Ameriška Domo' AMOMCAN IN »PIRIT IN lANAUAOA OKAT AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) SLOVCNIAN MOWNIMtt NAW1PAPO Tuesday, July 10, 1984______________________ VOL. LXXXVI Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Walter Mondale še ni izbral svojega podpredsedniškega kandidata - Strankina konvencija prihodnji teden Politični analitiki soglašajo, da bo Wal-*er Mondale letošnji predsedniški kandidat Qemokratske stranke, javna povpraševanja Pa kažejo, da bi ga predsednik Ronald Rea-8an prepričljivo premagal, ako bi bile volitve Čeprav sta sen. Gary Hart in črnski Roditelj Jesse Jackson še vedno aktivna kan-. ata, priznavata, da bo zmagal na stranki-konvenciji, ki bo prihodnji teden, zmagal Mondale. V zadnjih tednih intervjuva Mondale j^oe vodilne demokrate z namenom, da iz-ere Podpredsedniški kandidat. Po ustaljeni Praksi tako demokratske kot republikanske s ranke, ima predsedniški kandidat to pravi-Mondale ima težave glede podpredsedni-e8a kandidata, ker pritiskajo razne manj-ne> naj Mondale izbere ali kako žensko ali a črnca ali špansko-govorečo osebo. Mon-Je sprejel na svojem domu v predmestju • Paula, Minn. nekaj takih oseb. Nekateri pravijo, da med ženskami ima e«nost newyorška kongresnica italijanske-r°du Geraldine Ferrarro, drugi pa vedo Predati, da Mondale ni dobil dobrega vtisa, sta se srečala na njegovem domu. Med . CI je Mondale intervjuval župana Los y , Seleša Thomasa Bradleyja. Bradley se od- ■ 0 zanima za podpredsedniško mesto in ° vodi kampanjo, katere namen je priti- trd'1 na Mondala. Politični opazovalci pa ni 'x0’ Bradley nima dosti možnosti. Zad-j. as govorijo mnogi o županu San Anto-’ *eksas, 37-letnemu Henryju Cisnerosu. otn ^ ^0nda*ov‘ organizaciji so deljenega 5ke nja °tem ■)avnem iskanju podpredsedni-{jtv8a kandidata. Zavlačevanje končne odlo-rj , Mondalu celo škoduje, pravijo nekate-r daje možnost raznim interesnim sku-b0(j ^ da pritiskajo na Mondala. Poleg tega dale J6 s^uPine zel° užaljene, ako bo Mon-pa končno izbral koga drugega. Mondale n0va°^a^a s tistimi, ki trdijo, da je ime-Si,non* Podpredsedniškega kandidata nekaj ip0 Va^nega za njega in za stranko in da ^ naiti najbolj sposobnega kandidata. aesrefen poskus ugrabitve nigerijskega °uUka povzročila krizo v odnosih med Nigerijo in Veliko Britanijo P^ONDON, V. Br. — Pretekli četrtek je ^jske P°skusa ugrabitve vodilnega nige-Ajigli8.3 Političnega begunca, ki je živel v Vu ^er glasno nasprotoval vojaškemu re->n vsa' 0mov'n'- Agenti nigerijskega režima Pgrabjj. ^Va izraelska privatna plačanca so lltnaru1.ne*cdanie8a ministra nigerijske vlade ^igerj- Ja ^‘kka. Da bi ga prepeljali nazaj v korpJ?.’ kjer ga vojaški režim obtožuje ibjijV® ~ pravi, da je Dikko ukradel kar ^ej^iJarde dolarjev v času, ko je bil član 'iftli v j* viade -, so omamljenega Dikka S «va* zaboj. Nigerijsko transportno JePrenral^ 8a Prepeljalo v Nigerijo. Poskus opazil h ang*e^ki carinik na letališču, ki je v dokument, prilepljen na zabju, ni so tf.U’ ^ahteval je, naj zaboj odprejo. Ho ®torili. so našli Dikka in še neko 0^*ast‘ so prepričane, da gre ■ °'3iti v Same8a nigerijskega režima, ki želi hH>cioSVredstavn‘k Nigerije v Londo-n ^devo ’^a njegova vlada vpletena It letali^NelCa-’ ^asa 80 v Nigeriji zadržali ^ angleško potniško letalo, na ^ odo več kot 200 potnikov. Šele je mogel nigerijsko transportno letalo zapustiti London, so v Nigeriji omogočili odhod angleškega letala. Angleška vlada je vložila oster protest. Nigerija je pomembna izvoznica nafte. Reagan obljubil, da ne bo nobenih bistvenih sprememb v pokojninskem sistemu Social Security - Pokojnine ne bodo znižane WASHINGTON, D.C. — Predsednik Reagan je dejal, da ni v njegovi administraciji nobenega načrta, po katerem bi bil spremenjen pokojninski sistem Social Security. V intervjuju, ki ga je imel s skupino televizijskih novinarjev iz Teksasa, je Reagan rekel, da podpira Socjal Security sistem in da ne bodo pokojnine pod nobenim pogojem znižane. Tudi če bo ponovno izvoljen novembra letos za 4-letno mandatno dobo, ne bo podprl nobene bistvene spremembe v pokojninskem sistemu, je pripomnil predsednik. Reagan, ki je imel pred leti pomisleke do Social Security sistema, je moral o tem zopet govoriti zaradi besed, ki jih je bil izrekel pretekli teden, ko je rekel, da mnogi mladi zaposleni, kateri danes prispevajo v Social Security sklad, ne bodo tega denarja nikoli dobili nazaj preko pokojnin. Nekateri, predvsem v demokratski stranki, so vzeli njegove besede kot znak pripravljenosti, bistveno spremeniti Social Security sistem. To sploh ni res, je odločno dejal predsednik. Bejrutsko letališče zopet odprto - Svojci talcev zahtevajo njih izpustitev - Osrednja vlada postaja iz dneva v dan močnejša BEJRUT, Libanon — Včeraj je bilo prvič v zadnjih 5 mesecih odprto za promet bejrutsko mednarodno letališče. Na cestah, ki vodijo na letališče, so pa demonstrirali svojci talcev, ki so jih ugrabili razne oborožene skupine v tej še vedno razbiti državi. Kot kaže, gre za več sto ali celo več tisoč takih talcev. Libanonski predsednik Amin Gemajel je sprejel delegacijo svojcev in ji baje povedal, da so po vsej verjetnosti mnogi pogrešanci mrtvi in da je še živih le malo njih. Nova koalicijska vlada, v kateri so zastopane vse pomembnejše verske in etnične skupine, nadaljuje s prizadevanjem napraviti konec 9 let trajajoči državljanski vojni v državi. V zadnjih tednih so enote osrednje vojske zasedle položaje v Bejrutu in okolici, ki so bili doslej v rokah ene ali druge oborožene skupine. V severnem mestu Tripoliju pa potekajo srditi spopadi med raznimi skupinami, osrednja vlada pa je tu brez moči. Grška vlada kritična do ZDA zaradi ameriškega »vmešavanja« v grške notranje zadeve - Ameriški odnosi Turčijo vzrok? ATENE, Gr. — Predstavnik grške socialistične vlade je v ostri izjavi kritiziral ZDA zaradi »nesprejemljivega vmešavanja« v grške zadeve. Ako se bo to vmešavanje nadaljevalo, je dejal Dimitri Maroudas, bodo vlada prisiljena ponovno pretehtati vlogo ameriških vojaških oporišč v deželi. Politični opazovalci menijo, da gre za najostrejši napad na ZDA v 33-mesečni dobi vlade Georgea Papandreouja. Maroudas je rekel, da pošiljajo ZDA vse preveč vojaške pomoči Turčiji, kar pomeni nevarnost za Grčijo in za otok Cipra, ki ga Grki smatrajo za grški otok, Turki pa zasedajo precejšen del otoka. Grčija je tudi jezna, ker ZDA ne bo dovolila nakupa 20 lovcev znamke F-5, ki jih želijo Grki kupiti iz Norveške. Kot kaže, so ZDA zelo nezadovoljne s pasivnim stališčem grške vlade do mednarodnega terorizma. Iz Clevelanda in okolice Festival pri Sv. Vidu— Ta petek se začne tridnevni tradicionalni poletni festival pri Sv. Vidu. Obiščite ga, ako le morete! Na 7. str. današnje AD boste našli članek in oglas z vsemi ustreznimi podatki. Pozdrav iz Jeruzalema— Bralce našega lista pozdravlja ga. Gizella Hozian iz Jeruzalema, ki je bila skupaj z drugimi romarji na obisku v mestu, kjer, kot pravi, so lahko hodili po stopinjah Jezusovih. In iz Švedske— Iz Švedske pa pozdravljata naše bralce Otmar in Anica Tašner iz Chicaga. Po obisku na Švedskem, sta odpotovala v Nemčijo in potem v Avstrijo. Spominski dar— Tony Valencie in sinovje so darovali $25 v tiskovni sklad AD v spomin na pok. Dorothy Valencie. Iskrena hvala! Novi grobovi Jennie (Jean) Turk V ponedeljek, 9. julija, zjutraj je v Wickliffe Country Place umrla 72 let stara Jennie (Jean) Turk, hčerka Franka in Johane, roj. Arko, Turk (oba že pok.), sestra Edwarda A. ter že pok. Franka, Johna, Josepha, Williama, Mary Bortnick in Agnes Božic, teta in prateta, zaposlena pri Lam-son Session Co. 49 let, vse do svoje upokojitve, članica Društva sv. Ane št 4 ADZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek, 13. julija, v cerkev sv. Vida dopoldne ob 9.30 in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, zvečer od 7. do 9. ter v četrtek popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Mary Humar V nedeljo, 8. julija, je v Town Hall Estates v Windsor-ju, Ohio umrla 87 let stara Mary Humar, rojena Hostnik v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1924, vdova po 1. 