Edini slovenski dnevnik -: t Zedinjenih državah Velja za vse let- . . $3.00 Za pol leta .....$1.50 ■Las naroda List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily 0 in the United States. :- faatd every day except Sodiys —: aid Legal fldidaya. :— < 5lh000 Readers. :• TELEFON PI8A&NE: 4687 CORTLANDT. Entered as Becond-Claw Matter, September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TEUTON PISAEHE: 4697 OO&TLAKDT NO. 215. ŠTEV. 215. -- NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 13, 1916. — SREDA, 13. SEPTEMBRA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV Francoske čete imajo velike uspehe na zahodni fronti. FRANCOZI SO ZAVZELI NA VEČ KOT TRI MILJE DOLGI FRONTI CELO VRSTO NEMŠKIH ZAKO-POV. — USPEHI TUDI NA DRUGIH DELIH FRON TE. — ANGLEŽI POČIVAJO. — NEMCEM POVE LJUJEJO NA ZAPADNI FRONTI SAMI PRESTOLONASLEDNIKI. — BAVARSKI KRALJ PRAVI, DA BO NEMČIJA SAMO TEDAJ MIR SPREJELA, AKO BO VIDELA, DA BO ZANJO KORISTEN. Boji z Rusi. Rusi so osvojili nekaj novih višin v Karpatih. — Značilna prepoved. —>• Avstrijska armada. Pariz, Francija, 12. septembra. — Danes so imele francoske čete na sommeskem bojišču zelo velike uspehe. V eni najbolj hudi bitki, kar se jih je vršilo na zahodni fronti tekom te ofenzive, so zavzeli tri in tri četrtine miljo nemških zakopov, in sicer od Oomblesa do reke. Z največjim pritiskom so zavzeli višino štev. 145, Marrieres gozd in cel sistem sovražnih jarkov, namreč od ceste, ki vodi proti Peronne, do Bapamne. Nemške pozicije pri Peronne in Comblesn še niso sedaj v nevarnosti od strani generala Foeha, ki poveljuje francoskim četam, ki so imele toliko uspeha. Napad je bil lako dobro preračunjen in izpeljan, da je večina zakopov padla v francoske roke takoj s pričet-kom bitke. Ko je bilo to storjeno, so čete uspešno prodirale. Za-vzele so višino štev. 14">, nakar pa še Marrieres gozd. Potem so se pa obrnile še proti Peronne-Bapaume-Bethune cesti, kjer so imele tudi precejšnje uspehe. Zadaj za Clery-jem so imeli Francozi tudi velike uspehe. Zavzeli so višino štev. 7f> in na dve milje dolgi fron-1i napredovali za pol milje. Iz ( ombles teče pot naravnost preko Le Foresta proti ('Icrv-jn. To pot imajo zdaj Francozi čisto pod kontrolo, kar se pravi, da Nemci niso več v zvezi s svojimi četami, ki so na postojankah ob cesti. Peronne je zdaj v nevarnosti, da pade, od dveh strani. Kol je gori rečeno, gen. Foch že ne ograža mesta Peronne, pač pa ga čete od severa in vzhoda, kjer so nemške utrdbe že popolnoma razbite od francoske in angleške ar-tilerije. Niti najmanjšega dvoma ni, da bedo francoske in angleške čete tudi tam navalile. Tekom današnjega dne so francoske čete vjele 1,500 nemških vojakov, med njimi več častnikov. Toliko se jih je namreč naštelo, ko je prišlo zadnje poročilo, v katerem je bilo priponmjeno, da štetje še ni končano. Na južnem delu doline Somme je bila artilerija zelo aktivna; infanterijskih operacij ni bilo. London, Anglija, 1*2. septembra. — Na angleški fronti ni bilo posebnih aktivnosti. Nemci so vprizorili protinapad pri <»inchy-ju. ki se jim pa ni posrečil. Angleške čete so vjele nekaj sovražnih vojakov. V splošnem je pa položaj docela neizpremenjen. ' Berlin, Nemčija, 12. septembra. — Danes dopoldne je nemški vojni urad uhzuanil. da so Nemci izgubili v sobotnih bojih Gincliv. Uradno poročilo, ki je bilo izdano zvečer, se pa gla-da se je vršilo nekaj bojev, ki so bili nadvse hudi; sovražnik je imel velikanske izgube. Pri Foreauxu so poskušali Angleži napredovati, toda napad se jim je temeljito izjalovil. Berlin, Nemčija, 12. septembra. — Bavarski prestolonaslednik Rupert je zdaj prevzel vrhovno poveljstvo na sommeski fronti. Njemu se je zaupalo vse operacije proti Angležem in Francozom. Prestolonaslednik Rupert je bil imenovan takrat kot fc Id maršal Hindenburg za načelnika generalnega štaba, vendar tozadevno časnikarji že niso mogli poročati, ker dozdaj še ni bilo uradno naznanjeno. Vojvoda Albreht, wuerttenberski prestolonaslednik, poveljuje pa armadi na severnem delu Somme, ki je pa seveda j>odrejen Rupretu. Na verdunski fronti pa, kot znano, poveljuje nemški prestolonaslednik. Petrograd, Rusija, 12. sept. — Ruski generalni štab poroča, da Rusi prav dobro napredujejo v Karpatih. Zadnje dni so zavzeli več važnih strategičnih pozieij. Kljub temu, da je imel sovražnik na razpolago veliko moštva, miinicije In vojnega materijala, se je moral z velikimi izgubami u-makniti. — Akoravno so dobili Avstrijci zadnji čas velika ojačenja, niso mogli ničesar opraviti. Dunaj, Avstrija, 12. septembra. Poročilo, ki ag je izdal avstrijski generalni štab o položaju na ruskem bojišču, se glasi: Severno od Zlate Bistrice smo odbili vse ruske napade. V vzhodnjera delu Galicije se ni zadnjih 24 ur ničesar posebnega pripetilo. Berlin, Nemčija, 12. septembra. Izza poraza ruskih čel pri Haliczu se ni na vzhodno-gališki fronti ničesar posebnega pripetilo. Samo ob reki Stoli od se vrše manjši spopadi. kjer si čete generala Brusilova na vse mogoče načine prizadevajo premagati našo fronto. Dozdaj so se jim še vsi poskusi izjalovili in so se morali še vedno z velikimi izgubami umakniti. Berlin, Nemčija, 12. septembra. Petrograjski časopis "Reč" poroča. da je petro graj ska policija naščuvala prebivalstvo proti Židom. Po mestu je nrišlo do velikih demonstracijah in krvavih spopadov. Vlada je prepovedala po vse deželi vse socialistične shode. Newyorska Slavka. Avstrijci in Lahi. Družbe se nočejo podvreči razsodi šču. — Promet je vedno slabši. — Delavska zmaga je sigurna. sklepati miru, dokler ne bo sigurna, da bo po vojni stala i in boljšem stališču kot je pred vojno. Izrazil je pa tudi upa nje, da mir ni daleč. Pari«, Francija, 12. septembra. — Francoski finančni minister, ko je pred poslansko zbornico govoril glede novega posojila, je rekel: — Ni ga v Franciji, ki bi dvomil, da ne bi bila naša končna zmaga. Zmaga bo prinesla mir, kakršnega je Fran-eija vredna — vredna vslctf njenega junaštva in njenih žrtev. Parlament je govor pozdravil z največjim navdušenjem. Govoril je tudi ministrski predsednik Briand, kakor tudi več poslancev, ki so vsi izjavili, da so prepričani, da bo končna zmaga francoska, oziroma zavezniška. Ameriški veteran v Nemčiji ne dobiva redno penzije vsled angleške cenzure. Berlin, Nemčija. 12. septembra. Prekmorska poročevalna agencija naznanja, da je v Darmstadtu nek ameriški veteran od državljanske vojne, ki že ni daljčasa dobil iz Združenih držav nobene penzije, Tesar se pripisuje angleški cenzuri. Združene države bodo še enkrat pozvale Avstrijo glede 'Petrolite'. Iz Waliingtona se poroča, da bo državni tajnik. Mr. Lansing, še enkrat poslal avstro-ogrski vladi kratko noto, v kateri bo zahteval, da Avstrija že eukrat ugodi Združenim državam, kar zahtevajo glede napada na ameriški parnik 'Petrolite'. Združene države zahtevajo, da Avstrija obžaluje napad ter da kaznuje poveljnika dotičnega subma-rina, ki je napad izvršil. DENAB SE LAHKO ODPOŠLJE V 8TABO DOMOVINO TUDI PO B&ETŽI&NEM BRZOJAV. Cena kronam je ista kot pri navadnih pošiljatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljie je, da se nam poilje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da se nam ie dopofije. Zdaj je mogoče podati le okrogle svate, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000. Brezžične poliljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa poiljejo' denarne nakaznice po poiti na zad-; nje mesto. Natančno smo poizvedel!, da take poiiljatve dospejo primeroma hitro n sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da poiDjater traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne moro izgubiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako m urine kje kaka na- Kdor želi poslati na ta način de- \ nar v staro domovino, mora na-! tanČno napisati naslov in dodati: poilje aaj as po brastičnem Rojaki, Slovenci, spominjajte se slovenskih revežev kraju! Denar za brezžične brzojavke pošljite po poitnem Money Orderu ali pa gotov denar v priporočenem! pismu, ne pa potom privatnih čekov. Theodore Shonts in Frank Hed-ley, predsednik in glavni ravnatelj newyorskih železnic, sta včeraj enostavno rekla, da se ne podvrže-ta razsodišču, kot je zahteval Public .Service Commission. Vnijski voditelji so že včeraj zvečer izjavili, da bodo šli h konferenci, katero je sklicala omenjena komisija, toda izjavili niso, kako stališče bodo zavzemali napram predlogu za razsodišče. Shonts je tudi naznanil, da ne bo prišel nazaj v službo niti en štrajkar. Pristaniški delavci bodo zastavkali. Sinoči je bilo naznanjeno, da bodo tekom , par dni zastavkali vsi pristaniški delavci, namreč tisti, ki prevažajo barke in vlačilne čolne iz enega konca pristanišča do drugega, kakor tudi nekateri delavci ki delajo v Inki. Ako bodo ti delavci res zastavkali, potem bodo družbe, kakor tudi celo mesto, zelo prizadete, kajti potem ne bo prišlo v mesto več premoga, katerega se potrebuje v elektrarnah. Zastavkali bodo iz simpatije do železniških stavkarjev. Velika nesreča. Včeraj se je na Tremont Ave. in Boston Rd, v Bronxu, N. Y. pri-godila velika nesreča, ko je neka cestna kara, katero je vozil skeb, zavozila v nek motorni voz. Dve o-sebi sta bili na mestu ubiti, ena u-mira, devet je pa zelo opasno ranjenih. Tekom dne je bilo na cestnih, kakor tudi na podcestnih in nad-eestnih železnicah, veliko kolizij, pri katerih je bilo par oseb ranjenih. Promet oviran. Promet je z vsakim dnem slabši. Na podcestnih železnicah je še nekak red, to da na nadcestnih je pa vse narobe, kajti skebi so tako zmešani, da ne vejo kje se jih glave držijo. Zvečer in zjutraj so vlaki tako polni, da je treba pol ure čakat, na postajii da se posreči priti notri. Ljudje visijo na vseh koncih, kjer se jim je mogoče oprijeti. Iondje hodijo. nikdar niso bile ulice v New Yorku tako napolnjene kot so zdaj. kajti tri četrtine ljudi, ki so se dozdaj navadno vozili, zdaj hodi. S tem pokažejo, da so njihove simpatije s stavkarji. Mnogi hodijo po cele ure, da pridejo doHLov. Razni lastniki tovornih avtomobilov. so dali svoje vozove na razpolago. da se vozijo delavci iz njihove okolice na delo in. z dela. Skebov je vedno manj. Ze včeraj smo poročali, da se je v New Yorku zgodilo nekaj nenavadnega, namreč, da skebi štraj-kajo. Družbe jih imajo vedno manj, vendar zdaj jih imajo še toliko, da ni promet čisto zavstavljen. Ti skebi so najbolj sumljive osebnosti, kar jih je bilo kdaj videti na newyorekih vogalih in po klopeh v parkih. Stavkokazi, ki so imeli se količkaj ponosa in časti v sebi, so takoj prve dni zapustili delo in se pridružili štrajkarjetn. Zmaga je gotova. Kljub temu, da so se družbe dozdaj poslužile že vsakega sredstva, ki jim je na razpolago, da bi zatrle stavko, so delavci vseeno docela prepričani, da bo zmaga njihova. Družbe se bodo uklonile, ko bodo spre vid ele4 da je promet vedno slabši. Kdo kontrolira newyorške želes- Vse newyorike prometne zveze kontrolira J. P. Morgan. Dognalo se jev da družine temu mogotcu $10^)00,000. &H v Italijani so baje odbili vse avstrijske protinapade. — Na soški fronti je mirno. — Avstrijsko poročilo. Rim, Italija, 12. septembra. — Avstrijske čete so vprizorile hud napad na italijanske pozicije, ki so jih bila laške čete v teku zadnjih dni zavezle od Avstrijcev. Vojni urad danes uradno naznanja, da so Lahi ta napad uspešno odbili in povzročili Avstrijcem-veliko izgub. Italijanske čete so tudi napredovale pri Vali a rs i in Posina dolini. Manjši boji so se vršili na Monte Lagazzuoni, kakor tudi v Trave-nazes dolini. Na soški fronti je vse kot je bilo. Sovražni zrakoplovec je vrgel par bomb na Gorico. Dunaj, Avstrija, 12. septembra. Avstrijski vojni urad danes poroča, da so se vsi nadaljni laški poskusi ponesrečili. Med Adiško in Astieo dolinama so Italijani napadali, toda hrabre avstrijske čete so vse napade odbile. Avstrijski zrakoplovci so bili zelo aktivni. Nemci so zaplenili v Belgiji 150 milj ono v dolarjev. Haag. Nizozemska, 12. septembra. — "Belgisch Dagblat" naznanja, da so nemške oblasti v Bruslju zaplenile 30,000,000 funtov ali okoli $150,000,000, ki so bili v zakladnicah Belgijske Narodne Banke.