vrtca.
Na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali predstavniki civilne iniciative (Cl) v torek, 28. junija, v prostorih Društva upokojencev Kidričevo, so skupaj s predstavniki sveta staršev vrtca in ravnateljico zavoda pojasnili, da so izzvani in ogorčeni predvsem zaradi oblastvenega ravnanja občine Kidričevo, ker ta ne dopušča soočanja argumentov pri odločanju, kje in kakšen vrtec bo v Kidričevem.
Ogorčeni so predvsem zaradi tega, ker je že skoraj dve leti izdelana vsa projektna dokumentacija za gradnjo novega vrtca na stari lokaciji, z novo varianto, ki predvideva gradnjo tik ob osnovni šoli, pa so prepričani, da se le prestavlja pričetek prenove vrtca za nedoločen čas. Prepričani so namreč, da bi obnova sedanjega
vrtca, ki v stoji v Parku mladosti že od leta 1965 in je s svojimi 10 oddelki popolnoma dotrajan in premajhen, že morala biti opravljena, in to na sedanji lokaciji, saj so o tem že lep čas sprejeti vsi potrebni sklepi občinskega sveta, izdelana je vsa projektna dokumentacija, ki je veljala prek 5 milijonov tolarjev, že pred tremi leti so si izborili uvrstitev na državno prednostno listo izgradnje, ustrezno gradbeno dovoljenje pa čaka že od leta 2003.
Že dogovorjeno pa se je spremenilo po marčevskem obisku šolskega ministra Milana Zvera v občini Kidričevo, predvsem po ogledu starega dela kidričevske šole, ki je zaradi dotrajanosti in neprimernosti šolske kuhinje že lep čas brez nje in torej nujno potrebuje novo. In ker novo
kuhinjo potrebuje tudi novi vrtec, njegova gradnja pa je dogovorjena na stari lokaciji, to je kakih 800 m vstran od šole, so očitno želeli ubiti dve muhi na en mah. lzoblikovali so nov, bistveno cenejši predlog, po katerem naj bi vrtec zgradili tik ob šoli, ob njem pa tudi novo kuhinjo, ki bi zadovoljevala potrebe obeh ustanov.
Ker so o novem predlogu, torej gradnji vrtca tik ob šoli, nekajkrat razpravljali tudi na sejah občinskega sveta, kjer ravnateljici vrtca niso dali besede, da bi svetnikom pojasnila svoja argumentirana stališča, predvsem pa, ker so izvedeli, da so na seji sveta kljub ne-strinjanju nekaterih svetnikov vendarle sklenili, da naročijo izdelavo projektne dokumentacije za vrtec tik ob šoli in v
Člani Kidričevske civilne iniciative so svoja stališča opremili z argumenti.
Foto:M:Ozmec
Foto: M.Ozmec
V Kidričevem vztrajajo, da bo novi vrtec zgrajen tam, kjer stoji sedanji že od leta 1965.
Hajdina • Izredna seja statutarno-pravne komisije
Kdo je koga zavedel
27. junija se je na prvi izredni seji sestala statutarno-pravna komisija občine Hajdina. Udeležili so se je vsi člani: predsednik Viktor Markovič in člani Dragi Stojadinovič, Anton Cestnik, Janko Merc ter Jože Kmetec; župan Radoslav Simonič se je opravičil.
manjšem obsegu, bojda z osmimi ali celo le s petimi oddelki, pa je Kidričanom prekipelo. Ne le zaradi tistih 5 milijonov, kolikor je že veljala projektna dokumentacija za gradnjo na stari lokaciji, predvsem zaradi dejstva, da želi nekdo privarčevati nekaj milijonov na račun kvalitete varstva njihovih otrok. Na pobudo sveta staršev Vrtca Kidričevo so ustanovili civilno iniciativo za izgradnjo sodobnega in otrokom prijaznega vrtca, v kateri so združeni prebivalci s celotnega gravitacijskega območja Vrtca Kidričevo, to je na območju krajevnih odborov Apače, Kidričevo, Kungota, Lovrenc, Njiverce in Strnišče. Med občani so že prvi dan zbrali prek 300 podpisov v podporo svojim zahtevam, da se vrtec zgradi na stari lokaciji, podpise pa zbirajo še naprej. Svoje zahteve so naslovili tudi na župana in
svetnike občine Kidričevo, o svojih stališčih in prizadevanjih so na tiskovni konferenci obvestili tudi javnost, še ta teden pa naj bi v Kidričevem pripravili okroglo mizo, s katero želijo priti do javnega dialoga in soočanja mnenj.
Zadeve naj bi se torej kaj kmalu razpletle kajti kot je bilo slišati na omenjeni konferenci, je vendarle treba prisluhniti tudi ljudem, ne le politiki. Še bolj jasen je bil član CI, nekdanji svetnik kidričevske in župan ptujske občine Vojteh Rajher: "V Popitovih časih so nam v Ptuju samo zaradi neke racionalizacije vsilili srednješolski center, pa se to očitno ni obneslo, sedaj, v Zverovih časih, pa nam vsiljujejo, da v Kidričevem zgradimo osnovnošolski center. To je nesmisel. ln zelo žalostno, da se vse skupaj dogaja spet na ramenih otrok."
M. Ozmec
V okviru dnevnega reda so razpravljali o neupoštevanju stališč statutarno-pravne komisije na 18. redni seji sveta, 21. junija, na kateri so sprejemali mnenje k državnemu lokacijskemu načrtu za cesto Slivnica - Draženci, in o referendumu.
Na seji komisije 20. junija, na njej je sodeloval tudi župan, so glede omenjenega lokacijskega načrta sprejeli stališče s pogojema, "da občinski svet daje pozitivno mnenje k predlogu državnega lokacijskega načrta za avtocesto Slivnica - Draženci in pod pogoji: da je na območju občine Hajdina AC vkopana in da se
izvede s podvozom pri križanju z železniško progo". Svetniki naj bi o mnenju glasovali po odhodu predstavnikov iz Ljubljane. Kot je znano, so v okviru 18. seje sveta občine Hajdina izglasovali pozitivno mnenje brez obeh pogojev, ob navzočnosti predstavnikov države. Pred razpravo in po njej je župan Radoslav Simonič pred glasovanjem povedal, da se glasuje o pozitivnem ali o negativnem mnenju. Na seji sveta so bili tudi predstavniki iniciativ, Ljudske z Zgornje Hajdine "Podvoz namesto nadvoza" in Civilne iniciative za AC od Slivnice do Gruškovja ter Ci-
vilne inciative Draženci. Svet občine Hajdina je izglasoval pozitivno mnenje z devetimi glasovi za in štirimi proti. Pred glasovanjem nobeden od predstavnikov statutarno-pravne komisije ni svetnikov seznanil s stališči, ki jih je prejšnji dan sprejela komisija, na kateri je bilo tudi dogovorjeno, da naj bi občinski svet sprejel sklep o imenovanju komisije za avtocesto, pozitivno ali negativno mnenje pa po odhodu predstavnikov. Tudi to se ni zgodilo, ker naj ne bi prali občinskega perila pred predstavniki države.
Zaradi neupoštevanja stališča statutarno-pravne komi-
sije je Viktor Markovič sklical prvo izredno sejo komisije. Na njej so sprejeli vsebino, ki je v bistvu kronološki potek v zvezi s sprejemanjem državnega lokacijskega načrta za AC Slivnica - Draženci. Vsebino so podprli Viktor Markovič, Dragi Stojadinovič in Anton Cestnik, vzdržala pa sta se Jože Kmetec in Janko Merc.
Do sprejema trase Hajdina-2 21. oktobra 2003 je veljal sklep o varianti Kidričevo, ki jo je svet občine Hajdina potrdil 30. 8. 1999, proti kateri prebivalci Zgornje Hajdine (onkraj proge) niso bili nikoli, ker so se vseskozi zavedali
nevzdržne prometnega situacije ob cesti Maribor - Ptuj. Ob sprejemu tega sklepa je bilo na svetu občine izrecno poudarjeno, da idealne trase ni, da je stroka opravila svoje in da je sedaj na vrsti lokalna skupnost, da bo potrebno v največji možni meri prisluhniti občanom, njihovim zahtevam in potrebam. Gre za razna prečkanja, nivojska in izvennivojska, za željo po podvozu pri križišču na Zgornji Hajdini za prebivalce onkraj proge. Kmalu so v zvezek pripomb peticijo priložili krajani naselja Zgornja Hajdina, ki nasprotujejo gradnji nadvoza čez železniško progo in regionalno cesto. Peticijo so napisali tudi v Dražencih, kjer so v celoti nasprotovali izbiri različice avtoceste Hajdina-2.
Referendum - da ali ne?
V zakulisju sprejemanja pozitivnega mnenja k DLN se je dogajalo marsikaj, nekateri
svetniki so bili pod hudim pritiskom, tudi zaradi trditve, da se bo denar odpeljal kam drugam, če ne bi glasovali za pozitivni sklep. Podvoza naj ne bi bilo le zaradi morebitnega občasnega zalitja z deževnico. Problem naj ne bi bil v odvodnjavanju meteornih vod, ne v denarju, je bilo še neuradno slišati, in čeprav so na 18. seji predstavniki države govorili o tehničnih zadržkih pri izpeljavi podvoza, je nekdo izmed njih po seji dejal, da stroka nariše in poišče rešitev za vse, če le dobi nalogo. Zdaj naj bi se zgodil referendum, ker ljudska volja ni bila upoštevana. Podpise so že pričeli zbirati. Medtem pa je prišlo tudi že do združitve Ljudske iniciative "Podvoz namesto nadvoza" in Civilne iniciative Draženci, ki se je organizirala maja letos. Za razpis referenduma morajo zbrati podpise 5 odstotkov volivcev z območja občine. Zbrali naj bi jih do konca tedna.
Ptuj • Praznik v minoritski cerkvi
Blagoslov mlnorltske Madone
V novo postavljeni mlnorltskl cerkvi na Ptuju so v sredo praznovali. Slovesno mašo In blagoslove je vodll apostolski nuncij v Sloveniji, njegova ekselenca msgr. Santos Abrll Y Castello. Pri maši so blagoslovili Marijin kip z otrokom in križ iz stare cerkve.
no nameščeni na prvotno mesto v cerkvi. Obnovil jih je akademski kipar in restavrator Viktor Gojkovič, ki je te dni praznoval 60. rojstni dan. V celoti je obnovil tudi ptujsko minoritsko Madono, Marijin kip z otrokom iz leta 1290, ki
je bil narejen v gotskem stilu, Josef Straub pa ga je za potrebe baročnega oltarja predelal v baročnega. Med bombardiranjem je bil močno poškodovan, po rekonstrukciji pa je ponovno ena najlepših upodobitev Marijine podobe v
Sloveniji. Postavili so ga med štiri svetnike.
Od srede je v novo zgrajeni cerkvi tudi križ - razpelo, ki ima veliko simbolično vrednost, saj je sredi porušene cerkve leta 1945 ostal popolnoma nepoškodovan. Cerkev je bogatejša tudi za dve barvni okni.
V okviru rekonstrukcije baročne fasade so v sredo blagoslovili in namestili tudi kovinski križ, težak 400 kg. Letos so cerkev nameravali posvetiti, ker pa še ni končana, so morali to namero opustiti, je povedal župnik p. Tarzicij Kolenko.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Slovesno mašo in blagoslov je na praznični dan vodil apostolski nuncij v Sloveniji, njegova ekselenca msgr. Santos Abril Y Castello.
Maše so se udeležili mi-noritski provincial p. Slavko Stermšek, gvardijan samostana p. Milan Kos, župnik p. Tarzicij Kolenko, naddekan ptujsko-slovenjegoriškega naddekanata Marijan Fesel, ptujski župan dr. Štefan Če-lan, državni sekretar Miroslav Luci, župan občine Hajdina
Radoslav Simonič, župan občine Dornava Franc Šegula, akademski kipar Viktor Goj-kovič in številni drugi.
Po 60 letih od bombardiranja cerkve so ponovno namestili oltar iz lesenih kipov, ki so delo znamenitega Josefa Strauba. Na posebne stebre iz portugalskega marmorja so v
okviru delne rekonstrukcije baročnega oltarja postavili obnovljene lesene Straubove kipe: sv. Frančiška Asiškega, sv. Antona Padovanskega, sv. Bonaventure in sv. Bernardina Sieneskega. Med poruše-njem cerkve 4. januarja 1945 so bili močno poškodovani, zdaj so obnovljeni in ponov-
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Od danes Bazeni energije
V novo postavljeni minoritski cerkvi so v okviru delne rekonstrukcije nekdanjega baročnega oltarja na posebne stebre iz portugalskega marmorja postavili obnovljene lesene Straubove kipe: sv. Frančiška Asiškega, sv. Antona Padovanskega, sv. Bonaventure in sv. Bernardina Sienskega in ptujsko minoritsko Madono, Marijin kip iz leta 1290, izdelan v gotskem stilu.
Miklavž • Krajevni praznik kar devet dni
Odvisno le še od vremena Pester program praznovanja
Danes se, če bo le vreme zdržalo, začenjajo legendarni Bazeni energije, največji žur ob bazenih (»pool party«) v državi. Klub ptujskih študentov ga letos organizira že šestič, prvič pa bo šlo za kar tridnevno prireditev z udeležbo obiskovalk in obiskovalcev iz vse Slovenije, ki bodo na zabavi tudi kampirali.
V Krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu so svoj krajevni praznik praznovali kar devet dni. Med 18. in 26. junijem so se zvrstile številne prireditve, ki so se zaključile minulo nedeljo zjutraj, ko je potekala biserna maša rojaka dr. Stanka Janežlča.
Kombinacija glasbe, plesa, iger, rekreacije, različnih delavnic in kopanja, ki poteka prvi vikend po izpitih na fakultetah, je v teh letih preras-
Foto: Nina IVIiiošič
Upajmo, da bo tudi letos tako vroče.
la v izjemno priljubljeno in množično obiskano tradicionalno prireditev v Termah Ptuj. To je organizatorjem omogočilo stvar letos zastaviti še drzneje. Bazeni energije naj bi tako v bližnji prihodnosti postali izjemno odmevna vseslovenska prireditev v stilu Soča Reggae Riversplasha, Rock Otočca, Metalcampa idr. Zanimivo je, da podobne prireditve za mlade na štajerskem koncu še ni.
Glavnina dogajanja se bo tudi letos odvijala v bazenih in ob njih (več kot 4.000 m2 vodnih površin, največji tobogani v Sloveniji, igrišča za odbojko na mivki in mali nogomet, kamp ob termah itd.) in na dveh odrih. Na glavnem odru bomo v petek zvečer videli skupini Mi2 in Elvis Jackson, v soboto zvečer pa Site hlapce in Soul Fingers. Na drugem odru bo v petek vladala hip hop (DJ Shotgun, DJ Guljo, DJ Desso, Barski spomeniki, King & AP, Drobi-žek & Unknown, Psihobrata, Eyeeceou, Project Raplica in DJ Dado), v soboto pa house scena (Manuel & Swift, Mas & Vade, Royce, Simy, Speaker in DJ Slider). Nedelja pa bo dan za ohlajanje s chill out glasbo in počasno pospravljanje šo-
torov.
Vse dni bo tudi veliko drugega programa (požiranje ognja, žongliranje, različne plesne skupine _), rekreacije (mali nogomet, odbojka na mivki, plezanje po umetni steni _), različnih delavnic (orientalski ples, izdelovanje unikatnega nakita in seveda iger, med katerimi sta najbolj priljublljeni vlečenje vrvi prek bazena in tradicionalni »umetniški« skoki s petkice. Najbolje uvrščeni v vseh igrah bodo letos še posebej bogato nagrajeni. Najpomembnejši vidiki Bazenov pa bodo, kot vedno, druženje s prijatelji, spletanje novih ljubezni in nenazadnje uživanje ob pogledu na mlada telesa v kopalkah.
Kot so povedali v Klubu ptujskih študentov, so letošnje Bazene energije intenzivno pripravljali več mesecev. Da so dali vse od sebe, dokazujejo številni presežniki letošnje prireditve. Če bo vse po sreči, pričakujejo v treh dneh več kot 10.000 obiskovalcev, zlasti študentk in študentov iz vse Slovenije. Mislili so na vse, zdaj držijo pesti le še za sonce. Vse o prireditvi najdete na www.klub-kps.si.
Nina Milošič
Osrednja prireditev s podelitvijo priznanj je potekala v zadružnem domu minuli četrtek zvečer. Slavnostni govornik je bil predsednik KS Anton Kirič, ki je povedal, da je KS pred pomembnim korakom, ko se bodo morali odločiti, kako naprej. V teku so namreč priprave za uvedbo samoprispevka. Poudaril je, da je prihodnost odvisna predvsem od njih samih. Pri tem pa lahko pomaga vsak na svoj način. Povedal je še, da so se z vstopom v EU načini gospodarjenja zelo spremenili in napredovali bomo lahko le, če bomo drug drugemu pomagali. Po prisrčnem programu učencev domače osnovne šole so podelili posebna priznanja in plakete KS.
Posebna priznanja za svoje požrtvovalno delo v lokalni skupnosti, različnih društvih in nesebični pomoči sokra-janom so prejeli Branko Vogrinec, Vinko Šek, Anton Štrucl, Darko Sklepič in Stanko Čurin. Bronasto plaketo KS je prejelo športno društvo Mladost, ki letos praznuje 10. obletnico delovanja in je dejavno na številnih športnih področjih. Srebrno plaketo je prejelo PGD Hermanci, ki združuje 104 člane. Njihova poglavitna na-
loga je zagotavljanje požarne varnosti v požarnem rajonu za vasi Hermanci in Vuzme-tinci. V gasilskem domu nudijo gostoljubje tudi drugim organizacijam, kot so RK, radi pa se zberejo tudi krajani. V osemdesetih letih so nabavili vozilo, te dni pa so svoj vozni park še malo posodobili. Izkazali so se tudi v časih vojne za Slovenijo, ko so pomagali gasiti na Gomili in Kogu, za kar so prejeli tudi priznanje RS in veteransko priznanje.
Sicer pa je bilo praznovanje zelo pestro. Že prvi dan praznovanja, 18. junija, je potekalo tekmovanje v pikadu v Digo baru. Zvečer je bil na sporedu literarni večer z dr. Stankom Janežičem, športniki pa so imeli na voljo nočni
turnir v malem nogometu. V nedeljo, 19. junija, je bila v zadružnem domu kulinarična razstava in razstava osnovne šole. V nekdanji Mercatorje-vi trgovini pa razstava ob 10. obletnici ŠD Mladost Miklavž. Ob prazniku so pripravili streljanje na glinaste golobe, gasilsko vajo, Prleško konjeniško društvo pa je prikazalo ljudske običaje. Na programu je bilo tudi tekmovanje koscev, obiskovalci pa so se lahko podali na pohod od Miklavža do studenca ljubezni v Vuzmetincih. Predstavili so še vrtno kegljanje, pomerili so se v biljardu in streljanju z zračno puško na strelišču v Vinskem vrhu, pomerili pa so se tudi v vaških igrah.
vki
Dobitniki posebnih priznanj in plaket KS Miklavž pri Ormožu
Foto: vki
Kmetijstvo • O problematiki vinogradništva
Zaraščanje v porastu, trženje v upadu
»Problematika opuščanja in zaraščanja vinogradov v Halozah je veliko bolj pereča, kot se morda zdi na prvi pogled, predvsem pa se je očitno ne zavedajo tisti, ki diktirajo politiko obdelave grozdja in vina,« je na minulem sestanku upravnega in nadzornega odbora Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH) poudaril Zlatko Arnečič.
Prav na to temo, ki ji bodo priključili še težave s trženjem vina, bo v okviru julijske prireditve Mi in vino, ta bo že četrtič zaporedoma
na gradu Borl in bo letos posvečena renskemu rizlingu, organizirana posebna okrogla miza.
»Z vse aktivnejšim opušča-
njem in posledično zaraščanjem vinogradniških leg se srečujemo vsi prebivalci Haloz. Mladi nimajo več veselja do obnov in tu je največja
kriza, saj se ne obnavljajo niti več še obstoječi in obdelani vinogradi. Tudi sama obdelava je slabša, ker dohodkov iz te branže ni toliko, da bi omogočali maksimalno dejavnost in vlaganje. In s povprečno ceno za grozdje, ki je lani znašala 67 tolarjev, se stanje ne more izboljšati, lahko se kvečjemu poslabša. Kakšna bo letos cena, ne vemo, to je stvar dolgoročne politike. Odkupne cene pa bi se morale malo dvigniti; nasploh pa se bo morala spremeniti tudi cenovna vinska politika, saj imamo edino v Podravju tako nizko cenjena vina, ki so tudi do 30 odstotkov cenejša od dolenjskih ali primorskih vin. Če tu ne bo nobene pametne rešitve, nam grozi katastrofa,« je mnenje vseh zbranih povzel Arnečič.
Nič kaj lepša slika pa ni niti na področju trženja vin: »Problematika trženja je povezana predvsem s pitjem alkohola oz. vina in zelo pozna dejstvo, da ljudje uživajo veliko manj vseh pijač. Izvoziti vino pa je danes že umetnost. Kljub temu da so cene vina nizke, se vina proda precej
Vinogradnike, ki še obdelujejo vinograde v Halozah, bo kmalu mogoče prešteti na prste ene roke ^ Člani upravnega in nadzornega odbora DVSH so na sestanku določili program prireditve Mi in vino, spregovorili pa so tudi o problematiki zaraščanja in trženja.
Ljutomer • Vinogradniško-vinarski posvet
Vino odlično, prodaja slaba
Kmetijsko-gozdarski zavod (KGS) Maribor je v ljutomerskem Domu kulture pripravil vinogradniško-vinarski posvet vinorodne dežele Podravje s predstavitvijo vin letnika 2004. Omenjeni letnik so pregledali in ocenili 18. maja v Mariboru, tokrat pa so širši javnosti predstavili rezultate.
manj kot prej. Zato v kleteh ostaja višek. Mislim pa, da bo letnik, kot je letošnji in verjetno še naslednji, poskrbel, da bodo te zaloge zelo nizke. Letos je ogromno pridelka oklestila toča in pozeba, ki je močno prizadela vinograde. Nekatere tudi do 100 odstotkov. Pridelka bo letos gotovo precej manj. Po moji oceni bo letos na trgu vidno precejšnje povpraševanje po grozdju, vino se bo iskalo in če ga ne bo tu, bomo priča uvozu iz drugih držav ali drugih vinorodnih pokrajin v državi, kjer ni bilo takšnih ujm kot na Štajerskem. Seveda si vsi želimo uspešnega trženja, saj je od tega odvisna moč proizvajalcev, s tem pa tudi možnost vlaganja v vinograde.«
Svoje je k padanju vinogradniškega optimizma dodal še dohodninski zakon. »Dejansko se nihče v vladi ne ukvarja resno s tem zakonom in nekih sprememb, kot vse kaže, ni pričakovati najmanj do konca leta. Zakon je od letos že v veljavi in kako zna udariti po žepu vse, predvsem pa tiste vinogradnike,
ki ga še ne upoštevajo, si ne upam niti razmišljati. Največji nesprejemljiv absurd, ki ga ta zakon uvaja, je brez dvoma zgolj 25-odstotno priznavanje stroškov. Zakon, takšen kot je, nujno potrebuje določene spremembe oziroma dopolnitve, ki jih mora pripraviti kmetijsko ministrstvo, saj je zaenkrat okrog tega še preveč nejasnosti. Kdaj bo o njunih spremembah razpravljal državni zbor, je veliko vprašanje in kaj lahko se zgodi, da bo minilo leto dni. Takrat pa bodo ljudje že v prekršku in s tem v finančnem dolgu do davčne uprave. Kaj to pomeni, verjetno ni potrebno posebej pojasnjevati,« je še povedal predsednik DvSH Arnečič.
Sicer pa so člani obeh odborov na rednem sestanku, ki je tokrat potekal pri Bojanu Lubaju v Repiščah, analizirali letošnje ocenjevanje vina na Ptuju, potek prireditve in stroške ter začeli s pripravo programa za napovedani turnir renskega rizlinga, kamor so na predstavitev vabljeni vsi vinogradniki.
SM
Gostitelj tokratnega posveta in srečanja vinogradnikov, vinarjev, enologov in drugih strokovnjakov je bila ljutomerska družba Ljutomerčan, v uvodu pa so udeležence pozdravili ljutomerski župan Jožef Špindler, direktor Lju-tomerčana Marko Slavič st., vodja oddelka za kmetijstvo pri KGZ Maribor Eva Tkalčič in ljutomerska vinska kraljica Martina X., Sabina Germšek. Posvet je imel podnaslov Skupaj za boljši jutri, še enkrat več pa so bile poudarjene težave, s katerimi se ubadajo pridelovalci vinske kapljice. Vrsto let se namreč dosega odlična kvaliteta vinskih vzorcev, še vedno pa šepa prodaja.
Kaj lahko in kaj moramo storiti v vinorodni deželi Podravje za normalno pridelavo in uspešno gospodarnost? je bil naslov referata, o katerem je bilo govora na posvetu. Trenutno stanje v tej panogi so prikazali Roman Štabuc, Anton Vodovnik in Doroteja Ozimič iz KGZ Maribor in Stanislav Leskovar iz KGZ Ptuj, rešitve na omenjeno vprašanje pa so predstavili Dušan Brejc iz Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, Stanislav Šoster (VINIS), Božo Gra-
bovac (Klub šipon Ormož) in Jernej Golc (vTc v vinorodni deželi Podravje).
"Sedaj, ko smo v Evropi, je pred vinogradniki vinorodne dežele Podravje le še dobra prodaja in uspešno trženje, ki sta ključna dejavnika za preživetje in razvoj našega vinogradništva. To bo uresničljivo in odvisno od več pogojev, med katerimi je odločilno to, da znamo pridelati kakovostno grozdje ter razpoznavna, dobra in porabniku všečna vina. Ob vsem tem pa moramo biti povezani, združeni in enotno nastopati tako v promociji kot trženju na vinskem trgu," je dejal Roman Štabuc, ki je med drugim še enkrat več poudaril, da imamo v Podravju odlične pogoje za pridelavo raznolikih in neverjetno kakovostnih vin. "Vinogradništvo in vinogradniki vinorodne deleže Podravje smo v globoki krizi, ki se je začela že leta 1997 z velikim pridelkom in zlomom cen vinu. Kriza v prikriti obliki se z našim vstopom v Evropsko unijo še nadaljuje," je dejal Štabuc ter dodal: "Čudežnih rešitev in receptov za izboljšanje tega stanja nimamo in jih tudi ne želimo dajati, lahko samo svetujemo in
skromno upamo, da bo vsaj kdo, še preden bo prepozno, upošteval mnenje stroke. Pred nami je trdo delo, ostaja zgolj realnost, ali se uspešno vključimo ali pa ustrezno prilagodimo tako, da omogočimo drugim bolj spodobnim uspešno vključevanje v skupni vinski trg. Ob pridelavi kakovostnega vina je nujno potrebno, da medsebojno povezani s skupnim ciljem izpeljemo uspešno prodajo, celovito promocijo in dobro trženje naših vin v tesni povezanosti s celotnim narodnim bogastvom in skladnim kulturno gospodarskim razvojem celotne družbe."
Specialist za vinarstvo Anton Vodovnik je ugotovil, da še danes v Sloveniji nimamo točnih podatkov o količini pridelanega vina, predstavil pa je tudi odkupne cene grozdja in vina. "Cene grozdja ne dosegajo pridelovalnih stroškov. Prodajna cena grozdja letnika 2002 je bila za Podravje 170 tolarjev. Zanimivi so podatki, ki potrjujejo padec odkupnih cen grozdja v zadnjih letih, in sicer je bila leta 1997 110 tolarjev, leta 1998 80 tolarjev, leta 1999 92 tolarjev in leta 2000 92 tolarjev. V letu 2001 je bila nižja, v
letih 2002 in 2003 pa še nižja. Cene vina so zelo različne. V trgovski mreži pri ustekleničenih vinih vse od 200 do 1000 tolarjev, odvisno od politike kleti. Odprto vino pa dosega prodajno ceno okrog 300 tolarjev. Povprečna cena vina je relativno najnižja po
drugi svetovni vojni," ugotavlja Vodovnik.
Specialist za ekonomiko Stane Leskovar je izračunal, da bi se odkupne cene grozdja morale odvisno od količine pridelka na hektar gibati med 119 in 202 tolarja za kilogram, cena vina pa naj bi bila od 225 do 344 tolarjev za liter.
Svoje stališče oziroma rešitve tega stanja, ki je nastalo v vinogradništvu, je predstavil tudi predsednik ormoškega Kluba Šipon Božo Grabovac. "Kakovost grozdja in vina ter blagovna znamka so za uspešen nastop na trgu potreben, a nezadosten pogoj. Zato menimo, da tako Klubu šipon
kot tudi mnogim drugim vinogradnikom v vinorodni deželi za večjo uspešnost manjka višja oblika organiziranosti in profesionalni pristop. Prvi korak so gotovo lahko organizacije proizvajalcev, ki s pravili za ustanovitev definirajo in tudi sofinancirajo ključne težave v panogi: organizacijo, znanje in promocijo," je dejal Grabovac.
Vsi sogovorniki na tokratnem posvetu v Ljutomeru so svoje referate zbrali v posebni več kot sto strani obsežni publikaciji, v kateri so predstavljeni tudi rezultati 133 ocenjenih vinskih vzorcev vinorodne dežele Podravje.
Miha Šoštarič
Foto: Miha Soštarič
Na posvetu v Ljutomeru so se seznanili s problematiko v vinogradništvu in vinarstvu.
Foto: SM
Kmetijstvo • Dan krompirja pri Cvetkovih
Na pragu kriza (slovenskega) krompirja
Slovenskemu krompirju se, sodeč po letošnjem letu, ne piše ravno svetla prihodnost. Saj ne, da ga kmetje ne bi znali pridelati in da ne bi bil dober in kvaliteten; težava je v izjemno cenenem in povrhu še debelejšem uvoženem krompirju, s katerim se zalagajo trgovske verige v Sloveniji.