1982 umrlem Jerryju, mati Mrs. Robert (Veronica) Osolin in Josepha, 7-krat stara mati, 9-krat prastara mati, tašča Roberta in Marion, članica Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete, Društve sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, ADZ št. 22 in SŽZ št. 10. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, 11. julija, v cerkev Marije Vnebovzete dopoldne ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 9. zvečer. Louis Debeljak V nedeljo, 8. julija, zjutraj je v Euclid General bolnišnici umrl 82 let stari Louis Debeljak, rojen v Sodražici, Slovenija, od koder je prišel v ZDA 1. 1920, vdovec po 1. 1981 umr- Nov dopisnik— Na 3. strani današnje A.D. boste našli prvi dopis našega novega sodelavca Toneta Nemca. Prepričan sem, da bodo bralci veseli njegovih prispevkov. Hvala tudi Božotu Pustu, ki je pripravil glavo, pod katero bodo izšli g. Nemčevi dopisi. Nov slovenski odvetnik— Pretekli mesec je iz Cleveland Marshall pravne fakultete diplomiral Victor G. Kmetich, sin Viktorja in Minke Kmetich z Richmond Hts. Prav tako je mladi g. Kmetich graduiral iz Cleveland State univerze z B.S. v Accounting ter postal Certified Public Accountant, ali C.P. A. V službi je pri znani firmi Price Waterhouse. Novemu slovenskemu odvetniku čestitajo družina, sorodniki, prijatelji in vsi pri A.D.! Festival slovenske folklore— V dneh 25. in 26. avgusta se vrši Tretji festival slovenske folklore v Ameriki, ki ga prireja Slovenski folklorni inštitut. Festival bo letos na letovišču Ameriške Dobrodelne Zveze (ADZ-AMLA) na Kniffen Rd. v Leroy Townshipu. Na dvodnevnih folklornih nastopih od 1. ure pop. dalje sodelujejo folklorne, pevske in glasbene skupine iz ZDA in Kanade. Vstopnice za festival se dobijo v predprodaji pri Tony’s Polka Village (481-7512) in pri Tivoli Enterprises (431-5296). li Anni, roj. Ban, oče Ann Strang (Detroit, Mich.), Mrs. James (Mary Lou) Davison (Poughkeepsie, N.Y.) in Mrs. John (Betty) Shalaty, 10-krat stari oče, 3-krat prastari oče, zaposlen kot varilec pri Murray Ohio Manuf. Co. do svoje upokojitve, član ADZ št. 9. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, 11. julija, v cerkev sv. Kristine dopoldne ob 9.15 in od tam na pokopališče sv. Pavla na Chardon Rd. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Jennie S. Stetz V soboto, 7. julija, zvečer je v St. Vincent Charity bolnišnici umrla 63 let stara Jennie S. (dalje na 4. str.) VREME Spremenljivo oblačno, vroče in soparno danes z naj-višjo temperaturo okoli 88° F. Isto vreme tudi jutri, a z možnostjo krajevih neviht. Najvišja temperatura okoli 90° F. V četrtek spremenljivo oblačno, zopet z možnostjo dežja in najvišjo temperaturo v srednjih 80-ih. Podobno vreme napovedujejo tudi za petek in soboto. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 ----------------ortfgfc., 83------------ AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, _______6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 51 Tufisday, July 10, 1984 Vera in partija v Sloveniji V začetku lanskega decembra je komisija za razlago pravil pri centralnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) zavzela ostro in nepopustljivo stališče do tistih članov ZKJ, ki še tako ali drugače ohranjajo kak stik s Cerkvijo. Ker ima ZKJ v jugoslovanski družbi in državi po ustavi zajamčeno vodilno vlogo, zadevajo njena stališča tako ali drugače vsakega občana. Seveda je pa v vsem tem neko protislovje. Z ene strani jugoslovanska ustava in ostala zakonodaja razglašata vero za človekovo osebno zadevo in poudarjata temu ustrezno ločitev Cerkve od države. Temu dosledno v Jugoslaviji ne bi smela obstajati nikakršna državna vera ali en sam nazor. Temu dosledno bi zato tudi noben nazor ne smel imeti prednostnega položaja. Toda po drugi strani ista ustava jamči izjemno družbeno in politično vlogo ZKJ, za katero pa vera ali nevera ni stvar osebne izbire njenih članov, ampak strogo obvezen nazor, zaradi česar dobi njen ateizem vodilno vlogo v družbi in postane nekaka državna vera. Prav ta obvezni ateizem vodilne družbene skupine povzroča, da imajo verni ljudje občutek drugorazrednosti, da skrivajo svojo vernost, da se prenarejajo, da vstopajo v partijo, ker je pač to pogoj za kakšno večjo ali manjšo uveljavitev. Takih vstopov ne moremo sicer odobravati, ker bi pravi vernik moral biti pripravljen zaradi svoje vere kaj žrtvovati, a že dejstvo, da so nekateri verni ljudje za ceno svoje doslednosti stopili v partijo, pove dovolj. Pove namreč, da v partijo ne silijo verniki sami in da jih vanjo tudi Cerkev ne pošilja kot trojanske konje, ampak jih k temu čisto preprosto silijo domače razmere in tisti, ki so jih ustvarili. Sili jih dejstvo, da je rdeča knjižica dostikrat - čeprav ne vedno -pogoj za boljše mesto. To sicer ni nikjer izrecno zapisano, se pa skoraj redno dogaja. Toda če bi dejansko in praktično obveljalo, da članstvo v ZKJ ni pogoj za nobeno odgovornejše mesto v jugoslovanskem družbenem ali gospodarskem življenju, bi vstopali v partijo samo iskreno prepričani marksisti in ateisti. In to bi bilo edino dosledno. Tako pa se dogaja, da je v ZKJ vedno več razumnikov, ker se tako najlaže zaposlijo, vedno manj pa delavcev in kmetov, ki bi morali biti jedro partije. Naši razgledi, ki izhajajo v Ljubljani, vedo povedati, da šteje Zveza komunistov Slovenije (ZKS) trenutno 126.000 članov, a le še 331 kmetov. Partija, ki naj bi bila stranka delavcev, je danes samo še 30% delavska, vsi ostali so profesorji, učitelji, uradniki, gospodarstveniki. Svoj čas so jih komunisti klicali za »buržuje«. Značilno za sedanjo partijo je tudi, da iz ZKS izstopajo v prvi vrsti kmetje, takoj za njimi pa delavci. Leta 1982 je bilo med izključenimi iz ZKS kar 51 % delavcev. Ko so Matjažu Jevnišku, ki je predsednik univerzitetne konference Zveze socialistične mladine v Ljubljani zastavili vprašanje, ali je res, da študentje silijo v Zvezo komunistov šele proti koncu študija, ko so na vidiku službe, je odgovoril: »Najbrž bo držalo. Načelo moralnopolitične neoporečnosti (tj. da pripadaš partiji, op. ur. KG) je pač še vedno preveč povezano s članstvom v ZK.« Tudi partijec Ivan Šiber je v reviji Naše teme, ki izhaja v (dalje na 4. str.) Misli ob nagrobnem kamnu škofa Rožmana v Lemontu LEMONT, 111. - Dragi romarji! Bolniški duhovnik je škofu Rožmanu ob smrti zatisnil oči z besedami: »Umrl je svetnik!