— Časopis nadalje pravi, da so nemške oblasti ponudile petodstotne o-bresti ter pravijo, da bodo denar vrnile čez dve leti po končani vojni Morgan v Angliji? Zastopnik newyorSkega lista World" je sporočil, da je iz zanesljive strani zvedel, da je J. P. Morgan, znani ameriški financir. že v Londonu ali bo pa v najkrajšem času prišel tja. Imel bo baje neko posvetovanje z angleškimi ministri radi nekih Linančnih zadev. Morgan bo šel tudi v Pariz, kjer bo imel iste opravke kot v Londonu. — Pozor pošiljatelji denarja! poita, ki je namenjena is v Avstrijo in Hsnattjo ter ■prejemamo tearna poiiljatvedo preklica le pod pogojem, DA O TILED VOJNI IZPLAČAJO MOGOČI Z ZAMUDO. DZHAB BO V NOBENEM SLUČAJU (ZGUBLJEN, ampak naatatft sa~ morejo le nmnde. Ml jamfime sa rsako denarno poiDjiter toUko ten, da se izplača •lov. Ivtotako nam jam&jo ljtva ameriška baak% a smo sedaj t srni radi vojne te ljaajm« Oeno: K f K s .85 | 120.... 16.20 10.... 1-50 | 130.... 17.55 15.... 2.20 j 140.... 18.90 20.... 2.85 | 150.... 20.25 25.... 8.55 j 160.... 21.60 30.... 4-20 1 170.... 22.96 35.... 4.90 j 180.... 2430 40.... 555 j 190.... 25.68 45.... 6.25 j 200.... 27.00 50.... «•90 1 2G0.... 33.75 55.... 7.60 j 300.... 40.80 60.... 8.23 j 880.... 47.25 66.... 8.95 j 400.... 54.00 70.... 9.60 j 450.... 60.75 75.... 10.30 j 500.... 67.50 80.... 10.95 j 600.... 81jOO 85...« 11.65 j 700.... 9450 80.... 1230 j 800.... 108.00 100.... 13.50 j 900.... 12150 110_____ 14.85 j 1000.... 182.00 K6r seadaj cew i denarje a konj mk da a menjajo * amo prta rmSimaJ l po lajni ffVjifll MB ah Ib bomo ti adl sekam te* pe njih. — Vdailh m be sfoc tO* da dol bi a*. ■C L.| maaj. 1 S dospe p® m n nj vodi per flat Imb SKL ko dob L BMtoviQ Hat t nI ■t se prt MS MM M da ia vi Napredovanje v Dobrudži. Kabinetna kriza na Grškem. AVSTRIJSKI GENERAL, KI JE Tirat. NALOGO BRANITI TRANSILVANIJO, ODSTOPIL. — RUSKI NAPADI V KARPATIH. — TEŽAVNO STALIŠČE GRŠKEGA KRALJA. — NOBENIH GARANCIJ ZA GRŠKO. — RUSI SO SE MORALI V DOBRUDŽI U-MAKNITI. — BOJI V GOZDNIH KARPATIH. — ZA-IMIS PRI KRALJU KONŠTANTINU. Dunaj, Avstrija, 13. septembra. — General Planzer Baltin je zaradi svoje bolezni resigniral. Avstrijski cesar Franc Jožef je sprejel njegovo resignacijo. Generalu je bila poverjena obramba Transilvanije ob rnmunski fronti. Petrograd, Rusija, 12. septembra. — O bojih v Gozdnatih Karpatih je bilo danes sledeče uradno sporočeno: — Pri reki Bjali Ceremosz se je posrečilo našim delani zavzeti nekaj važnih sovražniških postojank. Sovražnik je bil vprizoril nekaj protinapadov, ki se mu pa niso obnesli. Nadalje so zasedle nase čete tudi severni obronek gore Kapul ter neprestano zasledujejo umikajočega se sovražnika. Pri zavzetju obronka smo vjeli 13 častnikov in 900 mož. Berlin, Nemčija, 12. septembra. — Uradno poročilo se glasi: Balkansko bojišče: — Nemške in bolgarske čete ne prestano prodirajo pod poveljstvom generala von Ma-ckensena. Fronta avstrijskega prestolonaslednika: — V Karpatih smo odbili vse sovražniške napade. Pri neki priliki smo vjeli 170 ruskih vojakov. Berlin, Nemčija, 12. septembra. — Vrhovno poveljstvo turške armade poroča: — V bližini Dobriča v Dobrudži so poskušali Rumuni in Rusi nekoliko prodreti, pa smo jih mi in Nemci pognali 7. velikimi izgubami v beg. Na rumunski fronti ob Sedmograški vlada skoraj popolen mir. Situacija se ni zadnje dni čisto nič izpre-menila. _ London, Anglija, 12. septembra. — Iz današniih poročil je razvidno, da hočejo Nemci in Bolgari na vsak način zavzeti Bukarešt ter da se že pripravljajo na prehod preko reke Donave. Iz Bukarešta poročajo, da je koncentriranih med Svistovo in Silistrijo veliko število nemških in bolgarskih vojakov, ki neprestano obstreljujejo riununske pozicije na severnem bregu. Donavo bodo poskušali prekoračiti pri Tutrakanu in Silistriji. Petrograd, Rusija, 12. septembra. — Iz zanesljivega vira se je dozualo, da namerava močna rumunsko-ruska armada vdreti v Srbijo ter prodreti do orientalske železnice. London, Anglija. 12. septembra. — Neka tukajšnja brzojavna agentura je dobila iz Bukarešta porodilo, da so Rusi napadli bolgarsko pristanišče Varno s suhega in morja. Bolgarsko civilno prebivalstvo je pristanišče že pred par dnevi zapustilo. Berlin, Nemčija. 12. septembra. — Zavezniki so zopet zaceli s svojo ofenzivo v MacedonijL Najhujši boji se vrše ob reki Stnrnii. London, Anglija, 12. septembra. — ^Zavezniška o-Fenziva v Macedoniji prav izvrstno napreduje. V bitki ob Strunu, ki se je vršila 36 ur neprenehoma, so bili Bolgari popolnoma potolčeni. Angležem se je posrečilo zavzeti vas Nevoljen. ležejo na levem bregu reke, Strume. Atene, Grško, 12. septembra. — Danes '^poldne je izroril ministrski predsednik Zaimis kralju svojo denii-sijo. Izjavil je, da mu ni mogoče rešiti raznin zapletlja-jev, ki so nastali zadnji čas. Ko ga je naprosil grški kralj, da naj ostane, in ko so mu izrekli zastopniki zaveznikov svojo zaupnico, je slednjič vendarle še ostal na svoiem mestu. Atene, Grško, 12% septembra, — Več članov kabineta .ie danes izjavilo, da sedanje ministrstvo ne more več izvrševati dolžnosti svojega urada. Uradni krogi so mnenja, da je kabinetna kriza neizogibna. > Francoski poslanik je dal danes odstraniti francosko zastavo, ki je vihrala nad njegovim poslopjem. To je storil zategadelj, da bi se prebivalstvo preveč ne razburjalo. Delavski nemiri se nadaljujejo. Včeraj so zastavkali uslužbenci cestnih železnic. Boje se, da ne bi zastavkali tudi brzojavni in poštni uslužbenci , If »^Anglija, 12. septembra. — Zavezniki ne bodo dali Grški mkakih koncesij, tudi če jim se pridruži. Grška je zamudila ugodno priliko, ker ni napovedala vojne tedaj, ko so ji zavezniki ponujali vsakovrstne koncesije. V slučaju, da se Grška zdaj umeša v vojno, ji ne bodo dali zavezniki drugega kot municijo in drugi vojni material. Venizelos je še vedno prepričan, da bo prišel na po- GLASNARODA^ SEPT. 1916 r-GLAS NARODA"! L im*mte m MH sni Mlliill W KOVXKIO PVELIJUUI Is jtorparttiMu) BAKBMK. IvOUIS BBNTSDH, VUmi «f ud ftddiwM of tbon ■ Cortland* Str IcttUk Mwm T«f Cltjr t; M. Tiijft usft m Cam*At anm^m«« • ■ noma zdrobiti silna zavezniška NAHODA" lltllji TMl 4 1 »Turrit nedelj In mraonlkov; "flfcAl N A I O D r <~V«U« «a the People") Irttn dej exeept Bodali Holiday«. Advertiewat ea festtsi Iv podpise ta frioMoJefa« «M mm m aiecorou petnieg i Money Order. XVI nriaw>1 kraja naroWKat ftmm. da ee un tudi prejšnje W-WreWiii ei»enl, da Utreji aaj» '_fliai aaelovnlka._ De»iee« ta potLLja.trasi naredil« tS aaelor! MAIODA" Wt B«rtlandt St., New Tet« R9. l^iefoe 4687 Oortlandt. tgl Po vojni. Nemčija in Avstrija imata trdno življenje. — Navidez sta podobni pravljičnemu zmaju, kateremu so s.-k.ili glavo za glavo, pa mu jc sproti rasla »lava za glavo. š« le tedaj, ko so mu jih odsekali vseh sedem naenkrat, je storil sv»*>j žalosten konec. Nemška in avstrijska armada >ta občudovanja vreden stroj, z dobrimi strojevodji Vpajo, da bo tudi ta zmaj izgubil vseh sedem glav naenkrat, in tla bo stroj odpovedal ter se morda za vedno vstavil. Ko je pred dvemi leti napovedala Nemčija Franciji vojno, so vsi mislili, oŽne in, res, usmiljenja vrtnine. Ija že povzročila veliko sitnosti in Ako se človek slučajno pelje na neprilik. j praznik, je na postajah vse polno Ko so Rimljani osvojili to zem-' kmetov v svojih "najlepših" ko nas pošiljajo na delo; delati smo^jo, so jo razdelili med najboljše stumih, da vidijo vlak. Možje, ki morali na cestah in lomiti kamc- vojake, ki so se vdeležili tistih bo- so nekako bolj predrzni, iiodij nje Celo bolni možje so morali de- Veliko je še rodov, katerih gorindol ob vlaku in ogledujejo lati in vsak stražnik je nosil pri praočetje so bili še pravi Rimlja- potnike, zlasti ženske, ter delajo sebi debel bič, k n terena se je po-|ni- ki -dobili to zemljo kot vo- različne opazke, služeval ob raznih prilikah. Hrani' ^h ki so jo osvojili. Dognalo se Klima je v deželi z<-lo neprij«*t-je bila borna j je večkrat, da nekateri teh voja- "a. Poleti je grozovito vroče, po "V Heubergu sem bil en mesec',kov> ki *> te" pa aeznosuo mm Toda zem- in dvajset dni. Xi se mi hotelo, t*to,ta so Ija je kljub temu zelo produk- bi še nadalje prenašat te grozote f0™1' temveč so jo potem pogra- tivna. _ in trpljenje, zato sem sklenil s bill.*e "d ^dov ter tako v se iz Romunije izvaza Dva \ s^oja posestva na enostaven način žita, potem pa olja, na tretjem povečali. Vsaj tako pripovedu- mestu je les in na četrtem pa sol. jejo. i Romunska trgovska mornarica v Za časa turške vlade je bilo nal(*rnem morju zelo hitro raste, to-zemljo naloženih toliko davkov, b' to jt- škodil, da j«* bil v ruda so manjši lastniki zemlje pre-' munskih pristanišr-;!i v«-."- videti nehali kratkomalo obstojati. i avstrijskih zastav kot pa romun- Ztlaj je od '»-'1.000,000 a-krov »kili. zemlje pod kontrolo krone okoli Severno od Bukarešte, blizu 6.000,000, veleposestniki lastujejo1 transilvanijske meje, je kraljevo pa 13,000,000, ostalo je pa v ro- b tno bivališče, nazivlje se tudi kah manjših posestnikov, ki se b tno prestolieo; namreč malo i»nv morajo vedno l>oriti za svoj ob-'sto Sinaja. To je v neki kotlini, stanek. J obdano na vseh straneh z gora-mi, Tekom zadnjih petih let je bilo ,,Jl katerih pobočju stoje lepj vi-v deželi veliko nemirov in «ličnih h*, obdane z b-pimi vrtovi, sitnosti, katerih vzrok je pa ved-j Kraljeva vila j<» nadvse bogato ne najti le v slabih postavah gle-, okrašena. Nekoč je nekdo rekel, de lastovanja zemlje. j.t j»- nedavno prinesel sledeče: N«-ka deklica j«- prišla na tukaj-brc/. šnjo glavno pošlo in pri oknu, kjer se pro pf., 200 po 20 pf. itd. Ko je imela v*e. kar je hotela, je s strahom vprašala, koliko stanejo. Uradnik ji je povedal ceno. na-Kljub vsem lepim obljubam nisem kjlP j,. p]ai-al:i ju pripomnila, da slišal nič o njem do eno leto po- st, j(. bala. da so s.- tudi že znamke zneje, ko ga je rojak Strniša iz podražile, nakar j.