Miro Cvetko, eden velikih pridelovalcev krompirja v Spodnjem Podravju, sicer tudi gostitelj vsakoletnega srečanja kmetov in poslovnih partnerjev, posvečenemu predstavitvi novih sort krompirja, pravi: »Letošnje leto je cena krompirja precej nižja kot lani. Zelo se pozna uvoz krompirja, zlasti iz Španije in Italije, ki je poceni, zaradi podnebnih razmer in vegetacije pa krompir tudi prej dozori in je debelejši. Največji problem je v tem, da trg zahteva od nas že zdaj debeli krompir, ki pa v naših razmerah ne more zrasti. Enostavno ne moremo v začetku junija pridelati gomoljev, ki bi imeli frakcijo 50 ali več milimetrov.«
Kako dolgo bodo kmetje še pridelovali krompir ob takšni
cenovni konkurenci, je težko napovedati, dolgo pa gotovo ne več. Lani je npr. odkupna cena startala pri 90 tolarjih, letos je v startu prepolovljena. Kakšna bo cena v jeseni, ne upa napovedati nihče. Če se bo ponovil lanski trend, bo katastrofa, saj ni nobena skrivnost, da jeseni cena za kilogram krompirja ni dosegla niti dvajset tolarjev. Veliko kmetov je viške krompirja raje kar odvrglo.
»Kakšna bo letošnja cena v jeseni, še ne vemo. Na naši kmetiji, ki smo jo opremili s sodobno mehanizacijo, bomo pri pridelavi zaenkrat še vztrajali. Letos imamo posajenih 15 hektarjev, donos je pa različen. Pri zgodnjem krompirju se giblje okoli 15 ton na hektar, pri poznih sortah pa se v idealnih pogojih doseže tudi
Andrej Lukan s Semenarne je štajerskim pridelovalcem krompirja predstavil prednosti in slabosti posameznih sort krompirja.
med 50 in 60 ton na hektar. Največ še vedno sadimo sorte adora in dezire, pridelava pa je seveda integrirana,« pravi gospodar Cvetko, ki sicer za letos nikakor ne napoveduje količinsko tako dobre letine, kot je bila lanska: »Letos nas muči suša in če se razmere ne bodo izboljšale, je lahko velik upad pridelka. Tam, kjer zalivamo, lahko opravimo škropljenje šele naslednji dan, zaradi visokih temperatur pa se potem izjemno hitro širijo bolezni. Kjer pa ne zalivamo, se suši. Če se bodo takšni pogoji nadaljevali, bo krompirja manj od 30 do 40 odstotkov, pa tudi sicer kaže na nekoliko manj. Kako dolgo pa bo to ob takšni konkurenci še šlo, ne vem. Kot edino rešitev vidim v tem, da navadimo domačega kupca, da bo jedel domači krompir, četudi malo drob-nejši, a kvalitetnejši!«
Mimo krizne situacije v pridelavi krompirja ni mogel niti Andrej Lukan s Semenarne, ki je zbranim na Cvetko-vem polju s sortnimi poskusi predstavil različne sorte, njihove prednosti in slabosti: »Že devet let se srečujemo pri ogledu in predstavitvi sortnih poskusov in letos je gotovo eno najtežjih let. Cena jedilnega krompirja je izjemno nizka, pritisk na zniževanje cen pa se pozna tako pridelovalcem kot semenarjem. Žalostno pri vsem skupaj je, da tujci slovenskemu krompirju priznavajo visoko kvaliteto, kar se tiče jedilne kakovosti, v
Zbrani kmetje na njivi kmetije Cvetkovih so si lahko ogledali pridelek različnih sort krompirja.
Evropi je zelo cenjen, očitno pa ga mi še ne znamo tržiti. Slovenski trg se je z vstopom v EU odprl, kar dokazuje dejstvo, da se je v prejšnjih letih tržilo povprečno 45 sort, letos pa jih je preko 80.« Kot je še povedal Lukan, za vse nove sorte, ki se tržijo, ne velja nujno, da so res dobre in kvalitetne. Lukan pa je opozoril še na dodatno težavo, ki pesti kmete: »Če pogledamo naše trgovske verige, v glavnem vse te preprodajalce moti vsaka pikica na gomolju. Vendar pa zunanji izgled gomolja ni vedno povezan s slabšo kvaliteto«.
SM
Miro Cvetko: »Zelo se pozna uvoz krompirja, zlasti iz Španije in Italije, ki je poceni, zaradi podnebnih razmer in vegetacije pa krompir tudi prej dozori in je debelejši.«
Kmetijstvo • Dan poljščin v selekcijsko poskusnem centru
Semenarna se je predstavila
Po dnevu žit, ki ga je pred kratkim organizirala ptujska kmetijska šola, so si podoben dan, prav tako že tradicionalno, omislili v selekcijsko poskusnem centru Semenarne na Ptuju.
del zemljišča izgubili: »Del površin koristimo za semensko predelavo, največ je žit in ajde, sicer pa se tu gojijo tudi druge kulture. Tu je tako možno videti praktično vse, kar je v prodajni ponudbi Semenarne. Tovrstna oblika predstavitve je dandanes nujna, saj so kupci vse zahtevnejši. Če
nimaš prave tehnologije, dobrega servisa in kvalitetnega semena, potem v konkurenci, ki prihaja iz Evrope, nimaš kaj iskati, ni prihodnosti,« je še povedal Fišakov ter dodal, da na področju servisiranja Semenarna prednjači med ostalimi konkurenti.
SM
Magister Miloš Fišakov iz Semenarne je povedal: »Se-lekcijsko-promocijski center Ptuj je edini Semenarnin tovrstni center v Sloveniji. Tukaj se poleg selekcije semena izvaja tudi promocija; gre torej za neke vrste učni poligon, kjer si lahko tako naši
kupci kot poslovni partnerji na licu mesta ogledajo našo dejavnost in rezultate dela. Tokrat smo postavili v ospredje demonstracijske poskuse žit, in sicer pšenice, ječmena, rži, jarih žit pa tudi krompirja in krmnih rastlin. Ogledu na poskusnih poljih so sledila
Magister Miloš Fišakov: »Na Ptuju imamo edini selekcijsko-pro-mocijski center, katerega osnovna naloga je proizvodnja in selekcija osnovnega semena.«
še predavanja o ozelenitvi njivskih površin in SKOP programu,« je dogajanje opisal magister Miloš Fišakov z ljubljanske Semenarne, ki je tudi vodil ogled.
»Sicer je osnovna dejavnost tega centra, ob promociji, vzdrževanje in proizvodnja selekcije osnovnega semena, ki ga nato razpečujemo povsod po Sloveniji in tudi izven naših meja. Zgledujemo se po principih velesil na področju semenarstva, kot je npr. Ho-landija, in rečem lahko, da smo ponosni na dosežene rezultate, predvsem na področju selekcije žlahtnjenja novih sort. V zadnjih letih smo namreč dobili priznanje za tri sorte lucerne in eno sorto krmne ogrščice, ki so zdaj vse vpisane tudi na evropsko sortno listo in se tržijo po vsej Evropi.«
Selekcijski center Semenarne na Ptuju se zaenkrat še razteza na 42 hektarjih, z izgradnjo obvoznice pa bodo
Udeleženci dneva poljščin v ptujskem centru Semenarne so se na »lojtrnem vozu s traktorsko vprego«.
Foto: SM
Ogled poljščin popeljali kar na
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Cerkvenjak • Poškodovana deklica v osnovni šoli
Splet nesrečnih okoliščin in zlomljeno rebro
Zadnje dni šolskega leta je OŠ Cerkvenjak pretresel dogodek, ko se je med odmorom poškodovala učenka tretjega razreda. Nanjo je padla klop, ki sta jo prevrnila učenca med prerivanjem. Starša pravita, da je šlo za nasilje, odgovorni v šoli pa, da je to bil le splet nesrečnih okoliščin.
Oče poškodovane učenke Patricije Bojan Krejač je dogodek opisal: "Hčerka, ki obiskuje tretji razred OŠ v Cerkvenjaku, je normalno v času odmora sedela pri mizi oziroma se gibala okoli mize, kot nam je sama povedala. Pri prerivanju in pretepanju dveh učencev, ki to kar ponavljata in nadaljujeta, se je miza z učencem vred prevrnila, ko ga je drugi porinil, na hčerko. Hčerka ima zlomljeno osmo rebro. Isti dan smo jo odpeljali v bolnišnico, kjer je ostala 24 ur na opazovanju. Po dogodku je ostala v šoli, ker sta učiteljica in socialna delavka ocenili, da poškodba ni tako huda. O tem nas nihče ni obvestil. Hčerka je sama povedala, kaj se je zgodilo, ko jo je mama sprejela pri vratih šole."
Z navedbami staršev, da gre v šoli za nasilje, se ne strinja ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Sv. Andraž Mirko Žmavc, ki pravi: "Sam sem bil izredno pretresen ob tem dogodku. Zgodbe o brutalno pretepeni deklici na cerkvenjaški šoli ni. Je plod napačne razlage nekaterih posameznikov, ki so iz spleta nesrečnih okoliščin želeli narediti medijsko senzacijo in očrniti naš trud in prizadevanja. Gre za popolno insinuacijo dogodka, lahko tudi trdim, da gre za manipulacijo z lastnim otrokom, ki je po konvenciji o otrokovih pravicah nedopustna.
Nikakor ne zanikamo, da se kakršnakoli oblika vedenj-
Sedijo od leve: socialna delavka Jasna Lipovž, ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Sv. Andraž Mirko Zmavc in razredničarka Viktorija Caf.
ske delinkvence v preteklosti ni zgodila, lahko bi jo označili kot nekontrolirano otroško igro. Tudi ta primer je jasen dokaz za to, da je družinska vzgoja osnovna in še kako pomembna. Največjo odgovornost za ravnanje svojih otrok imajo starši, šola je zagotovo prostor, v katerem se porajajo prijateljstva, oblikujejo skupine s skupinskimi izkušnjami in navadami. Obžalujemo nesrečni slučaj. V tem primeru gre za splet okoliščin in ni kazalo znakov nasilja. Naša šola še naprej ostaja varna, uspešna, zdrava in prijazna za tiste, ki to želijo."
Kakšni bodo ukrepi v pri-
Razkrižje • Prireditev za šolarje
Nagradili najboljše
Na Razkrižju so v tem šolskem letu praznovali 120-letnico šolstva v tem obmejnem kraju, kjer pa je iz leta v leto manj šoloobvezne mladine.
Ravnatelj Bojan Macuh, ki je prepričan, da klub majhni rodnosti ne bo potrebno zapreti šole, je na zaključni prireditvi predstavil dosežke učencev minulega šolskega leta, župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič pa je podelil knjižne nagrade za
dobre dosežke Barbari Fortner, Juliji Trstenjak in Mateju Mlina-riču. Prav tako so knjižne nagrade iz rok Ivanušiča za odličen uspeh v vseh osmih razredih prejeli Anja Copot, Kristina Za-dravec in Primož Vlatkovič.
MŠ
hodnjem šolskem letu, pa ravnatelj Žmavc pravi: "Zagotovo smo sprejeli dodatne ukrepe, dodatno bomo izvedli še nekaj preventivnih akcij, ker so očitno še kako potrebne. Ob tem moram reči, da bomo starše dodatno poučevali o možnostih, ki se dogajajo na šoli, in k temu tudi strokovne kolege, ki mi ob mojem delu izvrstno pomagajo. Pri vzgojnem načrtu bomo storili korak dalje, saj menim, da je še kako potreben v nekaterih situacijah. Namestili bomo tudi videokamere, s katerimi ne bomo nadzorovali nenehnega dela, ampak samo takrat, ko bo nadzor potreben. In ko se zgodi takšna in drugačna situacija, je možno velikokrat kakšno zadevo razjasniti tudi drugače."
Razredničarka tretjega razreda Viktorija Caf je povedala, da gre za najštevilčnejši razred na šoli, v katerem je 24 učencev, razred je učno uspešen in dodala: "Da pa bi lažje osvajali pravila obnašanja in se tudi naučili strategije, kako se jih v čim večji meri držati, smo se razredničarka, socialna delavka in ravnatelj dogovorili, da bo socialna delavka enkrat tedensko izvajala po eno šolsko uro socialnih iger. To je počela redno. Vsak teden je preko igre uvajala učence v svet bontona, lepega vedenja in prijaznih besed. To je tudi edini razred na šoli, ki se mu je to nudilo. Nesrečni slučaj se je zgodil prav v času, ko sem bila na stranišču. Medtem so učenci poiskali socialno delavko, ki se je z njimi pogovorila, to sem opravila tudi jaz. Deklico sva obe povprašali o bolečinah, vprašanje sem čez dan še ponovila. Ker o kakih
posebnih bolečinah ni tožila, sva s socialno delavko presodili, da zdravniška pomoč ni potrebna."
Socialna delavka Jasna Lipovž o delu na šoli pravi: "Ker se zavedamo, da otroška igra lahko v tem starostnem obdobju preraste v kaj več, izvajamo na šoli preventivne dejavnosti, kot so delavnice za nenasilno komunikacijo, v tem primeru socialne igre."
Oče poškodovane Patricije pravi, da je na šoli bilo že več takšnih primerov, ki se niso končali s takšno poškodbo. O dogodku je obvestil tudi policiste Policijske postaje Lenart. Tudi tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor Ivo Usar nam je potrdil, da je oče podal kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Na vprašanje, kdo je po njegovem kriv za nesrečni dogodek, pa oče poškodovane deklice pravi: "Izločim lahko učiteljico, ki je maksimalno naredila vse na visokem nivoju. Njena kvaliteta in trud sta maksimalna, ker je tudi skupaj s starši že poskušala to živahnost otrok zmanjšati, ampak žal ni prišlo do nekih učinkov. Ne razumem pa ostalih odgovornih v šoli, zakaj ta otrok, ki je živahen, ne sedi pri učiteljici zaradi nekega drugega pristopa pri učenju, če gre samo za živahnost. Tudi o tem, da ima ta otrok mapo, v kateri je več uradnih zaznamkov, kot nam je bilo povedano na sestanku, pa sedaj nihče ne govori."
Oče pravi, da Patricija tudi zadnji šolski dan ni hotela v šolo; boji se, da je deklica dobila fobijo pred množico, in pravi: "Upam, da jo bom septembra dobil v šolo/'
Zmago Šalamun
Tednikova knjigarnica
Volk in deklica - oba iz trebuha
V današnji knjigarnici vabim k branju dveh slikaniških novosti, domače in tuje, ki ju druži besedilna in likovna kvaliteta. V obeh pa ima, zanimivo, bistven pomen trebuh. In obe ponujata hvalevredna izhodišča za pogovore med malčki in odraslimi, obe sta primerniprvobralcem, saj je besedilo kratko, dobro ilustrirano in natisnjeno z velikimi tiskanimi črkami.
Prva, O deklici, ki hoče nazaj v mamin trebuh,
je idealna slikanica za tiste družine, kjer pričakujejo drugorojenca. Petletni deklič pripoveduje o svoji želji po vračanju v mamin trebuh. Mama se čudi, čemu bi rada nazaj v tisto temo. Punčka trdi, da ne bo zgodaj vstajala in hodila v vrtec. In če bo v trebuhu, bo mama ves čas mislila nanjo. Mamica meni, da bi se deklič dolgočasil v trebuhu, a mala pravi, da bi bilo fino občutiti očkovo roko na trebuhu, pa malo pobrcniti v mamo, ki bi vzkliknila: ooo, premika se Nato še našteva prisluškovanje odraslim, posedanje pred televizorjem, občudovanje trebuha . Mama pojasnjuje, da bi bila z očkom zelo žalostna, če je ne bi več videla. Toda, saj bosta lahko šla v bolnišnico na ultrazvok in tako zopet videla svojo deklico! Hja, kakšen pa bo mamin trebuh, če bo v njem petletna punčka?! Na koncu se izkaže, da je deklica ljubosumna na mamin trebuh, kjer domuje prihodnji član družine.
Zgodbo o deklici, ki hoče nazaj v mamin trebuh, je domislila Thierry Robberecht, ilustriral pa Philippe Goossens. Izšla je pri založbi Kres v prevodu Jane Osojnik.
Tudi druga današnja izbranka ima daljši naslov: O volku, ki je iskal pravljico. Zgodba teče o kosmatincu, ki izgubi spomin ob padcu na glavo. Volk ve le to, da je doma v neki pravljici in odpravi se na pot. Kar zagleda nenavaden lonček, potrka in vpraša, če bi ga vzeli k sebi. Dekliški glasek iz pis-krčka pravi, da nimajo prostora za novega volka. Volk išče dalje in pot ga pripelje do lične bele hiške z rdečo streho, v hiški pa sedi muca. Ta ima v eni roki šivanko, v drugi pa otroški copat. Seveda volku odkloni gostoljubnost, saj v mucini pravljici sploh ni volka. Kmalu se znoči in volk sreča kresničko, ki pa nima pojma, iz katere pravljice bi lahko padel volk, zato se skupaj odpravita k čričku..
V tej slikanici je zlahka prepoznati klasične otroške knjige (Mojca Pokrajculja, Muca Copatarica, Zelo osamljena kresnička, Zelo tih čriček, Rdeča Kapica, Volk in sedem kozličkov poznavalci sodobne otroške literature zlahka še vpletejo odlično avtorsko slikanico, sveže delo Mojce Osojnik (Kako si je gnezdila sraka Sofija, Mladinska knjiga 2005), pa tudi druge zgodbe, kjer so volkovi glavni literarni junaki (Volkec, Zgodba o dobrem volku, Tiho, tukaj beremo .).
Slikanico O volku, ki je iskal pravljico, sta podpisali pisateljica Mojiceja Podgoršek in ilustratorka Kristina Krhin. Izšla je pri založbi Viharnik iz Ljubljane, oblikoval jo je Matjaž Škufca.
Obe slikanici priporočam v vrtcih in v prvem tri-letju devetletke ter vsem knjigoljubom, ki radi pokukajo v otroški bralni svet, le-tega pa boste lahko doživljali tudi v pravljični sobici mladinskega oddelka ptujske knjižnice, kjer bodo POČITNIŠKE URICE (predstavitve novih knjig, literarne uganke, družabne igre, likovne delavnice, govorne in socialne igre .) vsak torek in četrtek ob 10. uri, od 12. 7. do 15. 8.
Prijetne počitniške dni in dobrega branja želi
Liljana Klemenčič
Podlehnik • Osnovnošolci so spoznavali delo policije
Učenci s policisti na državni meji
V okviru tehničnih dnevov so v OŠ Martina Koresa v Podlehniku pripravili tudi poseben dan, namenjen spoznavanju dela policije.
»Tehnični dnevi so sestavni del šolskega programa in letos smo prvič enega od štirih dni namenili seznanjanju učencev z različnimi aspekti
dela policije. Sicer smo v okviru tehničnih dni spoznavali tudi gradbeništvo in elektroniko. Vsebine pač, glede na vse skromnejša sredstva,
Delo in opremo policije sta učencem v Podlehniku predstavila namestnik komandirja Silvo Pernat in vodja policijskega okoliša Damjan Bračič.
Lenart • Zupan sprejel odličnjake
maksimalno prilagajamo okolju, v katerem naši otroci živijo in tako je 'padla' tudi ideja o praktičnem in teoretičnem prikazu dela policije, ki jo nameravamo naslednje leto še nadgraditi. Naša občina je namreč obmejna in delovanje policistov je tako še pomembnejše kot sicer,« je povedal učitelj tehničnega pouka Branko Horvat.
Otroški živžav zgodaj zjutraj v enem od zadnjih šolskih dni, ki se je razlegal pred šolo, pa je dajal vedeti, da se dogaja nekaj zanimivega. In res se je; ob policijskih vozilih z vključeno sireno se je na platoju pred šolskim vhodom zbrala večina osnovnošolcev in zavzeto, tudi z mnogimi vprašanji, spremljala prikaz ter razlago dela in opreme policije.
»Za učence smo pripravili
tako prikaz splošnega dela policije, nato dela obmejne policije pri varovanju državne meje in na koncu še način dela posebne policijske enote. ob tem smo seveda učencem pokazali tudi vso potrebno opremo za vsak opisani segment dela,« sta povedala namestnik komandirja Silvo Pernat in vodja policijskega okoliša Podlehnik Damjan Bračič, ki sta bila tudi glavna animatorja prikaza.
Teoretičnemu prikazu je nato sledilo še tisto najzanimivejše: policisti so namreč učence osmih razredov povabili na ogled in pohod po državni oziroma evropski meji, od Gruškovja do Sv. Avguština v Veliki Varnici: »Z učenci smo se najprej zapeljali do mejnega prehoda Gruškovje, nato pa smo pot nadaljevali peš po sami črti meje ter jim ob tem pokazali, kako dejansko v praksi poteka in izgleda varovanje meje,« je še povedal Bračič.
Predstavniki OŠ in pod-lehniške policijske postaje so medsebojno sodelovanje obeh institucij pohvalili kot zgledno in ga nameravajo razvijati tudi vnaprej.
SM
Odličnjaki, ravnatelji ter učitelji lenarških osnovnih šol skupaj z županom mag. Ivanom Vogrinom
Fotozapis • Veržej
Štejejo predvsem odlični rezultati
V ponedeljek, 20. junija, je lenarški župan mag. Ivan Vogrin v kulturnem domu v Lenartu sprejel odličnjake vseh štirih lenarških šol.
Odlični uspeh so v OŠ Lenart dosegli: Špela Čebul iz Sp. Porčiča, Drago Kuster iz Zg. Žerjavcev, Klaudija Jelenko iz Lenarta in Bogdan Zdravković prav tako iz Lenarta. V OŠ Sv. Trojica so odlični uspeh dosegli Nejc Jensterle iz Gočove, Maja Lončarič iz Sp. Senarske, Daniela Pišek iz Zg. Verjan, Anita Kralj iz Stare Gore in Ana Matjašič iz Gočo-ve. V OŠ Sv. Jurij sta bila dva odličnjaka, in sicer Tamara Greifoner iz Srednjega Gaste-raja in Mateja Rajšp iz Varde. V OŠ Voličina so odličnjaki naslednji učenci: Nina Feko-nja iz Zg. Voličine, Jernej Fi-štravec iz Sp. Voličine, Sabina Markuš iz Rogoznice, Tamara Fras iz Selc, Taja Lešnik iz Za-vrha, Klemen Mesarec iz Zg. Voličine, Marko Murko iz Za-vrha in Aleksander Živko iz Zg. Voličine.
Župan Vogrin je na prireditvi čestital odličnjakom, staršem in učiteljem ter učencem poklonil knjigo o Albertu Einsteinu in poudaril, da v življenju štejejo predvsem odlični rezultati. Dodal je, da potrebujemo pogumne ljudi, ki bodo tako kot Einstein svojo znamenito relativnostno teorijo sposobni kršiti tradicionalna pravila in spreminjati svet. Za kulturni program so letos poskrbeli učenci iz OŠ Sv. Trojica. Nastopila je reci-tatorska skupina razredne stopnje, otroški pevski zbor, plesna skupina hip-hop in odličnjakinja Anita Kralj s klavirsko točko. Po končani slovesnosti je sledila pogostitev
Tradicionalnega sprejema pri županu občine Veržej Dragu Legnu ob koncu šolskega leta 2004/2005 so se v avli Občine Lenart. V sredo, udeležili Cene Belovič, Vito Šadl, Matej Vinkovič, Boris Kolmanič, Laura Režonja, Anja Kosi, Sandra Prelog, 22. junija, pa so se odličnjaki Sara Rojnik, Staša Sabotin, David Štrakl, Agnes Bobnjar, Alen Repija, Matej Rajh, Rok Lašič in Maja Novak. odpravili na izlet na Dunaj, ki Izmed omenjenih se lahko z odličnim uspehom v vseh osmih razredih osnovnošolskega izobraževanja v Ver- ga občina Lenart vsako leto žeju pohvalijo Cene Belovič, Vito Šadl in Matej Vinkovič. Sprejema pri županu so se udeležili tudi mentorji in podari odličnjakom^ ravnatelj Vzgojno izobraževalnega zavoda (VIZ) Veržej, kamor spada osnovna šola Veržej, Borut Casar.	Zmago Šalamun
Sprejem za učence
Od tod in tam
Ptuj • Alfred Resch v arkadah gradu
Prejšnji petek je bilo na ptujskem gradu odprtje razstave s naslovom ZAPIS PT(uj-gr)AZ, avstrijskega umetnika, fotografa Alfreda Rescha. Razstavo je organizirala Mestna občina Ptuj v počastitev dneva državnosti.
Avtor na izviren načina prikazuje Ptujčane in Grad-čane v svojem okolju pri vsakodnevnih opravilih oziroma pri vsakodnevnem gibanju po mestu. Gre za posebno tehniko fotografiranja in računalniške obdelave, da so na fotografijah mestni predeli Ptuja in Gradca ter preko ali nad posamezniki. Na fotografijah smo prepoznali tudi nekatere Ptujčane.
Razstava v arkadah bo odprta do 4. septembra.
Na odprtju je prisotne pozdravil direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, o svojem projektu je spregovoril tudi avtor, razstavo pa je odprl ptujski podžupan mag. Miran Kerin.
Fl
Razkrižje • Pomladni utrinki
_jïâ
Foto: Niko Soštarič
Ljubitelji slikarstva Sarah Jerebic iz Ljutomera, Va-leríja Pulko iz Ljutomera, Nina Alt s Pristave, Marjeta Zanjkovič z Gibine, Silvija Ovčar-Kert iz Veržeja, Tone Cimerman z Grab, Terezija Zadravec s Podgradja, Anica Rakuša s Podgradja, Anica Smolkovič iz Ljutomera, Alojz Makoter iz Ljutomera, Vida Rajh iz Ormoža in Oto Žnidarič iz Ormoža so se v organizaciji ljutomerske izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti udeležili likovne delavnice pod naslovom Pomladni utrinki z Razkrižja. Dela, ki so jih amaterskih ustvarjalci pod mentorstvom akademskega slikarja Zlatka Gnezde ustvarili, so do konca meseca julija na ogled v turistični sobi Doma kulture na Razkrižju.
Niko Šoštarič
Ormož • Počitnice tudi za vrtičkarje
Minuli petek so se v ormoškem domu kulture poslovili otroci najstarejših predšolskih skupin VVZ Ormož. Letos so bile kar tri - Ježki, Čebelice in Muce. Za slovo od vrtca so staršem pripravili prijeten program, v katerem so zapeli nekaj pesmic, odigrali lutkovno predstavo, zaplesali in pokazali, kaj vse so se naučili. Ob tej priložnosti je nastopil tudi pevski zbor vrtca. Po kulturnem programu je bil skupni zaključek in praznovanjepričetka počitnic v prostorih vrtca. Vzgojiteljice so si ob pomoči kuharskega osebja kot zaključek prednostne naloge Vsak dan z vitamini na plan, s katero so se ukvarjali vse leto, zamislile pogostitev s sadjem in zelenjavo. Ta je bila prav posebej privlačno pripravljena in aranžirana, zato je tudi neprimerno bolj teknila kot običajno.
vki
Foto: Fl
Foto: SM
Gorišnica • Za pokal gasilske zveze Gorišnica
Padali so (gasilski) rekordi
Toliko gasilcev na enem mestu, kot se jih je zbralo v nedeljo v Zamušanih, je v naših krajih že težko videti. Razlog za silni zbor je bilo tekmovanje za pokal Gasilske zveze Gorišnica, v okviru katere sicer deluje devet društev.
Tekmovanje je že tradicionalno; letos pa se ga je udeležilo rekordno število gasilcev; od tistih najmlajših do že preizkušenih veteranov in celo veterank. Tekmovalci so se pomerili v dveh delih. Zjutraj so svoje znanje dokazovali pionirji in pionirke, mladinci in mladinke ter ve-
terani in veteranke - na poligonu se je v teh kategorijah zvrstilo kar 21 desetin. Le dve manj, torej za 19 desetin je bilo članov in članic A- in B-skupine, ki so svoje spretnosti in znanje pokazali v drugem delu tekmovalnega dne.
»Skupaj je tako letos nasto-
Zmagovalci občinskega tekmovanja po kategorijah
Pionirke - PGD Gorišnica, pionirji - PGD Gorišnica, mladinke - PGD Gorišnica, mladinci - PGD Gorišnica, članice A - PGD Mala vas, člani A - PGD Mala vas, članice B - PGD Moškanjci, člani B - PGD Mala vas, starejše gasilke - PGD Moškanjci in starejši gasilci - PGD Formin
Poveljnik gorišniške gasilske zveze Jože Bratuša: »Nad letošnjo udeležbo ekip za pokal Gasilske zveze Gorišnica smo lahko nadvse zadovoljni!«
pilo kar 40 desetin, torej 400 udeležencev, kar pomeni rekordno število tekmovalcev. Posebej se je izkazalo PGD Moškanjci, ki je letos na občinsko tekmovanje pripeljalo vseh deset desetin, ki so tekmovale v vseh kategorijah. Med njimi je bila letos prvič v vsej tekmovalni zgodovini tudi desetina veterank, kar je že skoraj posebnost tudi v slovenskem merilu,« je povedal poveljnik gorišniške GD Jože Bratuša.
Spodnja starostna meja za vstop med veterane je sicer pri ženskah 48, pri moških pa 53 let. Kot je povedal poveljnik Bratuša, se dese-
Ko je šlo zares in za desetinke sekund, so vsi gasilci, ne glede na starost, dali »vse od sebe« .
Podvinci • Deveti dan območne gasilske zveze
tine letos niso pomerile v vaji Matevža Haceta, saj bi to precej povečalo stroške tekmovanja: »Smo pa izvedli mednarodno vajo CTIF in dali možnost pionirjem in veteranom, da se udeležijo regijskega tekmovanja, ki bo oktobra letos.«
Boj med desetinami je bil težek in nepopustljiv; o najboljših so odločale desetinke sekunde: »V vseh kategorijah, od pionirjev do veteranov, se je bila huda bitka za najboljše rezultate. Tekmovalci so bili zelo izenačeni. Niti ena ekipa ni bila diskvalificirana, smo pa eno postavili izven konkurence, ker niso izpolnjevali vseh pogojev in se niso mogli boriti za pokal.«
Med najbolj zagnanimi in številčnimi so bili mladi go-rišniški pionirji in pionirke: »Moram reči, da smo navdušeni nad pripravljenostjo in, da tako rečem, zagretostjo naših najmlajših članov, še posebej pionirjev. So zelo vztrajni in si želijo čimveč tovrstnih tekmovanj in srečanj, kjer lahko izpopolnjujejo svoje znanje in ga medsebojno primerjajo. Zato je v naši občini že dobro uveljavljen in obiskan gasilski tabor za mlade od sedem do enajst let, ki ga vsako leto gosti drugo gasilsko društvo; letos bo potekal v Forminu.«
Sponzor občinskega vse-gasilskega tekmovanja je bila občina Gorišnica, ki je krila tudi vse stroške prireditve.
SM
Podvinčani dobili novo gasilsko vozilo
Osrednje dejanje letošnjega gasilskega srečanja ob devetem dnevu ptujske območne gasilske zveze je bila uradna in slovesna predaja novega vozila prostovoljnemu gasilskemu društvu Podvinci.
