Dvorana, kdo te bo plačal?
Neurejenost financiranja krajevnih skupno-sti v Ljubljani, ki dopušča, da odhaja denar iz občinskih proračunov, namenjen predvsem za delovanje delegatskega sistema in krajev-ne samouprave, v vzdrževanje in v zidove bolj ali manj razkošnih prostorov krajevnih skupnosti, je ob koncu lanskega leta izbila sodu dno tudi za Bežigradom. Krajevna skupnost Stadion, ki se že nekaj let bolj ali manj uspešno ubada z vzdrževanjem dela družbenega doma Stadion na Staničevi ulici 41., predvsem njegove dvorane, je v lanskem letu »pridelala- za skoraj 150 starih milijonov dinarjev izgube. Če jim v kratkem manjkajo-čega denarja ne bo uspelo dobiti, bo izguba prikazana tudi v zaključnem računu, zaposle-ni v krajevni skupnosti pa bodo prejemali za-jamčene osebne dohodke.
Gradnja družbenega doma je bila leta 1972 zaupana v vodenje aktivistom takratne kra-jevne skupnosti Stadion, ki so se na začetku nadejali, da bodo z domom pridobili možnost delovanja v krajevni samoupravi ter na kul-turnem področju. Zaradi pomanjkanja denar-ja, se je ob dograditvi namembnosti doma prvikrat spremenila. Glasbena šola in knjižni-ca se v novi dom nista vselili, pač pa so v njem našle mesto krajevna skupnost Stadion in družbenopolitične organizacije bežigraj-ske občine. Slednje so se iz doma preselile, ko je bil zgrajen novi Družbeni center Beži-grad na Linhartovi cesti. Tako si danes deli dom devet uporabnikov: Astra, Krajevna skupnost Stadion, Krajevna skupnost Triglav, Varnost, Zveza telesnokulturnih organizacij občine, Smučarsko društvo Novinar, Samou-pravna interesna telesnokulturna skupnost obdine, Godba Bežigrad in AK Olimpija. Ko so se iz doma preselile občinske družbeno-politične organizacije, |e upravljanje družbe-nega doma prevzela krajevna skupnost Sta-dion. Ustanovljen je bil tudi svet uporabni-kov, ki sprejema zaključke v zvezi s poslova-njem, vzdrževanjem doma ter administrativ-nim in finanfinim poslovaniem.
-Vsa tii    to Slo, te m n« bf, z dol/tvijo
nekdanjo krajevne skupnost.i Stadion na tri nove: Stadion, Triglav in KoroSki partizani začeli razhajati tudi finančni interesi novih treh krajevnih samouprav,« sta v pogovoru med drugim pojasnila Bruno Rainer, pred-sednik sveta KS Stadiun, in France Auguštln, tajnik krajevne skupnosti. Ob delitvi krajev-nih skupnosti se sredstva, ki jih je prej dobi-
vala nekdanja KS Stadion niso povečala, am-pak so se nasprotno razdelila na tri dele. Stroški družbenega doma pa so ostali (naj-več na plečih KS Stadion), še več, z leti so celo naraščali. Ker novo ustanovljeni krajevni skupnosti, ki obsegata sicer sosednjj območ-ji, nista imeli zagotovljenih prostorov, sta KS Triglav in KS Koroški partizani, lahko še na-prej uporabljali za svoje delovanje družbeni dom Stadion. Seveda s pogojem, da so tri krajevne skupnosti enakovredno razdelile tu-di račun za vzdrževanje prostorov v domu.
Največji strošek je in še vedno predstavlja predvsem velika in sodobna dvorana, ki pa, odkar so se iz hiše odselile družbenopolitič-ne organizacije občine, ne služi več toliko-krat svojemu namenu, kot bi glede na svoje možnosti in stroške morala.
»Potapljajočo ladjo« je najprej zapustila krajevna skupnost Trigltv, ki se je odločila, da tako drage dvorane ne bo več uporabljala niti jo plačevala. Svoje prostore pa je KS Tri-glav v domu obdržala. Kmalu je s podobno odločitvijo presenetila tudi KS Koroški parti-zani, ki se je iz doma v celoti izselila Slednja krajevna skupnost tudi zahteva, naj se proda njen ideaini delež v Oružbenem domu, iztr-žek pa naj bi namenili za izgradnjo novih prostorov v njihovih krajevni skupnosti. Naj po enaki logiki zapremo vrata naše krajevne skupnosti tudi sami, prodamo vse skupaj in se preselimo v ceneno staro vilo ali celo ba-rako, se sprašujejo na KS Stadion. Kje je širši družbeni interes, ki smo ga zagovarjali pred leti, češ da so primerni prostori tudi temeljni pogoj za dobro delovanje delegatskega siste-ma in krajevne samouprave. In nenazadnje, kje je intres krajanov, ki so dom zgradili, zdaj pa služi vsemu drugemu, samo njim ne!
Krajevna skupnost Stadion, ki na problem opozarja že vrsto let in ki, kot pravijo njeni predstavniki, ropota na vseh mogočih kon-cih, je vse do zdaj uspevala sama pokrivati vse stroške poslovanja Družbenega doma in prostora, ki pravzaprav pripadajo trem KS.
Tako vlagajo ves denar, tako proračunski de-lež za delovanje delegatskega sistema, kot iztržek od oddajanja dvorane in najemnine za gostinski lokal, spet nazaj za vzdrževanje stavbe. Sredstva za delovanje delegatskega sistema pa pojedo zidovi! Zato so na KS Sta-dion vse bolj in to upravičeno zaskrbljeni. Bo povezovanje (sklepanje samoupravnih spora-zumov) z organizacijami združenega deia na tem področju, kot je predlagala občina, pn-neslo ustrezne in predvsem hitre sadove? Za-radi nezaupanja in napetega razpoloženja med krajani, pa tudi zaradi lepe, a drage in neizkoriščene dvorane, je nujno, da se stvari uredijo in ne bi bilo napak, če bi se enkrat za vselej - v vsej Ljubljani.
VIDA  PETROVČIČ