-zadovoljna ml-Pittsburgha iskal v Glasu Naro !) Soutt' < bicn^o, 111. Prišel je ob nekako de.eti uri zve-' zvedel. «*ei% ko sem ž« spal, utrujen od HRVAT, poli težkega dela. Otri»ci m ž«-na pa tremi tovariši pobegniti, liva iz med teh treh tovarišev, po imenu] Keorkow in Mazairiane, sta pripadala mojemu polku, tretji, katerega ime je Markow. je služil pa pri 102. infanterijskem polku. V noči med 22. in 23. majean. smo odstranili v naši baraki eno desko in se po zemlji plazeč prikradli do prostega polja. Odstraniti smo inoniii dve steni bodečih žic, toda nek kol je padel na poleg ležečo desko, kar je povzročilo hrup, da je nas zapazil stražnik in vstrelil. Toda dobre noge so nam pripomogle, da smo ušli v noči. Pet dni smo hodili, ne da bi bili tekom tega časa enkrat pod streho, niti nismo uzdi drugega kot tisto, kar smo imeli v žepih iz tabora. Bili smo premraženi, vsled česar smo sklenili, da si napravimo ogenj. Toda ogenj je nas izdal in bili smo zopet vjeti. Dali so nam nekoliko hrane, nakar so nas zopet poslali nazaj v Heuberg, od katerega smo bili takrat, ko smo bili vjeti, Ž3 35 milj oddaljeni. "V kampi so nam odvzeli vso obleflco, ki smo jo imeli na sebi. nakar so nas postavili pred cel bataljon vojnih v jetnikov. Ko smo stali pred imnožico vjetnikov, so nas dobro preteph z vrvjo. Potemj vstajj s0 je prieelo govoriti, da jo so so potem nastanili, razmnožili raJ ui potrebno misliti, da sem jaz st nas zaprii tin tedne, kjer smo,1)odo kmetje enkrat tako posvetili in tekom stoletij priborili o/.em-J brez Nwkopal sem si jih mno- , go pri tajniškem poslu, ker sem Madžar se takim izvajanjem1 vedno «P»^val pravila. V dnu videl, odkar je bila francoska re- smeje in pravi, da ne ^ame ta- srea me pa bo,I» ko 1111 1'lu,*ie ta volucija. jfcim čenčam, češ, da je nemogoče,Isra,,lot 1,1 U,ko a srca Življenje na deželi, na kmetih, tla bi tako mirno ijluistvo prišlo'J*°; Storilo se je razlikuje od živlienia v i -r Pii7>iviiiitii< i z zeno mestu. š«- čuli. Moja žena- ojiroma njego-va sestra dala mu je ve«"erjo in potem je šel spat na takozvam« "šando"'. .laz sem vstal kot obi čajno in šel n.l delo. ne da bi kaj vedel. Potem pa pride on k /oni in ji med za jtrkom toži, da ž-1 dolgo ne dela in jo pro-.i za nekaj denar ja, katerega pa seveda ni dobil, i kar sama nim.iva. Zato je porabil drugo priliko ter počakal pi«mo • nošo, ki pride vsak dan med 11. in 12. uro že skozi osem let, mlka-stanujem na i-stem mestu. Moja hči prinese časopise in pisma, ka ; terih dobim več kot tajnik društva sv. Barbare št. 71, in m«*d temi pismi je bilo tudi pismo, na siovljeno na rojaka Mihaela Kar liča, blagajnika društva "Triglav" .št. 82 S. N. P. J. To pismo j • v/. 1 ta vagabund in >«* ni oziral na u-ptnnin moje 14b-lne hčere, ki mu j«' rekla, da to pismo Mr. Kar-liča. On je enostavno »wlgovoril. saj ga poznam, in pismo odprl ter kje je ALOJZIJ n a če lirsančk, i/. Sv. Mihaela jiri N<»v«-in mestu. Pred tremi meseei sva skupaj jM-člahi in ko s* m prLšel domov i/, silita, sem našel kovčeg o«iprt in manjkalo mi j«' $53, on je pa neznano kam izginil.Kdor ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj ve pa s.im javi na 1'eiitral Police Station, ali pa John Jakše, Boz. 38. Canons- bnrsr Pa. 13-14—9 PREŠLE SO MU BOLEČINE V KRIŽU IN L E D I C A H. II. II. von S-blic k, slavnoznani naravni zdravnik in tovarnar Bol. garskega Krvnega t'aja, kateri je s stoinstotisoč bolnimi v stani zve- vzel priložen ček v vrednosti »'» dobiva (xl onih, katerim je glaseč se na ime Franka Popotni-j Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdrav-ka. Ta ček je pmlpisal na ime mo-'je. eeb- kup.- zahvalnih pisem, je ju žene Marije Budna in odŠ»-l naš rojak Josip Takae. P. O. hov brez slovesa. V obupnem strahu 3. Mel)ou«-l|. \V. Va. pisal sletle-so gledali za njim. .Moja žena m i j če pismo: je to povedala šele dne 30. avgu-j "Pošljite mi za priloženi dolar sta in v toliko je tudi ona zakri- še eno škatljo Bolgarskega Krv-vila, ker mi ni takoj povedala. Po-| nega t aja. Pozneje hočem še za stal družb to. oj | »o veti a! sem žrtev izvržka človeške in moral sem povrniti svo- i kar je bilo seveda edino prav,! cel mesec in zahtevali, da se ie gem stoletju osvojile Daeijo in l>a to še ni vse, odvzel mi je tudi nekaj zemlje razdeli. Uspeha niso province ob gorenji Donavi. Pra-!^atero sem vedno i imeli nobenega. To vstajo so za- v i jo, ko so bili Rimljani pregnani,!*"10'- Sm,'!o trdim, da ni človeka, trli z na j krutejšo silo. Po tisti jih je veliko ušlo v gorovje, kjer tlil. ne. 1IUt'1 t,uli sovražnika, to- skoro umirali gladu. Ko so nas iz-| vladij bogatašem in raakošnežem, Ije, katerega imajo zdaj. pustih jaz nisem mogel hodi i da svet ni nitedar kaj taUe2a vsled slabosti. Pilati so ime v bolnico, kjer sem ostal deset dni. 4'Takoj, -ko smo mi trije ušli, so vsem na vrhu glave ostrigi i lase v podobi križa. Naše trpljenje se f,iavnern je nadaljevalo in do 25. junija je s^oro nj4-umrlo v našem taboru 2,000 vjetnikov. Povedali smo stražnikom, da, ako se bo to trpinčenje ie na- se zelo daljevalo, se bomo uprli in q>ustili, opoldne kos pokvarjene klobase da nas bmla straže postrelile. Iz-in štiri kuhane krompirje; zvečer vajali smo enoglasno, rajše -umrli kot pa še nadalje pre-} govora. Ljudstvo veruje še črno kavo brez slad- od življenja v \z Cezarjevih legij. Civilizacija ni Dokazov ni lukakHj( moglo to ali ono pribiti. Tozadev-J ni m raziskovalcem je najveeja u-' ganjka. odkod je ta narotl priše!. Romunei so z ozirom na obliko telesa podobni južnim Italijanom, da bomo a _ u " - - . " . ..... loda v svojem obnašanju so pa - .. '""idernih organizacijah ni nob?nega I>opalliams tla sva bila i sporazumi j ena in da sem druge naročiti, ker ta čaj je ozdravil moje bolečine v križu in letlieah." Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet mesecev, pošlje za £1.00 kamorkoli, v Canado za 31.12: Marvel Products Co. 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Pripomba: Ako hočete pošilja-fev osigurati, poriiite 10c. več. X>rišla v gorsko vasi in izolirane naselbine na ogromnih ravninah. Življenje na dežpli je skoro še ravnotako, kot takrat, predno je nemški princ prinesel v Rumunijo svojo kulturo. O mo- .ia hi se^/MwrnvYmmrrm našali to postopanje. Obvestilo se H-na zuanu(.nja in prikazni, po ka-je nas, da se naj ne spozabimo, tepih ^ ravna y iivijonju. v paziti, da se postopa z nami neko-|Sfa pa zopet korja. 14Vsaik dan so nas postavili v vrste; črti, tako, da je bilo natančno štiri pedi razdalje med vsakim. Na- Uko boljše. Naša hrana je postala j ni drugega, kot velik boj za obsta-to smo morali korakati mimo;boljša in naše straže so postalejne^ straž, da so nas preštele. Ob ogra- —1------ 1—T>~ *"---- ji so stali stražniki z biči in zdaj _ _ _ tega zdaj onega ošvriknili. Ako je dobivali pisma, denar, 'kakor tudi kdo vprašal, zakaj ga je vdaril, jej druge stvari iz Rusije. dobil zasmehljiv odgovor, češ, da je to dobro za njegovo zdravje. <;Tudi patrulje so imele naročeno, da pretepajo vjetnike. Ako se, 'Ko sem vdrugič poskusil po a razlikujejo od njih. na raz- xjihov jezik je pa zelo podoben , latinščini, italijanščini, franeošei- stati smo morali v ravni prehitro, in kmalu nato je bilo o-| Naivečia" do-odka v živlienin in dni=iin sli,:*nhu Jezikom. ~ .. . , i Kdo zna enega teh jezikov, se po-zemtev m smi-t vse drugo luoma lahko riuči tudi romun-|i" "iugega kot velik boj za obsta- skeirm . , ^ . j nek, vse drugo ni drugega kot .T , , , . malo manj brutalne. Pretepanje revŠeina in trpljenje. Naj ve.? ljudskih Ingend je o je prenehalo. Odtakrat naprej smo Mladost dečki ali deklice je na Rimljanih, "njihovih praočetih". meni ena le pripravam že nitovan-!Xjihuov.° ^enitovanje in pogreb ski slam osti. Takoj potem pa, ko s,ta baJe ^"nekoliko podobna rim-je enkrat ženitovanska eeremoni- sk"n tozadevmim obrhom. Tud, begniti, sta bila z menoj tovariša ja končana, .prično misliti na pri-'nj,h.ove narwlne V**™1 ** -^»kajo Gluszkow in Pankraszenka. Skoro prave za veličasten pogreb. Ro- ° nj,hovlh P^nikih. smo bili že v Sviei, ko so prišli za' mnnija je dežela lop i h pogrebov.' Ko so Romuni pred petdesetimi je kaikega vjetnika našlo, da je1 nami krvni psi (žendarmerijski Družine spravijo skupaj vse, kar vrgli od sebe turški jarem, spal, kadar ni bilo dovoljeno, je'psi, ki zasledijo zločince, ako se imajo pri hiši, samo, da peljejo n*so imeli t»kih ljudi, karterim bi bil t ep en; ako kdo ni prav po-1 jim da v gobec kak predmet, ka- mrliča štirje konji. Lep pogreb je izročili svojo vlado, vsled česar se zdravil stražo, je bil tepen; ako jej terega je prej dotičnik pri aebi no- edina razkošncust, katere si nava- je treba drugam obrniti za kdo zbolel, je bil tepm, namesto, sil), ki so nas zasledili, nakar smo den Romune« privošči na zemlji, kakega prinea. Ta čast. je zadela da bi tmu dali zdravniško pomoč.] bili zopet vjeti. Topot nismo bilij Industrija je pravzaprav v ro- hohenzollernskega prinea Karla, "Toda, to še ni bilo vse. Nemški tepenI, pač pa smo bili 16 dni za- kah žensk. Ženske tudi opravlja- ki je bil pa bolj v oddaljenem so-vojaki so hoteli-imeti iz naših vo- prti. večinoma vse delo. Doma, na rodstvu sedaj ne vladajoče druži- jakov šalo in zabavo. Zahtevali soj "Potem so nas vedno prestav-'polju, kakor tudi izdelujejo rasi- «e v Nemčiji, od vjetnikov, da 80 skakali čez Ijali, delali smo v raznih krajih, lične stvari, zlasti kar se tiee .ple-' Kari je obdržal naslov prinea kako eV^ii 1 • *—-- ' - , j— -- i.x. -.oc^ ^ ^ jp naelel na- je bilo smena, da bi iMemci Rmanu sva z Ixluazkowom a»pet dne IS. za svoje družine. I slov kralja. Umrl je kmalu po pri- popokali. Počenjati smo morali ta- -marca, 1916, pobegnila. Gluszkow y Romuniji ima vsa-ka vas ne- črf> smrtnih slučajev v celem letu 1915., v katerem je šteta provizija plačana pri nakupu obvoznic ali "Bondov". Ti stroški se smejo računati smrtninskemu skladu, po postavi te države. Pri izplačevanju smrtnine smo bili brez vseh nadleg od strani dedičev in se ni pojavila nobena sodnijska razprava v teh zadevah odkar »lednota obstoji. Veliko teh smrtnin je bilo izplačanih direktno dedičem. V slu-čajih pa, kjer so bili dediči mladoletni, se jih njih dedšeina poslala na blagajnika neizplačanih smrtnin. kateri hrani v svojem oskrbovanju dne MO. junija $30.000.00. Pri izplačevanju smrtnine, bodisi direktno na dediče ali pa na blagajnika neizplačanih smrtnin, je Jednota vedno vzdrževala svoj rekord za točnost. Sieer v nekaterih slučajih so se prigodile zamude vsled neizogibnih vzrokov, katere so pa bile rešene takoj, ko se je ustreglo opravičenim zahtevam glavnega urada. Nekateri zastopniki se protivijo temu, da se smrtnine ne pošljejo vkupno na nje kot uradnike društva. Kakor je vsem znano, je Nadzorni Odbor odločil julija 1914. da se smrtnine delijo med dedi-iV v glavnem uradu, toda predno se to zgodi, se imajo poslati vsi pogrebni računi v pregled in izplačilo, če niso plačani, in sieer do meje, katero določajo pravila. Povod do tega sklepa so nam dali nekateri zastopniki, kateri niso vestno opravljali svojega posla in vsled tega je glavni urad imel veliko sitnosti pri zaključevanju dotienih smrtnin, v toliko, da smo bili prisiljeni poklicati Surety Družbo, da je zadevo za nas zaključila. S tem sieer se ne krati poštenje ostalih zastopnikov, veliko jih je. kateri opravljajo ta urad že mnogo let pri svojih društvih. Vsem tem se glavni urad opravičuje in prosi, da razmero uvi dijo v pravi luči. Ako bode konvencija zadovoljna, da se takole posluje še nadalje, bode potreba znižati poroštvo krajevnih zastopnikov, na primer na svoto $500.00. I \ FINANCE JEDNOTE. V letu 1915 se je nabavilo do $20,00Q.00 munieipalnih obveznic ali bondov. z ozirom na ukrep zadnje konvencije. Ker pa to malo investiranje danes še nikakor ne zadovoljuje zavarovalnih komisarjev držav, v katerih poslujemo, bode potreba še nekaj u-kreniti v tem oziru. Po postavah teh držav, mora Jednotin denar nositi najmanj po 4 odstotkov obresti, da na ta način v nekoliko pomnožimo rezervni sklad. Pri tem hoeem cenjenim delegatom in uradnikom pokazati zapreko, katero ima glavni odbor pri takem investiranju. Po sklepu zadnje konvencije, se imajo kupiti le nuinicipalne obveznice ali bondi, katere je pa včasih težko dobiti po ugodnih ce nah in pa da bi nosili 4 odstotkov čistih obresti. K temu pripomoči je edino to. da se dovoli glavnemu odboru kupiti kake druge vrste bondov in pa posojila na 4'First Mortgage" kmetijska zemljišča, katera nosijo od 6 do 8 odstotkov po odbitku vseh nabavnih stroškov.