Ponos PGD Podvinci: novo gasilsko vozilo, ki je bilo uradno predano v uporabo minulo nedeljo na deveti dan gasilcev GZ Ptuj.
Novo gasilsko vozilo je, kot je povedal regijski poveljnik Janez Lipovnik, vredno vsaj 27 milijonov tolarjev. Ključe za njegovo uporabo so odgovornim predali padalci, ki so doskočili na kraj nedeljskega srečanja ob gasilskem domu v Podvincih, kjer se je zbralo precejšnje število predstavnikov in članov 23 gasilskih društev, ki so povezani v ptujsko zvezo, slovesnosti pa so se udeležili tudi predstavniki sosednjih gasilskih zvez. Med gosti seveda ni manjkal predstavnik GZ Slovenije Janez Merc, zbrane pa je v imenu ptujske občine nagovoril župan dr. Štefan Čelan.
Nedeljska slovesnost je bila namenjena tudi podelitvi plaket območne gasilske zveze in najvišjih državnih gasilskih odlikovanj, ki so jih prejeli najzaslužnejši člani društev in gasilske organizacije. Z zlato plaketo so bili nagrajeni: Franci Vogrinec, Marjan Bezjak, Zvonko Glažar, Ivan Grahl in Marjan Meglič; s srebrno: Marjan Hameršak, Franc Panikvar in Zvonko Kokol; z bronasto plaketo pa Dušan Vojsk, Rudi Topolovec, Edi Rižner, Janko Merc, Branko Skok, Marjan Mislovič, Frenk Vrbnjak, Ivan Golob in Branko Kostanjevec.
Od tod in tam
Videm • Praznovanje dneva državnosti
FotoiSM
V občini Videm so letos osrednjo proslavo ob dnevu državnosti pripravili na pozni petkov večer. Pred občinsko stavbo, ki je služila kot oder, so člani KD Franceta Prešerna pripravili zanimiv kulturni program z recitali slovenskih pesnikov, ki so ga uokvirjali nastopi instrumentalnega tria inpremiernapredstavitev domačega mešanega mladinskega pevskega zbora. V soju reflektorjev je zbrane kot slavnostni govornik najprej pozdravil poslanec Branko Marinič, ki je državni praznik označil kot priložnost za razmislek o preteklosti in prihodnosti, nato pa spregovoril o prednostih samostojne in mednarodno priznane države, članice EU, hkrati pa opozoril na pomembnost razvijanja dobrih medčloveških odnosov, kulturne in naravne dediščine, pa seveda tudi podjetništva in lastne iniciative. Udeležence proslave je nagovoril tudi domači župan Friderik Bračič, ki se je v svojem govoru dotaknil vojne za osamosvojitev, težav, ki še vedno pestijo manj razvite kraje, na koncu pa poudaril, da je država lahko ponosna na svoje dosežke, vendar pa mora narod ta ponos tudi čutiti in pokazati, če hoče, da bodo nanj ponosni in ga spoštovali tudi drugi.
SM
Gorišnica • Proslava ob dnevu državnosti




Minuli konec tedna je povsod po državi minil v luči praznovanja 14. dneva državnosti. Tako so tudi v občini Gorišnica pripravili osrednjo slovesnost, ki je v petek zvečer potekala v kapeli borlskega gradu. Slavnostni govornik, župan Jožef Kokot, je ob tej priložnosti nanizal uspehe in prednosti samostojne Slovenije, kijih je dosegla v preteklih letih, ter obenem poudaril nujnost nadaljnjega gospodarskega razvoja in ohranjanje kulturne identitete slovenskega naroda. Krajšo slovesnost so z recitali, pevskimi in instrumentalnimi vložki popestrili člani Kulturnega društva iz Cirkulan, tamburaši pod vodstvom Boštjana Polajžerja in cirkulanski mešani pevski zbor.
SM
Veržej • 115-letnica kulturnega društva
Foto: Miha Soštarič
Leta 1890 so se v Veržeju na pobudo takratnega župnika Lovra Janžekoviča pričeli organizirano ukvarjati s kulturo. Takrat so ustanovili Bralno društvo Veržej, katerega naslednik je sedanje Kulturno društvo Slavka Osterca. V organizaciji sedanjega veržejskega kulturnega društva, ki ga kot predsednik vodi Janez Ferenc, je minulo nedeljo potekala osrednja slovesnost, na kateri so se predstavila številna društva iz upravne enote Ljutomer, slovesnosti pa se je udeležila tudi delegacija slovenskega kulturno-športnega društva Miška Kranjca iz nemškega Erlangna.
Miha Šoštarič
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Atletika
Matej Krušič po Doklo-vih stopinjah
Stran 16
Kegljanje
Miro Steržaj častni član kegljaške zveze
Stran 16
Šolski šport
Proglašeni najboljši mladi športniki
Stran 17 Rokomet na mivki
Hrvaški prvaki uspešnejši od slovenskih
Stran 17
Kolesarstvo
Zvone Hasemali v 24 urah 653 kilometrov
Stran 18
Kolesarstvo
Fure z Eurobike špico - tudi do Novega Sada Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • /z Drave Ptuj
Bo Dravo okrepil Šved?
Nogometaši ptujske Drave po izpadu v 1. krogu Inter-toto pokala proti hrvaškemu Slavenu Belupu trenirajo s polno paro, dvakrat dnevno. Tako pot teče v potokih, saj trener Srečko Lušič in njegov pomočnik Gorazd Šket nimata nobenega usmiljenja. V bistvu pa ga ni potrebno imeti, saj so nogometaši pravi profesionalci in vedo, da samo z dobrim in napornim delom lahko dosežejo svoje in klubske cilje. Zaenkrat zaradi poškodb ne vadijo poškodovani Nedžad Alibabič, Matjaž Korez, Aljaž Zajc in Borut Tisnikar. Nekaj igralcev je še na preizkušnji, med njimi pa tudi 21-letni temnopolti branilec s švedskim potnim listom Kangane Ndiwazi, poreklom pa iz Konga, ki se je treningom priključil danes in je že popoldne odigral prvo srečanje proti Rudarju iz Velenja. Ta igralec naj bi bil član angleškega Boltona.
Trener Lušič je sicer načrtoval za soboto še eno pripravljalno tekmo, vendar bodo igralci v petek in soboto imeli dnevno po dva treninga, nedelja bo prosta, v ponedeljek pa bodo v Slovenskih Konjicah s pričetkom ob
Te dni z nogometaši Drave trenira tudi temnopolti branilec s švedskim potnim listom, čigar korenine segajo v Kongo.
18. uri odigrali srečanje s hrvaško Pulo. »Delamo s polno paro, in to dvakrat dnevno. Priprave so pač priprave, saj se tu dela baza za prvenstvo, kjer bomo poizkušali ponovno biti visoko. Klimatski pogoji niso najbolj ugodni, sicer pa je pri vseh klubih skoraj enako. Po prosti nede-
lji bomo naslednji teden odigrali tri pripravljalne tekme in trenirali še z močnejšim ritmom, kar pomeni, da so se tudi same priprave preselile v drugo fazo. Vsi se namreč zavedamo, da je pričetek prvenstva že 24. julija,« je dejal trener Drave Srečko Lušič.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Prijateljska tekma v Kidričevem
Aluminij - Dinamo 0:7 (0:4)
Nogometaši Aluminija so odigrali prvo pripravljalno
srečanje proti hrvaškemu nekdanjemu večkratnemu državnemu in pokalnemu prvaku Dinamu iz Zagreba. Gostje, ki se že dalj časa pripravljalo na ponovni vzpon
na vrh hrvaškega nogometa, so dokaj visoko premagali mlado domačo vrsto, ki ima za sabo samo teden dni priprav.
Danilo Klainšek

Igralci zagrebškega Dinama so v Kidričevem zanesljivo premagali domačine.
Projekt Hura, prosti čas
Športnemu zavodu Ptuj visoko priznanje
Program Hura, prosti čas je namenjen mladim, ki želijo svoj prosti čas po pouku, ob koncu tedna in med počitnicami preživeti v družbi vrstnikov na športnih površinah.
Poleg kakovostne športne ponudbe, ki v ospredje postavlja množičnost, druženje in pestro animacijsko vsebino športnih aktivnosti, Športni zavod Slovenije spodbuja odpiranje novih športnih površin ter posodabljanje obstoječih. Športni zavod Ptuj v projektu sodeluje že od samega začetka, z lastnimi idejami ga poskušajo sooblikovati, letos pa so med 415 prijavljenimi programi prejeli priznanje za najuspešnejšega izvajalca programa Hura, prosti čas. S svojim delom, v katerega je vključenih približno 60 ljudi, so postavili mejnike in standarde, ki jim sledijo ostale institucije v državi: "Smo izjemno zadovoljni, da smo prejeli visoko priznanje v tako močni konkurenci," so bile uvodne besede Simona Starčka, direktorja Športnega zavoda Ptuj, zaveda pa se odgovornosti, ki jo priznanje prinaša: "Izkazali smo se kot resen in pomemben partner v oblikovanju vsebinskega, organizacijskega ter izvedbenega dela projekta, kar nas obvezuje, da v prihodnosti delamo boljše, kreativnejše in še bolj usmerjeno v mladostnike. Vsekakor bi v tem segmentu športa in športne vzgoje ostali paradni konj ostalim izvajalcem. Zahvaljujem se vsem, ki so do sedaj sodelovali z nami, predvsem Mestni občini Ptuj, Fundaciji za šport, Športnemu zavodu Slovenije ter našemu
Športni zavod Ptuj je prejel priznanje za najuspešnejšega izvajalca programa Hura, prosti čas. Na sliki Simon Starček, direktor Športnega zavoda Ptuj.
partnerju v organizacijskem in izvedbenem delu, Centru interesnih dejavnosti Ptuj. V projekt so bila vključena mnoga športna društva in klubi, nadaljevanja si vsekakor ne morem predstavljati brez študentov Fakultete za šport s tega območja."
Brezplačni programi so se izvajali med poletnimi, jesenskimi in zimskimi počitnicami, vanje je bilo v 20 športnih panogah vključenih 600 mladostnikov. Starček si v prihodnje želi doseči število 1000, ki bi že predstavljalo velik pomen za tukajšnje prebivalstvo: "V hladni polovici leta programe izvajamo v dvorani, ob toplem vremenu na prostem. V nadaljnjem razvoju nas nekoliko omejuje predvsem pomanjkanje športne
infrastrukture, mnogo dela in truda pa vlagamo tudi na tem področju. Nekaj težav bomo rešili s pokrito atletsko stezo na mestnem stadionu, večnamenskim igriščem z umetno travo, potrebovali pa bi več pokritih, predvsem pa zunanjih osvetljenih športnih objektov, s katerimi smo na Ptuju pri repu v Sloveniji."
V poletnem času se v Športnem zavodu Ptuj lotevajo projektov kot koordinatorji, Starček pa vabi vse občane, naj izkoriščajo zunanje vadbene površine, saj je mnenja, da se ob njihovi uporabi poveča interes lastnikov in upravljavcev za vzdrževanje in obnavljanje. "Razvita športna infrastruktura je vsekakor pozitivni indikator razvoja celotne družbe nekega kraja," zaključuje eden od vodilnih športnih funkcionarjev na Ptuju.
iin
Foto: arhiv Športnega zavoda
Projekt Hura, prosti čas so mladi izredno dobro sprejeli.
I	AL d.0.0.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
\/ADOAC Al	in

Atletika • DP za mlajše mladince in mladinke
Krušič po Doklovih stopinjah
V soboto in nedeljo so izkušeni velenjski atletski delavci pripravili še državno prvenstvo za mlajše mladince in mladinke, potem ko so v četrtek zvečer uspešno spravili pod streho mednarodni atletski miting. Tekmovanja se je udeležilo okoli 400 mladih, starih 15 in 16 let, iz več kot tridesetih slovenskih klubov, med njimi šest članov Atletskega kluba Keor Ptuj, ki so imeli možnosti za dosego vidnejših rezultatov. V kategoriji, ki je v ekipnih športih znana kot kadetska, vlada velika konkurenca, saj se tekmovanja udeležujejo tudi obetavni pionirji, letos pa najboljše čaka mlajše mladinsko svetovno prvenstvo v maroškem Marakešu in Olimpijski festival mladih (EYOF) v italijanskem Lignanu.
Barve Atletskega kluba Keor Ptuj je najuspešneje branil Matej Krušič, ki je v suvanju petkilogramske krogle osvojil srebrno kolajno. Izkazal se je z novim osebnim rekordom 14,03 metra, dosežek pa bo lahko branil in mogoče nadgradil tudi prihodnje leto. Dijaka frizerske šole iz Maribora, ki je lani že branil reprezentančne barve, čaka v prihodnje naporen trening, če se želi približati državnemu rekordu Dejana Dokla, sedanjega predsednika kluba. Dokl že šestnajst let drži slovenska rekorda za mlajše mladince v suvanju petkilogramske (18,55 metra) in šestkilogramske krogle (16,95 metra). Njegovih dosežkov ni uspel izboljšati niti naš najboljši metalec Miro Vodovnik, zdajšnji absolutni rekorder (20,54 metra za 7,24 kg težko kroglo) in
Matej Krušič
udeleženec olimpijskega finala v Atenah.
Ostali ptujski atleti so v glavnem vsi po vrsti dosegali osebne rekorde, pri tem pa dosegli tri uvrstitve tik pod zmagovalnim odrom. Pionirka in šolska državna prvakinja Laura Pajtler je na 800 metrov tekla zelo obetavnih 2:21,01 in zasedla peto mesto, na 1500 metrov pa je bila šesta s 5:12,55. Vrh njene sezone bo septembra na pionirskem državnem prvenstvu, zato je njena letošnja forma še posebej vzpodbudna. San-di Kukovec se je pomeril v finalu najkrajše preizkušnje
na 100 metrov, ure so se zaustavile pri 11,58 sekunde, kar je zadostovalo za peto mesto. Žal se je pred tem v kvalifikacijah (11,52 sekunde) poškodoval, zato mu v finalu ni uspelo pokazati vsega znanja, prav tako je moral odpovedati nastop na 200 metrov, kjer je bil konkurent za zmagovalni oder. Zelo solidno peto mesto je zasedel pionir Rok Grdina, ki se je s 599 centimetri na las približal šestici. Srednjeprogaš Aljoša Vajda je bil sedmi na 2000 metrov (6:07,92) in deveti na 800 metrov (2:05,31).
Uroš Esih
Nogomet • Državno prvenstvo U-12
Kidričani izgubili z Mariborčani
Prejšnji teden so na stadionu Aluminija v Kidričevem mladi nogometaši Maribora v polfinalu državnega prvenstva za dečke do 12 leta starosti ugnali svoje sovrstnike iz Kidričevega. Mladi alumini-jaši so v četrtfinalu v Lendavi ugnali domačo Nafto, kjer so slavili štiri zmage, medtem ko se jim proti mladim v vijoličastih dresih ni izšlo, saj so
izgubili tri srečanja in samo enkrat slavili. Že uvrstitev v polfinale je veliki uspeh Ki-dričanov, ki tako še enkrat potrjujejo dobro delo z mladimi selekcijami. REZULTATI: Aluminij I
-	Maribor I 0:4, Aluminij II
-	Maribor II 0:1, Aluminij I -Maribor II 3:2, Aluminij II
-	Maribor I 0:5. ALUMINIJ I: Simon Babu-
lič, Blaž Cesar, Tilen Grei-foner, Boštjan Strel, Nikolaj Čeh, Rok Medved, Timotej Petek, Borut Šket. Trener: Franc Žitnik.
ALUMINIJ II: Miha Peršuh, Marcel Vindiš, Tomaž Dove-čar, Dejan Rogina, Jan Zupa-nič, Luka Lah, Blaž Saše, Alen Merzidovšek, Aleš Rumež. Trener: Franc Žitnik.
Danilo Klajnšek
Mladi nogometaši Aluminija, ekipa do 12. leta starosti, s trenerjem Francem Žitnikom (levo)
Slovesnost ob 55-letnici KZS
Miro Sterzaj častni član zveze
Leta 1950 je bila ustanovljena Kegljaška zveza Slovenije, že leto poprej pa je bilo organizirano prvo evropsko prvenstvo v tej disciplini, ki je veliko uspehov prinesla slovenskim kegljavkam in kegljačem.
že v času skupne države Jugoslavije so Slovenci prihajali z največjih tekmovanj s kolajnami. Med tiste, ki so osvajali kolajne, sodi tudi Lju-tomerčan Miroslav Steržaj. Leta 1957 je Steržaj na svetovnem prvenstvu na Dunaju z reprezentanco osvojil zlato kolajno, leta 1964 na evropskem prvenstvu v Budimpešti pa je posegel po najvišjem odličju tako z reprezentanco kot med posamezniki in v parih. Polnih 30 let je bil član takratne jugoslovanske reprezentance, še danes pa keglja za radenski klub. Steržaj še vedno ostaja najuspešnejši slovenski kegljač vseh časov, za svoje odlične uspehe pa je bil na tokratni slovesnosti ob 55-letnici kegljaške zveze Slovenije proglašen za častnega člana zveze. Poleg Steržaja so častni člani postali še Marika Kardinar, Milan Amer, Edvard Glavič, Vinko Istenič, Tugo Klasinc, Lovro Šefman in Slavko Tornič, častni predsednik zveze pa je Avgust Likovnik, ki je zvezo vodil kar 18 let (1983-2001).
Slovenski kegljači in keg-ljavke so osvojili 86 kolajn -38 zlatih, 24 srebrnih in prav toliko bronastih, vsi mednarodni dosežki pa so zabeleženi v novi publikaciji Kegljaške zveze Slovenije Mednarodni uspehi slovenskega kegljanja 1949-2002, ki jo je pripravila naša rojakinja Silva Razlag. Slednja je bila rojena v Go-demarcih pri Mali Nedelji v občini Ljutomer, večji del življenja pa je preživela na Ptuju. "Z letom 1949 je povezano prvo evropsko člansko keg-ljaško prvenstvo, leta 2002 pa se je zaključil več kot 50
Foto: Miha Soštarič
Miroslav Steržaj iz Ljutomera je postal častni član Kegljaške zveze Slovenije.
let uveljavljen sistem tekmovanja, za ženske sto, za moške dvesto lučajev mešano. Po tem letu je število v vseh treh starostnih kategorijah izenačeno na sto dvajset lučajev mešano za ženske in moške. Uvajajo se tudi nove tekmovalne discipline," je odločitev o zbiranju podatkov med leti 1949-2002 obrazložila Raz-lagova. V publikaciji, ki so jo predstavili v dvorani Grand hotela Union v Ljubljani, so na 232 straneh statistično obdelana posamezna obdobja, z dosežki slovenskih kegljačev. Ob ilustriranih vložkih, publikacija najprej zajema poglavje o evropskih članskih prvenstvih (1949-1964), potem posega v svetovna članska prvenstva (1953-2002),
nadaljuje s svetovnimi članskimi pokali posameznikov (1989-2002) in zaključuje z evropskimi in svetovnimi prvenstvi mladincev in kadetov. Zadnjih 20 strani je namenjenim povzetku skupnih končnih tabel za celotno obdobje (1949-2002).
Slovesnost ob visokem jubileju Kegljaške zveze Slovenije so s svojimi nagovori med drugimi počastili predsednik in podpredsednik mednarodne kegljaške organizacije Nemec Siegfried Schweikardt in Slovak Stanislav Kubanek ter Janez Kocjančič, predsednik Olimpijskega komiteja združenja športnih zvez Slovenije.
Miha Šoštarič
Strelstvo • 6. kolo državne lige VK
Končan prvi del tekmovanja
V	soboto je v Trbovljah potekalo 6. kolo državne lige v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra, ki je minilo v znamenju številnih manjkajočih, kar se je najbolj poznalo ravno pri Ptujčanih, ki zaradi tega niso mogli poseči po višjih uvrstitvah.
V	streljanju s pištolo je zmagal Ernest Mežan (ŠD ZPE I) s 190 krogi. Med Ptujčani se je najbolje odrezal Milan Stražišar, ki je dosegel 176 krogov in zasedel solidno 23. mesto, Franc Simonič je dosegel 171 krogov in bil 35., Borut Sagadin je dosegel 156 krogov in bil 45. V ekipnem delu s pištolo je zmagala ekipa ŠD ZPE I s 564 krogi pred ŠD ZPE II s 550 krogi in SD Policistom iz Maribora I s 549 krogi. Ekipa SK Ptuj RGS je tokrat dosegla 503 kroge in zasedla 12. mesto.
V	tekmovanju z revolverjem so Ljubljančani slavili popolno zmagoslavje, saj so zasedli kar prva štiri mesta. Med njimi je bil najboljši Anton Lesar s
Foto: Simeon Gonc
Franc Simonič, SK Ptuj RGS, med nastopom z revolverjem
193 krogi. Za Ptujčane je ponovno najbolje streljal Milan Stražišar, ki je dosegel 178 krogov in zasedel 35. mesto, Franc Simonič je s 171 krogi zasedel 40. mesto ter Borut Sagadin s 164 krogi 44. mesto. V ekipnem delu so razumljivo slavili Ljubljančani, ki so s prvo ekipo dosegli letos rekordnih 571 krogov ter z drugo ekipo 569 krogov. Tretja je bila pre-
senetljivo ekipa SK Maribor I, ki je dosegla 564 krogov in strelja iz kroga v krog bolje. Za ekipo SK Ptuj RGS je 512 doseženih krogov tokrat zadostovalo za 14. mesto.
V skupnem seštevku ekip z revolverjem in pištolo so, po šestem krogu, Ptujčani obakrat na 11. mestu, in sicer z revolverjem z 2613 krogi in s pištolo z 2588 krogi. Med posamezniki z revolverjem v skupnem seštevku najbolje kaže Milanu Stražišarju, ki je do sedaj dosegel 898 krogov in zaseda 25. mesto. V skupnem seštevku sta veliko izgubila Slavko Ivanovič in Majda Raušl, ki nista mogla nastopiti v 6. krogu VK lige. Stražišar je med Ptujčani najboljši tudi s pištolo, saj je do sedaj dosegel 887 krogov in zaseda 26. mesto.
S šestim krogom se je zaključil prvi del tekmovanja, finalna dva pa sledita še 3. in 17. septembra v Celju oziroma Mariboru.
Simeon Gonc
Foto: DK
Šolski šport
Najboljši mladi športniki
Prejšnji torek je že četrto leto zapored Mestna občina Ptuj v sodelovanju z OŠ Mladika ter Športnim zavodom Ptuj v kulturni dvorani ptujske Gimnazije pripravila sprejem za najboljše učence in učenke ter športnike in športnice osnovnih šol v ptujski občini. Prireditev je spremljal bogat glasbeni in razvedrilni program.
Za najboljšo športnico in športnika osnovnih šol MO Ptuj na osnovi rezultatov športnih tekmovanj OŠ na državnih prvenstvih v letu 2004/05 sta bila izbrana učenca OŠ Ljudski vrt Urška Urek, ki je na finalu državnega prvenstva v judu osvojila srebrno medaljo, in Miha Sabo, ki je na finalu državnega prvenstva v atletiki osvojil
bronasto medaljo v skoku v višino, hkrati pa je eden najboljših igralcev starejših dečkov MRK Drava Ptuj. V ekipni konkurenci sta bili najuspešnejši ekipi istoimenske šole, učenci so bili tretji v državi v malem nogometu, učenke pa devete v štafeti 4 x 100 m. Nagrade za občinske prvake v krosu so med deklicami prejele Sanja Mlinarič, Maruša Malovič, Živa Sabo in Nina Tetičkovič, vse učenke OŠ Ljudski vrt, kot tudi Nejc Janžekovič in Severin Serdin-šek pri dečkih, Timi Kupčič in Timotej Prelog pa obiskujeta OŠ Mladika. Podelili so tudi medalje občinskim prvakom v atletiki ter ekipnim prvakom v kolektivnih športih ter ekipam v atletskem mnogoboju ter judu. S štirimi
Športne novice
Prvak Hrvaške močnejši od prvakov iz
Matija Kvasina (KK PP, v sredini)
Foto: Langerholc
Priznanje za najboljšega mladega športnika sta prejela Miha Sabo in Urška Urekjv sredini). Priznanje sta jima podelila župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan (levo) in Simon Starček, direktor Športnega zavoda Ptuj (desno).
naslovi občinskih prvakov sta najuspešnejši OŠ Olge Meglič ter Mladika. Ptujski osnovnošolci in osnovnošol-ke so prejeli posebne nagrade za dosežke na državnih prvenstvih, dosegli so tudi pet uvrstitev med dobitnike medalj. Zraven najboljših osnovnošolcev MO Ptuj so nagrade
za dosežke dobili tudi Marko Bratušek iz OŠ Ljudevita Pivka, ki je bil najboljši v teku na 100 m na državnem mitingu v Mariboru, Sanja Jerenko in Andrej Čuš iz OŠ Mladika pa sta na državnem prvenstvu v judu osvojila bronasti medalji.
UG
Rokomet na mivki
Slovenije
Na najmočnejšem turnirju tod okrog v rokometu na mivki v Zagrebu na Jaru-nu so sodelovali tudi slovenski državni prvaki iz Ormoža. Slednji so v predtekmo-valni skupini (nastopalo je 29 moških in 11 ženskih ekip) osvojili prvo mesto in se uvrstili v četrtfinale. Žreb v četrtfinalu se je poigral in ljubiteljem rokometa na mivki ponudil velik obračun hrvaškega in slovenskega državnega prvaka. Prvi polčas je gladko dobil hrvaški prvak iz Velike Gorice, Rašljari. V drugem polčasu pa so odlično zaigrali Ormožani in izid izenačili na 1:1. Tako so o zmagovalcu in potniku v polfinale odločali shoot-outi. "Shoot-out" - vratar iz svojega prostora poda žoga svojemu soigralcu v protinapad, kjer mora igralec zadeti mrežo nasprotnika! Slovenski prvak je v odločilnih trenutkih zapravil kar tri priložnosti za zmago in v polfinale so napredovali aktualni hrvaški prvaki, ki so kasneje brez težav osvojili tudi prvo mesto. Za ekipo Krap Tuš iz Ormoža so nastopali: vratar Dogša, Kirič, Klemenčič, Bistrovič, Grabovac, Prapotnik, Potočnjak. Ormožani se bodo letos udeležili le še močnega turnirja na Pagu na Hrvaškem.
UK
Kolesarstvo • Hrvaško DP osvojil perutninar
Matija Kvasina je po Mitju Mahoriču še drugi član KK Perutnina Ptuj, ki se lahko veseli naslova državnega prvaka v cestni vožnji. 25-letni Zagrebčan, ki drugo leto nastopa v ptujskem dresu, je bil na 125 km dolgi krožni progi v okolici Šibenika v ciljnem sprintu boljši od Radoslava Rogine, ki letos po desetletju vožnje v perutninskem dresu nastopa za italijansko ekipo Tenax, registrirano na Irskem. Bronasto medaljo je osvojil še en perutninar, Hrvoje Miholjević. Emanuel Kišerlovski (TBP Lenart) je osvojil četrto mesto, Tomislav Dančulović (Perutnina Ptuj) je bil šesti.
UG
Urška Urek med dvobojem
Kristijan Đurasek
Judo • Mednarodni turnir Duplek
Na turnirju v Dupleku je nastopilo 248 judoistov v kategoriji mlajših in starejših dečkov, deklic ter kadetov in kadetinj iz držav Hrvaške, Srbije in Črne gore, Avstrije, Madžarske, Slovaške ter večine slovenskih klubov. Največ točk je osvojil Judo Savez Beograd, saj so imeli tudi največ tekmovalcev, Impol je osvojil peto, Drava pa sedmo mesto.
Rezultati ekipno: 1 Judo Savez Beograd, 2 JK Duplek, 3 JK Murska Sobota, 4 JK Oplotnica, 5 JK Impol, 6 Judokan Požega Hrvaška, 7 JK Drava Ptuj
Rezultati posamezno: Dečki U11: do 27 kg: 3. Sašo Horvat - JK Drava Ptuj; do 30 kg: 3. Blaž Peklič - JK Drava Ptuj; do 34 kg: 2. Matic Horvat - JK Drava Ptuj; do 42 kg: 2. Jure Slatinšek - JK Impol; nad 42 kg: 2. Emir Topalović
-	JK Drava Ptuj
Dečki U13: do 30 kg: 1. Tilen Pulko - JK Impol; do 50 kg: 1. Tilen Vidovič
-	JK Drava Ptuj
Dečki U15: do 38 kg: 2. Matej Studenčnik - JK Impol; do 50 kg: 2. Žiga Pri-stovnik - JK Impol
Deklice U12: nad 44 kg: 1. Renata Kralj - JK Gorišnica Deklice U15: do 57 kg: 2. Anja Petek - JK Gorišnica; nad 57 kg: 1. Urška Urek - JK Drava Ptuj, 3. Sanja Jerenko - JK Drava Ptuj
Kadeti U17: do 55 kg: 3. Božo Skela - JK Impol; do 60 kg: 3. Kristjan Crnič
-	JK Impol; do 73 kg: 2. Blaž Jakopin - JK Impol; do 81 kg: 1. Žiga Unuk - JK Impol, 2. Tadej Brence - JK Impol
Kadetinje U17: do 70 kg: 1. Lea Murko - JK Drava Ptuj; nad 70 kg: 3. Urška Urek - JK Drava Ptuj
Sebi Kolednik
Kolesarstvo • Rojen hribolazec
Kristjan Đurasek, čian KK Perutnina Ptuj, je prejšnjo soboto na 27. Trofeji Uèke, ki je štela za državno prvenstvo Hrvaške v gorski vožnji, postal hrvaški državni prvak v kategoriji mladincev. Đurasek je najhitreje prevozil 20 kilometrov dolgo progo z več kot 1000 metri nadmorske višine.
V	nedeljo se je udeležil še cestne dirke za nagrado mesta Pazin. Dirka dolga 120 km mu je bila pisana na kožo, saj je bilo polno težkih vzponov, kot že dan prej je tudi tokrat stopil na najvišjo stopničko. Mladinci so sicer nastopili skupaj s člani, preko ciljne črte je pripeljal kot deveti. Njegov trener v klubu Jernej Finšgar je bil z rezultatom svojega varovanca seveda zadovoljen: "Kristjan v sezono sicer ni startal vrhunsko, je pa po zmagi na dirki na Bledu pridobil ogromno samozavesti, kar se zdaj kaže v rezultatih.
To je že njegova osma letošnja zmaga. Z njegovo formo pred evropskim prvenstvom v Moskvi sem seveda zelo zadovoljen."