« Bilo je to v ponedeljek, 16. novembra 1959. Kakor je bila svetniška škofova smrt, tako je bilo Bogu povoljno njegovo življenje. Vse je bilo razdano v ljubezni do Boga in domovine. Petindvajset let že v tej samostanski tišini počiva truplo velikega Slovenca in na njegov grob prihajamo leto za letom potrjevat svetost njegovega življenja, ko molimo ob nagrobnem kamnu, ki je Rožmanov edini spomenik. Veličine Rožmanovega dela nam na tem svetu ne bo mogoče dojeti. Prevzvišeni o sebi ni govoril. Dobro nam je znana njegova neomajna ljubezen do Boga in do slovenskega naroda, katero je v svojih govorih izpričeval vsa leta škofovanja. Njegove osebne bolečine in trpljenje pa nam je mogoče le slutiti in to le posredno morda, ko beremo škofova premišljevanja o Kristusovih ranah. Škof ni tožil. Vdano je nosil vse težave in jih daroval Bogu, da pri njem izprosi blagoslov za svoj ljubljeni narod. In prav ta žrtev ga najbolj povzdiguje v vrsto svetih. Zahvala s Koroške FOWLER, Kans. - Kako lepo je čitati v Ameriški Domovini poročila o številnih dobrotnikih za nov Modestov Dom za študente, ki ga gradi Mohorjeva družba, in tudi za knjižnico, ki bo posvečena rajnemu škofu Gregoriju Rožmanu. Res bo lepo vse to imeti in bo neskončno koristilo slovenskemu narodu na Koroškem. Vendar bo mnogo fantov in deklet na Koroškem, ki so pač prerevni, da bi mogli iti v Dom in študirati na gimnaziji. Pač ne bodo mogli plačevati vzdr-ževalnine v Domu. In te študente imam v mislih, ko ponovno prosim za pomoč. Vsa ta pomoč gre direktno študentom. Levičarji se na vse načine trudijo, da bi jih dobili v svoj Dom in jih tam po svoje vzgajali, ubili v njih vero in slovensko zavest. S posebno prošnjo se obračam na bivše dobrotnike in jih prosim za ponovno pomoč za prihodnjo šolsko leto. Iz pisem, ki jih dobite od študentov, lahko vidite, kakok so vam hvaležni za vaš dar. Sedaj je najbolj važen čas, ko rekrutirajo študente za prihodnje šolsko leto. Ne pustimo jih na cedilu. V zadnjem času so darovali sledeči: N.N., Nebraska $500. N.N., Florida $500. N.N., Pensilvanija $500. Angela Gospodarič, San Francisco, Kalif. $50. Prisrčna zahvala vsem dobrotnikom! Rev. John Lavrih, P.O. Box 38, Fowler, Kansas 67844 Škofovo delovanje v cerkvenem življenju je bogatilo vse verne Slovence in jih z dejanji duhovno dvigalo. Po njegovi uvedbi smo Slovenci začeli pobožnosti prvih petkov in prvih sobot, ki jih še danes nadaljujemo. Prav tako je še veljavna njegova posvetitev družin in vse škofije Brezmadežnemu srcu Marijinemu, ki jo je leta 1955. ponovil še tu v Ameriki. Prav na teh ameriških Brezjah je škof ob velikem romanju 2. - 4. julija, Mariji izročil v varstvo Slovenske družine. Vseh imena v vezani knjigi hrani frančiškanski samostan. Dokler se bomo zavedali te posvetitve, bomo vezani na spomin prevzvišenega. Ko je v najtežjih časih slovenske zgodovine Gospod Bog v svoji modrosti izbral dr. Gregorija Rožmana za voditelja in pastirja slovenske Cerkve, Rožman odgovornosti ni odklonil. V zavesti, da nastopa trnjevo pot, je že v svoje škofovsko geslo položil vse svoje prepričanje: »Križa teža in plačilo!« In kolikšna je bila teža križa? Njegovo škofovanje vpada v čas druge svetovne vojne, trojne okupacije in komunistične revolucije. Ko so okupatorji razkosali Slovenijo, je ljubljanskemu škofu zakrvavelo srce. Do smrti to srce ni bilo več ozdravljeno. — Ko so Nemci zapirali duhovnike, preseljevali družine in polnili koncentracijska taborišča se je krčilo od bolečine. Umiralo je z vsakim ustreljenim talcem, trpelo je lakoto, žejo in ponižanje vseh zapornikov na Rabu, v Gonarsu in Padovi, trepetalo je v grozi ob požigih slovenskih vasi. Jokal je takrat trpeči slovenski narod in z njim je jokal škof ter v molitvi prosil: »Gospod Bog, v Tebe se upirajo naše oči, da ne poginemo.« K Bogu se je obračal tudi tedaj, ko se je uničujočemu okupatorju pridružil še notranji sovražnik - komunistična partija. Škof Rožman ni bil politik. Pred komunizmom je branil vero in to je zadeva cerkve. Bil je v popolnem soglasju z izjavo papeža Pija XL: »Nihče ne more biti istočasno iskren kristjan in resničen socialist!« Škofov upor komunizmu je bil boj proti satanu. In v tem boju je moral biti dosleden. Tak je tudi bil, saj je sam zapisal: »S hudičem se ne delajo kompromisi!« Ta odločnost je zahtevala od škofa največjo žrtev. Postal je begunec. Novo politično vodstvo v domovini ga je v odsotnosti obsodilo veleizdaje. Bil je zasramovan in okleve-tan. Težko je prenašal krivično sodbo komunistične oblasti, še bolj pa je trla njegovo dušo zavest, da ne more več delovati med svojimi verniki v ljubljanski škofiji. Še vedno je ožigosano Rožmanovo ime v domovini. Slovenci v sVobodnem svetu zato z veseljem pozdravljamo postopek, da se kot protiutež komunistični zmoti postavi škofu viden spomenik, ki naj bi stal v dijaškem domu Sv. Modesta v Celovcu. Ta zunanji izraz priznanja, spomenik na zamejstvu ljubljanske škofije, nam je poroštvo, da bo nekoč sramotilni steber, ki so ga pred ljubljansko stolnico postavili škofovi sovražniki, postal spomenik zmage in pravovernosti. Takrat bodo zem-ski ostanki škofa Gregorija Rožmana našli pravo mesto, mesto dobrega pastirja, med svojo čredo v grobnici ljubljanske stolnice. Do tedaj, Pre' vzvišeni, pa naj Vam ostane lahka lemontska zemlja! Romar »Ajdovski fantje« razveselili občinstvo CLEVELAND, O. - Moški zbor »Ajdovski fantje« j® *e mogel priti v Cleveland na koncert, ki je bil sicer napovedan za petek, 22. junija, zaradi težav na ameriški strani meje s Kanado, ko gostom nisto dovolili vhoda v Ameriko, Pa odložen do torka, 26. junija, zvečer v avditoriju pri ^v’ Vidu. Kakor pravijo na meji> nekaj ni bilo v redu glede vizumov. Posredovanje pri amer1' škem konzulatu v Torontu j® uspelo, in so mogli priti »Al' dovski fantje« na koncert, Č®' prav s štiridnevno zamudo. : bila AD v tem času na ah, gre zasluga, da j® a koncert več kot 23 dijskima oddajama dr-Pavlovčiča in Tonyja imorskega kiuo«*, *, tni nastop sponzori-so po telefonu vabi i in znance, naj v®n io na koncert, t je vseboval peSIJ1*’ Ajdovski fantje« P°~ mcertu v Torontu, e poročal v Kana f Por. Napoved^ rta je bil p oronta, č.g- J°že ^ ,a med ko«'«0® lepe diapozitiv® .. _ Oj, Pesmlj° ie bil« dom - Je s a bo koKlS' ovi so se odl‘c igalo j® tudbd bčinstva J® raS . ^ koncu P»* dodati še P* rt so a skoz življenj9’ sodelovali vsi vzoče je v kluba P0'*0: Cah, ar. — •očil posebno ;tje so si sicer lišo in pr®f' . .strtnZll r so bili P«' liki Korom' Fantov n* ’in Glasbe^ o, ki so.'"1 7 Slovenije-fan- Ha-Hec-Hi-Ho-Humor! v >1 SkuhaT? »n pogrel mecan Nova kolona. Kako bo sprejeta in kakšen bo njen od-^ev, bo pokazala bodočnost. Časi, v katerih živimo so sicer resni, ampak malo smeha tu in tam ne more biti napak. Seveda bi bilo narobe, če bi se tem hecom tako smejali, da bi škodovali svojemu zdravju, ali, če bi kar na-prej govorili samo o tej novi koloni, kako zelo nam je vsem vŠeč. Zapomnimo si: Zmernost je lepa slovenska čednost. Sai že pesem poje: »kar je preveč, to dobro ni...« Kakor je že zgoraj v osnutku rečeno: Skuhal ali pogrel Mecan. Gotovo se še spominjamo, da se pri mnogih naših družinah včasih ni vsak dan kuhalo, ampak so v ponedeljek skuhali veliki lonec ješprena ali kar je že bilo in drugi, ali še tUc*i ^etji dan so isto reč pogreli in použili, dokler ni bil lor,ec prazen. Je namreč bolje jesti pogreto, kakor biti lačen. Zato pa: Nikar takoj ne godrnjajmo, če je kdo to ali ono smešnico že kdaj slišal ali bral. Za devet drugih je mogoče P°polnoma sveža in tudi ta desti bo moral priznati, da je bil že skrajni čas, da se je spet malo od srca nasmejal. Pri vsej skromnosti in ponižnosti, ki sta dobršen del moje narave, Nioram priznati, da boste v tej koloni brali le prvovrstne ece, izbrane po mojem okusu. Pa dovolj o moji skromnosti in ponižnosti. V dokaz, da je bodočnost Ameriške Domovine res pri srcu, sem se uklonil prigovarjanju nekaterih in obljubil, da bom po |hožnosti vsak vsak drugi teden pisal v to kolono. Pozneje °do prišle na vrsto tudi križanke in uganke. Ne morem za 9°tovo reči kdaj, ampak bodite pripravljeni, ker ne veste ne dneva, ne meseca... •n pa kar je najbolj važno: Bodočnost Ameriške Domo-'ne 2avisi od novih naročnikov. Če bo ta kolona pridobila Vsaj tisoč novih naročnikov, verjemite mi, da bom vesel in zadovoljen. Pa začnimo v božjem imenu: HVALOSPEV SONCU Sonce je oddaljeno od naše zemlje 92,956.000 milj. ■ ^Peratura na površini sonca je 11 tisoč stopinj F. Svet-a od sonca do nas potuje dobrih osem minut. Za stare kosti ni nič boljšega, kot je spomladansko ali znojesensko sonce. Kje se je sonce letos toliko časa Orževalo, ne vem. Dela bi imelo več kot dovolj, saj starih tudi v Ameriki ne primanjkuje. Ali naša mogočna ja .e*a res ne more nič storiti, da bi zagotovila redno vzha-g|.,e toPlega sonca vsako jutro? Luno smo pohodili in zavr-• Hollywood je poln najrazličnejših zvezd in zvezdic, le o Cu bi letošnjo pomlad skoraj lahko zapeli: »A njega ni, a e9a od nikoder ni...