- Sicer se dobijo municipalni bondi po nekaterih krajih, kateri bi nosili po 6 odstotkov, toda, v takih slučajih so okološčine take, da so primorani plačati tako visoke obresti. Munieipala, katera je pri-moratia plačati 6 odstotkov ali več za svoja posojila, se ne dozdeva zdrava naselbina v bančnih in finančnih krogih. Dobimo pa obveznosti na zemljišča, kakor sem omenil, katera so tudi dobra, če so previdno narejena. Sieer to je le priporočilo in se sme sprejeti le v (takem dobrem mnenja kakor je spisano. Ostala gotovina Jednote je naložena v raznih bankah po Združenih državah, kakor sledi: 1st. State Bank, Ely. Minn. (Čekovni promet) Bank, Ely, Minn. • • -r ..........m 1st. National Bank, Ely, Minn. 1st. National Bank, Eveleth, Minn. Miners State Bank, Chisholm, Minn. Braddoek National Bank, Braddoek, Penna. Minnequa Bank, Pueblo, Colo. Central Savings & Trust Co., Barberton. Ohio, La Salle Savings Bank & Trust Co., La Salle, Cleveland Trust Co., Cleveland, Ohio, 1st. National Bank, Roe k Springs. Wyo. 3% 3 % 3% 4% 4?o 4% III. 3% 4% 4% Roek Springs National Bank. Roek Springs. Wyo. 3 7r North Side State Bank. Roek Springs. Wyo. 3fc 3% ,11,124.92 10,468.62 11.458.81 11.377.94 11.016.42 mm Končno se najtopleje zali valujem vseiu ^uradnikom, krajev-'skill in norveških časopisov uradnikom in članstvu splošno, sa naklonjenost in upam, da mi "sraftanju" v Rusiji, zlasti, bode isto še v bodoče dano ohraniti. S pozdravom vsem, ndani Geo. S3iftJB L. Brozich. Evropi po vojii. C'ont. & Comm. T. & S. Bank. Chicago. 111. German Bank of Sheboygan, Wise. Calumet State Bank, Calumet. Mich. 1st. National Bank, Calumet, Mich. Skupna svota naloženega denarja Obveznice ali bondi: School Dist. Borough of Farrell, Pa. Onawa, Iowa, Funding, Village of Aurora, Minn. Refunding Fulton Co. III. W. Matanzas Levee Dist 3% 3 3% 10,799.23 5.484.25 10,354.19 10.346.63 10,765.22 5,050.00 11,470.7S 10,546.87 178,445.04 4Vo% 5,000.00 5% 5.000.00 6% 5,000.00 6% 5,000.00 $198.445.04 pokritje 16.804.61 15,650.10 u Skupno premoženje Jednote 30. junija 1916 Vse te banke so položile poroštva v zadostni svoti uloge. Seveda najlažje uloge so na bankah, toda od bank je težko dobiti po 4% čistega in še posebej' Surety poroštvo, če bi se pa od stranila poroštva, mislim, da bi se tudi od bank dobilo malo več. Cenjeni delegati naj to premislijo, ker od varno naloženega denarja je veliko odvisno, kako hitro pridemo do popolnosti da lahko zadovoljimo postave vseh držav. PRAVILA Namen je bil sestaviti provizorična pravila, da bi se delegati malo informirali o raznih potrebah, toda ko sem prečital razne spise in poročila od raznih delegatov v Glasilu, sem videl, da so mnenja tako različna, da ne bi taka provizorična pravila posebno poma gala in ne bi imela velikega pomena. Da se pa pojasnijo te bolj poglavitne točke, sem bil razposlal posebno okrožnico. Pravila kakor danes obstoje, so sploh in sploh pomanjkljiva in bode potreba vse tu in tam urediti, da bodo društva in članstvo na jasnem glede raznih točk. Glavnim uradnikom je tudi težavno poslovati z pomanjkljivimi pravili, ako pa store kaj na svojo inicija-tivo ali svoje tolmačenje sedanjih pravil, nastane zopet kritika, tako da so ti vedno med dvemi plameni. REVIZIJE. Revizije so se običajno vršile dvakrat na leto in sieer v jann arju in pa juliju v vsakem letu. Dasiravno nam daje to zaključevanje kigig glavnega blagajnika in tajnika veliko truda koncem leta, kadar je potrebno sestaviti letno poročilo za države, vseeno bi jaz pri poročal, da naj ostanejo te revizije kakor do sedaj, da je potem članstvo bolj informirano o Jednotinem stanju. Na teh revizijah se je marsikaj ukrenilo v zadevi tolmačenja pravil, ker so bila pomanjkljiva, in nadzorniki so prišli tudi na nekaj zelo kočljivih vprašanj, nekatera izmed teh so prepuščena celi konvenciji za rešitev. Najvažnejša med temi je točka 270. Pri starejših društvih se je pojavilo, da so v nekaterih slučajih celo vstanovitelji društva odšli v domovino že mnogo let nazaj in tam bivajo po 8, 10 in 12 let. Nekatere članice so v stari domovini, katere so bile sprejete leta 3906, toda v nekaterih slučajih še nikoli bile v Ameriki. Ne zdi se pravično, da bi take člane izločili iz Jednote, kajti nekateri izmed teh so zaslužili gotove zasluge pri društvu, v tem oziru da so bili vsta-novniki ali pa vzdrževalci svojega društva od začetka. Glavni urad je prepustil vse take slučaje za to konvencijo, da se nekaj gotovega zaključi za vse take slučaje. Druga poglavitna zadeva bi bila v obliki nove točke, katera bi nekaj odločila za take člane, kateri nameravajo iti v vojaško službo. Pojavili so se slučaji in vprašanja ob času, ko je bila nevarnost med Mehiko in Združenimi državami. Sploh nekatere države so v-prašale, kaj bode naše stališče, ako izgubimo kaj članov v preteči krizi, na kar sem bil odgovoril, da vse take slučaje reši konvencija. CENTRALIZACIJA. Veliko se piše v glasilu o tej točki Jaz osebno sem vedno bil in bodem za centralizacijo, priznam pa toliko, da v nekaterih slučajih, posebno pri velikem društvu, to malo škoduje, sicer pa ne bi smelo. Jaz sem tudi nadalje prepričan, da, ako ne bi naša Jednota imela centrale za podporo, da v letih 1914 in 1915 bi izgubili mnogo število članov. Delavske razmere so bile zelo slabe vsled vojne v Evropi. Kjer so bile okološčinč bolj ugodne, smo pa imeli veliko poškodb in ako bi se oni bolniki zanašali za svoje podpore od svojih krajevnih društev, bi jo nikoli ne prejeli Sicer ne bodem o tej točki veliko razpravljal, ker so različna mnenja v tem od strani delegatov, kateri so se dozdaj oglasili. Kar me pa najbolj iznenadi je pa, da ravno ona društva, katera prejemajo vedno več podpore, nego pa plačajo za ta sklad Jednoti. imajo največ oporekati centralizaciji. NAVODILA ZA POTOVANJE DELEGATOV NA ZBOROVANJE. (Iz tega poročila, katerega smo šele 11. sept. vprvič prejeli, smo izpustili navodila sa potovanja delegatov, ker so bha še večkrat pri občena v našem listu. Op. nr.) KONČNO. Z 18 julijem tega leta je Jednota doživela 18 let svojega obstanka. v katerem času je napravila ogromno koristi za svoje člane in pa otroke in vdove svojih umrlih. Posebno v preteč en i h dveh letih in pol je glavni urad rešil veliko rednega in pa še veliko izvanrednega dela v Jednotinem poslovanju. Stem bo tudi dovršenih 13 let mojega uradovanja v uradu glavnega tajnika Jednote. Na korake, katere je Jednota storila v tem času, lahko kažemo ponosno, vendar pa tak rekord napredka pri Jednoti bi se ne mogel doseči brez pomoči in naklonjenosti o-stalih so-uradnikov in pa uradnikov krajevnih društev in članstva splošno, katerim gre velika mera hvale in časti, da so priskočili Jednoti in njenim uradnikom v pomoč v kritičnem času, kadar se je borila za obstanek. V veliki meri je vladala sporazumnost med vsemi, člani in u-radniki. Glavni urad skuša iti vsem na roko, vendar pa nobeden ni nezmotljiv in kadar se prigodi kaka krivica, ae drage volje poravna, da ae le prijasno obv V zadnji nedeljski številki new-vorškega lista "Sun" je zanimiv a.249.38 dc^is Edwarda Marshalla, posebni nega zastopnika omenjenega lista 10,468.07 v Evropi, v katerem navaja pogovor z Yvesom Gnyotom, največjo finančno avtoriteto v Franciji, mogoče eelo v Evropi. On je igral v Franciji veliko ulogo. zlasti kar se tiče ekonomičnih in finančnih zadev. Od leta 1889-92 je bil član francoskega kabineta m ko-, tak je tudi zdaj v vedni zvezi z diplomat ičnimi krogi. Zdaj je urednik lista *'Journal des Economiques" in ravnatelj Agence Economique et Financiere, velikega francoskega finančnega zavoda. Mr. Marshall navaja v prvi vrsti Guyotove nazore glede odnošajev med ameriškim in francoskim narodom, česar pa menda ni treba obširneje navajati. Povemo naj le toliko, da je njegovo mnenje, da sta si to dva najbolj sorodna naroda, da je Amerika veliko pomagala Franciji v obupnem boju za svoj obstoj itd. Mr. Edwatrd Marshall ga je dalje vprašal, irako se bo svet od-škodoval za vse izgube v ljudeh, materijalu in denarju, .ko bo končana vojna. Yves Guvot mu j" na to odgovoril : 14 Odškodovati se bo le mogel, ako 1m> naša zmaga efektivna in popolna. Ta zmaga, ako hočemo, da se ne bo več kaj takega zgodilo kot se zdaj dogaja, bo morala imeti posledice, da izgineti Avstrija in Nemčija kot svetovni si li. Moje mnenje je, da moramo zavezniki nastopati napram nemškemu cesarju kot so zavezniki nastopali leta 1814—15 napram Napoleonu. ''Spominjali se še bodete, da potem, ko je bil on strt, so oni, ki so bili primorani se proti njemu braniti, da so ohranili svojo moč in neodvisnost, sklenili, da ne bodo in d-a nočejo imeti žnjim, ka kor tudi z nobenim članom njegove družine, nobenega opravka. Istotako morajo tudi zdaj zavezniki, potem ko bo njihova popolna zmaga, izjaviti, da nočejo ime ti z" nobenim članom Jiohenzol lernSke ali habsburške rodbine nobenega opravka, "Mr. Asquitih, ministrski predsednik naših galantnih zaveznikov — Angležev — je formuliral nekak program, okoli katerega se morajo vsi zavezniški načrti sukati. da bo prišel konec vojne in bo prinesel tudi konec pruskemu militarizmu. Pruski militarizem je pa le mogoče uničiti, da se raz-unijozira nemško cesarstvo. "Ustava od leta 1871 daje nemškemu cesarju popolno moč, da lahko (kontrolira in odločuje v vseh zunajnih in vojaških zadevah za celo cesarstvo. To ne more biti v bodoče, ako -hočemo, da .bomo Imeli trajen mir, kajti »mir, ki je odvisen od milosti enega avtokra-ta, se ne more smatrati sigurnim. "Kot je cesarstvo zdaj konstituirano, mora igrati zdaj Prusija odločujočo ulogo, in sicer vsled ozemlja, katerega obsega, in vsled prebivalstva, katerega vsebuje. Toraj bo potrebno, oko bomo hoteli, da bo mir trajajoč, da se opravi Prueijo tja, ikjer je bila, predno se je leta 1792 razdelilo Poljsko. Province ob Kajnu in Vestfalija pripadajo k Prusiji šele od leta 1815 in takrat jih Prusija še ni hotela. Te province so zdaj industrijski element Prasije in kot take so to tudi vir vsega bogastva in moči. Te province morajo postati samostojne in proste -pruskega militarizma. Hanover mora tudi odpasti od Prusije. "Ko se bo enkrat vse lo zgodi lo, bo Prusija zopet tam kot je bila nekdaj, in