UG
Športno plezanje • Mina na svetovno prvenstvo dobro pripravljena
V	Škofji Loki je pretekli vikend potekalo drugo tekmovanje v balvanskem plezanju za vse kategorije. Tekmovanje je potekalo v lepem vremenu na prostem z veliko množico obiskovalcev, postavitev smeri pa je bila specifična in zelo podobna postavitvam na svetovnih tekmovanjih. Balvansko plezanje je reševanje kratkih, skoncentriranih problemov, kjer je potrebna velika moč in hitro razmišljanje pri reševanju težav, na tekmovanjih pa morajo tekmovalci za razliko od težavnostnega plezanja rešiti več problemov, na voljo pa imajo več poskusov in omejen čas za rešitev.
Pri moških je v članski kategoriji zmagal Jaka Prijatelj iz AO Ljubljana Matica pred Blažem Rantom iz Škofje Loke. Jaku je to prva zmaga na kaki tekmi državnega prvenstva, medtem ko je za Blaža Ranta kot specialista za balvansko plezanje to skoraj pričakovana uvrstitev.
Pri ženskah je v članski kategoriji zmagala Katja Vidmar iz Škofje Loke pred Ptujčanko Mino Markovič. Katja Vidmar je specialistka za balvansko plezanje in bo v tej disciplini nastopila tudi na svetovnem prvenstvu v plezanju, ki se danes pričenja v Munchnu. Mina je z dobrim plezanjem in rešitvijo 5 problemov od 6 pokazala zelo dobro formo v njej ne najljubši disciplini, ob drugem mestu pri članicah pa je hkrati premočno zmagala tudi v mladinski kategoriji.
Mini je to tekmovanje služilo predvsem kot test pripravljenosti pred današnjim nastopom v kvalifikacijah na svetovnem prvenstvu v težavnostnem plezanju v Munchnu. Kot vodilna v Evropskem mladinskem pokalu in z dobrimi nastopi v svetovnem članskem pokalu pričakujemo dobro uvrstitev. Na tekmo v težavnostnem plezanju je v ženski konkurenci prijavljenih 78 udeleženk iz 31 držav, Slovenija pa ima med ženskami zagotovo najmočnejšo ekipo na svetu z letos izjemno Majo Vidmar, ki je bila na zadnjih treh tekmah svetovnega pokala stalno na stopničkah, ob njej pa so še Natalija Gros, Lučka Franko, Martina Čufar in vse boljša Mina Markovič. Želimo jim veliko uspeha!
MŽ
Šport mladih
Aktivne počitnice
V ponedeljek, 27. junija, se je v Termah Ptuj pričel projekt Aktivne počitnice. Izvajata ga vaditelja plavanja Tatjana Jeza in Sašo Erlih iz plavalnega kluba Terme Ptuj. Projekt traja od ponedeljka do petka, možno se je vključiti za 4 ure ali 8 ur dnevno.
Otroci pričnejo ob 8. uri z ustvarjalnimi delavnicami, nadaljujejo s šolo plavanja, raznimi aktivnostmi z žogo, družabnimi igrami, plesom in tujim jezikom. Imajo tudi minute za pravljico. Trenutno je vključenih 18 otrok. Naslednji teden, 4. julija, pride nova skupina, zadnja pa prične 11. julija. Več informacij o projektu Aktivne počitnice dobite v Termah Ptuj oziroma na številki 041 311 414 (Franjo Rozman). Skupno bo v projektu sodelovalo preko 50 otrok.
David Breznik
Rokometni tabor Ptuj 2005
Od torka do sobote na Ptuju poteka rokometni tabor Ptuj 2005. V športni dvorani Center in gimnazijski dvorani trenira mini rokomet 53 otrok, od tega tudi 7 deklic. Namen tabora je izboljšati rokometno znanje in druženje. Treninge vodi deset trenerjev. Potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času. V prostem času so otroci obiskali Terme Ptuj in imeli tudi nekaj družabnih iger.
David Breznik
3. nogometna šola v Ormožu
V športnem parku Mestna graba v Ormožu je v teh dneh še bolj živahno kot ponavadi. Razlog za to je 3. nogometna šola, katere organizator je NK Ormož. Petdnevne šole se skupaj s šestimi mentorji udeležuje 28 mladih nogometnih nadebudnežev starih od 6 do 12 let, ki dvakrat dnevno trenirajo na nogometnih igriščih športnega parka Mestna graba. Vodja nogometne šole je trener članskega moštva Drago Posavec.
Uroš Krstič
Poli maraton • 3. sept. 2005
ZE OD NEKDAJ KOLESARJI VRTIJO KOLESA NA PTUJU
Tradicija kolesarstva na Ptuju sega že v 19. stoletje. Kot je nekoč užitke kolesarstva poznala visoka mestna gospoda, tako dandanašnji na Poli maratonu sodelujejo vsi, ki jih je navdušila moč dobre volje, optimizma in veselja ljudi ter zmagovalnega doživetja.
Od kmečkega sina do velikega izumitelja
V pionirskem obdobju tehniškega razvoja si je Janez Puh z ustvarjalnostjo in podjetniško sposobnostjo ustvaril med Slovenci največ ugleda. Zanj v celoti velja oznaka: »Od revnega slovenskega kmečkega sina do tovarnarja in od mehaničnega vajenca do izumitelja«.
Janez Puh, ki je bil leta 1862 rojen v Sakušaku pri Juršincih, se je z 12 leti začel učiti ključavničarstva pri različnih mojstrih, kasneje pa se je izpopolnjeval tudi v Avstriji in Nemčiji. V Gradcu, kjer je najprej le popravljal kolesa, se je čez čas pri svojem delu osamosvojil in ustanovil svoje podjetje Styria Werke. Prav tam pa se je tudi rodilo prvo kolo slovenskega izumitelja, imenovano Styria. Skupaj s tovarnarjem Wernerjem je leta 1899 začel z množično proizvodnjo koles, leta 1912 pa je bilo v njegovi tovarni zaposlenih že 1.100 delavcev, ki so izdelali 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov.
Ko je tudi gospoda vzljubila kolesarstvo ^
Prvo kolesarsko tekmovanje na cesti med Mariborom in Ptujem je bilo leta 1884. Pri tem pa ni šlo zgolj za tekmovanje ljubiteljev kolesarstva, temveč so to dejavnost vzljubili tudi mestni gospodje. Dirko je namreč spremljalo veselo razpoloženje in slavje. Da je bilo res tako, se lahko prepričamo ob branju zgodovinskega zapisa (v Šamperl-Purg; Janez Puh - človek, izumitelj, tovarnar. 1998): »Na Ptuju pa je bilo veliko slavje, gostinci so si meli roke, mestna gospoda in ostali Ptujčani so si dali duška, tako da je proti večeru zmanjkalo pijače in hrane. Slavju je prisostvoval tudi mestni župan in ostalo glavarstvo ter visoki gostje in ostala gospoda iz bližnje in daljne okolice.« A sodelovanje na takšni kolesarski dirki ni bil mačji kašelj, saj so bili »kolesarji dodobra prašni, kot da bi bili v kamnolomu, vpili so drug na drugega, za njimi pa se je vil prah in se jih po nekaj metrih ni več videlo. Bilo je veliko bentenja, pa tudi padcev z odrgninami ni manjkalo.«
»Zvonček, ki je naprej zacingljal na Ptuju«
Na Ptuju je bilo leta 1904 usta-
novljeno prvo slovensko kolesarsko društvo z imenom Zvonček. Njegovo vodstvo so v letih do II. svetovne vojne predstavljala ugledna imena posameznikov s Ptuja. Vnema za kolesarstvo na Ptuju in poslanstvo Zvončka pa nista bila kar tako pozabljena. Leta 1985 je peščica navdušencev kolesarstva ustanovila Kolesarski klub Ptuj. Njegov prvi predsednik je bil Franc Polanec, med soustanovitelji pa je bil tudi mag. Danilo Toplek, direktor tedanjega TGA Kidričevo, danes pa predsednik uprave Taluma Kidričevo, ki je tudi postal gonilna sila kluba. Klub je leta 1987 doživel reorganizacijo, ko je vlogo predsednika prevzel znani in vsestranski ptujski športnik Rene Glavnik in uvedel tudi tekmovalni program.
Kolesarski klub Ptuj je danes Kolesarski klub Perutnina Ptuj
Rene Glavnik je leta 1992 v imenu Kolesarskega kluba Ptuj podpisal listino o trajnem sodelovanju s Perutnino Ptuj in klub se je tako preimenoval v Kolesarski klub Perutnina Ptuj. Dve leti kasneje je bil dr. Roman Glaser, sicer predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, imenovan za predsednika upravnega odbora kluba, Rene Glavnik pa za direktorja kluba. Tako je še danes. Perutnina Ptuj je že takrat poleg lepote tega športa in rekreativnega gibanja odkrila tudi izjemne povezave s svojo poslovno filozofijo, vizijo in poslanstvom. Sodelovanje s Kolesarskim klubom vse do danes daje številne potrditve, da si prizadevajo za isto stvar - gibanje duha in telesa, napredek in razvoj, doseganje višjih ciljev in zmage.
Tradicijo kolesarstva danes nadaljuje tudi Poli maraton
Da je redna telesna aktivnost izrednega pomena za naše zdravje, že čivkajo vrabci na drevju. Da lahko koristno združimo še s prijetnim, pa dobro vedo vsi tisti, ki so z nami kolesarili na 1. in 2. Poli maratonu. Še vedno je čas, da se o tem prepričate tudi sami, saj bo sodelovanje na letošnjem 3. Poli maratonu v organizaciji Perutnine Ptuj, Dialog company, Radia-Tednika Ptuj in Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj še posebno doživetje. Kot nekoč gospoda, tako bomo na 3. Poli maratonu slavili vsi ljubitelji kolesarstva. Perutnina Ptuj namreč praznuje svojo 100-letnico, Kolesarski klub Perutnina Ptuj pa se ji pri praznovanju pridružuje s svojimi 20 leti delovanja. Mi čestitamo obema, zato na plan kolesarska vnema!
Tanja Subotič, Dialog
Foto: UG
Kolesarstvo
V 24 urah 653 kilometrov
Zvonko Hasemali iz Zgornje Hajdine se je po lanskem uspehu, ko je prevozil 510 kilometrov, odločil, da bo popravil svoj rekord v vožnji s kolesom v 24 urah. 46-letnik, ki da veliko na kolesarstvo, pohode v planine in tek, se je odločil, da letos premaga
sam sebe. Da to vse skupaj dosežeš, pa moraš imeti veliko volje ter veliko število prijateljev, ki ti vedno stojijo ob strani. Zvone se je za ta podvig odločil in ga tudi realiziral. Njegovi krogi vožnje so potekali po Ptujskem in Dravskem polju. V zelo vro-
čem in soparnem vremenu ob neugodnem vetru v prsi je Zvone z veliko volje in želje po uspehu ter seveda ob vzpodbujanju iz spremljevalnega vozila, ki je imelo tudi vlogo varovanja kolesarja, vse to izpeljal. Vsepovsod so ga dobro sprejeli, tudi vzpod-
Zvone Hasemali (v sredini) s spremljevalno ekipo
Rekreativno in ekstremno kolesarjenje
Fure z Eurobike Spico
Kolesarji rekreativnega kolesarskega društva Eurobike Špica, ki jih letos na cestah videvamo v novih rumeno-mo-drih dresih in so posledica sklenitve sodelovanja s podjetjem Eurobike iz Ptuja, so začeli organizirano kolesariti že konec marca, do sedaj pa se je zvrstilo že precej aktivnosti iz letnega koledarja.
Otvoritvena 'fura' na kozji
sir je bila že v začetku aprila, kolesarji so prevozili 40 kilometrov po haloških gričih, ustavili pa so se na turistični kmetiji Emeršič v Slatini in poskusili dobrote njihove lastne pridelave. Prvič letos so za svoje člane organizirali 'furo', ki se zaradi bolj tekmovalnega značaja razlikuje od ostalih - posamični kronometer v dolžini 17 ki-
Od leve: Ivo Đurđevič, Mirko Maroh in Robert Ivanuša
bujali ob progi, in tako je pot kljub vsem težavam lažje izpeljal. Ob nenehnem "peda-liranju" je tudi malce počival, kar je izkoristil za osvežitev. Deležen je bil podpore prijateljev, ki so ga pričakali, nazadnje tudi v soboto ob 9. uri, ko je bil deležen velikih ova-cij ljudi, ki so ga že dalj časa vzpodbujali in bili zraven pri vadbi. Po prihodu v »cilj« pa Zvone Hasemali ni deloval nič kaj preveč utrujeno in prvi pogled je bil na števec, koliko kilometrov so pokazali. Številka se je ustavila pri 653, kar je pomenilo kar 43 kilometrov več kot v lanskem letu. Stiski rok obeh hčera in prijateljev pa so bili največja nagrada za takšen podvig. Verjamemo pa, da ne zadnji.
Danilo Klajnšek
PROJEKT ZVONETA HASEMALIJA SO PODPRLI:
Kolesarski center Bike-Ek Ptuj, Bar Miha, Pečke, Makole, SMM, d. o., Maribor, Avtoprevozništvo Drevenšek Janez, s. p., iz Kungote pr Ptuju, Unukšped, d. o. o., Orinoco, kolesarski klub Bike-Ek Haloze 2002, Bajsič Transport, s. p.
lometrov s startom in ciljem pred gostilno Picasso v Jane-žovcih. 15 članov je postavilo lastne mejnike zmožnosti, ki jih bodo na naslednjih krono-metrih poskušali prestaviti. Tekmovalnemu delu je sledilo bolj prijetno, vsekakor pa manj naporno druženje na pikniku, ki so se ga udeležili tudi nekateri ostali člani z družinami. Na 'gurmanski
furi' na avstrijsko Štajersko v dolžini 140 kilometrov so kolesarili konec maja, nojevo jajce je specialiteta, zaradi katere so se odpravili preko meje. V društvu, ki ima že skoraj 50 aktivnih članov, so nekateri kolesarji, ki jim je pri srcu ekstremno kolesarjenje. Dean Žitnik, Ambrož Kitak ter Ivan Rogelj so s spremljevalno ekipo v maju prekolesarili celotno Jadransko magistralo v skupni dolžini več kot 1000 kilometrov. Ivo Đurđevič, Robert Ivanuša ter Mirko Maroh pa so v soboto v enem dnevu prevozili dobrih 400 km dolgo pot od Ptuja do Novega Sada. Iz Ptuja so startali ob treh zjutraj, kolesarili 12 ur in pol, zaradi počitkov pa prispeli na cilj ob sončnem zahodu. Pot je opisal Robert Ivanuša: "Pot skozi Hrvaško je zelo zanimiva, ves čas nas je spremljala ravninska panonska pokrajina, ceste so urejene in prijazne za kolesarjenje. Srbija je precej drugačna. Ceste so polne lukenj, vozniki pa brez kulture." Motiv, razlaga Ivanuša, so našli: "Predvsem dirka Po Sloveniji je bila tista, ki te 'potegne', da sedeš na kolo. Po drugi strani pa radi spoznavamo meje lastnih vzdržljivosti."
Člani KD Eurobike Špica so že postavljeni pred nove izzive. V nedeljo bodo ponovno združili kolesarjenje s spustom po Dravi, naslednji konec tedna pa se odpravljajo v kolesarski park v Črno na Koroškem.
UG
Športni napovednik
Kolesarstvo
Ekipa KK Perutnina Ptuj z vsemi tremi državnimi prvaki: Mitjem Mahoričem, Gregorjem Gazvodo in Matijem Kvasino ter Martinom Hva-stijo, Tomislavom Dančulovičem, Boštjanom Mervarjem, Aldom Inom Ilešičem in Hrvojem Miholjevićem po junijskem kolesarskem 'vrvežu' v Sloveniji od srede do nedelje nastopa na dirki po Poljski. 916 km dolga dirka kategorije 2.1 UCI ima sedem etap, je pa precej zahtevna, saj imajo kolesarji prvi in predzadnji dan na sporedu kar dve etapi. Na dirki nastopa 15 ekip iz sedmih evropskih držav, na startu je največ poljskih ekip, kar osem.
UG
Rokometna šola RK Ormož
Rokometni klub Jeruzalem Ormož organizira rokometno šolo, ki bo potekala od ponedeljka do petka, 4.-8. julija, na igrišču v Mestni grabi v Ormožu. Prvi dan šole rokometa v ponedeljek, 4. julija, se udeleženci zberejo ob 9. uri v Mestni grabi, kjer dobijo vse nadaljnje informacije. Prijavijo se lahko otroci od 6-14 let. Dodatne informacije lahko dobite na tel. številki: 031 639 332, 041 288 605, 041 368 492.
UK
Kolesarjenje za zaspance
Humanitarno društvo Slovenije vas vabi vsako soboto ob 5. uri zjutraj na prijetno jutranje kolesarjenje. Zbirno mesto: na Ptuju na mostu pri gostilni Ribič. Ura: ob 5. uri zjutraj. Dan: sobota, 2. julija 2005. Relacija vožnje: Ptuj, smer Kidričevo, Lovrenc, Apače, Videm in nazaj na Ptuj. Pridruži se nam tudi ti! Naužij se jutranjega hlada, zgodnjega ptičjega petja, dobre družbe, zraven pa pokuri še kakšno odvečno kalorijo in stori nekaj za svoje zdravje. Več informacij na tel. 031 411 990.
Vabi Humanitarno društvo Slovenije
Mali nogomet
DMN Lenart
A-liga
Tekme 21. kola so bile odigrane v soboto, 18. junija, pri Sv. Trojici, organizator je bila ekipa KMN Sv. Trojica. Rezultati tekem: KMN LEGIJA - ZGD SLIK.B. GORIÈAN 4:4 (1:1), KMN RE-MOS - DMNR SANDBERG 6:8 (3:3), ŠD VITOMARCI - ŠD TRNOVSKA VAS 1:6 (1:3), ORFEJ - KMN BENEDIKT 3:11 (0:5), KMN CERKV. G. PRI ANT. ml.I - ŠD ŽERJAVCI 3:6 (2:3), KMN SV. TROJICA - KMN FAMAIK 3:1 (2:0).
Tekme zadnjega, 22. kola so bile odigrane v soboto, 25. junija, v Benediktu. Organizator je bila ekipa KMN Benedikt. Rezultati tekem: ŠD ŽERJAVCI - DMNR SANDBERG 4:7 (1:3), KMN FAMAIK - KMN LEGIJA 0:3 (0:0), ŠD VITOMARCI - ORFEJ 8:2 (5:1), KMN CERKV. G. PRI ANT. ml. I
-	ZGD SLIK. B. GORIČAN 4:2 (2:2), KMN REMOS - ŠD TRNOVSKA VAS 5:8 (3:2), KMN BENEDIKT - KMN SV. TROJICA 1:8 (0:4).
1.	SLIK. B. GORIČAN 22 16 2 4 50
2.	KMN SV. TROJICA 22 15 1 6 46
3.	DMNR SANDBERG 22 15 1 6 46
4.	ŠD TRNOVSKA VAS 22 13 2 7 41
5.	KMN LEGIJA 22 12 2 8 38
6.	KMN BENEDIKT 22 12 1 9 37
7.	CERKV. ml.I(-1) 22 110 11 32
8.	ŠD VITOMARCI(-1) 22 9 1 12 27
9.	ŠD ŽERJAVCI 22 7 1 14 22
10.	ORFEJ	22 6 1 15 19
11.	KMN REMOS 22 4 1 17 13 B-liga
Tekme 28. kola so bile odigrane v nedeljo, 19. junija, v Lenartu, organizator je bila ekipa DMN Lenart. Rezultati tekem: KMN RED BAT - KMN
CERKV. G. PRI ANT. ml. II 1:4 (1:1), KMN ZAVRH PIC. VIN. TRTA - PERNICA VETERANI 5:2 (2:2), ŠD ZAVRH - ŠD SELCE 5:0 (1:0), OLD BOYS - ŠD ZAVRH ml. 3:3 (0:1), KMN BAR ÈUK - ŠD LOTUS ml. 6:2 (1:1), BENEHIT - M-TR-GOVINA LORMANJE 2:4 (1:2), KMN SV. TROJICA ml. - KMN SV. ANA ml. 3:10 (0:1), PROSTA EKIPA: AGJ LENART
Tekme zadnjega, 30. kola so bile odigrane v nedeljo, 26. junija, v Lenartu. Organizator je bila ekipa M-Trgovina Lormanje. Rezultati tekem: BENEHIT - ŠD ZAVRH ml. 3:6 (0:3), ŠD ZAVRH - M-TRGOVINA LORMANJE 9:4 (2:0), KMN ZAVRH PIC. VIN. TRTA
-	AGJ LENART 5:4 (3:0), KMN SV. ANA ml. - ŠD LOTUS ml. 9:3 (2:1), KMN
SV. TROJICA ml. - KMN CERKV. G. PRI ANT. ml. II 2:5 (1:3), KMN RED BAT
-	ŠD SELCE 7:7 (3:2), KMN BAR ČUK
-	PERNICA VETERANI 19:1 (12:0), PROSTA EKIPA: OLD BOYS.
1. ZAVRH PIC. V. TRTA	29	24	3	2	75
2. KMN BAR ČUK	29	21	2	6	65
3. ŠD ZAVRH	29	21	2	6	65
4. ŠD LOTUS ml.	29	20	1	8	61
5. CERKV. ml. II	29	19	1	9	58
6. KMN SV. ANA ml.	29	18	0	11	54
7. M-TRG. LORMANJE	29	15	3	11	48
8. KMN RED BAT(-1)	29	13	4	12	42
9. ŠD SELCE	29	13	3	13	42
10. AGJ LENART	29	12	2	15	38
11. PERNICA VET(-1)	29	10	1	18	30
12. ŠD ZAVRH ml.	29	9	1	19	28
13. BENEHIT	29	6	4	19	22
14. SV. TROJICA ml.	29	2	2	25	8
15. OLD BOYS(-1)	15	2	1	12	6
Z. Š.
Poletna liga Miklavž
Rezultati 3. kroga: Kog - Joker Ivanjkovci 4:0, Koestlin Železne Dveri - Stara Gora 7:1, Nova Slovenija Ormož - Pušenci 6:3, Mladost Miklavž - Invest Ormož 2:1.
1. N. Slovenija 9, 2. Mladost 9, 3. Koestlin 7, 4. Invest 6, 5. Kog 3, 6. Pu-šenci 1, 7. Joker 0, 8. Stara Gora 0
Razpored za 4. krog, petek, 1. julij: Invest Ormož - Stara Gora (20.00), Pušenci - Joker Ivanjkovci (20.50), Nova Slovenija Ormož - Kog (21.40), Mladost Miklavž - Koestlin Železne Dveri (22.30).
Poletna liga Podgorci
Rezultati 5. kroga: Bar Ljubica - Mihovci Center 3:1, Cvetkovci - AŠ Prednost 1:2, Gamsi - Belcont 1:3, Podgorci - Deco Design 2:1.
1. Belcont 12, 2. Podgorci 12, 3. Bar Ljubica 10, 4. Mihovci Center 6, 5. Gamsi 6, 6. Deco Design 5, 7. Cvet-kovci 4, 8. AŠ Prednost 3, 9. Štrajer-les trade 0
Razpored za 6. krog, sobota, 2. julij: Podgorci - Bar ljubica (20.00), Šta-jerles trade - Belcont (21.00), Deco Design - Mihovci Center (22.00), Gamsi - Cvetkovci (23.00), prosti AŠ Prednost.
Uroš Krstič
•i*lJ
Telesu je dobro na kolesu!
marafon
Letališče Moškanjci pri Ptuju, 3. september 2005
največji slovenski rekreativni kolesarski dogodek www.perutnina.com
Foto: DK
Juršinci • Sprejem za učence
Športna vzgoja je pravica
Zavod za šport RS je na zaključni prireditvi 17. junija v ljubljanskem Koloseju podelil nagrade in priznanja najboljšim šolam na področju športnega udejstvovanja otrok.
Slavnostne prireditve se je udeležila množica iz celotne Slovenije, med izbranimi tudi delegacija OŠ Juršinci. Na OŠ Juršinci so učenci že prejšnja leta nakazovali, da se razvijajo v pravo športno šolo. Letos so dobesedno "ponoreli", saj so vse športne aktivnosti, ki so se jih lotili, opravili z odliko. Slavko Podvršek, športni pedagog, mentor in tvorec teh dosežkov, nam je letošnjih dejavnostih povedal: "V kategoriji 'Najuspešnejša športna šola v Sloveniji' smo se uvrstili na odlično 8. mesto med tridesetimi elitnimi. To pomeni, da smo najuspešnejši v Podravju. Zmagovalna šola
iz Brezovice je zbrala 69 točk, mi pa 62. Zadostili smo vsem kriterijem, ki so bili potrebni, da smo se znašli v tako ugledni druščini. V program Zlati sonček smo imeli vključene vse učence od vrtca do petega razreda. V program Naučimo se plavati je bila prav tako vključena vsa populacija otrok od vrtca do 4. razreda. Petošolci so opravili preverjanje plavalnih znanj, vsem ostalim neplavalcem pa smo omogočili brezplačen tečaj plavanja. Tako na predmetni stopnji ni več učenca, ki ne bi znal plavati. Šola pa je plačala prevoz in karto v Terme tudi vsem ostalim učencem.
Program Hura prosti čas smo izvajali v počitnicah ter ob vikendih (petkih in sobotah). Udeleževalo se ga je do 45 otrok, s katerimi je delalo pet strokovnih delavcev. Športni zavod Ptuj nam je zaradi naših organizacijskih sposobnosti in gostoljubja zaupal številna tekmovanja, ki smo jih izpeljali v naši športni dvorani, na katero smo vsi zelo ponosni in je eden od kriterijev pri ocenjevanju. Prav tako pomemben je podatek, da smo načrtno in strokovno v okviru interesnih dejavnosti delali že s prvošolčki, ki so stari šele šest let. Učenci so svoje inter-
ese lahko izkazali še v judu, strelskem, odbojkarskem, nogometnem, rokometnem, namiznoteniškem in badminton krožku. Tudi tukaj smo si pomagali s strokovno pomočjo zunanjih sodelavcev, predvsem študentov Fakultete za šport ali s strokovnjaki na posameznem področju.
Ob predstavitvi naše uspešnosti na športnih tekmovanjih, si je potrebno vzeti nekaj več časa," pravi športni pedagog Slavko Podvršek in dodaja: "Štiri leta sem na tej šoli in na steno smo letos obesili že četrto vitrino s pokali, saj jih je toliko, da nam enostavno zmanjkuje prostora.
Samo letos jih je 18. Imamo 52 dobitnikov medalj, najuspešnejši med njimi imajo tudi po osem medalj. Na šoli je 225 učencev, to pomeni, da je vsak četrti učenec dobitnik najmanj ene medalje na športnem tekmovanju.
Med najvidnejše uspehe v letošnjem letu štejemo: finale državnega prvenstva v štafeti 4x100 m (13. mesto) z novim šolskim rekordom; prvo mesto v kategoriji učencev, drugo mesto v kategoriji učenk in vseekipno zmago na medobčinskem krosu; enajst medalj na medobčinskem atletskem prvenstvu, od tega sedem zlatih - nastopilo je 21 naših učencev; sedem medalj, od tega dve zlati, na področnem prvenstvu v atletiki; prvo mesto v streljanju na medobčinskem in 4. na področnem prvenstvu; prvo mesto v kategoriji učencev na prvenstvu v judu, drugo mesto pri učenkah in drugo vseekipno; smo medobčinski in področni prvaki v odbojki z mlajšimi učenkami, prvaki
Športniki OS Juršinci skupaj z ravnateijico Jelko Svenšek, športnim pedagogom Slavko Podvrškom in županom Alojzem Kaučičem
Ptuj • Končali investicijski ciklus v zunanjem termalnem parku
Mokra otvoritev amfiteatra
Uradno odprtje novozgrajenega amfiteatra v Termah Ptuj in dokončanje dveletne investicije v zunanji termalni park Term Ptuj je zmotil dež.
New Swing Quartet je komaj začel peti, ko je pričelo močno deževati. Mokra otvoritev investicije v zunanji termalni park je napoved dobre sezone v znanem ljudskem reku »slab začetek, dober konec«. Letos si v Termah Ptuj želijo več kot 300 tisoč kopalcev in najmanj 60 tisoč nočitev. Začetek sezone je obetaven, avtokamp je v celoti zaseden, iz dneva v dan pa se povečuje tudi število kopalcev. V poletno sezono 2005 so v Termah Ptuj, ki so del Panonskih term in Poslovne skupine Sava, vstopili popolnoma prenovljeni. V sredo so uradno predali namenu novozgrajeni amfite-ater, ki bo lahko sprejel 800 obiskovalcev, obnovljeno Foto: Črtomir Goznik staro zuuaujc kopahščc, kjer Na uradni otovritvi novozgrajenega amfiteatra New Swing Quartet koncerta ni dokončal, komaj je so uredili tudi velik otroški
začei peti, je pričeio deževati._ bazen s tobogani in velik
na medobčinskem in tretji na področnem prvenstvu z mlajšimi učenci v odbojki; drugi na medobčinskem in četrti na področnem prvenstvu v odbojki pri starejših učencih; tretje mesto so dosegli učenci 3. in 4. razreda v nogometu, 2. mesto starejši učenci na medobčinskem prvenstvu v nogometu; dve zlati in dve srebrni medalji v plavanju, če naštejem samo dobitnike medalj. V vseslovenski akciji Rad igram nogomet smo bili med izbranci lokalne TV Pika, ki je enega izmed nogometnih turnirjev predvajala po televiziji. Za nagrado smo od organizatorja Media športa iz Ljubljane prejeli tri komplete nogometnih dresov. Gostili smo naše športne prijatelje iz OŠ Pirniče, s katerimi smo se pomerili na športnem področju. Prav tako smo se na športnih igriščih srečali še z učenci OŠ Benedikt, NK Aluminij in nogometaši Drave. Vse te aktivnosti so bogatile mlade športnike in jim dajale pečat, ki se ga bodo prav gotovo spominjali tudi kasneje.
Za vse kar smo v letošnjem šolskem letu dosegli na športnem področju smo se športnikom in njihovim staršem zahvalili 22. junija na sprejemu, ki sta ga pripravila odbor za družbene dejavnosti Občine Juršinci, ki ga vodi Dragica Majcen Toš in župan Alojz Kaučič. Ob tej priložnosti smo razglasili tudi najboljšega športnika šole. Ta laskavi naziv si je letos prislužil Marko Novak, učenec 8. razreda. Ne smemo pozabiti omeniti še Športnega zavoda Ptuj, s katerim odlično sodelujemo in se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za izkazano pomoč in sodelovanje.
Da ima športna dejavnost na juršinski šoli velik pomen, zgovorno priča podatek, da smo letošnje uspešno leto zaključili pod geslom 'Športna vzgoja je pravica!'," zaključuje predstavitev športni pedagog Slavko Podvršek.