« *a ^anes vemo, da je bilo le vprašanje časa, ko bo sonce ? ?Ustilo »picket line« in podpisalo novo delovno pogodbo ^nko. Hvala ti, sonce, za vsel j ‘‘Koliko rib ste že ujeli?« je vprašal nekdo ribiča. t)0 ’’S tole, ki jo zdaj lovim in še petimi naslednjimi, jih j lrT1el točno pol ducata«, odvrne ribič. , ---------------------------------------------------- r j0 censka, ki je rada pila, pride na obisk k prijateljem, kjer s vPrašajo: v “Kaj boste pili, gospa: Vino, pivo, žganje? “PROSIM«, odvrne ta. « u il rl to i- er v- ar iu 0' a- na ne /si :• ifl' 5*' d»' i«. el ^ Pekarni! Ali imate morda domač kruh? Seveda! Saj divjega nikoli ne pečemo. Spet mi je zaspala noga. Kako se pa to vidi? Kurja očesa se zapro. W (6i.64) FOR SALE , Remodeled Brick 5 s g -with empty store fron1(PllS. 3rd floor, near St. Vi $62,000. KOLO REALTY G. MARTIN 321-3907 6) (51,52,55>5W FOR RENT rooms-carpeting-9 r near St. Vitus. Call :30 p.m. 946-8714 ^ 54) NAPRODAJ , blizu cerkve , $12,900.00-e ,el. 43«>»46,| \ bdrrt1-’ 3hopPifl9’ Kanadska Domovina i ■) 6) |6 4) jD tl*’ 10' 51) Iz slovenskega Toronta NEO-MODERNIZEM V zadnjih nekaj člankih je bilo na tem mestu veliko govo-ra o t.zv. neo-modernizmu. Neo-modernizem je neka miselna struja, ki se je znova pojavila v družbi. Modernizem je Cerkev že enkrat obsodila. papež Pij X., ki je začasno astavil širjenje krive vere-mo-dernizma, je dejal, da je modernizem sinteza vseh zmot in krivih ver. Oče modernizma je odpadli izobčeni duhovnik Abee koisy. Ta pa takole označuje Modernizem: »Modernizem je človečansko gibanje, katerega ležnja je odstraniti Boga iz družbenega življenja.« Poglejmo sedaj nekaj značilnosti Neo-modernizma, ki Se danes bohoti po svetu in ki 1® imel tako močan vpliv na II. at. koncil. Te značilnosti bo bralec lahko zaznal, saj jih na Vse strani širijo moderni vetrovi; Takole jih razlaga jezuit p. VitlCent P. Miceli. 1- Človek je središče verovala in ne Bog. Primat na svetu 8re Človeku. Božje kraljestvo je tukaj JI® zomlji, ne na onem svetu, drešenje pomeni osvoboditev socialnega greha, od neve-nosti, od lakote, od nerazvi-®sti, od političnega pritiska in gospodarskega izžemanja. . 0^e kraljestvo tukaj bodo 'Zvojevali novi katoličani pod Zastavo socializma, ko bodo uničili kapitalizem. 3. Pravi pomen evangelija je gospodarski, ne duhovni in prihaja iz službe revnim. Cerkveno učiteljstvo, tako trdijo neo-modernisti, je že 2000 let napačno razlagalo evangelij in varalo ljudi. ■ 4. Cerkev je del sveta in sama zase ne obstoja, služiti mora svetu, zato je treba njene ustanove razpustiti. V liturgiji more vsak posameznik biti duhovnik. (Tudi med Slovenci v Kanadi se je že slišalo nekaj podobnega, opomba por.) Vsa oblast prihaja od vernikov, zato morajo biti lokalne cer^ kve samostojne. Ljubezen ne gre Kristusu kot Bogu-človeku. Kristus, tako menijo neo-modernisti, je samo velik človek, človek za druge, prijatelj, branilec, o-svoboditelj revnih, revolucionar, in veliki prekucuh, ki pomaga rušiti vse korumpirane ustanove, vključno tradicionalno Cerkev. Tako imamo v Cerkvi ljudi, ki sejejo semena krivih ver, nesporazumov, sumničenj in nasilja. Če bomo imeli stalno pred očmi teh pet značilnosti neo-modernizma, ki je kriva vera modernega časa, poteni bomo šele prav razumeli, zakaj sv. oče Janez Pavel II. toliko potuje po svetu, toliko razlaga, uči in brani pravo vero. Por. KOROŠKE NOVICE ORONTO, Ont. - Se vedno v, stoia nevarnost, da bi Koro-a deželna vlada preuredila snovno šolstvo. Obstoji na-> da bi otroke, ki so prijav-za slovenske razrede, v 2 ali 3 posebne šole. a ta.način b> bili otroci izoli-^ >z domačega okolja in Č ° & bolj izpostavljeni razli-ij®1 možnim diskriminaci-(l. * ^ Južni Afriki vlada lo-rošk ^rn° *n bel° raso, na Ko-na kem Pa skušajo odgovorni ko VSC načine poudarjati razli-Naj-^d °bema narodoma. tiv:1 roiaki se upravičeno pro-Paj° taki »preureditvi«. Za-r0jeaa je vloga naših koroških Jakov v FUENS (Zbor ev- ropskih narodnih manjšin), katere predsednik je celo ravnatelj slovenske celovške gimnazije prof. Reginald Vospernik. Predstavniki Slovencev, člani Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) vztrajajo na ideološki liniji SRS. V Našem tedniku od 17. maja zasledimo čestitke NSKS novemu predsedstvu SRS. Začuda naši rojaki nočejo razumeti, da ni primerno izražati take čestitke funkcionarjem SRS, ko vendar ti niso voljeni nego so postavljeni od partije v posmeh vsaki in tudi avstrijski politični demokraciji. Kdo se še danes rad spominja legitimacije, ki 25. jubilejni Slovenski dan °b 200-letnici Ontarija in 150-letnici Toronta Nadnjo nedeljo v mesecu juliju (29.VII.1984) bo JUBILEJNI SLOVENSKI DAN na Slovenskem letovišču pri Boltonu. ^ 11h dopoldne sv. maša za vse žive in mrtve Slovence b 2h popoldne se začne kulturni program; njegova vsebina bo POSVEČENA SJ-OVENSKI BESEDI v pesmi, v poeziji, v literaturi in v govoru. " Okras dnevu slovenska folklora in telovadba. -rireia in vabi odbor Slovensko-kanadski svet jo je dobil Hitler? Kot je znano, je cela Avstrija in vključno Koroška 99-odstotno volila Hitlerja. V Našem tedniku od 17. maja tudi zasledimo poročilo o govorih dr.M. Sturma in Dr. Exberger, ki sta ob tej priliki izjavila, da so se partizani borili za slovenske narodne pravice v Avstriji (7. člen Avstrijske mirovne pogodbe) in da je njihov boj bil za svobodo, humanizem in demokracijo v Evropi. Ko tako po eni strani občudujemo in cenimo razne javne in celo mednarodne nastope in intervencije naših koroških rojakov, ugotavljamo, da po drugi strani ti isti ljudje uničujejo lastno bazo s tem, ko poskušajo vse naše rojake izenačiti z revolucijo in komunizmom. Rezultat pa je na dlani: nadaljuje se finančna podpora SRS, za ceno masovnega odmika premnogih naših rojakov. ZU Glas iz Sudbury-ja SUDBURY, Ont. - Iz Sud-buryja se le redko oglašamo. Tu v »Nickel Capital of the World« je bilo svoj čas dosti Slovencev. Večinoma so bili zaposleni v rudnikih. V zadnjih 20 letih jih je precej umrlo. Tudi prišleci po zadnji vojni se že staramo in smo večinoma že v pokoju. Naša mladina je obiskovala univerze, se izobrazila, a na žalost tu v Sud-buryju ne morejo dobiti primerne službe in so tako primorani iskati zaposlitev drugod. In tako se naša slovenska družina krči. Ob stoletnici Kanade je bilo ustanovljeno »Slovensko društvo Sudbury«, katerega sedanji predsednik g. Anton Končan neutrudno dela v prid naše skupnosti. Z velikim veseljem in veliko požrtvovalnostjo smo delali. Kupili smo lep kos zemlje ob jezeru Wolf ter kmalu zgradili lep dom. Tu na našem koščku Slovenije vsako leto slavimo »Izseljenski dan«. Letos bomo to prireditev združili s proslavo 200-let-nice obstoja province Ontario, in otvoritve »Science