kot tako je neškodljiva in nenevarna. Talka bo igrala v evropskih aferah le malenkostno ulogo. Ona se je izkazala, da ni vredna, da bi igrala kako večjo uldgo. Niti Nemčija kot eelota ne želi, da *bi kdaj igrala še kako večjo ulogo. Take mirovne pogoje se bo podpisalo s člani Bundesratha, pri -katerem bodo pa izvzeti pruski zastopniki. Tem se sploh ne sme dovoliti, da bi poleg prišli. "Zdaj pa poglejmo, kaj je potreba, da se bo odpravilo Prosijo — Iptko, kot je bila pred vojno. Čehi in Moravci ter Slovaki bodo rm6raii tvoriti neodvisno državo. Transilvanija bo romunska. Ogndca se mora ločiti od Avstrije. Hrvati m Slovenci naj bi tvorili federacijo naj bi se dalo pa nazaj Italiji (!!??). Poljska, skupno z Galicijo, naj bi bila neodvisna država, ki naj bi imela z Rusijo iste odnošaje kot jih imajo angleške kolonije do Anglije. "To bodo posledice evropske vojne, katere vidim jaz in več drugih." Potem ga je pa Mr. Marshall vprašal, kako je z Dardasielaini. "Dogodki so dokazali, da je potreba, da jih dobi Rusija. Dar-danele ne 9mejo biti V rakih kako take moči kot je takozvana oto-nvanska vlada, ki ni nikdar drugega kot trgovska služabnica kake evropske države... " Razne zanimivosti. m kar se tiče hrane. Med drugimi poročili je tudi najti vest, da so aretirali več finan-eirjev v P^trogradu, Moskvi in Kievu. Naj vež je Zidov. njimi tud nek Rnbenstein; dalje je tudi nekaj ruskih Nemcev, ki so vlado sleparili in delali velikanske dobičke na nezaslišen način. Vojaški poveljnik v Petrogradu, ki ima t«' zadeve v rokah, je imenoval posebno komisijo, ki bo stvari preiskala. Domneva se. da to ni le par slučajev, da je vlada na vseh straneh goljufana. Veliki zdravniški uspehi tekom te vojne. London, Anglija, koncem avgusta. — Zdravniška veda je imela tekom te vojne velikanske uspehe. Dogodilo se je že. da je zdravnik ranjenci! premestit mišice, kosti in meso. Nekemu ranjencu je granata odbila tri inče kosti v njegovi roki, nakar je zdravvnik vzel iz nope istega bolnika del kosti in jo vstavil v roko. Roka in noga sta bila potem do-bri. Prosper! te ta na Japosnkem. "Poročila iz Japonske naznanjajo, da niso imeli japonski kapitalisti še nikdar v zgodovini obstoja Japonske tako zlate čase kot jih imajo tekom te vojne. To je namreč vsled izdelovanja munieije in drugih vojnih potreb ščin, ki gredo največ v Rusijo, toda tudi v druge dežele ne gre tega materijala ravno malo. Trgovci so postali skoro v par mesecih največji bogatini na svetu, medtem pa nižji sloji še pojma nimajo o kaki prosperiteti, oziro-roma, vsaj zelo malo. Iz zadnjega poročila Japonske Banke je razvidno, da se ja na Japonskem povečala rezerva zlata za 540,000,000 jenov. Podaniki sovražnih držav na ponskem. Ja- REČIMO SLOVENSKI LAKOTE! NAROD Poleg velikanskega bogastva, kij i ga je vojna nakopičila v malhe ja-' I potiskih kapitalistov, je še nekaj drugega, kar mora vsakega presenetiti, namreč, da uživajo Avstrijci in Nemci na Japonskem, kljub temu, da je Japonska v vojni z Nemčijo in Avstrijo, popolno svobodo. Niti en dan še ni so bili zaprti, temveč se cel čas. odkar je Japonska "v vojni" s centralnimi državami, popolnoma prosto gibljejo. Svoje trgovske zadeve tako izvršujejo kot bi bili največji prijatelji Japoncev. "Japan Times", glasilo zavezniških podanikov na Japonskem, je zahteval, da mora japonska vlada takoj internirati te avstrijske in nemške državljane, toda imel ni niti najmanjšega uspeha. Nemški klubi v Jokohami še vedno eksistirajo. sploh se jih ni še nikdar nič nadlegovalo. Podružnice "Deutsche Bank'\ v raznih japonskih mestih tako poslujejo kot so vedno, poleg tega pa imajo tudi veliko transakcij s Kitajsko, čemer Japonska popolnoma nič ne nasprotuje. Na to je treba, da se misli. Japonci že vedo. zakaj to delajo. Japonska se pripravlja. Japonska se je pričela že v vseh ozirih pripravljati, da ne bo prišla v zadrego po vojni, ne samo, kar se tiče trgovine, temveč tudi, kar se tiče mednarodne politike. Imenovana je bila nedavno neka komisija, v kateri so najboljši japonski državniki, katere naloga je, da prično pretresati, kako stališče bo Japonska zvzemala na mirovni konferenci, ki bo končala to veliko vojno. To komisijo je imenoval ministrski predsednik Okuma; odbral je tudi vseč armadnih in mornariških mož, kakor tudi iz zunanjega urada.— Oni, ki so v ozki zvezi z ministrskim predsednikom, so izjavili, da je zato tudi armadne in mornariške prvake imenoval, ker bo treba tudi reševati probleme radi japonskih ambicij v svetovni politiki. "Gmft" ▼ V nemških listih, ki so ravnokar priHi v Združene države, je več ponatisnjena iz dan- ..... . • - • : ' _____ ... " nasi zastopniki. kateri ao pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi za vse droge t nafio stroko ■padajoče posle. Jcunj Lind, Aik. in akattca: Mihael Clrar. Saa Francises, CaL: Jakob Lovila. Denver, Cele.: Frank Skrabec. Leadville, Cole.: Jerry Jamnlk. Poeble, Cele.: Peter Calls, Frank Janes h ln J ob a Germ. Salida, Cele. in okolica: Lcmls Cartel 1 o. Clinton, Ind.: Lambert Bolakar. Indianapolis, Ind.: Alois Rodman. Woodward. la in okolica: Luku Pod b re tear. Aurora, I1L: Jernej B. VerbHL Chicago, DL: Frank Jorjovee. Depoe. DL: Dan. Badovlnac. Joliet, DL: Frank Laorich, John Za-atel In Frank Bamblch. La Salle, I1L: Mat Komp. Nekomis, IIL in okolica: Matb. Oaft-«bek. So. Chicago, IIL: Frank Cerne ' Springfield. IIL: Matija Barborlt Cherokee, Kana.: Frank KeflaaSk. Oglesbjr. IIL: Matt. Hrlhernlk Waukegan, DL in okolica: Fr. Pet-toTSek In Math. Ogrln. Columbus, Haas.: Joe Knafelc, Franklin, Kana.: Frank Leskove«. Frontenar, Kans. In okolica: Frank Kerne In Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Scbneller. Mineral, Kans.: John Stale. Ringo. Kans.: Mike PenelL Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodoplvee. Calnmet, Hick In okoHea: Pavel Shaltz, M. F. Kobe In Martin Bade. Hanistiqoe, Mich, in okolica: Frank Kotiian So. Range, Mich. In okolica: M. D. Ukovtch. Chisholm, Minn.: K. Zgonc In Jakob Petrlch. Doloth, Minn.: Joseph S harm bon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže Jos. J. Peshel ln Louis M. Perndek. Eveleth, Minn.: JnriJ Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. VeeaL Dibbing, Minn.: Ivao Pou3e. Kitzville, Minn, in okolica: Joe Ada-mlcb. Kaehvrauk. Minn.: Geo. Msurln. New Duluth. Minn.: John Jerlna. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch. Red Lodge, Mont.: Joseph JeraJ. Roundup, Mont.: Tomaž Paulln. Gowanda. N. ¥.: Karl Stern 15a. Little Falls. N. I: Frank Gregorka. Barberton, O. in okolica: Math Kramar. Bridgeport O.: Frank Hofevar. Collin wood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marlnčič, Chas. Karllnger, Jakob Bee-ilk, John Prostor In Frank Meh. Lorain, O. In okolica: J. Kumfie ln Louis Balant. Nilea, Ohio: Frank KogovBek. • Yeongstown, O.: Ant. KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge. Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddoek, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteriek. Burdine, Pa. in okolica: John Dem-Jar. Canonsbnrg, Pa.: John Kokllch. Cecil, Pa. in okolica: Mike KoCerar. Conemaogh, Pa.: Iran PaJk ln Vld Rovanšek. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Brougbton, Pa. hi okolica: A Dem-Mr. Darragh, Pa.: Dragutln 81avt& Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Sobor. Export, Pa.: Frank Trebets. Forest City, Pa.: K. Zalar ln Frank Leben in Math. FarelL Pa.: Anton ValentlntVL Greensbnrg. Pa. hi okolica: Frank Korak. Irvin, Pa. in okolica: Fr. Dcmflar. Johnstown, Pa.: Frank GabrenJa in John Polanc. Lnxerne, Pa. la okoHea: Anton o- fa: Georg Sehnlta. Run, Pa.: Frank MaCek. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jaksbe, L Podvasnik, L Magister ln U. B. Ja-kobich. Sooth Bethlehem, Pa.: JerncJ Ko prlvSek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joeepb SkerlJ. West Newton. Pa.: Joelp Jot an. Wlllcck, Pa.: Fr. Seme In J. Peter- ni>1. Tooele, Utah: Anton Paiat Winterqoarters, Utah: L. Blailch. Black Diamond. Wash.: G. J. Po-rents. Davis, W. Ya. ta okolica: J. Broslch. Thw. W. Va. in okolica: Frank Kod Jan In A. Korenchan. i.t —.. JI^ n it ietaatmer resoir. Joetp Tratnik la Aug. Collander. la: Herontm Svetila la Martin Kos la Joha StampfeL Frank Skok. t A Jootla. YaL GLAS If191» — mmmmBeesssamsBrn^š^mamaiieammm t sviti Barbare DRŽAVE IBVEKNB Sedmž : FOREST CITY, PA. hlllpMlMl 21. IMS t Uni Slede pisma: Mineral, l^ansas, 14. februarja 1916. Cenjena mi sobrata in glav. porotnika. Tukaj vama pošljem pritožbo od dr. sv. Barbare štev. 41 Mulberry, Kans. Postaja se pritožil je zoper glavni urad, namreč da ne posluje pravilnim potom in na nikak način ne sledi ukrepom zadnje konvencije. Teh pritožb je pa v mojem uradu od sledečih društev: dr. sv. Barbare štev. 41. Mulberry. Kans.; štev. 55, Conemaugh. Pa.; štev. 51. Skidmore, Kans.; štev. 37. Radly, Kans.; štev.*47. Franklin, Kans - štev. 18, Fleming, Kans.; štev. 9. Cherokee. Kans.; štev. 92, Edison, Kans.; štev. 13, Mineral. Kans. Toraj vsa ta imenovana društva zahtevajo tla glavni urad upošteva predlog dr. št. 55, namreč da se takoj skliče izvanredna kon-veneija. da se tam ukrene vse potrebno! Toraj tukaj prilagam vama samo eno to je od štev. 41. in vse druge so pa ravno iste. zato se naj razsodi v imenu vseh teh tukaj imenovanih društev! Prilagam tudi od dr. št. 55, da boste imeli bolj natančno pojasnilo'. Ker se pa to že tako dolgo zavlačuje, ker niso vsa dr. še sedaj doposlale svojih pritožb. Ker sem pa bil obveščen, da pošljejo, se je pa to celo dolgo odložilo. Vaju pa prosim, da mi v najkrajšem času sporočita, vajni izrek in vso zadevo, kakšni koraki se naj takoj napravijo proti glav uradu, ker v nikakem slučaju ne vpoštevajo odredbe zadnje konvencije in pa zahtev članstva ! Torej prosim prav hiter odgovor. Z bratskim pozdravom vama udani MARTIN OBERŽAN. Box 71. E. Minneral, Kans. Febr. 24. 1916. Cenjeni sobrat Mihael Klopčič": Tukaj ti pošljem za v razsodbo celo afero, kar ti bo težko za razsoditi, ker mi ne moremo nobenega dobiti, da bi ga za ušesa prijeli, drugače se pa nobenega nič ne prime. Ukreni najboljše, pa vrni predsedniku. S pozdravom (Opomba.) Moja razsodba se glasi: predsednika nadzornega odbora se odstavi, ker je gluh in slep. Glav. tajnika se pa suspendira iz urada in plače do konvencije. M. STEFANČIČ. I. porotnik. Forest City. Pa., jun. 13., 1916. Združeni sobrat M. Klopčič, v Detroit, Mich. Tukaj ti naznanjam, da sem prejel tvoje cenjeno pismo in me jako presenetilo, ker mi pišeš o bolezni. Od moje strani ti jaz želim, da prej ko mogoče okrevaš. Naznanjam, da je tukaj po Forest Citv vedno po starem. Tomšič se še vedno pečla. je kar sam. Za drugo ti je pa znano, kako se ljudje, vsakojako kakor poprej. V nadalje ti tudi naznanjam, da imam tukaj pismo, kjer so predsednika od postaje štev. 27 od porotnega odbora to je Oberžana jako trdo prijeli. On se v pismu izgovarja na te, da ti vso stvar zadržuješ. Ako imaš kaj zapiska, bi jaz tebe prosil, koliko stvari ali slučajev ti je odposlal za rešiti. Kakor se meni vidi, ni on posial vseh slučajev za rešiti. Kakor „ininiri„ r „_________, se iz pisma previdi, on vso krivdo na te zvrača. Ako imaš o tem za- ZAriSSNlK o. SEJE V. REDNE KONVENCIJE DRUŠTVA SV. pisnik, koliko in katere slučaje ti je odposlal za rešiti, mi iste naznani GLAVNI URADNIKI t Prsftwrtalk; JOŽEF FETERNEL, Box M wwock, Pa. 1 podpredsednik: KAROL ZALAR, Box S47, Forest City, Fa. D. podpredsednik: LOUIS TAUCHAB. Box 839, Bock Bprl^p, Wye. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Fa. BlasaJnlk: MARTIN MUHIČ, Box 037, Forest City, Pa. Fsua1«jKeaeo ; JOSIP ZA LAR, 1004 North Chicago St. Jolt«, DLi VRHOVNI ZDRAVNIKI D». HA ITU IYBO. 900 Ofclcajo Bt, JoUst. El. NADZORNI ODBOBt Predsednik: IfJNAC PODVASNIK, 6.125 Station St. E. E., Pittsburgh. Fa. L aadsornlk: JOHN TORNlC, Box «22, Forest City, Pa. IL aadxornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 706, Conemaaga, Pa. IIL aadsoralk: ANDREJ BLAK, 7713 Inler Are, Cleveland. Ohio, POROTNI ODBOIt Piedwdnik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, Bast Mineral, 'j I. porutolk: MARTIN fiTEFANČlC, Box 78, Franklin, Kans. D. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, &28 Daraon At*. R. F. D. L «ia» fWd, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBORI PrsOsednlk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%, BrUgapoit, Ob L apratnlk: ANTON DEMŠAR, Box 135. B rough ton, Pa. IL oprsTnik: PAVEL OBREGAR. Box 402, Witt, IIL Dopisi aaj ss poilljajo L tajniku Iran Telban, P. O. Box TfT, DrnMtrsao glasilo: LA 0 NAROD A"« ■A Zapisnik pete redne konvencije društva svete Barbare v Forest City, Pa., dne 4. septembra 1916. BARBARE V FOREST CITY, PA, DNE 6. SEPTEMBRA 1916. ISrat predsednik Taučar otvori sejo oh pol drugi uri popoldne, i čitanjc »lavnih uradnikov in delegatov; navzoči so vsi. Sledi v glavni urad ni niti ena odločba še prišla za potrdilo ves ta čas. Nadalje ti želim skorajšnjo ozdravljenje in da zainoreš priti septembra ineseea na konvencijo v Forest Citv. Xa veselo svidenje. Te pozdravljam kakor tudi vso tvojo družino. JOHN TELBAN. Supreme Secretarv. Sled čitanje zapisnika četrt«* seje, ki se z malimi izpremembami sprejme. Brat tiostišn želi. da bi si- odboru za apelacijo v najkrajšem času izročilo vs.- prošnje in pritožbe ter druge dokumente, ki bodejo prišli tam v razpravo. Se vzame v naznanje. Predlagano in podpirano, da pov.-rilhi odbor prične urejevati voznino posameznih delegatov; sprejeto. Stavi se vprašanje, ako bode delegatom povrnjena tudi vsota, katero so plačali za spalne vozove. Po kratk laga in je bilo podpirano, da se delegatom in glavnim uradnikom'»v«f«f«0 posvetova! s hratom Stefančičem. kateri je bil povrnejo potni stroški v celoti všlevSi izvanredne stroške katere so 1 ^a zadostuje na takih dokumentih podpis predsednika nad- i.neti delegati i/ države Kansas; predlog sprejet z večino proti trem I odbora- P® kratkem debatiranju se vzame poročilo brata glasovom. j Temu sledi nadaljevanje poslovnega reda'. Predsednik porotnegai odbora nadaljuje s svojim poročilom: med drugim tudi čita pismo! glavnega tajnika, v katerem mu slednji pojasnuje vzrok vsled katerega je bil "Narodni Vestnik" kot glasilo našega društva odstavljen; ni redno priobčeval njihovili poročil, da so bile eene, katere jo Za tem želi brat Gabrovšek v imenu brata Klopčiča vedeti, zakaj ni brat Oberan poslal vseh izrekov in sklepov ter razsodbe porotnega ki debatfse* pred' j °rJ,lt z vec,no Protl trom| Klopčiča v naznanje. POROČILO UPRAVNEGA ODBORA. Predsednik upravnega odbora poroča sledeče: ZAPISNIK UPRAVNEGA ODRORA. Od 27. septembra 1913 do 1. septembra 1916. Cenjenim bratom delegatom in glav. odbornikom S. K. P. D. se dne 4. septembra 191& da računal za priobčeuje njegovih poročil po mnenju glavnega odbora pretirane in. da je bil slednji vsled tega prisiljen glasilo premeniti. Nadalje poroča o zadevi postaje štev. 30. katere bivši tajnik je baje poneveril približno okoli $1300.00 društvenega oziroma postajnega1 „ denarja; da je dotični vsled milosti krajevnih uradnikov še vedno na ' Barba,;e pete redne konvencije veršeče prostem in. ker je za trdno obljubil, da bode poneverjeno svoto v.v Forest pa- kratkem času poravnal, je on kot predsednik porotnega odbora skle-' Potom sklepa zadnje konvencije vršeče se v Pittsburgh, Pa., nil celo zadevo predložiti konvenciji v rešitev. Sledi razmotrivanje Iota l91? in Potoni društvenih pravil člen III.. točka 11. vam tem po-o tej zadevi, kako je bilo mogoče dotičnemu krajevnemu uradnikutora Ppdati delovanje tega odbora za preteeena tri leta. tako slepariti in to za dobo dveh let, ne da bi mu bili prišli glavni Ker biI° temu odboru pri zadnji redni konven- tajnik ali postajni nadzorniki na sled. Delegat Ahean od omenjene 'V11' z?}° težavno in je bilo nemogoče zadovoljiti članstvo naše orga-postaje skuša konvenciji pojesniti celo zadevo in odgovarja na raz-,mzaeiie- se brate delegate uljudno prosi, da vpoštevajo spodaj nave-ličnti vprašanja od strani delegatov. Sklene se, da se bode o tej za- ,leno delovanje, da potem poročajo cenjenim članom in članicam in devi ob drugi priliki natančneje razpravljalo. Na vprašanje glede vredijd boljše zadovoljstvo pri organizaciji, kakor je bilo do- pritožbe od postaje štev. 3, odgovarja brat Obrezan, da mu zadeve se<*ai- ~ ni bilo mogoče preiskati, ker je v zadnjih dveh mesecih zelo zaostal- Kritizranja je bilo jako veliko po časopisih in naših Glasilih, ka-V svojem poMovanju in sicer vsled družinskih razmer in da bode vsled tero pa n'ka^or ni delalo nikako čast našemu društvu, ter tako tudi tega skušal celo zadevo pojasniti konvenciji. Po končani interpelaciji obranilo napredek organizaciji. — Gotovo je, da so bili mogoče nana predsednika porotnega odbora se predlaga in je bilo podpirano. Pravljeni koraki, kateri niso bili pravilni, in to je bilo tudi pravično kritiziranje, toda včasih se je kritiziralo ne radi nepravilnega delovanja, temveč le radi osebnih prepričanj, kar bi pa moralo popolno- da se njegovo poročilo vzame v naznanje; sprejeto. POROČILO PRVEGA POROTNIKA. Prvi porotnik brat Štefane if- se ni vdeležil konvencije in tudi nikogar pooblastil, da poroča v njegovem imenu. Poročilo drugegji porotnika brata Klopčiča je bilo vročeno kon-veneiji po delegatu bratu Oabrovšek in se glasi: Detroit. Tubereolosis Sanitorium, august 30. 1916. Slavna konvencija društva sv. Barbare in cenjeni gsopodje delegati. Kakor vam je ma zostati pri organizaciji, ako želimo napredka Zatoraj upam, da bodete vi bratje delegatje, kateri ste bili izvoljeni na peto gl&vno zborovanje, tudi rešili svojo dolžnost kot pravični in treznomisleči možje, ter se ne ozirali na nikako strankarstvo ali osebno prepričevatnost in uredili obilno koristnega za napredek in zadovoljstvo našega slavnega društva sv. Barbare. Toraj, kakor pravila zahtevajo, je upravni odbor pričel z delom j kakor hitro mu je čas dopuščal po zaključju zadnje konvencije. — 'Kot predsednik upravnega odbora, sem z dne 2. oktobra 1913 pisal za- :or vam je gotovo znano, boleham na sušieo in mi so zdravni- sobratu Pavlu Obregaru ter mu naznanil, da se bode pričelo delova ki prepovedali potovanje, vsled česar se ne morem osebno udeležiti nje za ureditev pravil z dne 6. oktobra 1913. Ravno ob istemu času konvencije. Veže me dolžnost kot 11. -1. porotnika poročati o svojem'som tudi naznanil sobratu Antonh Demšarju, da sem na naznanilo delovanju. Zatorej vam tu omenjam, da sem jaz vsako pritožbo po J sobrata Pavla Obregara glede zborovanja prejel odgovor od njega, svoji vesti in pameti skušal razsoditi. da mu je radi oddaljenosti in velikih stroškov nemogoče pritfv I/, pisma, ki mi ga je pisal hr. gl. tajnik sem spoznal, da me br. j Pittsburgh, temveč da on pooblasti brata .Tosepha Peternela, da gl. porotni predsednik dotxi. da sem jaz vsako stvar zadrževal. Na to stopa njega v upravniškem uradu, odgovarjam sledeče: | prejemu tega naznanila od sobrata Pavla Obregara, sem ta- 1. .laz nisem sprejel v razsodbo vseh prošenj in pritožb poslanih koj naznanil sobratu Josipu Peternelu, da se bode pričelo delo za lina gl. porot, predsednika, kar bo razvidno iz priloženega lastnoroč-' reje vanje pravil z dne fi. oktobra v Broushton, Pa., pri sobratu Dem-nega pisma porot, predsednika. Kakor tudi od postaje štev. 76 De- šarjn._ troit. nisem nikoli dobil njih pritožbe. j Na prej navedena naznanila smo se sešli v Broughton, Pa., kjer 2. \ priloženem lastnoročnem pismu glav. porot, predsednika so se uredila pravila. Za to delo se je potrebovalo od 6. do 11. okto-je jasno povedano, da m* je stvar v njegovem uradu zavlekla; zakaj? bra. V tem času se je pa tudi pisalo na tvrdko "Glas Naroda" za to naj odgovarja on sam. primerno ceno za tiskanje pravil in z dne 14. oktobra sem prejel ce- Je v pismu navedeno veliko število pritožb katere je on ob no od tvrdke "Glas Naroda" za pravila. Dne 17. oktobra 1913 sem držal v svojem uradu. pa naročil 15,000 pravil za svoto *450.00 ter za prestavo iz slovenske- 4. Ako ima br. glav. porot, predsednik v arhivu vsa moja pisma ga jezika v angleško #75.00. To je bilo naročeno s sporazumom so-in glasovanje, bo iz njih razvidno, kako sem glasoval in zakaj je v brata Antona Demšarja in Joseplia Peternela, kakor tudi pisma ka-nj.h vsak odgovor. 'žejo, katera so na roki. T\*rdka je tudi obljubila, da bodo pravila no- Zatorej slavna konvencija m bratje zborujte v prid in korist sila Union znak in da se bodo pravila raxposlala na vse postaje do 1. tvrdki nemogo-so bila tako poznam to prej zna- I,osn- !no, bi dali pravila tiskati pri kateri dragi slovenski trvdki. Vzrok H koncu vam kličem vsem skupaj: "Živeli gospodje delegati! da se ni popraševalo za ceno drugje je, ker je bUo malo časa, in pra Živela konvencija dr. sv. Barbare!" Na zdarl (vila bi mogla iti od ene do druge.tvrdke. kar bi mogoče vzelo ie vež Udani MIKE KLOPČIČ, |časa kakor je pa tako in nle cenejše. ---------------- - - ________________________porot, odbornik. Omeniti moram ae pri tem, da je svota pravil, katera so bila naročena, prevelika, in bi priporočal, da bi se v bodočnosti ne naro-čevalo več kakor 10,000 in to bi se tudi napravilo zadnjikrat, toda vpoštevano je bilo priporočilo is glavnega urada. Tukaj bi se gotovo prihranilo nekoliko svoto denarja. Ko so se pravila uredovala, se je tudi razmotrivalo glede raznih listin in knjig, katere so bile naročene odboru urediti za glavni urad in za postaje pri zadnji konvenciji. Upravni odbor je šel dne 10. oktobra v Pittsburgh, P. v urad N. H. Z. kjer je dobil kolikor mogoče veliko navodil za urediti knjige za glavnega tajnika. V tem času se je pa tudi pisalo ob raznih prilikah na sobrata glavnega tajnika, da pošlje vzorce za knjige potrebne v glavnemu uradu, in tudi za postajne knjige ter listine, katere so potrebne pri organizaciji, da se pravilno ureduje. Po dopisovanju z bratom gl. tajnikom, bratom Demšarjem ter Joseph Peternelom, sem pričel do zaključka, da se skliče seja upravnega odbora v Pittsburgh, Pa. dne 22. novembra 1913, kjer bi se poskusilo urediti kak sistem in dobiti vzoree za vreditev knjig in listin. V tem času je pa brat glavni tajnik dobil vzorec od raznih drugih organizacij za knjige v glavnemu uradu. Dne 22. novembra 1913 se je upravni odbor s sobratom Ignaeom Podvasnikom ter bratom Johnom Telbanom sešel skupaj v Pittsburgh. Pa. in