Zmago Šalamun
masažni bazen. Najnovejša investicija, ki je obenem tudi zaključno dejanje v okviru razširitve zunanjega dela Termalnega parka Term Ptuj, je stala 100 milijonov tolarjev. Jubilejno leto Term Ptuj, 10. avgusta letos bodo stare 30 let, je za nadaljnji razvoj
tega največjega turističnega kompleksa na Ptuju izredno pomembno. Predvidoma oktobra letos bodo pričeli uresničevati svojo največjo investicijo doslej, gradnjo hotela v vrednosti okrog 2,8 milijarde tolarjev.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Staro kopališče je obnovljeno in dograjeno, otroci se bodo veselili v velikem otroškem bazenu s tobogani, malo starejši pa v masaž-nem bazenu.
Foto: ZS
Cerkvenjak • Praznovanje občinskega praznika
Obrnili novi list razvoja
V petek, 17. junija, so se s srečanjem starejših občanov, nogometnim turnirjem in družabnimi igrami med občini pričele prireditve ob 7. občinskem prazniku občine Cerkvenjak.
V	soboto, 18. junija, so praznovanje nadaljevali. V dopoldanskem času je bila pred občinsko stavbo na ogled razstava motorjev, ki so jo pripravili člani Moto kluba Slovenske gorice. Ob 17. uri so člani Slovenskogoriškega foruma Cerkvenjak praznovanje dopolnili s spominom na 60. obletnico konca druge svetovne vojne. Šestim ameriškim vojakom, ki so življenja izgubili v strmoglavljenem letalu 19. marca 1944 v Va-netini, so postavili spominsko obeležje. Slovesnosti so se udeležili številni krajani; starejši se dogodka še spominjajo in so prepričani, da je prav, da so tem zavezniškim vojakom postavili spominsko obeležje. Po odkritju je bila v kulturnem domu v Cerkvenjaku še predstavitev knjižice Zavezniški letalci v Cerkvenjaški zgodovini, ki so jo pripravili člani Slovensko-goriškega foruma. V soboto je potekal tudi nočni turnir v malem nogometu, ki so ga organizirali člani športnega društva Cerkvenjak in KMN Vitomarci.
V	nedeljo, 19. junija, se je
Občinski nagrajenci (z desne) Janez Ivan Pučko, Karl Golob in mag. Ciril Paluc skupaj z predsednikom komisije za priznanja Marjanom Žmavcem in županom občine Jožetom Kranerjem
praznovanje pričelo s preletom zmajarjev in padalcev domačega aerokluba Sršen. Sledila je otvoritev razstave članov društva upokojencev. Mašo v čast občinskega praz-
Zbrane je pozdravil župan Jože Kraner.
nika je daroval mariborski škof Jože Smej. Sledila je otvoritev fotografske razstave domačina Iva Lorenčiča Podobe doline, na kateri je s fotografijami prikazal lepoto doline Brengove
Po otvoritvi razstave je v kulturnem domu potekala osrednja slovesnost, na kateri je bilo veliko gostov, med njimi tudi predsednik državnega sveta Janez Sušnik. Zbranim je spregovoril župan občine Cerkvenjak Jože Kraner, ki je poudaril, da bodo v občini Cerkvenjak z izgradnjo obrtne cone obrnili novi list v knjigi razvoja občine. Na osrednji slovesnosti so pripravili bogat kulturni program, v katerem so nastopili učenci OŠ Cerkvenjak-Sv. Andraž, folklorna skupina KD Jože Lacko, upokojenski pevski zbor in mladinski pevski zbor pod vodstvom Mateje Domanjko. Podelili so tudi občinska priznanja, ki so jih prejeli: zlati grb občine Cerkvenjak magister Ciril Paluc, Karl Golob srebrni grb občine, Ivan Janez Pučko pa zahvalo občine. Ob koncu
Utrinek z odprtja razstave Podobe doline, stojijo od leve avtor Ivo Lorenčič, ravnatelj OS Cerkvenjak-Sv. Andraž Mirko Žmavc in župan Jože Kraner.
prireditve so podelili še priznanja turističnega društva za lepo urejeno okolje in domačijo. Prejeli so jih družine Fekonja, Šafarič in Zimič. Po končani osrednji slovesnosti je potekala še otvoritev občinske vinogradniške kleti Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak.
V	ponedeljek, 20. junija, se je v Brengovi pričel študentski raziskovalni tabor Japek 2005, ki ga organizira Sloven-skogoriški forum Cerkvenjak in dr. Bernard Rajh. Zaključil se je 24. junija. Popoldan je potekalo tekmovanje mladih modelarjev na vzletišču v Čagoni, ki sta ga organizirala aeroklub Sršen in OŠ Cerkve-njak-Sv. Andraž. V torek so odprli prenovljeno igrišče pred vrtcem v Cerkvenjaku, zvečer je v avli kulturnega doma potekalo predavanje o kreditnem sistemu šolanja, ki so ga organizirali člani študentskega kluba Slovenske gorice.
V	sredo, 22. junija, je bila otvoritev učne poti z naslovom Klopočeva učna pot med zelenimi griči in pohod po poteh občine Cerkvenjak. Prireditev je pripravila OŠ Cerkvenjak-Sv. Andraž. Popoldan je športno društvo Cerkvenjak organiziralo streljanje z zračno puško za pokal občine Cerkvenjak. 23. junija pa je bila v Cerkvenjaku prestavljena gledališka igra z naslovom Premiera, ki so jo občanom občine Cerkvenjak poklonili člani Študentskega kluba Slovenske gorice. OŠ Cerkvenjak-Sv. Andraž je ob koncu šolskega leta, 24. junija, pripravila tudi zaključno prireditev. Istega dne, ob 20. uri, pa je potekal tradicionalni družabni večer pod lipo samostojnosti in otvoritev stopnic pri Johanesovi trti pri gasilskem domu v Cerkve-njaku.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Ptuj • Sprejem za odličnjake



Na posnetku sta ptujski župan dr. Stefan Čelan in ravnateljica z odličnjaki iz OS Mladika.
Prejšnji torek je župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ob pomoči ravnateljic Tatjane Vaupotič, Darije Radičevič in Sonje Purgaj ter ravnatelja Ervina Hojkerja pripravil sprejem in podelitev priznanj najboljšim učencem ptujskih osnovnih šol: Brega, Ljudskega vrta s podružnico Grajeno, Mladike in Olge Meglič. Prireditev vsako leto organizira ena od ptujskih osnovnih šol, letos je to bila OŠ Mladika, ki je ob tem pripravila bogat kulturni program. V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bilo nagrajenih približno 70 učencev. Med njimi so bili tudi zlati odličnjaki, pa tisti, ki so bili nagrajeni na regijskih in državnih tekmovanjih, mladi raziskovalci, ki so prejeli zlata priznanja, ter prvaki na športnih medobčinskih in državnih prvenstvih v šolskem letu 2004/2005. Prireditev sta soorganizirala Mestna občina Ptuj in Športni za
Fl
Ormož • Sprejem za odličnjake
22 dijakov in 38 osnovnošolcev se je udeležilo slavnostnega sprejema.
V dvorani ormoškega gradu je župan Vili Trofenik ob zaključku šolskega leta pripravil sprejem za odličnjake. Vsak je za spomin na to slovesno priložnost prejel knjižno darilo in srebrnik Občine Ormož. Kot je župan Vili Trofenik poudaril v nagovoru, je njihov uspeh zasluga učencev samih, učiteljev in staršev, plod njihovega dobrega sodelovanja. Zahvalil se je tudi ravnateljem in preko njih izrekel zahvalo tudi vsem učiteljem, ki so se v tem šolskem letu razdajali za svoje učence. Na sprejem je bilo povabljenih 38 od skupno 1631 osnovnošolcev, ki so vseh osem let dosegli odličen učni uspeh. 13 jih je bilo iz OŠ Ormož, 3 iz OŠ Središče, 2 iz OŠ Tomaž, 9 iz OŠ Velika Nedelja, 5 iz OŠ Ivanjkovci in 6 iz OŠ Miklavž. Sprejema se je udeležilo tudi 22 od skupno 250 dijakov Gimnazije Ormož, ki so letos dosegli odličen uspeh, kar 7 med njimi je bilo dijakov zaključnega letnika. Sprejem bo učencem in dijakom gotovo ostal v spominu, pa tudi kulturni program, v katerem sta nastopila baritonist Marko Feguž v spremljavi Klavdije Zorjan Škorjanec.
vki
Cerkvenjak • Župan sprejel odličnjake
Odličnjaki OS Cerkvenjak - Sv. Andraž skupaj s starši, razrednikoma, županom Jožetom Kranerjem in ravnateljem Mirkom Žmavcem
V četrtek, 16. junija, je župan občine Cerkvenjak Jože Kraner pripravil sprejem za učence, ki so dosegli odličen uspeh. V 8. a, razrednika Mirka Galuna, so odlični uspeh dosegli: Sandra Jančar iz Grabonoša, Martina Kokol iz An-drencev, Tjaša Matjašič iz Brengove in Tina Rajh prav tako iz Brengove. V 8. b, razrednika Ota Hrena, pa sta odlični uspeh dosegla Blaž Peklar iz Brengove in Tina Purgaj iz Va-netine. Župan je odličnjakom čestital in jim izročil darila - knjigo in po pet vstopnic za kopanje v Termah Ptuj, po končani slovesnosti pa jih je povabil na kosilo v Gostišče pri Antonu.
Zmago Šalamun
Foto: SM
Foto: vki
Foto: SM
Foto: ZS
Foto: ZS
Komorni zbor v Srbiji
Deževni Beograd, v Aranđelovcu koncert
Po Zrenjaninu so pevci Komornega moškega zbora Ptuj nadaljevali pot proti Beogradu.
Rahlo je začelo deževati. Na parkirišču pod Dedinjami smo parkirali avtobus, si ogledali Hišo cvetja, ki jo obišče bolj malo turistov, ki zaidejo v Beograd. Ob Hiši cvetja je urejen tudi muzej, ki hrani eksponate bivšega muzeja 25. maja s Titovimi štafetami in z darili, ki jih je Tito dobival po Jugoslaviji in tujini. Po spominu izpred več kot štiridesetih let, ko sem bil v tem muzeju, ko smo bili na maturantskem izletu, se mi zdi, da kar nekaj dragocenih daril manjka. V nekdanjem muzeju 25. maja prirejajo mesečne razstave sodobne umetnosti, tokrat so na Majski razstavi (kot se razstava imenuje) razstavljali sodobni srbski umetniki z zanimivimi slikami, instalacijami vseh likovnih tehnik, zares kvalitetna sodobna likovna razstava. V pritličju bivšega muzeja sta na ogled Titova prestižna avtomobila.
Ob panoramski vožnji po Beogradu smo opazovali žalostne posledice Na-tovega bombardiranja mesta pred desetimi leti, kar nekaj prej impozantnih stavb je še vedno v ruševinah (generalštab), pa tudi sicer mestu nudi neko sivino, ki jo je še povečeval dež. Avtobus smo parkirali na avtobusni postaji ter se odpravili na ogled centra Beograda, kar hitro pa smo bili kljub dežnikom mokri predvsem v čevlje, saj so strešni odtoki speljani kar na ulice, tako se mokroti ne moreš izogniti. Tegobe mokrote in dežja pa smo kaj kmalu pozabili v enem od lokalov Skandarljije, kjer smo se okrepili ob dobri hrani in pijači in sprostili ob poslušanju tamburašev.
Spali smo v hotelu na Avali. Avala daje s porušenim oddajnikom žalostno sliko, vreme pa je tudi bilo zelo neprijazno, deževno in megleno, tudi mavzoleja neznanemu vojaku si nismo ogledali, ob vsej mrkobi je še najbolj prijal tarok.
Drugi dan smo nadaljevali pot proti Aranđelovcu. Na poti z Avale pa ni šlo vse po načrtih. Že po nekaj sto metrih vožnje smo opazili, da je bilo ponoči pravo neurje. S ceste smo večkrat morali odstranjevati veje, končno pa smo se morali ustaviti, saj je čez cesto ležalo deblo, ki ga je očitno veter podrl. Tu ni dosti prometa, imeli smo občutek, da hotel na Avali služi bolj dnevnim počitkom kot za nočno spanje, zato smo
To oviro na poti z Avale smo še odstranili .
lahko bili hvaležni izumu mobitela, da smo poklicali v hotel, ki je obvestil ustrezne službe in drevo je bilo odstra-njenov manj kot eni uri.
Po Šumadiji, ki je zelo lepa, smo najprej prispeli v Topolo, ki z Oplencem predstavlja kulturno zgodovinsko celoto srbskega naroda. Topola je zgodovinsko vezana na spomin na osebnost Karađorđa Petroviča, ki je leta 1804 začel 1. srbski upor, Topola pa je bila prestolnica osvobojene Srbije.
Karađorđev vnuk Peter 1. je na Oplencu zgradil zaobljubno cerkev (zadužbinu) sv. Đorđa - to je mavzolej z grobnico Karađorđevičev, zadnjega so tu pokopali Tomislava (brata Petra 11.) leta 2002.
Mavzolej je tudi velika umetniška vrednost, saj je cerkev poslikana v celoti v mozaiku. S pesmijo Njest svjat smo preizkusili cerkveno dinamiko - odlično.
Popoldne smo prispeli v Aranđelo-vac, kjer nas je v hotelu Staro zdanje sprejel predsednik občine Radovan Švabič in nam pokazal koncertno dvorano (zelo sem se je veselil, saj je izredno akustična). Ko sem omenil hotel Staro zdanje, bi bilo bolje, če bi rekel bivši hotel, saj je od včasih prestižnega gostinskega objekta ostalo bore malo,
Predsednik zbora Vili Samobor predaja sliko, darilo ptujske občine, predsedniku občine Aranđelovac Radovanu Švabiću.
ni več sposoben sprejemati gostov. Spali smo v mladinskem domu.
Domačine smo nekoliko razočarali, ker smo si že ogledali Oplenac, saj so to hoteli storiti drugi dan sami, popeljali pa so nas v Orašac, blizu Aranđe-lovca, kjer se je začel prvi srbski upor, tam je tudi muzej, ki smo si ga ogledali. V kioksu ob muzeju, kjer prodajajo spominke, pa nas je vendarle začudilo, da so ob spominkih Karađorđevičev na prodaj tudi spominki z likom Draže Mihajloviča. O tem nismo nikogar spraševali, komentirali pa tudi nismo.
Prikupna jamarka nam je pokazala še paleolitsko jamo, ki je v bližini Ara-đelovca. Pevci so šli na ogled mesta, delegacija štirih pa se je odpravila na občino, kjer so jih sprejeli predsednik občine Radovan Švabič, namestnik Rajko Anič ter Mirjana Aloševič, referentka za turizem. Predsednik zbora Vili Samobor je izročil aranđelovskemu predsedniku občine sliko, darilo ptujskega župana dr. Štefana Čelana.
Popoldne smo se pripravili na koncert, zvečer pa smo nastopili.
Dvorana je nudila odlično petje z vsemi dinamičnimi niansami, uživali smo v koncertu, medtem pa me je prešinilo (pa ne samo mene), da je to po 25 letih vodenja Komornega moškega zbora Ptuj moj zadnji uradni koncert. Spominjal se ga bom, saj smo vsi uživali v petju.
Drugi dan smo se rano odpravili proti Bosni. Pred več kot 25 leti sem bil v Aranđelovcu. Mesto je živelo polno življenje, tukaj so znane terme, danes ne delujejo, nihče ne ve, kaj se bo zgodilo s polnilnico kisle vode Knjaz Miloš, tudi rudnik svetovno znanega belega marmorja ne dela, tudi šamo-tarna je vprašljiva, hotel Staro zdanje in 1zvor sta v bistvu nedelujoča, kot nam je povedal direktor mladinskega doma, v Srbiji deluje zgolj mladinski turizem, za otroke in mladino se še najde denar za letovanje, odrasli ga nimajo.
Z mešanimi občutki smo zapuščali Srbijo, prisrčni dobri ljudje, ponosni ljudje, stojijo pa nekako na mestu in imaš občutek, ko da čakajo na mesija, na nekakega Karađorđeviča.
Naslednjič še nekaj o Bosni.
Franc Lačen
Nagradno turistično vprašanje
Priznanje za TD Ptuj
V Sloveniji je dejavnih 25 turističnih društev, ki so stara nad 100 let. Ptujsko turistično društvo bo prihodnje leto praznovalo 120. obletnico. Po starosti je na petem mestu med najstarejšimi turističnimi društvi, še starejša so turistična društva Celje, Kranj, Maribor in Postojna.
Na okrogli mizi o novih pobudah in usmeritvah v delovanju turističnih društvenih organizacij, kije bilo 24. junija v Mostu na Soči, so se predstavila tudi najstarejša turistična društva v Sloveniji. Pogovor za okroglo mizo je organizirala Turistična zveza Slovenije, ki letos praznuje 100. obletnico, toliko je staro tudi TD Most na Soči, ki je bilo soorganizator. Osrednja slovesnost ob 100. obletnici turistične društvene organizacije bo septembra v Portorožu, priložnostne slovesnosti pa pripravljajo tudi v posameznih društvih, teh je v Sloveniji že več kot 600.
Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije je vsem turističnim društvom, ki delujejo več kot 100 let, podelilo posebna priznanja za izjemen prispevek k 100. obletnici organiziranega turizma na Slovenskem in krepitvi turistične društvene organizacije. Priznanja jim je podelil Marjan Hribar iz direktorata za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo. V imenu Turističnega društva Ptuj je priznanje prevzel predsednik Albin Pišek. Na petkovem srečanju je TD Most na Soči predstavilo projekt kulturno-zgodovinske poti "Čez Most pod modrost" in projekt učencev OŠ "Mala mostarska miška".Osnovna šola Most na Soči je ena izmed redkih slovenskih osnovnih šol, ki je že pred leti uvedla predmet turistične vzgoje, v katerega je vključenih veliko učencev. Osnovni namen turistične vzgoje je vzgoja učencev za pozitiven odnos do turizma in turistov. Turizem kot dejavnost predstavljajo tudi kot eno od možnosti bodočega poklicnega ali ljubiteljskega dela mladih. Tudi šola sama se vključuje v delo turističnega društva. Vsako leto pa tudi pripravi projekt, s katerim se vključuje v turistično ponudbo kraja, občine in celo države. Projektno delo šole postaja vse bolj zanimivo tudi za druge slovenske šole. Obiskujejo jih osnovnošolci iz Slovenije in zamejstva.
28. evropskega srečanja žonglerjev, ki bo avgusta na Ptuju, se bo po napovedih organizatorjev, društva Povod, udeležilo okrog 3000 žonglerjev iz Evrope in sveta. Nagrado bo prejela Julijana Vajda, Bukovci 140, 2281 Markovci. Danes vprašujemo, koliko let je minilo od porušitve minoritske cerkve na Ptuju, kije 29. junija praznovala svoj praznik. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 8. julija. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Med društvi, ki delujejo več kot 100 let, je tudi Turistično društvo Ptuj. Na srečanju najstarejših slovenskih turističnih društev, ki je bilo 24. junija v Mostu na Soči, je prejelo priznanje ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije - direktorata za turizem. Letos si je društvo zadalo cilj, da postane Ptuj tudi mesto cvetlic.
POREČ
2* hoteli, brezplačno za otroka do 7 let
do9.773D/POL 19.470 MAKARSKA RIVIERA
3* Pavič, sončnik in ležalnik na plaži, otrok do 12 let 50% popusta
2.7.-1 ÓJTTD/NZ 29.900
Soníkov klub v PORTOROŽU
3* Lucija, bogata animacija, brezplačno za otroka do 12 let
do 30.7y5D/POL 46.900
NEUM, Južna Dalmacija
3* Stella, brezplačno za otroka do 12 let
16.7.-20.8y7D/POL 51.990
Sončkov klub na CRESU
2* dep. Kimen, pestra ponudba izletov, otrok do 12 let brezplačno
do 20.8./7D/POL 55.900
Sončkov klub na MURTERJU
3* Borovnik, izposoja koles, brezplačno za otroka do 12 let 2.7.-16.7/7D/POL 55.900
EGIPT, Hurgada
4* SeaGulI, letalo iz gubljane, -30% za otroka do 12 let
15.7./7D/POL 89.900
GRČIJA, Rodos
2* Als, letalo iz U, brezplačno parkiranje (14D samo 124.900)
10.,17.,24.777D/NZ 99.900
TURČIJA, Antalija
3* Artemis Princes, letalo iz U, brezplačno parkiranje, aH inclusive
10.7y7D/AI 104.900
ŠPANIJA, Mallorca
3* Venecia, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje
7,14,21.7y7D/POL od 113.300
SONČEK
TUI potovalni center Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tel. prodaja: 02/22 080 33 . www.sanchek.cam
World of TUI
Foto: Fl
Kuharski nasveti
Riževe polpete
Sestavine (za 4 osebe):
2,5 dl riža 1 žlica masla 3 dag slanine 3 jajca
3-4 žlice ostre moke Potek priprave:
Riž skuhamo in odcedimo in še vročemu dodamo maslo ter ga premešamo in ohladimo. Ohlajeni masi dodamo slanino, jajca in moko. Oblikujemo polpete in jih v vroči maščobi ocvremo. Postrežemo skupaj z zeleno solato.
Lečini zvitki
Sestavina (za 5 oseb):
1	zamrznjeno listnatno testo
2	čebuli
20 dag šunke 40 dag kuhane leče 20 dag živalske smetane sol, poper
Potek priprave:
Testo razvaljamo in premažemo z nadevom. Nadev pripravimo tako: sesekljamo čebulo in šunko, dodamo kuhano lečo in po potrebi solimo in popramo. Dodamo še 3 do 4 žlice smetane. Z nadevom premažemo testo, zvijemo in pečemo v pečici, ogreti na 220 do 250 stopinj Celzija. Tik preden je zavitek pečen, ga prelijemo s preostalo smetano in počakamo, da se smetana zapeče. Ponudimo skupaj z poljubno solato.
Ajdova kaša s porom in gobami
Sestavine (za 5 oseb):
15 dag ajdove kaše 40 dag pora
50 dag svežih ali zamrznjenih gob sol, peteršilj
približno 2 dl vode ali mesne juhe 3 stroki česna 2-3 žlice masla
Potek priprave: Ajdovo kašo preberemo, operemo in damo kuhat v mrzlo slano vodo. Ko voda zavre, jo kuhamo okrog 5 minut oziroma tako dolgo, da se zmehča. Posebej v kozici (nizki posodi z večjo odprtino) stopimo maslo, dodamo
na tanke rezance narezan por in ga med mešanjem dušimo toliko časa, da upade in se na pol zmehča. Nato dodamo sesekljan česen in na lističe narezane gobe. Začinimo s soljo in peteršiljem, po potrebi prilijemo malo vode ali juhe in dušimo tako dolgo, da so gobe mehke. Nato dodamo kuhano in odcejeno kašo. Dobro premešamo in pražimo toliko časa, da se kaša dobro ogreje. Ponudimo kot samostojno jed ali kot prilogo zraven glavnih jedi.
Tunin steak z zelišči
Sestavine (za 4 osebe):
1	kg sveže tunine
2	žlici masla
sol, poper
zelišča (bazilika, rožmarin, timijan, peteršilj)
Potek priprave:
Meso tune narežemo tako, da dobimo okrogle debelejše rezine, podobne steakom. Posebej v ponvi stopimo maslo, meso začinimo s soljo, poprom in potresemo s sesekljanimi zelišči ter na vroči maščobi z obeh strani pečemo toliko časa, da se meso speče (okrog 5 minut na vsaki strani). Ponudimo s poljubno krompirjevo prilogo.
Iz knjige Sodobne domače jedi Vlada in Nade Pignar
Tunin steak z zelišči
Mokri smrček
Viroze pri mladičkih
Vprašanje bralke Mojce iz okolice Ptuja: Pred slabim tednom smo kupili mladega psička. Star je 6. tednov in ima opravljeno prvo zaščitno cepljenje. Kuža je nenadoma dobil drisko, ki je rumeno-rjava. Pojavljati se je začela tudi kri in bruhanje. Ali je lahko vzrok sprememba hrane, stres, saj je kužek cepljen proti virozam. Prosim za nasvet.
Odgovor: Mladi psički so prve mesece življenja močno dovzetni za najrazličnejše infekcije. Materino mleko (mlezivo - kolostrum) jih prve tedne življenja ^"varuje" pred povzročitelji nevarnih pasjih
bolezni. Ko psički zapustijo gnezdo, pridejo v novo okolje, kar pomeni za žival stres (nov lastnik, novo okolje, drugačna prehrana, stik z drugimi živalmi ipd.).
Zaščitna cepljenja, ki so
opravljena pri 6., 7., 8. ali 9. tednu starosti, imajo funkcijo vzpostavitve obrambnih mehanizmov, ki ščitijo mlado žival pred najrazličnejšimi virusi, ki prežijo nanje. Za nastanek ustrezne zaščite je potreben čas 3-4 tedne in znotraj tega še vedno obstaja nevarnost za neljubo okužbo mladička. Virusi, ki povzročajo spremembe, kot so driska, bruhanje, apatičnost, dehi-dracija, izcedek iz nosu in oči, so v naravi stalno prisotni in le čakajo ustreznega gostitelja. Gre za viruse iz skupine (parvoviride, rota in korona viruse ter številne druge viruse, ki se med seboj razlikujejo po antigenskih lastnostih).
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
Inkubacije so večinoma kratke 1 do 4 dni oz. 7 do 14 dni. Mladički postanejo nenadoma otožni in apatični, pojavi se vodena rumeno-zelena do krvava driska in bruhanje (slina, pena, rumenkasta tekoča vsebina). Ker gre za mlade živali, moramo vedeti, da je potrebna hitra pomoč, saj se pri mladičkih že v nekaj urah izgubljanja elektrolitov pojavi dehidracija, hipovolemija, acidoza, šok in pogin.
Pri opisanih bolezenskih spremembah je nujno potrebno obiskati veterinarja, saj so izgube pasjih mladičkov pri naštetih virozah kljub ustrezni pomoči razmeroma visoke.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
s 02/ 771 00 82
V vrtu
Poletje v vrtu
Pričelo se je poletje, ko se dnevi pri-čno krčiti, poletna vročina pa stopnjevati. Vrtno rastje v tem času vsled pomanjkanja dežja začuti pomanjkanje vlage, kar vrtnar z vrtnimi opravili in zalivanjem delno oblaži in ga osveži. Poletje postane v vrtu zato prijetnejše, V njem je več svežine, potrebnega oddiha in bogatejša bera vrtnih plodov.
V	SADNEM VRTU, medtem ko nekatere sadne vrste že obiramo, se pri večini vrst vegetacija umirja, junijsko trebljenje plodov se je zaključilo, prirastek lesa se je pričel utrjevati, listje pa postaja odpornejše na razne sadne bolezni in škodljivce. Varstva sadnega drevja v tem stanju ne smemo opustiti, marveč ga vršimo do zaključka vegetacije. Pri jablanah in hruškah se je v tem obdobju pričel razvoj drugega rodu jabolčnega zavijača. Samičke belih metuljčkov, ki obletavajo drevesne krošnje, odlagajo jajčeca v plodiče, iz katerih se razvijajo gosenice, ki povzročijo črvivost plodov. Črvivo sadje je neobstojno in neuporabno. Škropivu proti škrlupu, ki ga v tem času opravljamo v deset- do štirinajstdnevnih presledkih z dotikalnimi fungicidi, dodamo enega od insekticidov, calypso, diazinon, basudin ali podobne, da preprečimo in uničimo razvoj zavijača in drugih škodljivcev, ki v tem času ogrožajo sadni pridelek.
V	OKRASNEM VRTU so se poletnemu cvetenju trajnic, grmovnic in nekaterih vrst okrasnih drevnin pridružile enoletnice, ki so toliko bujnejše zacvetele
in prekrile tla, kolikor so jih pravočasno in dobro posadili, redno pleli, rahljali tla in dognojevali z ustreznimi gnojili. Med poletno vročino, ko od časa do časa rastline osveži rahel dež ali jih orosimo, so ugodni pogoji za razvoj rastlinskih bolezni predvsem pepelaste plesni, ki se na nezavarovanih rastlinah, dalijah, vrtnicah, flok-sih, nageljnih in mnogih drugih razvijajo do njihovega predčasnega uničenja. Odcvetele cvetove s peclji in porumenele liste ter obolele poganjke sproti pobiramo in odstranimo, rastline pa poškropimo z rubiganom, chorusom ali podobnimi pripravki, da zadržimo zdrave rastline, kar je pogoj za delo in bujno cvetenje.
Okrasnim rastlinam trajnicam po cvetenju opravimo zeleno rez, med katerimi so mnoge vrste, ki bodo na za-listnikih in drugih poganjkih še obnovile cvetenje v tem letu, drvnine in okrasne grmovnice pa bodo pričele s tvorbo cvetnih brstov za naslednjo vegetacijo. Nega in oskrba vrtnega okrasnega rastlinja in lončnic, je v teh poletnih vročih dneh vsakodnevno opravilo. Zalivajmo le s postano vodo, občasno pa ne pozabimo na dognojevanje.
V	ZELENJAVNEM VRTU je bera pridelkov raznih vrtnin sredi poletja po izbiri največja. Mnoge gredice se že praznijo, nanje pa sejemo in sadimo vrtnine za bero v jeseni in zimsko hrambo. Ko gredico ali del pripravimo za setev, jo pred tem izdatno zamočimo, posevek pa zasipljemo s tanko plastjo suhe prsti, ki preprečuje prenaglo izhlapevanje talne vlage. Posevek še prekrijemo z vlaknasto folijo - vrteksom, kar bo semena zavarovalo pred pticami, zavaruje jih ob nalivih pa tudi ob zalivanju ter preprečuje izhlapevanje vlage. Pri posaditvah vrtnin pazimo na kolobar, da ne bomo na primer radiča in endivije sejali na gredico, kjer je do sedaj rasla solata ali za krompirjem; kumar, bučk in graha.
V	teh vročih poletnih dneh, ko vrtnine ogrožata vene-nje in suša, je v zelenjavnem vrtu vsak ukrep in opravilo pomembno, če prispeva k ohranitvi vlage v tleh. Pletev in odstranjevanje plevela, plitvo rahljanje tal, zastiranje, zasenčevanje z zasajanjem vmesnih posevkov in setev izpraznjenih gredic z zelenim podorom lahko odpravi potrebno po zalivanju.
Miran Glušič, ing. agr.
1-Petek il	2-Sobota	3-Nedelja	4-Ponedeljek
5-Torek	6-Sreda	7-Četrtek	
Neizogiben dotik dna - IV.