North«, katerega bo uradno odprla sama angleška kraljica Elizabeta II. Naše društvo bosta zastopala v narodni noši g. in ga. Valentin Pregelj. Tem potom bi rad povabil vse prijatelje, da nas obiščete 5. avgusta 1984, ko bomo kar po domače proslavili letošnji Izseljenski dan. Letos prideta na obisk skupini iz Londpna, Ont. »Zvonček« in »Triglav«, da nam bosta zapeli in zaplesali. G. Roman Trglavčnik ta izlet v Sudbury že dolgo pripravlja. Ob enajsti uri bomo imeli sv. mašo na prostem. Po maši bo kosilo. Ob dveh popoldne bo pa kulturni program. Sledila bo prosta zabava s plesom. Za hrano in pijačo bo obilno preskrbljeno. Škof Pevec med Slovenci v Hamiltonu Slovenskega festivala v Hamiltonu, ki je bil v dneh 30. junija ter 1. in 2. julija, se je udeležil tudi clevelandski pomožni škof dr. A. Edward Pevec, ki je tudi v nedeljo, 1. julija, pri cerkvi sv. Gregorija Velikega daroval sv. mašo. Na sliki so, z leve proti desni, msgr. Vinko Vegel iz Slovenije, č.g. Zrnec iz Toronta, škof Pevec, nato duhovnik iz Slovenije, ki je spremljal msgr. Vegla, potem č.g. Karel Ceglar, župnik pri Sv. Gregoriju Velikem. (Slika: Ivan Hauptman) Tretji slovenski športni pohod - walkathon TORONTO, Ont. - Klub slovenskih lovcev in ribičev je skupno s Pripravljalnim odborom za slovenski starostni dom Lipa organiziral in v nedeljo 20. maja letos izvedel že tretji pohod po znani poti od Boltona do lovskega doma pri Allistonu. Ta širokopotezna dobrodelna akcija pritegne k delu za bližnjega predvsem mladino celotne slovenske torontske skupnosti, kar je gotovo velikega pomena za zdravo rast in medsebojno povezanost naših bodočih rodov. Plemeniti namen, dobra volja in odlične organizacijske sposobnosti prirediteljev so poroštvo uspešnih športnih pohodov. Predsednik lovskega društva Jože Avsenik, predsednik finančnega odseka pri Pripravljalnem odboru za Dom Lipa Lojze Babič, Miro Rak, prvi ustvarjalec walka-thona, morejo z zadovoljstvom gledati na dobro opravljeno delo. Kljub pričakovanju večje udeležbe na letošnjem pohodu, je skupno število udeležencev le dvestosedem (lansko leto nad dvestotrideset). Obljubljena vsota darov je večja od lanske in po prvem štetju znaša $42.000.00 (lansko leto $36.000.00). Letošnji dobrotniki so bili številnejši in bolj radodarni. Vreme je bilo odlično; nič strahu pred dežjem, soparo in vročino. Na ravnini, ki se od-O._______________________________ Lepo vabimo vse Slovence na našo prireditev. Pokažimo, da z »roko v roki« lahko obdržimo slovenski duh v naši novi domovini! F.Z. (Upam, da se bo g. F.Z. kmalu zopet oglašal ter postal redni dopisnik Kanadske Domovine\ Ur. AD) pira pod lovskim domom, je severozahodni veter prijetno božal in hladil potnike, ki so do tretje ure že vsi prehodili svoje izbrane razdalje. Najgostejša je bila desetkilometrska pot, drugi so se odločili za dvajset ali trideset kilometrov. Dvajset junakov je nastopilo petdesetkilometrsko daljavo zjutraj od četrte do pete ure. Trije fantje in sicer Janez Ada- .. mič, Pavel Cerar in Janko Žejn, pa so za starostni dom in sebi v ponos stopili na pot že v soboto zvečer in od mestne torontske hiše nadaljevali do Boltona, preko Loretto, Everetta do končnega cilja pri lovskem domu in dokazali pomehkuženemu in razuzdanemu svetu, kaj zmore zdrav duh v zdravem telesu. Po tretji uri je Miro Rak, voditelj walkathona, na dvorišču pri domu zbral vso številno družbo, razglasil najvažnejše ugotovitve o poteku te prireditve, razdelil nagrade, se zahvalil vsem sodelavcem in pomočnikom, predvsem prijateljem Avseniku, Babiču, Blatniku, gospem Avsenik, Rak in Gregorič, ki so vodile registracijo udeležencev walkathona, vsem, ki so potnike spremljali in jim nudili potrebno pomoč. Posebna zahvala je šla naši mladini, ki se tako rada odzove temu izrednemu klicu za pomoč bližnjemu. In če nikjer drugje, je v tem vsa vrednost walkathona. Tej zahvali se pridružita še č.g. Kopač in Albin Kladnik, predsednik Pripravljalnega odbora za dom Lipa. Nekaj podatkov o walka-thonu: najmlajša udeleženka je bila manj kot dve leti stara hčerkica Kumerjevih, naslednja je bila Karmen, hčerka Petra in Francka Čekuta, ki je prav to nedeljo praznovala (Dalje na str. 6) l KOLEDAR PRIREDITEV ~?y>^^^>>^j^saaaaaaaaaaaaa»»«aags«a«astc«»«aaaacc^gg» V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. JULIJ 13., 14. in 15. - Poletni festival pri Sv. Vidu. 21. in 22. - Balincarski krožek Slovenske pristave priredi tekmovanje na SP. Posebno tekmovanje za otroke od 8. do 12. leta starosti. 22. Slovenski športni klub prireja vsakoletni poletni piknik in »SuperTeams« tekmovanje na Slovenski pristavi. Na voljo bo stejk večerja. 22. - M.Z.A. krožek, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku. 28. - Newburška društva ADZ priredijo Nevburški dan piknik na ADZ letovišču v Le-royju, Ohio. 29. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 12. - Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Toni Klepec orkester. 12. - Ohijska KSKJ društva priredijo »Ohijski dan« piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd. 18. - Balincarski krožek Slovenske pristave priredi večerjo na SP. Serviranje od 6. zv. Po večerji zabava. 19. — ADZ priredi »Družinski dan« na svojem letovišču v Le-royju, Ohio. 19. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi drugi piknik v Triglavskem parku. 25. in 26. - Tretji Festival slovenske folklore v Ameriki na ADZ-AMLA letovišču. Prireja ga Slovenski folklorni inštitut. Od 1. ure pop. dalje sodelujejo folklorne, pevske in glasbene skupine iz ZDA in Kanade. JSunssHaus family style restaurant at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 301 Madison, Ohio 44057 SEPTEMBER 9. - ADZ priredi »Pečenje školjk in stejkov« na svojem letovišču v Leroyju, Ohio. 15. - Slovenska folklorna skupina Kres priredi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 16. - Oltarno društvo fare Sv. Vida priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. 16. - Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 23. - Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 23. - Slovenska folklorna skupina Kres ponovi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 29. in 30. - Ohijska KSKJ federacija praznuje 90. obletnico ustanovitve KSKJ, v avditoriju pri Sv. Vidu. 30. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi vinsko trgatev v Triglavskem parku. OKTOBER 6. - Fantje na vasi priredijo 7. letni koncert, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet. 13. - Klub upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na E. 80. St. Igra Ed Buehner orkester. 20. - Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 20. - Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 21. - Občni zbor Slovenske pristave. 28. - Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do I. 30 popoldne. NOVEMBER 3. - Štajerski klub priredi veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 10. - Belokranjski klub priredi Martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 10. - Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. II. - Slovenski šoli pri Sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti se spominjata 25. obletnice smrti dr. Gregorija Rožmana. 