pregledal razne vzorce za knjige glavnih uradnikov in za postaje, ter tudi listine, mesečna poročila in druge. Določilo se je tudi, koliko se naroči teh listin in knjig, kakor kaže spodaj navede no naroČilo. Dne 29. novembra 1913 sem poslal vse te vzorce na tačasno in sedajno društveno glasilo "Glas Naroda" ter prosil za ceno za tiskanje različnih knjig in listin. Toda po daljšem čakanju in pisanju tvrdki "Glas Naroda" so mi vrnili vzorce dne 14. januarja 1914 ter poročali, da se naj obrnem na katero drugo tvrdko za cene. Takoj po prejemu vzorcev od tvrdke "Glas Naroda" sem poslal iste na tvrdko "Amerikanski Slovenec", katera se je tudi upoštevala pri seji upravnega odbora, vršeči se dne 22. novembra 1913 ter prosil za cene. V tem času sem pa prejel pismo od postaje štev. 31. katera je zahtevala nekoliko pisalnega papirja. Dne 24. januarja 1914 sem naročil 500 listov papirja za to postajo od tvrdke "Narodni Vestnik". Naročilo je bilo v kratkem izpolnjeno in odposlano na postajo. Pri seji glavnega odbora v mesecu januarju 1914 se je razmotri"-valo v glavnem uradu glede sistema, kateri naj bi se uredil, akorav-no smo že imeli različne vzorce za kniige že pri tvrdki. Za računanje na ceno mi je brat Joseph Peternel naznanil, da je nadzorni odbor dobil rojaka Win. Sit terja, kateri naj bi poskusil urediti sistem v glavnemu uradu. Na poziv brata glavnega predsednika smo se zopet sešli v Pittsburgh!!, Pa z Mr. Wm. Sitter in po daljšem razmotrivanjn se je sklenilo, da se tudi Card sistem uredi v glavnemu uradu s knjigami kakor so bili urejeni vzorei. Ravnotako se je tudi posvetovalo pri raznih tvrdkah za cene Kart, katere bi se rabile v glav. uradu iu z dne 17. februarja 1914 sem s sporazumom z ostalimi odborniki naročil pri tvrdki "Narodni Vestnik" 25,000 kart, to je za različne potrebe. Naj omenim pri tem, da se je seja odborova vršila rine 29. januarja 1914 in karte so se naročile po prejemu cene. — Pri tej seji se je tudi razmotrivalo glede knjig in se mi je naročilo, da naj s* knjige in listine naročijo, kakorhitro prejmem primerno ceno. Dne 2. februarja 1914 sem prejel naznanilo od tvrdke "Amerikanski Slovenec", da naj pridem osebno v Joliet, 111., da se bolje sporazumemo glede cene za knjige in listine. Dne 3. februarja sem odpotoval v .Joliet li "Amerikanskemu Slovencu", kjer se mi je predstavilo cene za različne knjige in listine za svoto $3500.000 z všteto poštnino za vse knjige in listine na vse postaje in glavni urad. Vpoštevajoč veliko naročilo in druge raznoterosti ter že tudi kritiko od strani nekaterih članov, da je upravni odbor prepočasen s svojim naročilom, kakor tudi cene od drugih tvrdk za razne tiskovine, sem dne 4. februarja 1914. naročil sledeče knjige in listine. Listine: ' 10,000 zdravniških preiskovalnih listin. 10.000 bolniških listov. 10,000 obiskovalnih listov. 10.000 kart. — Prošnje za vsprejem. Najstarejša. Spisal Ivo Trošt. (Nadaljevanje.) II. S pisemsko mapo v jedni, s pletivom v drugi roki je bila To-plačeva Anka zopet povsod, kjer so jo potrebovali in kjer je niso. Na debelo zapadli sneg ji sicer ni puščal nekdanjega "širšega delokroga", zato je pa teni temeljiteje opravljala svoje posle doma. Najbolj hvaležni za njene pohode so ji bili menda štacunski fantje. "Srakamiš" se je smejal neki dan najstrejši pomočnik, — vsaj ta je bil pameten, da je ni odslovil kar naravnost - odurno, kakor tudi ne zasluži. Koliko bi mi trpeli vsled tega! A sedaj je samo maslo. Bog jima razsvetli pamet, da bi si dopisivala tako dolgo, da bi se oba naveličala! In pa, da bi ona še prej dobila drugo prisrčnost, — pristavi moško trgovski vajenec, ki je mislil, da bi drlngače bilo napačno. Vsi so se krohotali. Anka je popoldne najčešče sc-devala v gosposki pivnici, draž-bovala tarokistom ali pa samevala v svoji sobici, prebiraje njegove liste in snovala manje duhovite odgovore. Neka jutro je došla od "zorni-ce", odložila plašček. kapico in rokavice kar v kuhinji in naročila postrežnici, da naj vse nese na pravo mesto; sama je pa stopila naravnost v pivnico pospravljat še od večera razmetane časnike, karte in pomizje; kar zapazi za najbližjo zaveso svojo mlajšo sestrico Milko, kako preplašena v naglici pospravlja neke papirje, mečka v pesti ter briše pero s koncem po hrbtu ji mahajoče kite... — I, kaj pa mečkaš T — Nič več, sem že... To je znamenje, da si imela njem. Sem te videla sinoči z onim golobradim finanearjem. Pokaži, kaj imaš: pismo ali pesmi? — Pa ne bom! — postavi se malo in zardi. — Pokaži, pravim! —Pa ne bom, pravim! — Odpri pest, če ne. pokličem mamo! — Saj nimam nič v pesti. Ka.j hočeš in robantiš kakor žandar! Na... — ji pokaže obe prazne pesti, ko je listek srečno spravila v žep. Anka jo pograbi za obe roki in ji hoče šiloma seči po skriti papir. Milka se skloni, hoteča v zad nji sili braniti svojo last. pa listek. samo v naglici spravljen, smukne z ruto, katero ji je sestra potegnila iz žejja, na tla... — Ha, ha! Sedaj e vem! Ti po-božnost ti. hinavska! Čakaj, da preberem!... — Aha, financarju, financar-čku... tistemu sladkemu si pisala, a, a! — Ne! On je meni. če kaj vidiš! Anka je obračala list v nestrpni naglici na vse strani, a prebrati ni mogla, ker je bila sestra vedno za njo. — A, ha! Sedaj... ha, ha! "Moj ljubi Milček! Vse ure. vse noči, mesece — aha, morda tudi leta in stoletja — a, ha. zna pa zna!... Milka ji je hotela iztrgati list. pa ga ni mogla. V jezi, sramoti in obnpu zažene jok, ki bi priklical pomoč od koderkoli. Anka se je zbala maminih opominov in očetovskih ukorov, pa je mirila sestro resno in skrbno. — Ne veš li, da morava medve poiskati kaj boljšega, imenitnej-šegaf Pa za to si ti še premlad, moj ljubi Milček! Nikar ne jokaj, če ne, me pripraviš, da ti bom pomagala, in obema se bodo smejali, ho. ha! Anka se je hotela zasmejati. a ni utegnila, zakaj Milček je že vedel, kaj pride na takšen krik. kakršen je bil njen. Jok je sicer ponehal, pa na vratih se je poka opravka s prepovedanim pisar salo ljubeznivo lice skrbne mami ce, ki je pozvedovala. kaj je vzrok tako ranega prepira. In Milček ni hotel biti kriv! — Anka piše pisma onemu pi-janeu — veš, mama, onemu Kosu, ki ga jaz nisem mogla nikoli — piše mu na Štajersko, zato .. — Nič zato! — se obrne nenavadna strogost na njo. — kaj ti veš? ti otrok ti! Šele včeraj smo mu zdaljšali krilo, tiho! Se bo že spametovala, če je res, da mu piše. bo že spoznala, da znajo taki tiči za nos voditi dekleta... Anka se je kar tresla same jeze: zakaj da je mama tako odlne-no zavrnila opravljivko, jo j.- sicer hladilo, a smešenje njenih najsvetejših čustev, to se ji je zdelo neodpustljivo; saj njen.: mamica mora vendar vedeti, da je ona — Anka — Toplačeva naj starejša, ki bi nikakor rada ne o-stala za vselej — doma! Ta otrok, ta Milka — koliko je mlajša! — pa že hoče tudi misliti na možitev, in ona da bi š.- <"-:i-kala! Ta otrok predrzni!... — Ti, ti dopisuješ z mlcčnozo-binii financarčki! Ali se spodobi to? Za drugo bi skrbela, za drugo. ko ne znaš še kuhalniee obrniti v loncu, da ne bi vsega pre. vrnila, ha, ha! — No. veš. kar se tiče pn-ohra-eanja. se mi zdi, da umeš mnogo bolje kot jaz. ki se tega nisem ličila. Ali veš, kako te je oni dan zapodila Loj za iz kuhinje, ker j-mleko vzkipelo z ognjišea tebi pod noge? — Zato pa vendar še tega ne smeš delati, kar hočeš! — Dobro jutro, Aiičiea! Ti pa smeš, kaj? — Tiho. jaz sem najstarejša: Vsaj toliko smem. kar je prav. — Ha, ha, ha! In sedaj s.- pa obe prepirata za nekaj, kar ni prav. Grdo, grdo je, stokr.-.i ar-do, da se prej ed nt a o tem. L.tlei-a ima pravico sklepati p r.-po..Mane, grešne zveze. Tako plačilo ima torej sedaj uboga mati. k." vaju je vzredila, vzgojila? Oh. prejoh! Milček je porabil žalostni od-dihljaj in urno smuknil v kuhinjo. Anka je pa srečno stlačila ujeti list pod predpasnik in dejala samosvestno: — Veš, mama. pa taki le otroci vendar... — Da. taki le otroci, praviš!... Anka, tudi ti si moj otrok; čudim sc le. da ne veš, kako nevarne so take zveze. — Kakšne? On pride po-me, veš. mamica! — Kdo: on ? « — 1, Kos. Rafko Kos! — K. jej. res? Ne bodi prelalt-koverna. Anka; smejali se ti bodo. — A ha, slednjič se bom pa smejala jaz! — Aii pa on, ko vzame tisto bogato Tržačanko. Saj je pravil, ne * — Ne mara za njo, veš: preveč tišči zmerom za njim. On je rad tako le bolj vesel. Zato je tudi ne mara in zato pride po-me, veš, mamica. — Ej, pametna bodi. Anka, — verjami mi. da je ta tvoja ••prisrčnost" — jedna več. Ej. ej. ti in pa Rafko. ej. ej! Anka je ponavljala svoje prejšnje trdine in ponavljala najsi-gurnejše znake, da podkrepi svojega upanja resničnost, a mamica je molče odkimala. Spominjala se je tudi sama nekdanjih časov, ko je ona tudi rada verjela vabljivim, prikupljivim in hkrati lažnjivim besedam. A Anki, ubožiei pohabljeni, kdo bi se spozabil in govoril kaj takega? In v materinem očesu se je utrnila debela solza in kanila na beli predpasnik ob teh spominih. — Mamica, pa če pokažem njegova pisma ? — S tem se lahko pohvali gotovo še kakšna druga in — tretja. Ali ni pripovedoval sam? — Da. da. je, je, vem. — je ponavljala Anka. žalostna, da ne mor«* niti matere prepričal; o svojih najprisrčnejših nadab. — Bomo pa videli, veš. mamica! — je končala svojeglavim ka kor že marsikaj ter šla v prvo nadstropje — jokat. Tisti dan je niso več videli. A tudi Milka je bila slabe volje. Icer je morala sama streči v gosposki sobi. Zvečer, ko so se razšli gosti in so pogasili luči v prodajalnici. je rekel Toplač, prišedši v spalnico k svoji ženi, ki mu je bila ravnokar razložila ves dogodek z Milko in Anko: — Mama, nič drugega ni. kakor Anka se boji, da bi jo Milka prehitela z možitvijo, kakor «ta jo že oni dve. Najstarejša je, u-božica, kaj hočemo! (Dalje prihodnjič). j Nove*a. Spisal Fr. 8. Finžgar, ( Nadaljevanje). V tem so pridrsele po eesti dru« ge in tretja sani. Zaspani in vinjeni hlapec je prisopihal brez klobuka za njimi. Hlapci so šli pomagat Pavlu, ki je izpustil konje, roke so mu žo> oinirale silnega napora. Drugi so dvignili kontrolor-ko, ki sc je vsa tresla in vprašala najprvo po Adelici; ta je bleda in prepad ena prihitela k mami,•objela jo in jo poljubila. Iz oči sta se utrnili dve vroči solzi t*-r kanili na 1 ice drage mamice. Vsi so se vpraševali, ali se je kdo ponesrečil. šele ko je minul prvi strah in ko je stopil med družbo rešitelj dr. Dolence, potrdili so vsi z veseljem, da ne čuti nobeden najmanjše bolečine. "Nam se ni nič zgodilo", pričns gospa korit rolerjeva, 4'samo vi, gospod doktor, ste bili v smrtni nemarnosti! Ali se niste udarili, zvili roke. ali vas niso konji — moj Bogi" I '"Samo suknja je pretrgana, go-' spa, sicr ne čutim nič." "Angel varali vara je pomagal! Vse sem videla oh, to je bilo se z vso silo. a kaka nagajivka je hitro zavrla, prete-gnila dolgo vrsto, in cela kača se je stisnila na kup, kjer so lovile in objemale druga drugo, da ni katera padla. Tam v taki gruči so se oddiha le, šalile, smejale se. nagajale druga drugi, pa z na veke gibljivimi ženskimi vztrajnimi jezički poredno obirale vse mestno gospodarstvo, zlasti mladi ženski in moški rod. Glavni predmet njihovega današnjega pogovora je bila srečna nesreča ob izletu naših znancev na Gorico. "Veš, da privoščim Adelici", jezila seji- Sežunova Mici. drobno dekletce, š»- nekoliko kratkih kril pa navihanega obrazka. "Le ško-J da. da ni ni" skupila. Prevzetna „ . kar s*- da : domišl j nje si. da bolj modre in lepše deklice ni na' svetu." j "l)r. Dolence jo ji* pa dobro skupil", prične črnokisa blednlič-na Božiče va Fanka. **Kaj pa je? Saj niu ni bilo niči" hite vse. "Nič? Seveda nič! Zakaj pa leži? Klža je pravila danes naši ma-Jmi. da ima nogo zlomljeno!" j 1' rsedaj bo š«de vihala Adclica nosek in hodila po koncu, češ, vi-' »lite me. jaz M-in dekle, zaradi ka-' tere doktorji noge lomijo!" t In zavrtela s«- je Mici po ledu, Prodaja se po kakovosti! Kuponov ali premij se ni nikdar dajalo s Prince Albert bakom, ker te stroške se mora pokriti s tobakom. Mi ve da dajo kadilci prednost boljši kakovosti, ker neizmerno liko Prince Albert prodamo! Vi se bodete zabavali pri vsaki pipi Prince Albert, ker ima fin okus in vas ne bo pekel jezik ali pa ščegetalo Pečenje in ščegetanje je odstranjeno iz tobaka ko se pravi na patentovan način. ^ringTAlbert .... . prijela z d robu t m i prsti krilo ter M rasno; liogu m vam se Ttnanio ' . „ i j.