Kako bi se lahko izognili dolgoročnemu finančnemu zlomu pokojninskega sistema in upokojenim omogočili koliko toliko normalno življenje?
Slovenija nujno potrebuje proces množičnega ozaveščanja o tem, kakšne posledice bo imela uveljavitev pokojninskega zakona za višino pokojnin. Šele tako bodo današnje aktivne generacije morda spoznale, da morajo za pokojnino že danes dodatno varčevati. Ljudje se preprosto ne zavedajo, da bo že zdajšnja pokojninska zakonodaja močno posegla v njihov življenjski standard. Država bi morala prevzeti pobudo pri ozaveščanju. Zlasti mlajše generacije, ki so na začetku delovno aktivne dobe, bi morale začeti čim prej dodatno varčevati. Pokojnina iz prvega stebra bo nizka (ekonomisti so izračunali, da bo po letu 2030 znašala le še 35 % od osnove) in ne bo zadoščala za normalno preživetje v starosti! Varčevanje v drugem stebru, ki zdaj ni obvezno, bi morali razširiti na vse zaposlene in povečati tudi plačane premije. Tudi varčevanje v tretjem stebru ni obvezno, vendar bodo aktivno zaposleni morali iskati predvsem naložbe, ki jim bodo dolgoročno zaščitile glavnico, to pa danes definitivno niso delniški vzajemni skladi, ki »pašejo« v prvo generacijo skladov, temveč tretja generacija skladov, ki vlagatelju z dodatnimi strategijami zaščitijo vložen denar. Teh skladov pa žal v Sloveniji še ne poznamo. Samo upam lahko, da jih bomo morda spoznali do leta 2008, ko se bo začela upokojevati največja baby boom generacija, rojena med letom 1946 in 1964. v Sloveniji je teh ljudi okrog 200.000.
Razlog, da smo se znašli v takšni situaciji, je v največji ta, da nismo naredili miselnega preskoka iz socializma v kapitalizem, ko smo v času tranzicije za to imeli čas. Se spomnite sklada Galileo?! Od leta 1992 do konca 2004 je sklad iz 10.000 EUR naredil neverjetnih 170.000 EUR kapitala. Vmes pa je minilo le 12 let. Kje pa ste vi v tem času držali svoj denar? Nesreča Slovenije je v tem, da se je pokojninski sistem uporabljal kot slepo črevo ekonomske politike ter da se je od začetka tranzicije kupoval socialni in politični mir tudi z množičnim upokojevanjem, zlasti brezposelnih industrijskih delavcev. Pokojninski sistem je bil v tranziciji vreča brez dna, namenjena prikrivanju neučinkovitosti gospodarstva in kupovanja političnih glasov, ki jih je politika potrebovala za izvedbo privatizacije. Danes so nastopile razmere, ko v gospodarstvu zaradi velikih davčnih obremenitev (46,9 % npr. le na bruto plačo, to pomeni da zaposleni za državo delajo 157 dni, preden s 1. junijem postanejo davčno svobodni) ni več manevrskega prostora za financiranje socialne države.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec
info@profitklub.net www.profitklub.net, GSM: 041 753 321
POSUJSMIE MS m miERNETIJ!
RADIOPTUJ
OHrictte
32k îhTunelnl
www.radio-ptuj .si
Astrolog svetuje
Oče sonce
Vpliv Sonca je v astrologiji izredno pomemben, kajti iz njega izhaja teza o dvanajstih astroloških znamenjih, imenovanih tudi živalski ali pa zodiakalni krog.
Sonce ni planet, ampak zvezda in v astrologiji zelo pomembna. Predstavlja središče sistema planetov in je tako veliko, da bi lahko v njegovo sredino postavili 109 Zemelj. V astrologiji ga povezujemo z moškim principom, z močjo, voljo in temperamentom. Ima v bistvu vlogo kot kralj pri igri šah - ni dobro, če se mu kakšen planet preveč približa. Predstavlja pa tudi vitalnost in življenjsko energijo. Vlada znamenju Leva, ki je močno znamenje in zahteva priznanje; če je to znamenje in Sonce v moški astrološki karti dobro poudarjeno, nakazuje moškega, ki relativno zgodaj dobi plešo. V ženski karti predstavlja lik očeta in kako ženska dojema arhetip moškega. V moški karti pa je to Luna - ki je naravna mati, zaradi tega pa sta tudi nebeški par. Vlada vsem svetlečim zadevam, velikim zgradbam in je naravni označevalec za zlato.
Vladar srednjih let
Grška mitologija upodablja Sonce celovito, vse civilizacije so imele svoje Sončevo božanstvo. V zahodni civilizaciji je bil to Apolon, sin Zeusa; preučevalci mitologije predvidevajo, da to izvira iz Azije, v Evropo pa je prišel preko Grčije. Apolon ne posodablja samo svetlobe, ampak je upodobljen kot gol, odkrit mladenič. Naj še enkrat poudarim, da Sonce kaže lik očeta in je zaradi tega izjemno pomembno. Nakazuje tudi plemenitost in dostojanstvo, močno pa je povezan s srednjimi leti življenja, ko človek uživa slavo kariere.
Od Ovna do Ribi
Naj se lotim nekaj strokovnosti. Ekliptika je navidezna pot okoli Sonca, gledano s stališča Zemlje. Vsako leto točno 21. marca se začne spomladansko enakonočje, to je čas, ko Sonce prispe na nič stopinj Ovna in tedaj se začne pomlad, po celi Zemlji pa sta dan in noč enako dolga. Obdobje Ovna (21. marec-20. april) - vse se začne prebujati, popki vzbrstijo, semena vzkalijo in vse začne rasti. Podobno kot Ovni: ko se za-ženejo, se ne ustavijo. So pač znamenje akcije. Ko Sonce vstopi v Bika (21. april-20. maj), se vsa narava krepi, pridobiva na teži in obliki. Tako kot Biki - čutni in estetski, po srcu umetniki in kar je njihovo, je njihovo. Sledi znamenje
Dvojčka (21. maj-20. junij), ko je ozračje že razgibano in vse je v razcvetu, rože se že razcvetijo in narava je pisana. Podobno kot znamenje Dvojčka, ki je zgovorno, komunikativno in razigrano. Vse se pripravlja in je v pričakovanju poletja. 21. junija je poletni solsticij. Tej točki se reče tudi rakov ali severni povratnik, saj je dan najdaljši in noč najkrajša (na severni polobli
-	na južni je ravno obratno). S tem se začne znamenje Raka (21. junij-22. julij) in poletje, rastlinski svet je pripravljen na oploditev in tudi ravno to znamenje slovi po plodnosti in navezanosti na svoj dom. Julija je več neviht, tako so tudi oni od časa do časa muhasto naravnani - čeprav pa mehki v duši. Zatem pride znamenje Leva (23. julij-22. avgust), to je vrhunec poletja, Sonce je visoko na nebu in pripeka s svojo močjo, pobiramo pa že prve pridelke in sadove narave. Vse se razkazuje, prav tako kot Levi. Narava je v središču pozornosti in plemenito daruje, kot je tudi simbolika Leva. Čas Device (23. avgust-22. september), ko se poletje preveša v jesen. Rabijo se pridne roke za pobiranje pridelkov in sadov zemlje - ravno take pa so Device, delavne, pridne in marljive. Približno 23. septembra se začne jesensko enakonočje, to pomeni, da sta dan in noč enako dolga in tedaj Sonce prestopi v znamenje Tehtnice (23. september-23. oktober), narava se počasi spravlja v ravnovesje in vse se umirja, jesen pa kliče po razsodnosti in ravnovesju - tako kot Tehtnice, ki strmijo k slogu, ubranosti in vsako odločitev skrbno pretehtajo. Čas Škorpijona (24. oktober-22. november) - vse umira in informacija življenja se ohrani le v drobnih semenih. Prihaja čas »borbe« in želje po preživetju. Takšni pa so Škorpijoni: v življenju se borijo in vedno čakajo na priložnost, narava pa na toplo pomlad. Na vrsti je znamenje Strelca (23. no-vember-20. december), to je čas, ko je vse pripravljeno za zimo, ozimnica je pripravljena, narava počiva in sedaj je čas, da se človek ozre okoli sebe, kaj prebere in se dodatno izobrazi. Ravno Strelci pa so ljudje, ki vedno brskajo in so simbolizirani z likom otroka, ki ga zanima, kaj se dogaja za tistim hribom. Ko se na koledarju zapiše 21. december, se zgodi zimski solsticij, to je čas, ko je na severni polobli dan najkrajši in noč najdaljša, začne pa se tudi zima in Sonce se sprehaja po znamenju Kozoroga (21. december-20. januar). To je čas zime in vlada mraz, seveda vsi poznamo dolge večere in kratke dneve. Toda je upanje, dan se daljša, počasi in vendarle
-	tudi Kozorogi so vztrajni in čakajo, kajti uspevajo počasi in gotovo. Obdobje Vodnarja (21. januar-18. februar) nakazuje močnega duha in vero v upanje pomladi. Prav taki pa so Vodnarji, nenavadni, humani in posebni ljudje.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
Nič čudnega, njihov lik je deček z vrčema v roki, ki na Zemljo zliva »vodo preobrazbe«. To je tudi čas nabiranja duhovne dediščine. Čas Rib (19. februar-20. marec) pa je obdobje, ko se zima poslavlja in toplo Sonce privablja energijo pomladi. Tudi Ribe so tihe, zadržane, idealistične in rade plavajo po svojem svetu.
Tako se ciklus obrne in Sonce krene po svoji poti naprej, pot pa se ponavlja iz leta v leto. Ravno skozi to pa je nastala tako imenovana popularna astrologija ali astrologija Sončnih znamenj, horoskop. Naj pa kot strokovnjak omenim, da je to le del ledene gore, o nadaljnjih popotovanjih po planetnih vibracijah pa si preberite v naslednjih prispevkih.
Tadej Šink, astrolog
Krvodajalci
13. junij -Marija Kramberger, Ločki Vrh 33/a; Marjan Kirbiš, Markovci 13; Slavko Ciglar, Kicar 11/a; Janez Lovrenčič, Breg 56; Olga Plohl, Sobetinci 37/a; Boris Potočnik, Orešje 152; Anton Cigla-rič, Bodkovci 32; Radivoj Dove-čar, Strjanci 33; Dušan Prosenjak, Brstje 17; Ivan Milošič, Jablovec 56/a; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Martin Prevolšek, Čermožiše 45/c; Andrej Čuš, Placar 13; Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Marija Pintarič, Gradišča 137; Vesna Se-dlašek, Videm pri Ptuju 10/b; Matevž Šober, Moškanjci 90/a; Ivan-
Duševno zdravje
Naveličanost partnerja
Lojze seje naveličal svoje žene, začetna strast in zaljubljenost sta minili, pred poroko sta bila skupaj pol leta. Poročena sta dobro leto. Ker je na poti otrok, se z ženo, ki je sicer zelo občutljiva, ne upa odkrito pogovoriti. Še naprej hlini zaljubljenost, ne ve pa, kako dolgo bo vzdržal. Medtem pa se je že navezal na drugo žensko, kije ne moti, da ima nosečo ženo.
Lojze je vsekakor odpovedal na nekaterih področjih zrelosti, saj očitno ni čustveno zrel, ne moralno zrel in tudi ne zrel na spolnem in družinskem področju življenja.
Čustvena zrelost namreč pomeni, da znamo npr. ljubezen sprejemati in dajati in se ne prepuščamo nekontroliranim čustvom
Moralna zrelost pomeni, da imamo izgrajen celovit sistem vrednot, norm, idealov inživljenjskih ciljev,po katerih se ravnamo, tako da ni razcepa med besedami in dejanji.
Zrelost v spolnem in družinskem življenju pomeni, da nas pri izbiri življenjskega partnerja ne vodi zgolj telesna privlačnost, temveč v prvi vrsti sorodnost značaja in interesov ter skladnost čustev, pri čemer moramo pravilno združiti seksualne in erotične komponente. Zrelost na tem področju prav tako zahteva, da znamo nekaj žrtvovati za srečno sožitje v dvoje in da čutimo primerno odgovornost do otrok.
Lojze bi moralpovedati svoji ženi resnico. Če bi ona resnico sprejela in bila pripravljena še z njim živeti, najpo-iščeta pomoč pri strokovnjaku, ki se ukvarja s partnersko terapijo. Vsekakor bi moral seveda v tem primeru Lojze prekiniti razmerje z drugo žensko.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
ka Vidovič, Kraigherjeva 27, Ptuj; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Milan Plohl, Rucmanci 48; Janko Vogrinec, Muretinci 37; Martin Sok, Bukovci 92.
16. junij - Slavko Ivanuša, Loperšice 17; Milica Korpar, Podgorci 87/a; Franci Viher, Veličane 38; Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj; Magda Gojkošek, Draženci 85/b; Lidija Vogrinec, Gerečja vas 70; Dušan Najvirt, Celestrina 11, Maribor; Jasmin Ali}, Formin 38; Bojan Brunčič, Jiršovci 43; Srečko Erjavec, Krčevina pri Vurbergu; Slavko Vrbanič, Vošnjakova ul. 1, Ptuj; Andrej Malovič, Osojnikova 25, Ptuj; Milena Rotko, Sele pri Pol-skavi 57; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Vlasta Vučini}, Arbajterjeva 6, Ptuj; Vlado Bedrač, Zagrebška 81,
Ptuj; Miran Pravdič, Flisova 21, Hoče; Simona Lozinšek, Sela 14/b; Danica Mahorič, Brstje 1; Jožica Merc, Podlehnik 26; Boža Papež, Hajdoše 78/e; Ivan Šegula, Juršin-ci 48; Maksimiljan Godec, Draženci 21/d; Darinka Holc, Senčak pri Juršincih; Simona Mihalinec, Go-rišnica 34; Jožica Lešnik, Gerečja vas 20/b; Nataša Kozel, Skorba 21; Avgust Kodrič, Čermožiše 98; Jože Kaučevič, Grajenščak 4/a; Rudi Štelcer, Pobrežje 118; Silva Fartek, Ul. Šercerjeve brigade, Ptuj; Romana Pukšič, Barislovci 14; Jožica Krsnik, Popovci 10/a; Robert Majcen, Grlinci37/a;DarijaErbus, Ul. 5. Prekomorske 17, Ptuj; Jože Ko-res, Majšperk 30; Mojca Doliška, Ilčeva ulica 11, Ptuj; Miran Petek, Potrčeva 70, Ptuj;
Ptuj • Igrišča ob vrtcih z novimi igrali
Igrala še vedno nezavarovana
Športna igrišča v enotah ptujskega Vrtca so že nekaj časa na udaru takšnih in drugačnih vandalov.
Nočni ptiči se znašajo nad igrali, poškodovana igrala pa so nevarna za uporabo. Zaposleni v vrtcu jih vsak dan pred uporabo temeljito pregledajo, saj so zavezani k temu, da zagotavljajo varnost otrok. Poleg igral redno pregledujejo
tudi peskovnike, kjer je tudi marsikaj najti. Pred kratkim so obnovljena igrala ponovno namestili. Prizadevajo pa si, da bi za vsa igrišča, ki jih uporabljajo otroci v okviru predšolske vzgoje, izdelali celovite projekte ureditve. Do takrat
pa naj bi igrišča tudi zavarovali z visokimi ograjami, je bil eden od sklepov, ki se za zdaj ne uresničujejo, ker naj bi že sami napisi o tem, da gre za igrišča otrok, vandale odvrnila od uničevanja.
MG
Igrala v ptujskem vrtcu so obnovili.
Foto: Črtomir Goznik
Info
Glasbene novice
Jutri se nam obeta glasbeni dogodek leta - koncert Live 8. Skozi ves dan bodo največje glasbene zvezde nastopile v Londonu, Philadelphiji, Rimu, Parizu in Berlinu. Glavni organizator je Bob Geldof, ki se tokrat zavzema za odpis dolga najsiromašnejšim državam sveta. To bo po koncertu Live Aid leta 1985 mega glasbeni spektakel s humanitarno noto!
Vzdevek ameriškega glasbenika BRUCA SPRINGSTE-ENA je šef. Dozorelemu gospodu se nikamor ne mudi pri snemanju glasbe in rezultat je slišen na projektu Devils & Dust. Po naslovni pesmi sledi še ena specifična akustična kitarska rock balada MARIA'S BED (****), pri kateri je s svojimi idejami in produkcijskim delom sodeloval priznani Brendan O'Brien.
Peter Buck, Mike Mills in Michael Stipe so osrednje face ameriškega banda REM, kar je kratica za Rapid Eye Movement. Lani so trije asi postavili na trg zgoščenko Around The Sun, iz katere so bile povzete že tri male plošče z naslednjimi naslovi: Leaving New York, Elecrton Blue in Aftermath. Znani zvok banda je prisoten v srednje hitri pesmi WANDERLAST (***), ki daje osnovo prepoznaven glas gospoda Stipea.
Britanska skupina GARBAGE deluje v naslednji postavi: Shirley Manson, Steve Market, Butch Vig in Dune Erikson. Kvartet je letos že zažgal z komadom Why Do You Love Me. Z zgoščenke Bleed Like Me prihaja še ena parodija SEX IS NOT THE ENEMY (***), sicer totalno od-pičenapesem z vrhunskimi kitarskimi solažami.
CHARLOTTE CHURCH se smeji z naslovnic britanskih glasbenih revij in časopisov. Založba BMG dela veliko reklamo za njeno drugo veliko ploščo Tissues & Issues, pri kateri je glavne poteze vse skozi vlekel priznani producent Guy Chambers (najbolj znan je postal po svojem delu z Robbiejem Williamsom). Mladenka je udarila s polno močjo v energičnem in svojstvenem štiklu CRAZY CHICK (***).
Norveški računalniški mojstri ROYSKOPP so bili takoj opaženi z mojstrovino oziroma uspešnico Poor Leno. Nekateri jim pravijo kar skandinavski sodobni Kraftwerki, vendar moje mnenje je, da so še kilometre daleč od tega vzdevka. Njihova elektronska godba ONLY THE MOMENT (***) je vrhunski sintesajzerskipop!
Najlepša članica skupine S Club 7 je bila RACHEL STEVENS, ki je tudi kot solistka zaslovela v trenutku s hitom Sweet Dreams My LA Ex. Po nekaj hitih je letos že izdala manjšega z naslovom Negotiate With Love, ki mu sledi prijeten ter čisti pop komad SO GOOD (***).
V zadnjih treh tednih sem v Info člankih malo zanemaril slovensko glasbeno sceno, na kateri so se pojavili naslednji novi potencialni hiti: Iluzije - ADI SMOLAR, Vzemi me zdaj - KARMEN STAVEC, Roke - DAN D & POLONA KASAL, Bombastik Mix - NATALIJA VERBOTEN, Izgubljen zaklad - BABYLON 05, Ko začutiš energijo - BITKA TALENTOV 2005, Kire hude bejbe - NUDE, Insomnia - BILLY'S PRIVATE PARKING, Hiša strahov - Live - ŠANK ROCK, Preprosto dekle - DEJA VU, Veter z juga - HALGA-TO BAND, Prisluhni školjki 2005 - SLOWERK & BLACK & WHITE, Sneguljčica - NIKOLOVSKI, Tine rine - DDV, Kdo te ne bi - SEMO in Ogenj - ANAVRIN.
David Breznik
O MORE - Rob Tho
on \ \ \ "v
7
DON'T PHUNK WITH MY HEART -Black Eyed Peas 4/WE BELONG TOGETHER - MariahCa / 5. HOIIABACK GIRL - Gwen Stefani INCOMPLETE - Backstreet Boys LA TORTURA - Shakira & Alejandro San^ ^ 8. SPEED OF SOUND - Coldplay 9. GHETTO GOSPEL - 2 Pac & Elton John
10. CITY of blinding lights - U2
MsaVjQ srgdg in neddp med 19-1^ in 20. urû
V kakšno filmsko zvrst sodi film Ugani kdo pride na večerjo? Odgovor:_
K
"n
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Franc Pernek, Slomškova ul. 20,2250 Ptuj. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici] izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore pošljite do torka, 5. Julija, na naslov: Radlo-Tednlk Ptuj, Ralčeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Black Eyed Peas -Monkey Business
(2005 - Universal / Multimedia)
Ameriška zasedba Black Eyed Peas je glede na njihovo glasbeno branžo' z zgoščenko Monkey Business zadela v polno. Kaj to pomeni? Preprosto to, da so na sila atraktiven način pomešali med seboj skoraj vse prvine črne godbe, v katero sodijo r&b, rap, funky, soul, crunk regi in hip-hop. Pester spekter glasbenih stilov povezujejo vroča besedila, ki pa niso prehuda, saj so na meji dovoljenega ter nimajo nalepke Parental Advisory Explicit Content. Sicer pa je četvorka z umetniškimi imeni Will I Am, Apl, Taboo in Fergie leta in leta delovala v ozadju in čakala na svojo priložnost, ki jo je prinesel hit Where Is The Love (v njem je pel tudi cvileči član skupine N'Sync) in album Elefant. Produkcijsko delo sta prevzela Will I Am in Ron Fair in ga nedvomno dobro opravila, saj šestnajst komadov zveni dovolj moderno, da prepriča še tako zahtevnega poslušalca črne godbe.
Že na samem startu boste do-
živeli šok! Vodilna instrumentalna pesem iz kultnega filma Pulp Fiction je divja osnova za energično Pump It, v kateri pumpajo' do konca ali drugače povedano, v njem je energija na maksimalni ravni. U la la la Don't Phunk With My Heart je refren aktualnega hita, ki si ga pojejo najstniki in zares zažge pri dobrem ozvočenju, kjer bas komaj diha. Na svetovnem spletu sem videl napoved, da bo drugi single Don't Lie. To je iskrena pesem z umirjenim tempom v soul stilu z majhnimi in ne pretiranimi rap vložki. Največ moje pozornosti na plati je bila deležna Union. Gost omenjene je sam Sting, od katerega je bila tudi povzeta glasbena podlaga iz hita Englishman In New York. Zanimivo in pestro sodelovanje ter nedvomno pravi zadetek! Prav nasprotno od zadetka je komad Bebot, saj ta španski rap zveni naravnost prismuknjeno. Prava klubska r&b godba prevladuje v komadu Disco Club, v kateri slišimo tisto zlajnano' vabilo vsem
Filmski kotiček
Ugani, kdo pride na večerjo
Presenetljivo simpatična, očarljiva in zabavna inačica filma Guess Who's Coming to Dinner iz leta 1967, kjer je hčerka Spencerja Tracyja in Katherine Hepburn domov pripeljala kot noč črnega Sidneyja Poitierja. Ha ha ha. In bolje, da kar takoj pozabite na primerjave s filmoma Nevestin oče in Njeni tastari! Guess Who se spretno izogiba prve žoge in se trudi s kakovostjo. Uspeva mu. Od začetka do konca. Od prve pa do zadnje minute. Ima šarm, ima dobro igralsko ekipo, ima celo kopico zabavnih prizorov. Vse, kar ima, funkcionira dobro, prepričljivo in tekoče. In tokrat je stvar malce drugačna. Obrnjena. Družina, h kateri pride bodoči ženin, je črna, bodoči ženin pa je bel. Bel kot Ashton Kutcher. Uf, kakšen udarec za srce mladih najstnic ^ Bodoča nevesta je črna. Črna kot Zoe Saldana. Črn je tudi njen oče. Črn kot Bernie Mac. In vsi trije so kul. Vsi trije so takšni, kot morajo biti. Tudi ko so jezni, romantični in socialni. Pač komedija, ki vse kli-
Ugani, kdo pride na večerjo (Guess Who) romantična komedija Dolžina: 97 min Leto: 2005 Država: ZDA Režija: Kevin Sullivan Scenarij: David Ronn, Jay Scherick
Igrajo: Bernie Mac, Ashton Kutcher, Zoe Saldana, Judith Scott
ženskam v disko klub na zabavo! Na plati Monkey Buisness sta tudi dva funky presežka My Style in They Don't Want Music (ta zveni čisto v stilu Jamesa Browna). Umazan r&b je dobil ime crunk r&b in tudi kvartet je posegel po tej glasbeni novosti v komadu My Humps (naj ob tem omenim, da je izumitelj crunk r&b-ja Lil Jon, ki je tudi posnel z Usherjem največji hit omenjene glasbene zvrsti Yeah, medtem ko je najbolj tipična predstavnica pevka Ciara). Pozitivno mnenje in oceno si nedvomno zasluži tudi Going Back, ki v zgodbi pripoveduje o željah mladeniča in glasbeno
bazira na enakomernem spoju r&b-ja in soula. Slabši del plošče so butaste kombinacije bolj ali manj agresivnega rapa in r&b-ja v komadih, kot so Feel It, Audio Delite At Low Fidelity, Dum Diddley, Ba Bump in Do What You Want.
Black Eyed Peas so nedvomno mojstri črne godbe, a vprašanje je, koliko Slovencev bo Monkey Buisness navdušil? To glasbo bodo najbolje konzumirali najstniki in ljubitelji predvsem rapa in r&b-ja. Ni kaj, album za dobro ogrevanje pred sobotnim žurom!
David Breznik
kombinacijo Denzela Washing-tona, Colina Powella in Tigerja Woodsa. Kot strela z jasnega ga zadene, ko se pred njegovimi vrati pojavi Simon - belec! Ko si opomore od prvega šoka, se začne veliko »zaslišanje«. Percy-ja zanima vse o Simonu: starši, izobrazba, kariera in njegov najljubši šport. Simon je pod pritiskom, da bi na svojega bodočega tasta naredil čimboljši vtis, zato se hvali s svojo izmišljeno preteklostjo, da je bil namreč dirkač pri NASCAR-ju, zaradi česar Percy postane še bolj sumničav. Kljub trudu, da bi naredil dober vtis, Simonu
vedno znova spodleti. Percy si zada nalogo dokazati, da je Simon prevarant in ni vreden njegove hčerke. Vse to pa počne na zelo zabaven način, ki bo gotovo všeč tudi vam. Film Ugani, kdo pride na večerjo, na nek način odseva resnična čustva, ki jih ima vsak oče, ko se zave, da se bo hčerka poročila. Večina očetov ima željo oziroma predstavo, da si bo njihova hči izbrala nekoga, ki po podoben njim. Ko pa si izbere nekoga popolnoma drugačnega, to postane prava komična katastrofa. Priporočamo!
Grega Kavčič
šeje obrne sebi v prid, je ravno prav zabavna in zanimiva, da jo lahko priporočamo vsem ljubiteljem dobrega filma, pa če se sicer navdušujete zgolj nad tri-lerji ali akcijo. Morda bi lahko črno piko dali le slovenskemu prevodu določenih besed in tudi najavnega slogana, toda tisti, ki znate angleško, boste že ujeli pravi smisel povedanega. In še kratka zgodba - Percy Jones se zelo rad pohvali, da ima vedno prav, sploh, kadar gre za dobrobit njegove družine. Ko mu hčerka Theresa predstavi svojega novega fanta Simona Greena, Percy sploh še ne ve, da je Simon Thereso že zaprosil za roko in ima namen razglasiti zaroko na Percyje-vi in Marilynini petindvajseti obletnici poroke. Za Percyja seveda noben moški ne bo nikoli dovolj dober za njegovo hčerko (vam zveni znano?) in glede na vse zgube, s katerimi je do sedaj bila, to njegovo prepričanje drži kot pribito. In da tudi tokrat, ko je pripeljala predstavit novega fanta, ne bo nobenih neprijetnih presenečenj, se Percy odloči, da bo Simona preveril. Mladec je baje uspešen borzni posrednik in ko se izkaže, da je temu res tako, se prvič resnično začne veseliti, da bo spoznal novega fanta svoje ljubljene hčerke. Predstavlja si ga kot prekrasno
Še vedno se lahko pridružite ekipi prostovoljcev za vodenje poletnih uličnih delavnic!
Sobota, 25. junij: Na dan državnosti od 10. ure dalje boste našli v središču mesta našo stojnico. Pridružite se nam in drugim, ki bomo ustvarjali pisano sliko ptujskega dogajanja skupaj s predstavniki pobratenih mest!
POČITNICE 2005
Zloženka z informacijami o počitniških programih različnih organizacij s področja športa, kulture in neformalnega izobraževanja je že izšla. Na voljo je v CID, na info točki KPŠ, v knjižnici, na CSD Ptuj, v TIC Ptuj in še pri nekaterih drugih organizacijah na Ptuju. Če potrebujete dodaten izvod, se oglasite!
Na voljo je kar nekaj novosti za otroke in mlade, nekatere se izvajajo sploh prvič na Ptuju! S sitnarjenjem o dolgočasju je torej opravljeno : )
Motnje hranjenja: v CID Ptuj lahko stopite v stik z Društvom TARA, ki nudi informacije in pomoč osebam z motnjami hranjenja, njihovim sorodnikom in prijateljem.
LETOVANJA
Zbiramo prijave za: počitnice v Poreču, ki jih organizira ZPMMaribor, tabor v Veržeju, ki ga organizira Društvo Hopla iz Ptuja, letovanje v Ankaranu in tabore v bližini Term, ki jih organizira Društvo Praha.
Pomembno! Organizatorji taborov v bližini Term so se zaradi velikega interesa staršev odločili, da bodo sprejemali prijave za otroke do 12. leta tudi za 2. termin (od 11. do 15. julija)!
Še vedno je dovolj prostih mest za letovanje v Ankaranu in v športnem taboru v bližini Term! Prijavnice dobite pri nas.
Na ogled je razstava slik Barbare Lekše.
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure.
Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt. V času poletnih počitnic bo CID ob sobotah zaprt.
Začela je delovati prenovljena spletna stran www.cid.si! Na njej boste lahko našli vse, kar vam pošiljamo po e-pošti, in še več.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: postanost, okrevanka, statoskop, orka, Tom, DOA, Milič, Barcelona, kia, IR, Ganz, GF, strok, sonce, Kigali, prirastek, stramonina, Romario, Strejačani, amin, dlesk, Paš, amid, Vanterpol, beležnica, Ari, boina, rž, Keita. Ugankarski slovarček: ANKERSTJERNE = danski filmski snemalec (Johan, 1886-1959); ARAHNA = mitološka lidijska tkalka; DAS = nemški spolnik (der, die^); NDAO = senegalski dramatik, pesnik in romanopisec (Cheik, 1933-); ORE = mestece pri angleškem Hastingsu; RAINALTER = avstrijski pisatelj in gledališki kritik (Ervin, 1892-1960); SEER = avstrijski alpski smučar (Florian, 1976-); TATRAN = slovaški nogometni klub iz Prešova; TRTOL = ljudsko ime za rastlino srobot.