16., 17. in 18. - November-fest pri Sv. Vidu. Kanadska Domovina i VII. Vsesokolski Zlet TORONTO, Ont. - V dneh 22., 23. in 24. junija se je vršil VII. svetovni Vsesokolski Zlet v Torontu. V petek in soboto so se vršile telovadne tekme v Etobicoke Centennial areni, v katerih je tekmovalo 400 sokolov in sokolic. Glavni izlet se je vršil v nedeljo popoldne v Centennial stadionu. V areno je prikorakalo 1000 telovadcev in telo-vadkinj od malih otrok do članov in članic. Pred vsemi je 6 Čehov nosilo zastavo svobodne Čehoslovaške. Društvene enote, katere so bile zastopane, so nosile napise, na katerih smo lahko čitali: Sokol Vienna, Sokol Zurich, Sokol London, Ameriški Sokol, Slovak Sokol in Kanadska Obec Sokolska. Zastopani so bili tudi krajevni zastopniki, kakor tudi ambasadorji vseh omenjenih dežel. 400 mladcev in mladenk je izvajalo prosto vajo. Sledilo je orodje: bradlja, greda in talna, v kateri so pokazali zelo dobre »tumbling« vaje, kratke vaje na bradlji in gredi. Članov in članic, ki so izvajali prosto vajo, je bilo 300. Lepo je bilo videti to strumno in disciplinirano predstavo v teh časih, ko je mladina tako razbrzdana. Priznamo, da je sokolski način že nekoliko zastarel, a kljub temu že 40 let še vedno uspešno vztrajajo v disciplinirani predstavi, ko drugi narodi samo obujajo spomine na te veličastne tabore. Pri Slovencih ta disciplinirana predstava ni užgala mladine, pestrost izletov in lovskih klubov pa je. Od Slovencev je bilo zastopanih samo nekaj članov STZ, Jugoslovanskega sokola pa ni bilo. Ne moremo si kaj, kot prisrčno pohvaliti disciplinirano mladino Čehov in Slovakov, ki že toliko let strumno nosi barve svoje očetnjave po svetu. F. Gormek DOM LIPA... (nadaljevanje s 5. str.) drugi rojstni dan. Najstarejši potnik letos je bil č.g. Janez Kopač. Prehodni pokal za najvišjo obljubljeno vsoto denarja je prejela ga. Agata Žoldoš. Za največje število sponzorjev je bila spet odlikovana s. Miranda Kavčič. Najvišji sponzor letošnjega walkathona: Slovenska medicinska podjetja (lastnik Stane Ugovšek). Ob zvokih orkestra Iskre je minevalo nedeljsko popoldne. Prašne noge so pozabile razkopane obronke dolge poti do lovskega doma, pri srcu je bilo vsem toplo, saj smo s tretjim slovenskim walkathonom za stopinjo bliže Domu Lipa na 52 Neilson Drive, Etobicoke, Ontario, M9C 1V7. Anica Resnik »Fantje na vasi« na Slovenskem festivalu Nič se ne upirajo pevovodju Janezu Sršenu, ampak skupaj pojejo in sicer na Slovenskem festivalu v Hamiltonu P|"e dnevi, ki je nad vse lepo uspel. Clevelandski »Fantje« veliko sodelujejo pri raznih slovenskih prireditvah tako v domačem Clevelandu kot drugod po ZDA in Kanadi. (Slika: Ivan Haupim*"! Otmar Mauser: MISEL O, da bil bi vrba vsa muževna, piščali moje vesele pesmice bi pele, stvarstvo božje bi v radosti objele, le pesem moja, do smrti ostala bo pohlevna. Ni mi dano, da raspel bi se kot slavec, ki v poznih urah žvrgoli, otožno misel v srcu mi budi, da življenje trdo je kot težki mavec. Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 1053 E. 62nd St. Grdina Trgovina S Pohištvom 531-1235 15301 Waterloo Rd- MULLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway i" Lake Shore Blvd. KE I'94" to E. isoin si. . . „-hj • Vse predpriprave v naši posebni privatni • • Vera, narodnost in privatni običaji upošte • Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulantna posluga in aparat aa vdihavanje kisika- “SLOVENIA RADIO PROGRAM’ HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 PISMO IZ ARGENTINE BUtNUS AIRES, Ar. - V pismu 21.2, sem navedel, da najcenejši vozni listek stane 2,65 Pesov. Zdaj plačujemo že 4,80 'n ker ponavadi šofer nima drobiža, računa kar 5,00. Smo pa tudi sicer v teh prvih štirih mesecih precej »napredovali«. Cene — izražene v odstotkih - so od 1. januarja 0 30. aprila poskočile takole: ^veže meso 102,4%; piščanci 137>3; sadje 112,8; ribe 117,1; zelenjava 194,1; riž 74,6; jajca sladkor 138,6; vino na-vadno 59,8; moške obleke 77; ženske obleke 129,4%. Ta zgodba pa se vleče že °*8o vrsto let. Tako se je opozicijski liberalni stranki ^ ei° primerno izdati letak, na erega so prilepili resničen ^ankovec za 1000 pesov, kakr-*en se je pojavil leta 1973. raven so dodali tele podatke: r*ta denar se je leta 1973 do-10 390 kg kruha ali 67 kg "'esa, leta 1976 15 kg kruha in ^ k8 mesa, leta 1981 200 gra-ov kruha in 30 gramov mesa, ebruarju 1984 pa samo še 8 aniov kruha in en gram Teh 1000 pesov je sedaj u>10 Pesa. je ?a k° Podoba bolj popolna, dv re^a P°vedati, da poznamo »ta VrSt* ^eriške valute -joa Zetene«, kot jim pravi-, ": Uradno in črno. Na ura-Ig^meujavi je veljal 30. dec. j j 23 pesov, 16. aprila pa iti S?3 črni pa ob istih dneh 26 jr . • ^anes (21. maja) se suče He | okrog 66-67 pesov in vsi bQ(irpno čakamo, kako se na»° končali razgovori med dni°HVlado in IMF (Mednaro-enarni sklad, op. ur.). kfat Vetdeset let nazaj so ta-bo dn' Politiki pogruntali, da d0v J ela lahko v miru napre-$teVjia’ l50 razmerje med Živj 0m Prebivalstva in goveje ie jlCna Pr°ti štiri, se pravi, tiilij a ^f^entina danes 30 rala n0v. Prebivalcev, bi mo-Živin^metj 120 milijonov glav ‘ Ima jih pa samo - po San I* 'me tečaja Slov USt0 - Balantič CaPita'laS;Bara9a Cara al ' Jeglifi ' Jurčič Uštela 9ui' Cankar San M f . Prešeren Rožman W kM«M - Slomšek Cm " • Al'až O*"' • Krek Ciril in Metod hitrih ocenitvah lanskega pregleda - 59,936.800. Takč, pravijo, ne bomo prišli nikamor. Res je, da je doslej edini, ki še ni nastopil stavke te ali one vrste bik, a to je premalo. Torej bomo morali stisniti pasove in še kaj. Pa poglejmo malo drugam. Te dni je bil tukaj na obisku prof. dr. Jože Velikonja. Na lastne oči - kako sicer drugače! - se je lahko prepričal, kako poteka življenje. Upam, da ga bo g. urednik AD pridobil za kakšno serijo člankov, ki bi zelo koristili medsebojni povezavi. O vseh teh naj piše on. To se mi zdi najbolj primerno, ker bo nepristranski, saj je našo deželo, še bolj pa slovenski živelj v Velikem Buenos Airesu spremljal od blizu. V pismu 24.4 sem obljubil prikaz naših ljudskih šol. Te delujejo od leta 1948. naprej, ko sta se zanje zavzela z vso silo pokojni predsednik Narodnega odbora ter takratni predsednik osrednjega društva Miloš Stare in msgr. Anton Orehar. Ta je letos obhajal svojo zlato mašo in sicer 8. julija. Če kdo, potem msgr. Orehar zasluži, da se vsaj ob njegovi zlati maši poudari vse, kar je za slovenstvo v Buenos Airesu in Argentini storil. Tudi o tem bo dr. Velikonja znal bolje povedati več, kakor pa bi lahko navedel v temle pismu. A vrnimo se k šoli. Ta poda svoje letno poročilo ob vsakokratnem občnem zboru osrednjega društva Zedinjena Slovenija (pozor Naša luč: eno je »Zedinjena Slovenija«, ki je društvo, drugo je »Svobodna Slovenija«, ki je tednik!!!). Osrednje društvo ima poslovno dobo od 1.1. do 31. dec. vsakega leta ter potem v smislu statutov mora sklicati občni zbor takoj, ko se »narod« vrne s počitnic. In to je v marcu. Kar se šol tiče, je letos šolski referent France Vitrih poročal: Dečki Deklice 38 51 Voditeljice šol niso štete med učne moči, pač pa kateheti. Od učnih moči jih vključno voditeljice in katehete pripada »starejši« generaciji 22, vse drugo je že zrastlo na plodnih tleh zdomske Slovenije v Argentini, torej je 46 mladih moči. Na teh bo rastlo slovenstvo. In kdor tega ne verjame, naj pride na obisk v Argentino. - Sicer pa: o celotni shemi tukajšnje slovenske šole prihodnjič kaj več, če koga zanima. Tole pisanje sem moral včeraj zaključiti, ker sta prišla na obisk oba vnuka. In vsi vemo, da kri ni voda - pa se tega tudi zavedamo? Torej sem danes nadaljeval, ko sem že prejel številko AD od 8. maja. K tej bi dejal samo tole: gospod urednik, kar želite iz Argentine, sporočiti, kajti Vaš poziv na 3. strani v tretji in četrti koloni je dovolj prepričljiv; potem iskren pozdrav nekdanjemu profesorju slovenščine g. Janezu Severju in to kot nekdanji zavodar, čeprav sem dobil po sedmi šoli »consilium abeundi«. Kaj je to, naj pa ob priliki razloži prijatelj rev. Jože iz Floride, za čigar pismo se izkreno zahvaljujem. Kakor sem trdno prepričan, da mora AD ostati vez med vsemi na severu in mnogimi na svetu, tako isto mesto pripada tudi Svobodni Sloveniji, posebno še sedaj, ko začenja misliti na prihodnjo izdajo Zbornika. In zavodarji: škof Jeglič je zgradil poslopje za obrambo slovenstva. Zaključek: spomnite se vsako toliko časa na našo himno. V njej je vse povedano. Iskren pozdrav vsem s prošnjo, naj vse ev. pritožbe ali pa nasvete pošljejo uredniku oz. podpisanemu: Pavle Rant Villanueva 1853 1712 Castelar /BA/ Argentina - Tel.: 629-2979 Rojaki! Oglašujte v Ameriški Domovini! Učne moči Vodi 9 A. Klanšek 9 Z. Janova 6 M. Batageljeva 4 M. Pleškova 1 B. Vitrihova 10 M. Markež 10 K. Dimnikova 12 H. Malovrhova 1 M. Arkova 2 J. Žakljeva 4 L. Božnar Anton M. Lavrisha attorney-at-law (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villa view Road at Neff 692-1172 »Mladi harmonikarji« nastopajo v Kanadi Med glasbenimi in kulturnimi skupinami, ki so obogatele Slovenski festival v Hamiltonu pred dvema tednoma, so bili tudi »Mladi harmonikarji« iz Clevelanda, ki jih vidite med nastopom. »Dirigira« jih g. Rudi Knez. (Slika: Ivan Hauptman) Poletni festival pri Sv. Vidu CLEVELAND, O. - Letošnji poletni festival pri Sv. Vidu v Clevelandu bo v dnevih od petka, 13. julija, do vključno nedelje, 15. julija. Župnija sv. Vida je prišla pred nekaj leti na edinstveno zamisel za praznovanje svojega poletnega festivala. Letos bo to zamisel nadaljevala in mu dala še širši pomen, ki bo predstavljala versko in narodno-kulturno sliko faranov Sv. Vida, zato so letošnji festival imenovali »Slovanski praznik«. Z izrazom »slovanski« navadno označujemo vzhodnoevropsko skupino narodov, ki so si sorodni po jeziku, ljudskih običajih in veri. Kulturna dediščina Sv. Vida je prvenstveno slovenska, vendar so poleg Slovencev v župniji zastopane še različne druge narodnosti: hrvaška, poljska, nemška in litvanska. Sodelovanje različnih vzhodno-evropskih narodnosti pri letošnjem Poletnem festivalu bo nudilo slikovit in raznolik niz zabav za vsakogar v velikem Clevelandu in od drugod. Letos bodo zastopane na festivalu naslednje narodnosti: slovenska, hrvaška, karpatsko-rusinska, slovaška, ukrajinska. V nekem pomenu bo na razstavi del Evrope v tem delu Clevelanda. V petek, 13. julija, ob 7.30 zvečer bo nastopila ukrajinska folklorna skupina sv. Andreja iz Parme, Ohio. Po tem nastopu bosta igrali godbi Maple Hts. Button Box in Alpski Sekstet. V soboto, 14. julija, bo ob 7.30 zvečer nastopila slovaška folklorna skupina Travnica, ob 8. uri pa slovenska folklorna skupina Kres, nato Jeff Pe-con godba do zaključka ob 12.30. V nedeljo, 15. julija, se bodo ob 2. uri popoldne začele predstave za otroke. Ob 2.45 bo nastopila karpatsko-rusinska skupina sv. Nikolaja iz Barbertona. Nastopile bodo razne godbene skupine iz Geneve, Loraina, tamburaški zbor, ob 5.15 Mladi harmonikarji, ob 6. uri zvečer bo nastopil pevski zbor Korotan, nato bo do zaključka festivala ob 10.30 uri igral Markic-Zagger orkester. V dvorani bodo vse tri dneve servirali okusno večerjo, tekoča okrepčila bodo pomagala hladiti vročino, če bo seveda vroče vreme, za tiste, ki »iščejo srečo«, bo v dvorani dovolj priložnosti, da se jim pri raznih igrah sreča nasmehne. Za avtomobile bo prosto parkiranje na sledečih parkali-ščih: AmeriTrust - E. 60 in St. Clair; Central National banka - Addison in St. Clair; Broadview Savings - E. 63 in St. Clair; East Ohio Gas Co. - E. 62. cesta; Slovenski narodni dom - Addison in St. Clair. Vsakoletni poletni festival pri Sv. Vidu je tudi veselo snidenje sedanjih in prejšnjih faranov, kajti vsak, ki je kdaj živel v tej okolici, se rad vrača v svojo staro domačijo, kjer je bil krščen, hodil v šolo, se poročil in tudi želi, da ga od tukaj pospremijo k večnemu počitku. Marsikaj se je tekom let spremenilo, a tradicionalna povezanost faranov Sv. Vida ohranja župnijo kot oazo, kjer si more popotnik okrepčati dušo in telo. Župnija sv. Vida vse lepo vabi: Na svidenje! Župnija sv. Vida St. Vitus Summerfest July 13,14, is Calendar of Evepts TJUDay, JULY 13th St. Andrew Ukranian Dancers .. 7:30 - 8 Maple Heights Button Box . 8:15 - 8:45 Alpine Sextet.......9:00 -11:30 p.m. SATURDAY, JULY 14th Travnica Slovak Dancers . 7:30 - 8 p.m. Kres Folklore Dancers.....8:15 - 8:45 Jeff Pecon Band.....9:00 -12:30 a.m. 10K Run Sunday, starting at 8 a.m. SUNDAY, JULY 15th Children's Matinee...Noon - 2 p.m. Russian Byzantine Dancers 2:45-3:15 Lorain Button Box Group .... 3:30 - 4:00 Zagreb Tamburitzans .. 4:15 - 5:00 p.m. Mladi Harmonikarji 5:15 - 5:45 p.m. Korotan..............6:00 - 6:30 p.m. Markic-Zaggar Band .. 8:00 -10:30 p.m. Homestyle Dinners FRIDAY Pig in Blanket or Fish $4.00 SATURDAY Spaghetti & Meat Balls w/Sauce $4.00 SUNDAY Roast Beef or Chicken $5.00 Takeout Orders Available Children s Portion Half Price ' '•‘J.i i'f i >; r.i .nkv.i.« m j < t.t i t.4-m»i t t*t t tv ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE ::x:: Xx' ::::x .. (nadaljevanje) »Japonci nam nočejo plačati osmih milijard vojne oško-dnine,« je govoril minister, »a to ni naš glavni problem. Preveč nas je in presiromašni smo. Prebivalstvo se je po vojni (v sedmih letih) pomnožilo za 25% in povprečen delavec zasluži 40 centov na dan. Vlada je šibka za vodstvo in upravo države, ko tolpe Hukbala-hapov divjajo po deželi, ubijajo in požigajo.« Ministrovo pripovedovanje je razgalilo iste razmere na otočju, kot so bile tedaj povsod drugod po celinskih državah Azije: brezupno siromaštvo ljudskih množic in rastoča propaganda proti zahodnemu »imperializmu«, češ da je edino ta odgovoren za revščino in preobilico otrok. Filipinci, pretežno ene vere, katoličani, s splošnim šolstvom, katero je Amerika uvedla med okupacijo, se niso v teh ozirih razlikovali od nepismenih Indijcev, Malajcev in drugih ljudstev, katerih življenje sem spoznaval v poznejših letih. Z ladje smo oba dneva hodili na izlete po mestu in v »kraljevino« Jahore čez pol milje širok kanal, ki deli Singapore od Malajskega polotoka. O-gromno mesto je povsem ne-azijsko, kakor da bi v njem ne pihali orientalski vetrovi. V resnici bi si v njegovi vročinski sopari zaželel v ozračju kakšne sape. Dež in sonce sta se menjala vsake pol ure; če smo se zmočili, nas je prekipa-joče sonce v naglici posušilo. Ogledat smo si šli predvsem mesto: čiste, široke in ravne ulice v vse smeri, moderen prevoz in dobro urejevan promet, trgovska središča z vabljivimi izložbami kot v Londonu, povsod zahodno blago in izdelki. Raffles hotel je vzlic svoji kolonialni starosti ostal eleganten. V restavraciji so postregli, da bi se lahko kosali z najboljšimi v Evropi in Ameriki. Čeprav nas je čakalo kosilo na ladji, smo si tu privoščili ameriški »stejk«. Po odmoru v umetno ohlajenih dvoranah smo nadaljevali s sprehodi do katedrale svetega Andreja, patrona Škotov, ljudi, ki so v kolonialni dobi v Singaporu največ šteli. Zgradba je ogromna in lepa. A trajen spomin nanjo sem ohranil le zaradi svoje nerodnosti. Po ogledovanju cerkve in njenih umetnin sem se s sinovoma podal na visoki zvonik. Od zvonov z vrhnjega okna, mi je dejal cerkovnik, je hodnik na raven krov nad cerkvijo; od tam se nudi razgled na največje pristanišče na svetu. Ko sem stopil skozi okno na streho, se nisem dovolj pripognil ali pa je bil marmornati odtočni žleb v obliki kozje glave vzidan v ogel prenizko. Stemnilo mi