Zanimivosti
Princ William se bo preselil z dekletom
London (STA/dpa) - Britanski princ William (23) po poročanju časnika News of The World skupaj sprijateljico Kate Middleton (22) išče stanovanje v Londonu. Oba sta sicer minuli teden končala študij na škotski univerzi St. Andrews. »Zelo sta zaljubljena in se ne želita ločiti,« je za časnik povedal njun prijatelj. Williamov oče, princ Charles (56), naj bi že privolil, da se mladi par vseli skupaj. Kate naj bi bila všeč tudi kraljici Elizabeti II. (79). »Ne želita živeti v kraljevi rezidenci, to bi ju dušilo,« je še povedal omenjeni prijatelj. »Obdobje na Škotskem je pokazalo, da lahko član kraljeve družine živi povsem normalno življenje v običajnem stanovanju«. Nek drug znanec pa je povedal, da Kate in William ne želita vzbujati pozornosti, prav tako kot na Škotskem. Takrat sta večino večerov preživela doma ob hrani iz indijskih restavracij.
Iranska starša dvojčka poimenovala po predsedniških kandidatih
Teheran (STA/AFP) - Nek iranski par se je odločil, da bo svoja novorojena dvojčka poimenoval po kandidatih, ki sta se pomerila na petkovem drugem krogu predsedniških volitev v tej državi. Dečka, ki so ju poimenovali Akbar in Mahmud, sta bila rojena prav v petek. Na volitvah je sicer skrajni konservativec Mahmud Ahmadinedžad premagal zmernega Akbarja Hašemija Rafsand-žanija. Po navedbah iranskega tiska je ponosni oče, sicer Kurd, izrazil upanje, da bosta njegova sinova »prišla na visoke položaje in tekmovala med sabo«.
96-letnik poročil 90-letnico
London (STA/dpa) - Minulo soboto sta se pri Londonu poročila 96-letni Raymond Robson in nekaj let mlajša, 90-letna Faye Webber. Poročila sta se samo nekaj mesecev potem, ko sta se spoznala v domu za ostarele. Spoznala sta se tako, da sta oba ob istem času brala časopise v čitalnici doma, zatem pa se je zgodila »ljubezen na prvi pogled«. Nato ni dolgo trajalo, ko je Raymond Faye tudi zasnubil. Pri tem sicer ni pokleknil, ker ga že, kot pravi, rahlo daje artritis. Faye je privolila, poroko pa sta nato pripravila kar na hitro. »Usodni da«sta nato s še kar jasnim glasom za njuna leta izrekla pred šestimi otroci in 16 vnuki terpravnuki. Britanska tiskovna agencija BA je poročala tudi, da sta se že odpravila na medene tedne; preživeti jih nameravata v nekem hotelu v Londonu. Raymond in Faye se sicer kljub visoki starosti nista vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša mladoporočenca; ta rekord še vedno držita Francoza, ki sta se leta 2002poročila v starosti 96 in 94 let.
Na pripravništvo v ameriški kongres
London (STA/AFP) - Najstarejši sin britanskega premiera Tonyja Blaira bo opravljal pripravništvo v ameriškem kongresu, so sporočili z Downing Streeta. 21-letni Euan Blair, ki študira zgodovino na Univerzi v Bristolu na zahodu Anglije, bo tako po diplomi konec leta odpotoval za tri mesece v Washington, kjer bo delal v enem od odborov ameriškega predstavniškega doma. »Eu-anu Blairu so ponudili kratko neplačano pripravništvo v odboru za pravilnik,« je pojasnil tiskovni predstavnik britanske vlade. Gre za odbor, ki organizira delo spodnjega doma kongresa, v katerem imajo večino republikanci. »Obenem upa, da bo lahko nekaj časa delal tudi z demokrati.«
Lujzek • Dober den vsoki den
Z Mico sma v toplicah bla, se v topli vodi kopala, sma dobro jela in pila terse vso-ki den na izlet vozila. Por dni je tak hitro minilo in se nama je že domu midilo gorico špricat in na travnik švicat. Sosid Juža je duma lepo za živino skrbeja, rože zaleja in nasploh celo vir-stvo na skrbi meja. Vam rečem, da je včosik dobro za nekaj dni od hiše oditi in se sprostiti, druge lidi spoznati in vse brige k vragi poslati ter se na vse posra^ Bila sma v tokšnih toplicah, ki majo tudi ograjeni plac in bazen za nagece in nagice. Saj vete, da so to tisti gostje, ki nemajo niti tejko dnara, da bi si kopalke kupili, rit skrili in druge organe pokrili. Moja Mica si je dvakrat na den kopalke preoblekla, enkrat enodelne, drugič bikinke, to delajo mlodeflinke in deklin-ke. Naj se vidi razkoš, bi reka naš sosid Juža, ki hodi v poletni vročini kak, da bi jezdapuža
Niso pa jezdli puža številni maratonci iz več prijateljskih držov, ki so v soboto brusli pete po ptujskih ulicah, motoristi so
prdeli v Hajdoušah, biciklisti jezdli biciklne, Puhovci so odprli obnovleno Puhovo cimpračo v Sakušaki in še so bli športni in drugi dogodki vredni ogleda, dobre južine in hladne pijače, vmes pa še dobre pogače. Ko sem jaz še mali bija in rad mleko pija, smo se deca drli okoli hišnih voglov: »Pogače grejo v moje hlače, mati, če nam nete pogoč spekli, bomo peč podrli in se še boj drli.! Deca pač kak deca, z deco pa nega heca. Ko smo mali, so z njimi mali problemi, ko zrosejo, se zvečajo problemi, eni so pridni, drugi pa leni, eni majo dve levi roki, eni so debeli, drugi pa sloki . Jaz sen že od malega boj sloke, včosik pa tudi okrogle postove, špičaste glove, z debelim nosom, krasijo me oslovske vuhe, na kerih se rade posejo muhe . No, ja, saj nisem glih tak vejka spaka, da bi se me mogla vstra-šti vsoka sraka.
Dobro se mejte in vsega toga nikomi ne povejte. Nekaj je resnice pomešane z lažjo, da bi vse fkupaj tudi malo hecno blo. Mejte se radi, stori in mladi. Mejte svoje radi pa tudi drugih ne smete sovrožiti.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ
SOBOTA, 2. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
NEDELJA, 3. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Popularnih 10 Radia Ptuj (David Breznik, ponovitev). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Odmev Cerkno).
PONEDELJEK, 4. julija:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi
pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Odmev Cerkno).
TOREK, 5. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje).
SREDA, 6. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice
(še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtič-karije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
ČETRTEK, 7. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10
ŠPORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA. 18.30 POROČILA. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
PETEK, 8. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA : www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Ne obupavajte, čeprav že dolgo časa čakate novice, pošto ali pomemben sestanek. Vse to se bo kmalu zgodilo. Pred vami je odličen teden za vsakovrstne komunikacije, saj se boste spretno izražali in se dogovarjali. Romantičen konec tedna je pred vami.
BIK
V sebi boste začutili potrebo po varnosti, tako socialni kot finančni. Usmerite se v iskanje novih virov dohodka. Uspelo vam bo, če le ne boste vse preveč zaletavi. V ljubezni boste srečni in zadovoljni, saj boste čutili, da zopet pripadata eden drugemu.
DVOJČKA
Glede najpomembnejših stvari ste se dogovorili in zdaj vam preostane samo še to, da nadaljujete. Na splošno bo ta teden umirjen in prijeten, sploh pa bo zelo prijeten konec tedna, saj se boste srečali z dobrimi prijatelji.
RAK
Nadaljevalo se bo umirjeno obdobje. Glede poslovnih zadev v teh dneh vam grozi slabše počutje, zato si ne nalagajte preveč odgovornih in zapletenih bremen. Uspešni in zadovoljni boste pri poslih in v osebnem življenju. Četrtek in petek pa bosta bolj stresna.
LEV
Pred vami je bolj čustven teden, v katerem boste potočili tudi kakšno solzico. Bo pa kmalu bolje. Od ponedeljka naprej boste uživali v ljubem miru, v soboto pa si le privoščite nakupovalni in sprostitveni dan.
DEVICA
Finančne zadeve vas bodo precej obremenjevale. Ker v bližnji prihodnosti ni videti čudežnih prilivov, popazite na tisto, kar imate. Na splošno pa bo ta teden za vas zelo intenziven in dramatičen, predvsem pa bodo sledile novosti v partnerstvu.
TEHTNICA
Stresa še ne bo konec. Če je v vašem partnerstvu kakšna napetost, se lahko zgodi, da bo kmalu »eksplodiralo«. V najboljšem primeru boste rahlo nervozni, občutljivejši boste v petek in soboto, zato se držite bolj o strani. V nedeljo bo napetost popustila.
ŠKORPIJON
Ker boste v tem tednu zelo občutljivi, vas bodo po vsej verjetnosti zelo vznemirile besede, ki bodo izrečene proti vam. Na zadevo glejte s humorjem in krasno se boste zabavali. Zanimivo srečanje vas čaka v soboto, poslovno ugodna pa bo sreda.
STRELEC
Razburljiv teden, saj lahko vaša preobčutljivost ali pa neko neljubo presenečenje povzroči razdor v prijateljskem ali partnerskem odnosu. Če je vajina ljubezen močna in iskrena, bosta lahko premagala te težave in ljubezen se bo samo še poglobila.
KOZOROG
Vaša notranja moč vam bo pomagala pogumno odprav-Ijati vse ovire. Ugodni dnevi tudi za vse tiste, ki se redno ali priložnostno ukvarjate s telovadbo ali športom. V tem trenutku bi bilo zelo dobro »kopati po drugih vrtovih«. Marsikaj se bo umirilo.
VODNAR
Vodile vas bodo močne strasti, ki jih boste morali obvladovati, sicer vas lahko zanesejo predaleč. Glede večjega nakupa se ne odločajte impulzivno, ampak dobro premislite, da vas ne bo preveč udarilo po žepu.
RIBI
Če ste dobili dobro idejo, kako uspeti, morate zdaj nadaljevati, kajti vaša moč je v tem trenutku velika. Za poslovne dogovore izkoristite četrtek in petek, pomemben pa bo tudi torek. V ljubezni v glavnem stabilno brez večjih prepihov.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Ptuj • 15 let Honizma v Sloveniji
Ob prazniku začetek nove humanitarne akcije
Ptujski lionisti so v sedmih letih delovanja opozorili nase, tudi zato je 21. junija na ptujskem gradu potekal dan slovenskega lionizma ob njegovi 15. obletnici. Zbrali so se slovenski lionsi in leoni, gostje iz Avstrije in Hrvaške.
Ob dosedanjem guvernerju distrikta 129 Slovenija mag. Janku Arahu, ki ga bo kmalu zamenjal Andrej Orel, se je slovesnosti v slavnostni dvorani ptujskega gradu udeležil tudi prejšnji guverner, ambasador dobre volje Janez Bohorič, prvi mož Save Kranj. Med obiskom na Ptuju se je sestal tudi s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, s katerim sta obiskala Savine postojanke na Ptuju, Savo GIT, tovarno traktorjev, na liniji jih je že 35, in Terme Ptuj. Slovenski lionsi so se izkazali tudi na svoj dan na ptujskem gradu, darovali so za Šrilanko, v okviru Zveze li-onskih klubov Slovenije so za izgradnjo slovenske vasi na Šrilan-ki zbrali 52.500 dolarjev, ptujski bolnišnici pa je Lions klub Ptuj daroval en milijon tolarjev za izgradnjo prvega športnega parka pri slovenski bolnišnici. Uredili ga bodo ob otroškem oddelku ptujske bolnišnice. V torek so v slavnostni dvorani ptujskega gradu, ki jo začasno krasijo dela iz zbirke vurberške galerije, tur-kerije so v Istambulu, kjer jih bodo na ogled odprli 12. julija, predstavili tudi jubilejni zbornik ob 15. obletnici lionizma v Sloveniji. Glavni urednik zbornika dr. Aleš Gačnik, zbornik je izšel na 344 straneh in s 660 fotografijami, je povedal, da knjiga ni zgolj ilustrirana zbirka dogajanja, temveč tudi precej nazorno pokaže prerez lionizma v Sloveniji, gre za resnično zgodbo o resničnih ljudeh in resnično dobrih delih.
Foto: Langerholc
Lions klub Ptuj se je ponovno vpisal v zlato knjigo donacij ptujske bolnišnice. Vpis sta opravila predsednik Lions cluba Ptuj dr. Aleš Gačnik in direktor bolnišnice. Milijon tolarjev bodo porabili za gradnjo prvega otroškega parka v bolnišnici.
Slovenske lioniste je ob njihovem prazniku v imenu mestne občine Ptuj pozdravil ptujski župan dr. Štefan Čelan. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je v torek gostil lioniste iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, Aleš Arih, pa je ob tej priložnosti napovedal začetek nove humanitarne akcije, zbiranje sredstev za nakup dvigala v gradu, da bodo bogastvo kulturne dediščine tega območja lahko še bolj približali ljudem na vozičkih in drugim invalidom, za katere se že sedaj trudijo po najboljših močeh, da jim približajo muzejsko bogastvo. Za nakup dvigala in njegovo vgradnjo bo potrebno zbrati 3,2 milijona tolarjev. Ptujski muzej je imel lani med vsemi kompleksnimi muzeji v Sloveniji največ obisko-
valcev, kar 78 tisoč, med njimi je tudi veliko invalidov, ki jim obisk muzeja že vrsto let zagotavljajo brezplačno. Pri nakupu dvigala v Pokrajinskem muzeju Ptuj pričakujejo tudi pomoč lionsov.
Druženje slovenskih lionsov z gosti so v torek s svojimi nastopi obogatili fanfaristi Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, akademski solopevec Dušan Kobal, pianist Aleksander Vodopivec, Nevenka Gerl z doživeto interpretacijo govora Helen Keler, ki je pomembno zaznamovala delo lionistov po svetu, da so se združili v boju proti temi, Dragica Kladnik - Dada in Marko Zaletelj, Bojana Glatz, tolkalna skupina Stick Control in skupina Ave.
MG
Ustvarjalčki
Otroci ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAI-ČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve
nam pošljite do torka, 5. julija in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanca ustvarjal-čkov iz 42. številke Štajerskega tednika sta:
Katja in Klemen Her-ga, Kicar 34, 2250 Ptuj.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencema, ki bosta knjigo prejela po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KARANTANIJA
bEUCAČM kMJKARM!
^Htko zflvçAkzepi
LUBLJAHA; BTC, HALA A NOVO MESTO^ BTC NOVO MEBTO NOVAOOHICA: DELPmOVA 12
Katero pipo mora deček zapreti, da bo voda prenehala teči?
Shirlie Roden na Vurberku
Iz Londona v Belo
Sale
krajino
Shirlie Roden si je v 12 letih prihajanja v Slovenijo ustvarila širok krog zvestih poslušalcev, ki je tudi na nedeljskem koncertu na Vurberku niso razočarali. In seveda obratno.
Angležinja je koncert začela z besedami: »Sem Shirlie Roden iz Londona in Bele krajine,« saj se je pred kratkim preselila v Slovenijo, kjer bo skušala s prijateljico Vesno Vanell na noge postaviti center za zdravljenje z glasbo in kreativnimi umetniškimi delavnicami. Umetnica teme za svoje pesmi črpa iz povsem vsakdanjih reči, skoraj v vsaki pesmi pa je moč opaziti njeno neskončno ljubezen do narave, ljudi in duhovnosti. Ob kristalno čistem petju je poslušalce na
vurberškem gradu navduševala tudi z napovedmi pred sleherno pesmijo, v katerih je opisala ozadje nastanka le-teh. V skoraj dvo-urnem programu se je Shirlie dotaknila zelo različnih tem (od duhovnosti, medijev, potresa v Posočju, ljubezni), prepevala je slovenske narodne pesmi, pesmi iz življenja kanadskih Indijancev, irske narodne ^ Navdušujoče in izredno poučno, saj nam Slovencem odkriva lepoto naše lastne dežele in naših ljudi.
JM
Shirlie Roden med nastopom na Vurberku
Foto: Angelina Prendehar
Krava in polž sta se poročila, toda kmalu je polž ugotovil, da ga krava vara z bikom.
»Se mi je kar zdelo, da me je vzela zaradi hiše,« je žalostno dejal polž.
♦♦♦
Mlada zebra bi rada spoznala druge živali. Ko zagleda kravo, jo ljubeznivo vpraša: »Kaj ti delaš?« »Jaz dajem mleko,« odgovori krava.
Zebra gre naprej, zagleda ovco in jo vpraša: »Kaj pa ti delaš?« »Jaz dajem volno,« odgovori ovca.
Zebra gre naprej in sreča močnega in lepega žrebca. Vpraša ga: »Kaj pa ti delaš?« Žrebec jo pogleda in zarez-geta:
»Sleci pižamo, pa boš hitro videla!«
♦♦♦
Dama reče gospodu: »Dva razloga sta, da nikoli ne boste dober plesalec.« »Katera?«
»Vaši dve nogi.«
♦♦♦
Srečata se deževnika. »Kako si kaj? Kje imaš pa brata?«
»Na ribolov je šel.« ♦♦♦
»Kako nepravični so ti sodniki,« sepritožuje Tina. »Ob ločitvi so otroka dodelili mojemu bivšemu možu, otrok pa sploh ni
Ljubljana • Pogovor o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov
Kljub številnim kampanjam mladi vse bolj posegajo po tobaku
TUdi Slovenija se pripravlja na to, da bo še bolj omejila kajenje. Kljub številnim kampanjam število mladih, ki se odločajo za cigaretni dim, narašča. O tem smo se pogovarjali z Vesno Kerstin Petrič, dr. med., podsekretarko v ministrstvu za zdravje Republike Slovenije.
Št. tednik: Slovenija ima že od leta 1996 sprejet zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki pa se ne uresničuje dosledno. Kje so vzroki za to?
V. K. Petrič: "Slovenija je res leta 1996 sprejela zelo napreden zakon na področju nadzora nad tobakom, ki je obsegal prepoved prodaje tobačnih izdelkov preko prodajnih avtomatov, določil starostno mejo kupcev tobačnih izdelkov, prepovedal oglaševanje in sponzoriranje in prepovedal oziroma omejil kajenje v javnih prostorih. Zakon se je v vseh teh letih v večini določil izvajal dosledno, kar posredno dokazuje tudi upad kadilcev med odraslimi z 28,2 % v letu 1994 na 23,7 % v letu 2001. V zadnjih letih je področje nadzora nad tobakom doseglo velik napredek. Sprejeta je bila Okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, ki je eden redkih globalnih pravno zavezujočih dokumentov na področju javnega zdravja. V EU so bile sprejete direktive, ki prav tako urejajo področje nadzora nad tobakom s prepovedmi glede oglaševanja tobačnih izdelkov in sponzoriranja ter glede pridelave, predstavitve in prodaje tobačnih izdelkov. V več državah so sprejeli tudi strožjo zakonodajo glede prepovedi kajenja na delovnem mestu, ki vključuje tudi delovna mesta v restavracijah in barih, kar si je bilo še pred nekaj leti težko zamisliti. Čeprav se je prepoved kajenja na delovnem mestu v razvitem svetu uveljavila v večini javnih institucij, pa so šele v ZDA 30. marca 2003 v New Yorku uzakonili prepoved kajenja v restavracijah in barih in s hkratnim večjim povišanjem davkov na cigarete dosegli zmanjšanje števila kadilcev v obdobju 2002/2003 za 11 %. Temu zgledu so sledili še drugje v ZDA in v posameznih državah (na primer Kaliforniji) se lahko pohvalijo "le" s 17 % kadilcev med odraslimi. V Evropi je Irska marca lansko leto z delovno zakonodajo v celoti prepovedala kajenje v restavracijah in barih. Junija je temu vzoru sledila Norveška, Malta in Italija pa ob enaki prepovedi dovoljujeta posebne kadilnice, v katerih pa se ne streže niti hrana niti pijača in morajo biti urejene tako, da dim iz njih ne prodira v druge prostore. S tem so zaščitili ob obiskovalcih nekadilcih predvsem delavce, ki tam delajo in med katerimi je veliko mladih. Podoben ukrep načrtujeta
tudi Finska in Švedska (predvidoma 1. junija 2005), ki bi težko sledili irskemu modelu zaradi bistveno ostrejših zim. Raziskave kažejo, da tovrstni ukrepi zmanjšajo porabo tobačnih izdelkov za 10-20 %.V povezavi s temi procesi smo se tudi v Sloveniji v odgovornih institucijah začeli spraševati o ustreznosti dosedanje zakonodaje v novih razmerah. Tudi javno mnenje je na splošno precej naklonjeno strožjim ukrepom in večjim restrikcijam glede kajenja na delovnih mestih."
V Sloveniji brezplačno odvajanje od kajenja,
drugje se plača
Š^. tednik: Slišati je, da ministrstvo za zdravje pripravlja spremembe in dopolnitve zakona. V katerih delih ga bo spremenilo? Nekateri menijo, da pa ga ni potrebno spreminjati, saj bi bilo dovolj že, če bi sedanjega dosledno uresničevali, manjka namreč predvsem kontrola. Kako pa je s preventivnimi progami, tudi ti bi morali "delovati" v podporo zakonu.
V. K. Petrtič. "Ministrstvo za zdravje na področju zakonodaje res že v kratkem pripravlja spremembe, ki bodo uskladile našo zakonodajo z mednarodnimi dokumenti, ki jih je sprejela Slovenija. Gre predvsem za spremembe, h katerim nas zavezujeta Direktiva 2003/33/ES o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o oglaševanju in sponzorstvu tobačnih izdelkov z dne 26. maja 2003 ter Okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, ki jo je Državni zbor sprejel 26. januarja letos. Spremembe se bodo navezovale predvsem na dodatno omejevanje oglaševanja in sponzoriranja tobačnih izdelkov ter določitev starostne meje prodajalca in kupca tobačnih izdelkov. Upoštevanje priporočil Okvirne konvencije in Evropske komisije ter izkušnje držav, ki so že uvedle popolno prepoved kajenja na vseh delovnih mestih, pa bo narekovalo naslednje korake ministrstva na področju tobačne politike. Tobačna politika mora, če naj bo uspešna, vključevati celovito paleto ukrepov, ki urejajo tako ponudbo kot povpraševanje po tobačnih izdelkih. Ob omejevanju dostopnosti do tobačnih izdelkov in prepovedih v zvezi s kajenjem mora država vzpodbujati ne-
Vesna Kerstin Petrič, dr. med., podsekretarka v ministrstvu za zdravje
kajenje in zagotoviti odvajanje od kajenja. Preventivni programi se morajo odvijati v vseh okoljih, predvsem pa morajo biti namenjeni preprečevanju kajenja med mladimi. Prav med mladimi namreč ne beležimo upada kadilcev. V Sloveniji potekajo številne preventivne dejavnosti usmerjene v mlade. Po raziskavi GYTS (Global Youth Tobacco Survey) je imelo v letih 2002-2003 60,5 % dijakov (13-15 let) izobraževalne vsebine, ki so jih seznanjale z nevarnostmi oz. škodljivimi posledicami kajenja. Člani Zveze pljučnih bolnikov Slovenije so v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja pripravili program, ki je bil postopoma uveden v mrežo zdravih šol. Začetek programa je bil v letu 2000-2001 (11 šol). V letih 2001/2002 se je programu pridružilo še 44 šol, v obdobju 2002/2003 še dodatne 4. Program vključuje seminarje za učitelje četrtega do devetega razreda osnovnih šol in se neprestano vrednoti na podlagi rezultatov. Programi, ki podpirajo odvajanje od kajenj, so pri nas predvsem vsakoletna kampanja "Opusti in zmagaj" ter
programi odvajanja od kajenja, ki so kadilcem dostopni v okviru zdravstvenega varstva v osnovnem zdravstvu. Prav s slednjim se uvrščamo med tiste redke države, ki zagotavljajo brezplačno odvajanje od kajenja. Pri ClNDl Slovenija je v pripravi tudi posebna telefonska linija, ki bo nudila informacije in pomoč pri odvajanju od kajenja. Ministrstvo za zdravje v okviru javnih razpisov podpira tudi nevladne organizacije, ki si prizadevajo za uveljavljanje zdravega življenjskega sloga nasploh in tudi prispevajo k zmanjšanju kajenja."
"Za življenje brez tobaka"
Št. tednik: Tobaka je še vedno veliko, kljub prepovedi, v šolah in zdravstvenih institucijah.
V. K. Petrič: "Kljub uvajanju učinkovitih ukrepov v posameznih državah tobak še vedno predstavlja največje tveganje za zdravje prebivalcev sveta. V EU tobak vsako leto povzroči 650.000 smrti, zato je bila na globalni ravni sprejeta omenjena Ok-
virna konvencija za nadzor nad tobakom. Tudi Evropska unija se zavzema za še strožje ukrepe na področju omejevanja škodljivih posledic uporabe tobačnih izdelkov. Med najučinkovitejše štejejo predvsem povečevanje cene tobačnih izdelkov, prepoved oglaševanja, prepoved kajenja na delovnem mestu in programi odvajanja od kajenja. Še posebej zaskrbljujoče je že prej omenjeno povečevanje kajenja med mladimi. Evropska komisija je zato pripravila kampanjo "Help - Za življenje brez tobaka", ki je namenjena predvsem mladim v državah EU. Novi akciji je namenila 72 milijonov ev-rov za obdobje od letošnjega leta do leta 2008. S kampanjo želijo mladim državljanom EU sporočiti, da lahko dobijo pomoč tako pri tem, da se uprejo skušnjavi, da bi kadili, kot pri odvajanju od kajenja in pri zaščiti pred pasivnim kajenjem. Da bi kampanjo naredili sprejemljivo za mlade v zelo različnih kulturnih okoljih in jezikih držav članic EU, se je Evropska komisija obrnila na predstavnike medijev in druge strokovnjake s področja tobaka v posa-
meznih državah. V okviru kampanje bodo potekale še druge aktivnosti, kot sta informiranje o programih za odvajanje od kajenja in o škodljivosti pasivnega kajenja ter delo z različnimi partnerji na področju nadzora nad tobakom v posameznih državah. S promocijo kampanje so formalno začeli 1. marca 2005 s predstavitvijo v Bruslju. Komisar EU za zdravje in varstvo potrošnikov Markos Kyprianou je akcijo odprl na Rond-Point Schuman pred sedežem Evropske komisije v palači Berlaymont v Bruslju z razgrnitvijo slogana akcije "Za življenje brez tobaka" na orjaški napihljivi strukturi, ki bo obiskala vseh 25 glavnih mest v EU od marca do junija 2005. Uradna predstavitev evropske akcije je bila v Sloveniji 21. junija. Kampanja je poziv Evropske unije njenim prebivalcem, še posebej mladim: "Pomagajte nam zgraditi Evropo brez tobaka. Pomagajte nam živeti življenje brez tobaka."
Št. tednik: Koliko lahko k omejevanju uporabe prispevajo najrazličnejši posveti, na katerih sodelujejo že prepričani oziroma tisti, ki bi morali prispevati levji delež k uresničevanju zakona?
V. K. Petrič: "Posveti in podobna srečanja strokovnjakov in drugih vpletenih v tobačno problematiko imajo več ciljev. Eden je zagotovo izmenjevanje mnenj in izkušenj ter tehtanje novih rešitev za zajezitev škode, ki jo povzroča tobak. Pomembno pa je tudi povezovanje posameznikov in organizacij, tako vladnih kot nevladnih, z namenom kohezivnega delovanja na tem področju ter izvajanja argumentiranega pritiska na strukture odločanja (zagovorništvo). Izvajanje različnih aktivnosti in oblikovanje smernic je precej učinkovitejše, če so le-te rezultat sodelovanja več področij in subjektov, ki se jih problematika dotika in so specifične za določeno okolje. Sprejem globalne pogodbe s področja javnega zdravja, kot je Konvencija za nadzor nad tobakom, je rezultat prav takšnega povezovanja na mednarodnem področju. Enako velja za naš zakon iz leta 1996, k sprejemu katerega so prispevale tako državne kot nevladne organizacije, mediji in nekateri politiki. Tobak je kljub izjemnim prizadevanjem posameznikov in institucij ter velikim uspehom še vedno največji povzročitelj smrt na svetu, v Evropi in pri nas."
MG
Foto: Arhiv
ERA
OTlïMliMSlif^ [paífl
Ponudba velja do 14. julija 2005

iZDGPLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si.
^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56/b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naročniška razmerja. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 111 a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677 507.
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
1=
POLNJENJE IN KONTROLA AV-TOKLIM za osebna in tovorna vozila. Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s. p., Ptuj, PE Rajšpova ul. 22. Tel. 749 38 38.

NOVO! Montaža in prodaja pnevmatik za motocikle - popust 15 %. Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s. p., Bukovci 121 c, Tel. 788 81 70.

Splošno kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Dušan, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303.

ŽALUZIJE, lamelne zavese in tes-njenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hišni servis Stinng, Tomaž Serbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Vzrejali-šče nesnic Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor, obračalnik, bočno koso in ostale kmetijske priključke. Tel. 041 579 539._
NESNICE rjave, sive in črne, stare 14 tednov, prodam po 600 SIT dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71._
PRODAM 8 mesecev brejo telico simentalko. Tel 755 40 11._
PRODAM črno-belo telico, brejo 8 mesecev, A-kontrole, in črno-bele teličke. GSM:031 430 285._
KUPIM bikce simentalce, stare od 10 do 14 dni, dobro plačilo. Tel. 031 819 927._
KUPIM 10 prašičev 50 kg in tračni obračalnik SIP 220. Tel. 041 261 676.
TELICO SIMENTALKO AP-kontro-le, brejo, in kravo za zakol prodam. Tel. 041 936 157._
PRODAM cisterno za gnojevko Creina 3000 l ter tridelne brane z enimi valji in seno v balah. Tel. 031 251 967.
PRODAJAMO kakovostne višnje. Štefan Gačnik, Bodkovci 11 A, tel. 041 206 444.
KUPIM kokoš svilenko in zlatega fazana ter prodam različne okrasne kokoši. Tel. 040 210 117._
PRODAM klopotce, večje za gorice, srednje in manjše. Tel. 761 07 52.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 031 532 785.
NEPREMIČNINE
sinus ne
V 02 7777 777
eLUNAí
MENJALNIC
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in kune!
Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
www.tednik.s
DOM - STANOVANJE
Biograd na moru, center mesta, app studio, enosobni, dvosobni, TV, sat, grill, parking, 50-100 m do morja, dajemo v najem! Tel. 0038598793019._
PRODAM dvosobno stanovanje (63 m2) v Ptuju, Kraigherjeva ulica, tel. 051 319 602, 02 777 59 01.