je, obenem se mi je pokazalo sto zvezd. Nič več mi ni bilo do razgleda in vrnili smo se na ladjo. Udarca na stolpu svetega Andreja v Singaporu ne bom nikoli pozabil. Glavo bi moral upogniti drugi dan pred azijskim mogotcem sultanom deželice Jahore, pa sem bil tudi za to prepočasen. Mejo kraljevine tvori Malajska ožina. O kralju tedaj še neodvisne državice se je govorilo, da je čudak, ki rad sprejema tuje goste, da jim pokaže majhno oboroženo armado na slonih, skriva pa svoje dragocene zaklade in nikomur ne pokaže svojih trideset žena. Taksi nas je popeljal v prestolno mesto Johor Baru. Pred lepo palačo (ne spominjam se, če je bilo ime Abukabar palači ali sultanu) se je ravno vršila neka ceremonija s sprejemom tujcev, katerim smo se pridružili. Vse z vladarjem vred in sloni je bilo opremljeno z indijsko in muslimansko slikovitostjo. Z lišpa je odsevalo bogastvo, ki se dandanes redkokje razkazuje. Jahore je bila za svojo obsežnost bogata država, ki ni terjala od podanikov davkov. Sultanu in državi so prihajali dohodki od razpečavanja opija, kavčuka, popra in drugih dišav, še več pa od igralnic. Johor Baru je namreč nekakšen Monte Carlo za Azijo. Orientalci so strastni igralci in ves bogati Singapore je tedaj zahajal v johorske igralnice, katerih zakoni niso omejevali. Poleg tega je kraj užival neprimerno boljše podnebje kot Singapore. Ne vem, koliko je državica Johore neodvisna v novi Malajski federaciji. Da je v časih kolonializma obdržala svobodo, se je imela zahvaliti predvsem sporu med Portugalci in Britanci. Priseljenci teh dveh kolonizatorjev so se tepli med seboj, kdo bo Johore vzel, tako je sultan s svojo deželo ostal neodvisen. Potem mu je angleška kraljica Viktorija podelila kraljevski naslov. Vožnja po dolgi ožini Mala-ka med Sumatro in Malajskim polotokom je trajala dva dni. Pristanišče Penang, ki se je stoletja kosalo s Singaporom kot trgovsko središče, mu je po legi slično. Penang je namreč otok, odrezan od celine. Kakor v Singaporu je prebivalstvo v veliki večini kitajsko, a vlada in vsa uprava je v rokah Malajcev. Ladja se je tu ustavila cel dan. Da se umaknemo silni vročini v mestu, smo se poslu-žili vzpenjače do vrha najvišje gore na otoku. Na višini 2.700 čevljev s suhim in hladnejšim zrakom so nekdanje kolonialne oblasti in bogati trgovci postavili vile. Tu bi bili ostali do večera, a na povratku sem si hotel ogledati rastlinstvo v bregu sredi proge vzpenjače. Tu sem na poti navzgor videl med gozdovi goličave, pokrite z raznoličnim cvetjem; želel sem si ga ogledati navzlic svarilom, da so med cvetjem kobre. Našel sem tako razkošno cvetje orhidej kot v nobenem drugem delu sveta. Nisem stopil več kot nekaj metrov v goličavo in sem nabral vzorce nekaterih bujno razcvetelih vrst. Podobne, uvožene iz Malaje, sem v poznejših letih gojil v svojem cvetličnjaku v Wa-shingtonu, a nikdar nisem imel tako lepih, kot so rastle v svoji domači zemlji. Najdaljša pot na tej vožnji je bila iz ožine mimo Nikobar-skega otočja, čez Indijski ocean na otok Cejlon (danes Sri Lanka, op. ur.). Glavnemu pristanišču smo se približali z južne strani; široka ožina med Indijo in tem lepim otokom je za velike ladje preplitka. To je slikovita stran Cejlona. Medtem ko je vzhodni in severni del pustinjska ravan brez zadostne vode, je zahodni in južni gorat in obraščen z bujno tropsko floro. Kakor Tajpej na Formosi je Colombo pristanišče in glavno mesto države, moderno in v primeri z drugimi kraji čisto. Nikjer ni opaziti hiš prvotnih prebivalcev; vse je zgrajeno po slogu zahodnih mest. fti po lepoti narave, razkošju gozdov, čajnih plantaž, livad in vrtov sta si otoka dokaj podobna. Cejlon je bolj tropičen in nanj so evropski kolonialisti v stoletjih napravili večji vtis kot pa japonski na Formosi. Glavna razlika je v prebivalstvu. Medtem ko je Formosa z izjemo divjakov v notranjščini čisto kitajska, če ne štejemo Japoncev, ki so vladali tod dve generaciji, so na Cejlonu zapustili nekdanji kolonizatorji, Angleži in pred njimi zlasti Portugalci, precej potomcev. Večino, sedemdeset odstotkov, tvorijo Singalezi, drugi so Tamili, pleme iz južne Indije, in Evropejci. V pristanu Colombo smo ostali dva dni. Imeli snio zadosti časa, da smo si prvi dan ogledali mesto. Drugi dan smo napravili izlet v starodavno mesto Kandi. Tamo smo se nekoliko ohladili od tropične vročine. V mestu ni bilo opaziti brezupne revščine kot v drugih krajih Azije, a gonja za zaslužkom s kramarjenjem po ulicah je bila ista. Krošnjarji so ponujali izdelke iz slonove kosti, dragoceno in poldragoceno kamenje, prstane, uhane in drug nakit, zobe in rogove divjih zveri, vezenine in rezbarije primitivnih ljudi, živečih v gorovju otoka. Najbolj vsiljivi so bili prodajalci draguljev, rubinov in safirov; take dragocenosti se kopljejo na Cejlonu ter se prodajajo turistom in izvažajo. Holy Family Society It gives me a great deal of pleasure to announce the Holy Family Society has enjoyed another period of outstanding growth and accomplishment for the first six months of 1984. On June 30, 1983 we announced the fact our Society reached the plateau of becoming a Seven Million Dollar Socie- ty. On June 30, 1984, one year later, our assets have increased to Seven Million Six Hundred and Forty-Five Thousand Dollars. Our Life Insurance Department shattered all previous records of enrollment. This department enrolled one thousand one hundred and twenty-two members. Our Accident and Health Department enrolled six hundred and sixty-seven new members. The total enrollment of one thousand seven hundred and eighty-nine new members in such a short period of time is a true indication that everyone is working very hard to keep our Society moving ahead towards its goal to “PROTECT THE CATHOLIC HOME AND FAMILY.” On behalf of the Officers, Members and Friends of the Holy Family Society, we welcome «ach and every one of our NEW MEMBERS into our FAMILY of the HOLY FAMILY SOCIETY. We will do our utmost to serve you and we will do our best to merit your confidence in us. “WELCOME”. Fraternally yours, HOLY FAMILY SOCIETY Joseph J. Konrad President The Holy Family Society of the USA ONE FAIRLANE DRIVE, JOLIET, ILL 60434 Since 1914... The Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family an^ community. For half-a-century your society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only. LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a society of Catholics mutua ly united in fraternal dedication to the Holy Family °f Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspirin to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls- 4. Participating in the program of Papal Volunteers o Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba sv. Družine Officers President.............................Joseph J- Kof]ran First Vice-President......................Ronald ^e;rfa Second Vice-President.....................Anna JeriS r Secretary..........................Robert M. Treasurer............................Anton J- Smre j Recording Secretary.............................. Nancy c First Trustee...........................Joseph Sink°v ^ Second Trustee............................Frances Kir^ Third Trustee..........................Anthony Tonla^l|a First Judicial..............................Mary ^ Second Judicial............................John Ko^ Third Judicial............................Frank T°P Social Director.............................Mary Lou ^ Spiritual Director........Rev. Lawrence Grom, 0- Medical Advisor..................Joseph A. Zalar,