MOTORNA VOZILA
FORD MONDEO karavan, 2.0 D, letnik 2001, 126.000 km, moder, klima, prodam za 1.920.000,00 SIT. Tel. 02 746 74 21,GSM 041 233 558.
RAZNO
Prireditvenih
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675 ali 779 50 10.
RAČUNALNIK Celeron 700, 20 GB disk, CD-rom, miška, tipkovnica, modem, TV-kartica, skener in monitor 17'', prodam. Tel. 041 509 460 ali 02 769 29 81._
PRODAMO rabljeno pisarniško pohištvo. Zaščita Ptuj, d. o. o., tel. 041 706 237.
MUCE, mlade, podarim. Tel. 783 07 21.
vabimo @radio-tednik.si
Top 3: Hiša, Podlože, 94 m2, (L.1981), zemlj. 995 m2, 13,5 mio, ID500; stanovanje, trosobno, Ptuj, 81 m2, (L.starejše), 13 mio; ID56; vikend, Gorenjski vrh, 83 m2, (L.stare-jši), zemlj. 5097 m2, 4,8 mio, ID206. Informacije na 7777 77 77, Trstenja-kova ulica 5, Ptuj.
V BODOČEM trgovsko-poslovnem centru Hajdina oddam v najem manjši urejen lokal (23 m2). Tel. 041 640 763.
PRODAM malo posestvo s hišo v Turškem Vrhu, občina Zavrč. Tel. 751 52 01._
PRODAM parcelo v izmeri 29 arov v Ritmerku ob glavni cesti. Tel. 031 856 964.
Želite mali oglasi tudi na spletnem portalu
IZDePI.8l
Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% popust!
FIAT STILO
popust do 555.555 sit
Avtocenter Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, Ptuj (02) 782 30 01
BS^ÊÊ
Petek, 1. julij
19.00
20.00
20.00 21.00
21.00
21.00
Sveti Tomaž, v kulturnem domu, proslava ob 7. krajevnem prazniku
Velika Nedelja, pred gradom, komedija Dve nevesti, KD S. Gregorčič Velika Nedelja
Ormož, Mladinski center, Filmski klubski večer
Ptujska Gora, Praznik ptujskogorske matere božje - Šentvoršco,
maša in procesija z lučkami
Ptuj, atrij hotela Mitra, Poljubljanje z Mr. Beanom, abonma Odrasli in izven
Ormož, grajsko dvorišče, komedija Ženska avdicija, Cafe teater CID, Ptuj, prvi sestanek udeležencev HIP HOP delavnic, vsi zainteresirani pokličite v CID.
Terme Ptuj, Bazeni energije, največji & najboljši žur ob bazenih v Sloveniji.
Sobota, 2. julij
11.00 Ormož, športna dvorana na Hardeku, 11. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu
15.30 Benedikt, igre na vasi na zunanjem igrišču pri športni dvorani
19.00 Ormož, klub Unterhund, festival
20.00 Ptujska Gora, cerkev, koncert New swing quarteta, posvečen je papežu Janezu Pavlu II.
21.00 Ptuj, atrij hotela Mitra, Poljubljanje z Mr. Beanom
-	Terme Ptuj, Bazeni energije, največji & najboljši žur ob bazenih v Sloveniji.
-	Izlet v Julijce, organizira PD Ptuj, vodi J. Dajnko.
Nedelja, 3. julij
14.00
14.00
21.00 21.00
Mala vas pri Markovcih, Tunf, jubilejna 25. zlata harmonika Lju-bečna 2005
Benedikt, pohod po občini izpred Penziona Petelin, »Spoznavajmo svoj kraj«
Ptuj, atrij hotela Mitra, Poljubljanje z Mr. Beanom Ormož, grajsko dvorišče, komedija Funny Money, Špas teater Terme Ptuj, Bazeni energije, največji & najboljši žur ob bazenih v Sloveniji
Ponedeljek, 4. julij
8.30 Ormož, Poletne počitniške delavnice 9.00 Ptuj, Center za socialno delo, Počitniške kreativne delavnice 10.00 Ptuj, OŠ Mladika, Letalska modelarska delavnica, za osnovnošolce od 12. leta dalje in mlade 10.00 do 12.00 Ptuj, Ulične delavnice vsak dan v Arbajterjevi 10.00 do 12.00 CID, Ptuj, Letalska modelarska delavnica 17.00 CID Ptuj, začenja se nadaljevalni tečaj pogovorne italijanščine, za otroke od 12. leta dalje in mlade
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 In nedelja ob 10.00: Tek maratoncev po ptujskih ulicah. Osrednja proslava ob dnevu državnosti. Izbor Miss Štajerske. Zaključki zbora mestnega odbora LDS Ptuj. Dan slovenskega lio-nizma na ptujskem gradu. Poslovno stanovanjski objekt na Čuč-kovi ulici predan svojemu namenu. Odprto Svetovalno središče na Ptuju. Obnovljen Puhov muzej v Sakušaku. Razstava Kristalno jasne nočne misli v galeriji Magistrat. Vinski praznik na ptujskem gradu. Zlati odličnjaki in zasluženi športniki prejeli priznanja. 1. obletnica delovanja Ljudskih pevcev Društva upokojencev Tur-nišče. Minimaturanti na ptujskih ulicah. Ob zaključku šolskega leta so zaplesali učenci Osnovne šole Olge Meglič.
KINO Ptuj
1., 2. in 3. julij, ob 19.00 Ridikova kronika. Ob 21.00 Ugani, kdo pride na večerjo.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 1. julij, ob 20.10 in 22.40 Hotel Ruanda. Ob 16.10 in 18.10 Navihana druščina 2. Ob 16.30, 18.00, 19.10, 20.40, 21.50 in 23.30 Vojna svetov. Ob 19.30, 21.30 in 23.35 Dvojna ničla. Ob 16.40, 19.00, 21.20 in 23.50 Štoparski vodnik po Galaksiji. Ob 17.00 Vera Drake. Ob 17.40, 20.30 in 23.20 Batman: Na začetku. Ob 20.20 in 23.00 Mesto greha. Ob 16.00 in 18.20 Roboti. Ob 16.50, 21.40 in 23.40 Črni mož. Ob 16.20, 18.40, 21.00 in 23.25 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 17.30 in 19.50 A smo že tam? Ob 18.50 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 22.00 8 milj.
Sobota, 2. julij, ob 20.10 in 22.40 Hotel Ruanda. Ob 16.10 in 18.10 Navihana druščina 2. Ob 16.30, 18.00, 19.10, 21.50 in 23.30 Vojna svetov. Ob 19.30, 21 30 in 23.35 Dvojna ničla. Ob 16.40, 19.00, 21.20 in 23.50 Štoparski vodnik po Galaksiji. Ob 17.00 Vera Drake. Ob 17.40, 20.30 in 23.20 Batman: Na začetku. Ob 20.20 in 23.00 Mesto greha. Ob 16.00 in 18.20 Roboti. Ob 16.50, 21.40 in 23.40 Črni mož. Ob 16.20, 18.40, 21.00 in 23.25 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 17.30 in 19.50 A smo že tam? Ob 18.50 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 22.00 8 milj.
Nedelja, 3. julij, ob 20.10 Hotel Ruanda. Ob 14.10, 16.10 in 18.10 Navihana druščina 2. Ob 12.40, 13.50, 15.20, 16.30, 18.00, 19.10, 20.40, 21.50 Vojna svetov. Ob 19.30 in 21.30 Dvojna ničla. Ob 14.20, 16.40, 19.00 in 21.20 Štoparski vodnik po Galaksiji. Ob 17.00 Vera Drake. Ob 14.50, 17.40 in 20.30 Batman: Na začetku. Ob 14.30 Navihana druščina. Ob 20.20 Mesto greha. Ob 14.00, 16.00 in 18.20 Roboti. Ob 14.40, 16.50 in 21.40 Črni mož. Ob 13.40, 16.20, 18.40 in 21.00 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 15.10, 17.30 in 19.50 A smo že tam? Ob 18.50 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 22.00 Chicago.
Ponedeljek, 4. julij, ob 20.10 Hotel Ruanda. Ob 16.10 in 18.10 Navihana druščina 2. Ob 16.30, 18.00, 19.10, 20.40 in 21.50 Vojna svetov. Ob 19.30 in 21.30 Dvojna ničla. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Štoparski vodnik po Galaksiji. Ob 17.00 Vera Drake. Ob 17.40 in 20.30 Batman: Na začetku. Ob 20.20 Mesto greha. Ob 16.00 in 18.20 Roboti. Ob 16.50 in 21.40 Črni mož. Ob 16.20, 18.40 in 21.00 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 17.30 in 19.50 A smo že tam? Ob 18.50 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 22.00 Chicago.
IZDePLSI
lzberl.sl - Vseslovenski portal i
I ogla
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
ÍMMli
I S^VESTNIK
»jMMSJiSiaift:
LAS'
Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDIA41.gTDILIIMUZ.	1999	2.4B0.000	SREBBN
AUDI A41.9 TDI KARAV.	2001	2.880.000	KDV. MODRA
AUDIM1.gTDI13DK	2002	3.4B8.000	KDV. MODRA
BMW 318 D KARAVAN	2002	3.700.000	ČRNA
BMW 320 D	1998	2.790.000	MODRA
BMW 5281	1998	1.590.000	SREBBN
CITBaENZXI.81	1994	335.000	KDV. ZELEN
FIAT BRAVO 1.G SX MANIA	1998	890.000	KDV.VIJOIA
FORD FIESTA 1.3	2004	1.800.000	DELA
HYUNDAI LANTRA 1.8 GiX	1995 MOO. 98	880.000	DEIA
KIASEPHIA1.5	1999	770.000	DEIA
OPEL ASTRA 2.0 DTI LIMUZ.	1999	1.790.000	KDV.ČBNA
0PELVECIRA1.6IC0LIMUZ.	1997	1.090.000	KDV.VIJOIA
VWPDL01.212V	2003	2.080.000	SBEBBN
VW GOLF IV 1.9 SOI	2001	2.090.000	SBEBBN
Na zalogi preko 40 vozil.
izredna prodajn
POCINKANIH
v Metalki ^
IaKCÏJÂ



Pocinkane cevi brez navoja. Posezonska ugodna prodaja pocinkanih cevi od 1/2" do 2" po nižji ceni kot so črne cevi.
Cevi so primerne za vodovod, gradbene odre, ograje, stebre, rastlinjake ...
25% POPUST ►-za opuščen program svetil
ueOVNO!
jffižPROVAJA
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, £61:02/749 18 00
w
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
INDCMR d.o.o. 02/681 80 02
PRODAJA KURILNEGA QUA
Telefon; 02 754 00 66
GSM: 04ISS7SS3
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka
MrBARCHEmi,8l6V
RENAUITai01,2RN
RENAIIT LAGUNA 1,8 16V
FORD FIESIA 1,3
VW GOLF 1,416V œMFOimiNE
PEUGEOT 406 BREAK 2,0 HDI
RENAULT CLIO 1,2 FIDJI
AUDI TT 1,8
FMT FUNTO 1,2
FMrTIP01,4lE
RENAULT MEGANE 1,9 DTI KARAV. FORD FOCUS 1,4 RENAULT TWINGO 1,2 BASE PEUGEOT 4061,816V RENAULT CUO 1,2 16V EXPRESSION ŠKODA OCTAVLV 1,4 l6V AMBIENTE RENAULT MEGANE 1,6ERN DAEWOO KAIOS 1,2 KIASEPinAl,5 RENAULT LAGUNA 1,8 16V RENAULT CUO 1,2 BEBOP FIAT STEO 1,9 JTD FIAT BRAVA SX 1,412V VOLKSWAGEN GOLF 1,4 OPEL CORSA 1,0 12V PEUGEOT 2061,1 FLBT BRAVA SX 1,2 16V CHRYSLER VOYAGE 2,4 SE RENAULT CUO 1,2 HYUNDAI ATOS PEUGEOT 2061,4 HYUNDAI MATRIX 1,6
LetnJk	Cena	
2000	2.250.000	KOV. SREBRNA
1993	340.000	KOV. SREBRNA
1998	1.520.000	KOyZLfflA
2000	885.000	KOV. ZELENA
1999	1.690.000	ČRNA
2001	2.160.000	KOV. SREBRNA
1997	750.000	KOV.VÉNJA
1998	3.540.000	KOV. MODRA
2000	1.030.000	BELA
1994	290.000	KOV. SREBRNA
2000	1.680.000	KOV.SM
1999	1.340.000	KOV. MODRA
1999	850.000	BELA
1998	1.330.000	KOV m,F,NA
2002	1.530.000	KOV. MODRA
2003	2.390.000	KOV SREBRNA
1996	590.000	BELA
2003	1.520.000	KOV SREBRNA
1999	840.000	KOV SREBRNA
1999	1.820.000	KOV SREBRNA
1996	620.000	RDEČA
2002	2.380.000	KOV MODRA
1996	580.000	KOV ČRNA
1998	1.470.000	RDEČA
1998	730.000	RDEČA
1998	1.080.000	KOVVÉNJA
1999	1.050.000	KOV SREBRNA
1998	1.860.000	KOV MODRA
1999	990.000	MODRA
2001	930.000	KOV SREBRNA
2001	1.440.000	ČRNA
2002	1.850.000	BELA
www.radio-tednik.si
Naročite
z brezplačno prilogo
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.^
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
_________________
I NAR0ÙLN1CAZA StajmU
I Ime in priimek:_
] Naslov:_
I Pošta:_
I Davčna številka: I Telefon:_
I Datum naročila: I Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AER(pĐIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
IZDELAVA šïHOJ^■TTt I s I K111 ( i\
C^CMDesW
IZBERITE KAKOVOSTI 031/349-343 ^~~MiTanrrn >MCs.p.
www.snnigoc.si
Gajerci 6/a, 2272 r nfliain
POHIŠTVA
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
SPUHUA79^ 2250 Ptuj, Tei.: 02/ 775 41 01, Fai(s: 02/ 775 41 05
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Nolesberg
Troionovo 1, PliJi |ob Moribonki CKli|, M.: 02 780 67 10
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
UGODNA POSOJILA'
SollS<l.ao. 1 Razlagma 24, Maribor J
IC02/2280110
UGODNI KREDITI DO 7 LET
ZA ZAPOSLENE IN UPOKOJENCE TUDI 09 POPLAČILO STARIH KREDITOV, OBREMENITEV PRIHODKOV DO 50%, TER UGODNI LEASINGI IN DONOSNE NALOŽBE V DOMAČE IN TUJE SKLADE.
FX - INVEST d.o.o. Tržaška c. 85, rularibor
TEL: 031445 729,041 724 279
Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Rabljena vozila
		NA	
TIP	LETNIK	MESEC	
		SAMO	OBUUBA KUPCU:
CRYSLER NEON	1994	18.891 sit	- Brezplačen
CLIO 1,5/65 KM 5V	2002	31.393 sit	preizkus
CLIO EXPRESSION 1,4/16V	2001	28.621 sit	- 105 točk
FIAT PUNTO	1999	19.849 sit	kontrole
FORD GALAXY 1.9 TDI	2000	45.023 sit	na vozilu
HYUNDAI LANTRA 1,8	1995	16.475 sit	- Tehnična
LAGUNA GT 1,8/16V EXP.	2003	53.598 sit	kontrola
NISSAN ALMERA 2,2 D	2002	34.150 sit	
OPEL ASTRA 1,8/16V KAR	2001	26.646 Sit	po 2000
R TWINGO 1,2	2000	15.008 sit	prevoženih
SEDANE DIN. LUX 2,0/16V	2004	60.946 sit	kilometrih
VOLKSWAGEN GOLF 1,8 KAR.	1996	15.885 sit	- Pomoč na cesti,
VOLKSWAGEN POLO CLASSIC	1998	15.161 sit	vleka ali popravilo
Testna vozila			- 3 mesečna
			tehnična
LAGUNA 1,9 DCI EXPRESSION	2003	64.011 sit	garancija
R CLIO EXTREME 1,5/80 dCi	2005	40.582 sit	(za določena vozila)
visina mesećnega obroka je izraCunana na podlagi kredita dm mb NOM 7,45 na dobo 84 mesecev.
REKAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
v
Štajerski
TEDNIK
in
AERèDIKE


teden prejme brezpla oblskov^ëgoÉi aerobike:
TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, WDBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AERÓBÍKÁ
ime in priimek:
Kristina Begak
Pttjska 8/a, 8870 Ormož
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Ata, ni te več na pragu, ni te več v hiši, tvojega glasu se več ne sliši. Ostalo je spoznanje, da nazaj te ve~ ne bo, ker za vedno si vzel slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, dedka in tasta
Jožefa Vidovica
IZ STOJNCEV 137
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sosedom. Hvala g. župniku, govornikoma, pevcem, pogrebnemu podjetju Mir, bivšim sodelavcem ter delavcem Doma upokojencev Ptuj - Muretinci. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Angela ter hčerki z družinama
DRUŠTVO UPORABNIKOV CATV GORIŠNICA
GORIŠNICA 43 2272 GORIŠNICA Tel.: 02/ 7408 021
DRUŠTVO UPORABNIKOV CATV GORIŠNICA razpisuje v skladu z 41. ~le-nom Zakona o javnih naro~ili (Ur. l. RS, štev. 24/1997) zbiranje ponudb:
pogodbene izvajalce del za CATV Gorisnico:
A.	vzdrževalca za KRS Gorisnica;
B.	snemalca oddaj z živo sliko za interni program CATV Gorisnica;
C.	vodenje finančnega in računovodskega poslovanja društva.
Interesenti lahko dvignejo razpisne pogoje za izdelavo ponudbe na sedežu CATV Gorišnica, Gorišnica 54.
Ponudbe z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi tega razpisa v zaprtih kuvertah na naslov:
Društvo uporabnikov CATV Gorišnica, Komisija za odpiranje ponudb, Gorišnica 54, 2272 Gorišnica
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po a. 0038549 372-605
Razpored dežurstev zobozdravnikov
V soboto, 2. julija Liljana Kekec, dr. dent. med. na Tratah, Ptuj
Je ~as, ki da, je ~as, ki vzame. Pravijo, je ~as, ki ceni rane. In je ~as, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine ^
SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 2. julij 2000, ko nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica, prababica
Vera Zagorsek
IZ SAVCEV 61
Hvala vsem, ki se je spomnite, postojite ob njenem grobu, prižigate svečko.
Vsi tvoji
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina. Življenje tvoje delovno je bilo, a dela tvoja ostala nepozabna so.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka in vujca
Martina Petroviča
IZ STOJNCEV 31 A
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti in darovali sveče, cvetje in za svete maše.
Hvala vsem, ki so nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, pevcem, godbeniku za odigrano melodijo in hvala vsem govornikom. Hvala tudi gasilcem za opravljen gasilski pogreb.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in tašče
Angele Belca
PLETERJE 53
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče.
Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, govornici ge. Hedviki, ge. Lojzi za molitev in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Za vedno je zaspal naš dragi
Miha Kolarii
1919 - 2005
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje ter sveče in nam ustno in pisno izrazili sožalje.
Hvala Veri Kokol za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in patru Mariu Gačniku iz Župnije Sv. Ožbalta na Ptuju za opravljen obred. Lepa hvala tudi Komunalnemu podjetju Ptuj. Se posebej hvala članom Lovske družine Jože Lacko Ptuj za izveden lovski pogreb, predstavnikom Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, vsem praporščakom in lovskim rogistom za odigrane melodije.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi.
Zelo ga pogrešamo: žena Verena, sinova Kostja in Igor, vnukinja Živa, sestra Justina in ostalo sorodstvo
Življenje je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo zaman, kdaj bo končana zadnja stran. Odšel si mnogo prerano s knjigo življenja nedokončano.
SPOMIN
Neskončno daleč si v petek, 4. julija 2003, odšel od nas, dragi
Filip Strmsek
S POBREŽJA
Vedno boš ostal v naših srcih in trajnem spominu. Iskrena hvala za prižgano svečko, za vsak poklonjen cvet in trenutek na lep spomin nanj. Vedno v živem spominu nate.
Vsi tvoji
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo upali do zadnjih dni.
SPOMIN
29. junija 2004 je bil dan, ko so se končale naše zadnje upajoče sanje, ko je ugasnila luč življenja ter se prižgala luč spomina nate, naš dragi mož, oče, dedek in brat
Ignac Bračič
IZ ZABOVCEV 94
Ti skril si se v naša srca, tu smrt te ne zajame, od tod te ne iztrga nobena sila! Hvaležni in ponosni smo na skupna, srečna prehojena pretekla leta s teboj. Iskrena hvala vsem, ki mu prižigate svečke spomina ali se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu.
Hudo te pogrešamo: tvoji najdražji
V naših srcih vedno še živiš.
Zato pot nas vodi tja,
kjer sredi tišine spiš.
Tam zopet skupaj smo v nemi bolečini,
a z nami so prelepi in bridki spomini.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta in dedka
Vladimirja Tursčaka
IZ DRENOVCA 10
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujejo pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Dragica in hčerka Karolina
Mama, ni te več na pragu, ni te več v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da nazaj te več ne bo, ker za vedno vzela si slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče
Marije Meznarič
rojena Rožmarin
IZ STOJNCEV 86
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala vsem za izrečeno sožalje. Posebna hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, govornicama Darinki in Hedviki za ganljive besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala vsem Tilčkinim sodelavcem Dijaškega doma Ptuj, Marijinim sodelavcem Bolnišnice Ptuj - kuhinje in Franci-jevim sodelavcem Tehcentra Ptuj.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
Ptuj • Sojenje v primeru umora Ervina Vidoviča
Kdo je poskušal uporabiti Ervinovo kartico?
Predsednica senata, okrožna sodnica Marjana Kosi, je v nadaljevanju glavne obravnave v primeru umora 23-letnega Ervina Vidoviča v sredo, 29. junija, ponovno zaslišala pokojnikovega očeta Franca Vidoviča ter pričo Janeza Meška.
Marjana Kosi je Franca Vidoviča, očeta pokojnega Ervina, ki razprave spremlja od vsega začetka, vprašala, ali prepozna črno denarnico, ki jo je držala v roki. Oče je denarnico takoj prepoznal kot Ervinovo. Potem ko je sodnica ugotovila, da je denarnico podrobneje opisal v prejšnji
obravnavi 8. junija, ga je vprašala, ali želi v zvezi s tem še kaj povedati, je oče odvrnil, da ne. Zato je v zvezi s tem senat seznanila ona, predvsem z ugotovitvami med obema razpravama, saj se je v sodnem spisu nabralo nekaj novih dokazov. Povedala je, da so na zahtevo sodišča prejeli odgo-
vor banke, da je bila bančna kartica pokojnega Ervina nazadnje uporabljena 2. februarja 2004, torej dan po tem, ko naj bi bili Ervina umorili, in sicer na bankomatu A banke na Osojnikovi 9 v Ptuju. Iz bančnega izpisa je razvidno, da je 2. februarja lani nekdo kar 10-krat poskušal upora-
Foto: M. Ozmec
Bankomat na Osojnikovi cesti, na katerem je nekdo dan po tem, ko je bil Ervin umorjen, torej 2. februarja 2004, kar 10-krat poskušal uporabiti njegovo bančno kartico.
Potrebujete premoženjsko zavarovanje z osebno in pravno asistenco?
OPA! Prvič v Sloveniji zavarovanje premoženja vl<ijučuje osebno in pravno asistenœ za vas in vaše najdražje. Varnost vašega doma smo razširiii še na l<ritje stroškov odvetnikov, pravnili svetovanj, osebnili nezgod, medicinske oskrbe, prevoza v bolnišnico in drugiii škodnili primerov. Doma in v tujini!
Sodelujte v nagradni igri in si s pravilnim odgovorom priigrsfte enega od petih masažnih stoiov vvrednosti 100.000 tolarjev. Poiščite nagradni kuponček v naših poslovalnicah ali na www.opa.si in ga pošljite na naš naslov: Zavarovalnica Maribor, d.d., Oddelek prodajne mreže, Cankarjeva 3,2507 Maribor.
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
ZAVAROVALNICA MARIBOR
080 19 20 www.opa.si
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes bo pretežno oblačno s pogostimi padavinami, predvsem plohami in nevihtami. Osvežilo se bo, ponekod v notranjosti severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne danes od 25 do 31, jutri od 18 do 26 stopinj C. Obeti
V soboto zjutraj bo dež ponehal tudi v vzhodnih krajih. Čez dan se bo od zahoda postopno razjasnilo. Pihal bo severni veter. V nedeljo bo sončno, veter bo oslabel.
biti Ervinovo kartico, in to v času od 17.08 do 18.15.
Po tolmačenju šifer so dodatno ugotovili, da je nekdo poskušal uporabiti kar dve Ervinovi kartici: staro, ki ji je veljavnost že takrat pretekla, in novo, še veljavno. Poskusi uporabe so se pojavljali v omenjenem času. Izmenjaje s staro in novo kartico je najprej nekdo z Ervinovega bančnega računa želel dvigniti 30.000 SIT, zatem 20.000 SIT itd. Ker pa očitno ni vedel in tudi ne zadel kode, mu je bankomat kartico ^"vzel" - najprej eno, po zadnjem neuspešnem poskusu dviga ob 18.14 pa še drugo.
Zaradi tega so opravili nekaj preverb. Ker banka žal ne hrani več videoposnetkov kamere tega bankomata (po zakonu jih hranijo le 30 dni), je sodišče po službeni dolžnosti od banke zahtevalo, da ji posreduje spisek tistih lastnikov bančnih računov, ki so z bankomata na Osojnikovi dvigovali neposredno pred, med in po neuspelih poskusih dvigov neznane osebe, ki bi lahko bila povezana z umorom Ervina Vidoviča.
Banka je posredovala spisek 29 uporabnikov, sodišče pa se bo odločilo, koliko in katere bo povabilo k pričanju, saj obstaja možnost, da bi se kdo spomnil kakšne podrobnosti osebe, ki je dvigovala pred ali za njo; navsezadnje je to za sedaj edina pot, ki bi morda lahko pripeljala do te osebe in morda celo tudi Ervinove-ga morilca ali morilcev.
Nove dokaze, ki bi morda lahko vodili do pojasnitve gnusnega umora Ervina Vi-doviča, so našli tudi med hišno preiskavo prostorov nad zapuščeno avtopralnico ob Ormoški cesti, kjer so zasegli več oblačil in delov oblačil. Centru za forenzične preiskave v Ljubljani so naložili, da preišče, ali so na oblačilih sledovi krvi ali DNK in komu pripadajo. Presenetljiva je predvsem ugotovitev, da so na sivi moški nogavici našli sledove krvi, za katere so forenziki ugotovili, da je to nesporno kri Janeza Meška, katerega DNK so našli tudi na enem od cigaretnih ogorkov, najdenih v zgornjih prostorih nekdanjega gostišča Ana, kjer je bilo najdeno Ervinovo truplo. Zato je predsednica senata Janeza Meška ponovno povabila k pričanju.
O tem, kaj je povedal na sodišču, pa v torkovem Štajerskem tedniku.
M. Ozmec
"miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
Od tod in tam
Ptuj • 28. tabor mladih ribičev Slovenije
Ptujski ribiči bodo od ponedeljka, 4., do nedelje, 10. julija, gostitelji 28. tabora mladih ribičev Slovenije, na katerega se je do sedaj prijavilo že prek 1O0 udeležencev. Svečanost ob pričetku tabora bo v ponedeljek, 4. julija, ob 15. uri pri Ribiškem domu na Rogoznici, kjer bodo udeležence nagovorili predsednik RD Ptuj Franc Trbuc, župan MO Ptuj Štefan Čelan ter predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše. Po svečanem dvigu zastave bodo mladi ribiči opravili svečano prisego, kmalu nato pa se bodo podali v svoj tabor ob ribiškem domu, v katerem bodo teden dni preživljali počitniške dneve ob ribolovu, spoznavanju ribiških športnih veščin in ogledu kulturnozgodovinskih znamenitosti Ptuja in bližnje okolice.
-OM
Ptuj • Išče se zid
Na Ptuju bo od 18. do 28. julija potekala že tradicionalna 3. mednarodna likovna kolonija Art Stays 2005, ki jo organizirata Galerija Tenzor in Kulturno-umetniško društvo Art Stays v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj. Vodja projekta je Vladimir Forbici, umetniški vodja pa Stanka Gačnik. Art Stays 2005 je zastavljen tako, da ne bo več samo likovna delavnica, temveč dolgoročen projekt. "Poskusili bomo predstaviti kar se da širok spekter sodobne umetnosti in ga vključiti ter povezati v celoto s Ptujem, " je pred letošnjim Art Staysom povedal Vladimir Forbici. Udeležence Art Staysa po novem zbirajo mednarodno priznani tuji in domači kuratorji. Letošnji udeleženci prihajajo iz Nemčije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Za uspešno združitev žlahtnosti starega mesta s sodobnim bodo poskušali zagotoviti čim več razstavnih lokacij v starem mestnem jedru. Projekt vsakega posameznega umetnika bo narejen za vnaprej izbrano lokacijo, od starih hiš, vil, trgov, zidov in kleti. Prvi umetnik, ki potrebuje zid v starem mestnem jedru, je Pavel Forman, specialist velike zidne poslikave, ustvarjene na kraju samem. Zid, po katerem povprašuje umetnik, mora biti dolg od 10 do 15 metrov, višine 4 do 5 metrov, opleskan oziroma pripravljen za slikanje. Ob zidu v starem mestnem jedru so zaželene tudi druge lokacije - terme, grad, podjetja, ustanove. V Galeriji Tenzor in KUD Art Stays bodo veseli vsakega odziva.
MG
Ljutomer • Razstava del Barbare Jurkovšek
V ljutomerski galeriji dr. Trstenjaka razstavlja absolventka Akademije za likovno umetnost v Ljubljani Barbara Jurkovšek, "ustvarjalna, raziskovalna, izvirna in samosvoja likovnica, ki ji kljub mladosti ne primanjkuje novih idej, kar dokazuje z velikim številom ciklusov slik - objektov s popolnoma drugačno likovno raziskovalno in interpretativno naravnanostjo,"je na otvoritvi razstave njenih slik povedal strokovnjak Darko Slavec. Jurkovškova je doslej v Ljutomeru s svojim delom sodelovala na bienalu slik malega formata leta 2002, njena dela na tokratni samostojni razstavi pa bodo na ogled do 9. julija.
Miha Šoštarič
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
IREZPLAČNA ëTEVILKA
080 1 401
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PTUJ	átufa26a !EEMS>
^H ^H Boštjan «nui t.p. Tel.! 02 787-86-70, 041 716-251
STE BiLi POŠKODOVANI
P^RAVna^ V PROMET^^
—v	NEZGODI?
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2	080 1 3 1 4