* j h koli ko razpela, z glavo osa o-1 z boki in rameni zahvaliti za rešitev! Oospod dok- , . , ii- ■ , no pok imata, tor. mi ?nno vasi dolžniki do srn r- 1 . . . , ., . , . , /ganila, oponasaie prevzetno Ade-J ii. Prijela ga je zn roko in po- r ' 1 , . * . ! . , . » i . • lico. vse m) ploskale t«*iiiu porod - gledala tako hvaležno, skoro ja- .. . , 1 . i ..... , , nemu skratlju, zadišalo so ..a njo. da ni dr. I)oI«mi*'<* mogel kar •>,-,• ■ • vsi- nzpenjale krila in posnemale the national Joy; je priljubljen, ker se ga lahko kadi kakor dolgo hoče in kolikor hoče. Prince Albert vzdrži vse poskuse, ki jih hočete napraviti. Kupite vrečico Princ Albert še danes in Sprevideli boste, da popolnoma zadosti, vasi zahtevi. Potem boste razumeli, zakaj se ga kadi v vseh civilizo-vanih krajih sveta! V cigareti je ravno tako dober kakor v pipi. kuje nič odgovoriti. Zahvalil ga j*' kontrolor, čast it ali mu v>i drugi ter mu segali v roke, zahvalila ga je tudi Adelica, ki mu je dala tr»j-Ifti'O rokico, pogledala ga z velikimi očmi, ki so plavale v solzah, in z nemirnim glasom šepetala: "Gospod, doktor, kako vam bom to povrnila*" "Storil sem samo svojo dolžnost, gospiea. in verujte mi, da za vas storim toisto drage volje stokrat." Ad« lieu ni odgovorila ; stisnila mu je roko, stisnil jo je on Jijej prvič v življenju. Za uudaljuo vožnjo so se pre-sedli. Kontrolorjev! so sedli v druge sani, s splašenima konjema se je peljala deteljica. Vajete j*' imel HilgtMi; bil je kot dober jahač in vojak navajen konj. K rep ka njegova r^Ua j«* lahko krotila š<* vediio nemirna konja, in pripe- vodnico vseh inalomestnih nagajivih. razposajenih in vrtoglavih gospic. Kmalu so bile te mačice,' ti zbadljivi čmrlji zopet v gruči in zopet je bil smeh, zopet obira-' nje, pomežikovanje, natolcevanje. "Naš hlapee je rekel, da mu je Pečarjev pravil, kako je Adelica omedlela in v snegu obtičala, da sojo morali dvigniti in da je piv j niso mogli, dokler ji ni dr. Dole-in-e pomagal iti jo potem sam nesel na sani!" * j ''Roman, novela, zaljubljena storjira! Izvrstno!" | "In je sama rekla, da ji ni nič!" j "Nič, pa je omedlela!" . "Tiha voda jezove podira! V cerkvi se,drži kakor nuna, od nas zbeži, če le omenimo kak pisem-' ček ali poljubček: tu pa take reči uganja!" I ".Jaz pravim, da dela prav", PkvsixI 1-iliko kupit*- Princa Albert v r ali j*ol fuuta. ki imajo i,a vrhu izvlaiilee z gobico, kar Ohrani toltak vedno v dobrem stanju. R. J. KEYMOLDS TOBACCO COMPANY, Wisatss-Stla, H. C. Beda v Arabiji. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Xek m is j ona r, ki j- ravnokar. Cenjenim rojakom v državi prišel v New Wk. je izpovedal, j Pomsvivania naznanjamo, da jih da so razmere v Arabiji neznosne'bo v kratkem obiskal naš zaatop- Ljudstvo strada in umira gladu. • njfc Vlada nima z ljudmi nobenega n-smiljenja. Žandarji gospodarijo nečloveško, zlasti odtakrat naprej, ko je izbruhnila ustaja. Zrakoplovci so metali proklama^ cije. Havre, Francija. 11. septembra. Tielgijski vojni urad je izdal uradno poročilo. »la je v soboto nek belgijski zrakoplove«- poletel nad Brn ; s«-lj. Belgija, ter j. na mesto in-tal p roki« mafije, v k.ti»rih je pozival ljudi, da zaupajo v zavezniško orožje. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrst« Izdelujem ta popravljam po nsjnlžjlb cena a. a delo trpetno ln sane«djivG. V popravo ssnesljlvo vsakdo pofflje. ker m M nad 18 let tukaj v tem po«lu tu sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vsamem kranjsko kakor vse druge Harmonike ter računam po dela ks-korSno kdo sabtevm bres mo zmotila in gotovo bo ona gospa doktorjev«, ko homo me še vse čakale na ženine." "Kaj pa je potem, če bo gospa d akt or jeva? Pravo reč bo im<>la ! Pijanca bo dobila! liajša imam zadn jega kom ija kakor pijanega doktorja." Jeza in zavist sledu o najmanjši hinavščini. Zato ponovi: "Res, da ne vem, kaj mi-sliš!" nočeš vea. a ni hotela Adelici ]iovedati.| "Saj si je ni zlomil. Nekoliko1 je zvita. dr. Rus menda dobro! ve." j Mi-d potjo je pa že čutil dr. Do-lenee bolečine v gležnju leve noge. Tipal je nogo, čutil vročino in kmalu tudi spoznal, da mu noga zateka. Povedati pa vendar še ni hotel nič. Karol bi se bil gotovo kaj pošalil in komentiral krat'ko. pa pikro: zopet ženska vsega vzrok. Ko so se na trmi vstavil ia _ bolela j.- D.lenca noga tako da T^Udnej& takoJ ^..leda na veselje il1 •2abavol mu jC | h it polil celo. ko je sel s sa- ^^ ee, mesjta. a sedaj so nevo«cIjivim vrstnicam, ki so se nij in se poslavljati z družbo, s si- kakor 1Lsiea, da je veselile, da so žalile to nedolžno' lo je prmel rTOzdje evis(,ko zanj in da ne sree. In Aliei je trdila tovarisicam.! pism "Nate. to-le pisanje so dali za' vas. Saj je lah k«» 1 n dam. ker som' vas srečala." i Adelica je brzo ^»dprla kovertoj in iz nje potegnila Tielo posetnico. i Tirala je: : Ker nimam skoro nič knjig' tukaj, izvolite mi posoditi karkoli iz svoje knjižnice —J za, par dni. Hvaložen Vam j bom. mi preženete dolgčas.) Sicer kmalu okrevam. Sil»- ni.I Poklon sta rišem in Vam. Rada bi zvedela za naslov svojca moža FRANKA NVTNIK, kif me j»- pustil s štirimi otroki prij mojem bratu in šel za delom v Akron. O, Pozneje mi je pisal i/J Thr>uias. \V. \ra., in omenil, da se tam ne bo ustavil, 7.ato gaj ju-o.-im. da lili J»iše, Kje je. -laz in iičerka sva šli služit v Pittsburgh in druge tri otroki* imam pa pri bratu, že štiri tedne. Tudi društvo sv. Jožefa sem zanj plačala in tajnik mi je rekel, da naj vzdignem njegovo plačilo, katerega pa ne dobim. Piše naj sam ponj Josipu Kalan, llox TI7. Primrose, Pa. Moj naslov je: P»ox 1?7!>. (1:1-15-!h Mr. Janko PleSko, ki je pcK>blaičen sprejemati naroč-t nino za "Glas Naroda" in izdajati ' tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo ali rojaki v vseh ozi-I rih na roko. UrednUtro. liČE SE OOZDARJ* i Za delati drva; $1.35 od kJaftr« ca rezati kemični les. 1 Za lupljerje; najboljša plača Ko preneha sezija, je dovolj dela I kosa ali pa v kempah. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logsc, stebre, tran»e, šv»-!arje itd. Za splošno delo v gozdn; naj vil* .ia plača. Stalno delo'skozi eelu ®eto. 1. STEPHENSON CO.. Trustee^ 11 —7 ^ d 1 Wells. Mich. TOZOR ROJAKI! NAZNANILO. ' -lutfo-b.vanski Tmibun;ki Zb..r NAZNANILO IN ZAHVALA. besedi zborujočih deklic. Vsitka bi Tužnim sreeiu naznanjamo žalostno vest. da nam je nemila smrt odvzela dne 7. septembra prelju-inka VILJEMA v starosti 15 mesecev. ie si kal a iz tch'Adr^akova,ni ne' v kuhinjo naj pri- Dr. Dolence. , "Elža. recite gospodu doktorju.! da takoj pošljem knjige, da go-' "Julka. tega mi nisi povedala."jspoda pozdravljam in da mi j. NtlouMinil* Ktasllo t* Usik« tur kakui Judi ! iu o.i lw» BM1U ; V ' mam tadnlh krsanl voatt |D dolgi Ujj« to ..r i^Ji ' —trim knuai Ltki In br»ila in o«bodo in baiveii. Kooiatiirui. kuat UI ill trsan,r » nikifi. DUKkh m ¥ fcf-n. » o*niTh £>r:-ol'ir>i ,:i j' j »U!». mer. opriiliHtf. ba'a. j-jr*. in yr.t.t-- j put»« nu^f (mrjH u tu oz»b:ire i [,.r .(,,--1, ^ I polaoin* <'i-itr«i.>ti-. Kdor tu mrj« id-aviu t> >2 I UFpelta rabil rnu jum--'in it io'itt. P-šit-^ tie 'ij i.u evntk. ki a* |f>lljiini iaiimni. JACOB WAfiClO, 6702 Bozma Ave., Cleveland, Ohio. > so s*1 na trgu vstavile sam 1>ila sfr-ala v njegovo naročje, da strah bole-st. Premagovala se je,]spf>d;l m0tit. i drug za drugim izstopa i, je samo pr,ni?al dr D(>lenec Pri. omagala pa ni. Odšla je z Julkol,,^;- ni mogel več prikrivati llugon ^ bne osram(R. in Karol sta ga opirala, da, skoro nesla v stanovanje. Karol je bil had in zavračal vso krivdo na ženske, da vmn bili sami, ne bi se Seveda v kuhinjo!" "Z Bogom. Julka!" "Z Bogom, Ada!" Po stopnicah je Adelica še en- ker niso mo- da tako zaljubljena ^ P<>1 vekajkr;it brala ,pism0; na zaritisnila hitro, hitro listek na paj glavice in se držale z rokami' Jl!ik1a iu Adelica sta šli nemo nsta poiem pa ga spravila, kot ena. kot bi v "šternico gle *VroU r (lv;i p(Mlliiuli po * — J ~ (Dalje prihodnjič). ukazal devati Pavlu na nogo mrzle obkladke. sifm je pa šel v spodnje nadstropje v ordinaeijsko y jt sobo ter priin-scl obvez in povojev. Obvezal m ii je nogo, pa pri- pisanem travniku. Adelica in Julka sta se vodili za roke, obe ena-pi jopici, obrobljeni z belim krznom in s krožčastima plavima čopičema z bolim čopom. stavil: "En teden jo boš pestoval, , ^ ^ ]>adaH y doigihj debeiih m- pomaga nic! ' lkitah JM> hrbtu tor ^ konča\-uli v Karol je rentač.l, ko je legal v svi,jpn() vlinjt,vo ctlj0i posteljo, llugon se mu je smejal, . .. ... J 4 1 prav t«slaj, ko sta ti dve sinili zborujoče dekliške gruče, žiti druga drugi srčne bolečine. Prva je pretrgala molk Julka in, tolažeč Adelieo, govorila: ' Nič se ne boj! Saj ni hudega! Te so ti nalašč nagajale, saj jih poznava!" "Julka, ali si čula, kaj so prej govorile, ko sva se mimo njih drsali?" 4iXekaj sem slišala. Beži! Grdo 'opravljanje in obrekovanje!" Adclica je naignila glavico na kaj. Pavel je pa molčal in trpel precejšnje bolečine. A trpel jfh je neka- mmo . # „ , lin • • * -i ~ « 1 Prav takrat je bila izrečena trdai ko lahko, m m težko uganiti, za- ^ ^ ^ ^ pUaiiee. Julkino lice, kot jo upogne rahel Res, da Adelica ni vedela namerni J katerega zmoči prvič hudo-lii poMie.ua pogovora, ve udar je z »rna ploha. Vzdi-hnila je: "Oh, | nekim pri rodnim ženskim iustink- kak" s^m nesrečna!" Prvič je ta-...... ko vzdihnila v življenju, prvič začutila v življenju tisto nesoglasje v srcu. ki človeku ogluši jasni govor pameti in mu hipoma naslika kotu na h^du. Na sredo niso smeli je p;t 7ašumelo med nod oil rast le. Pehali »o drug dru- "Jej, jej — Adelica!" .......................................... XII. Na zamestnem tolmunu je bilo \se živo. Najrazličnejše gruče in toni takoj slutila, kam so na-per-skupine so se vrtele po ledu. O- j,,,,,. lt. hes*^de. Julko je stisnila grah<-k kričavih otroflc se je vrtel tesneje za roko in se pognala v in drsal brez s m tiči j v zadnjem jačjih sun Ija jih po ledu. Takrat drugimi: 00 nesrečo v duši, dasi sam ne i ve. zakaj da je nesrečen. i getfa, vozili se po hUčah, patr?ga jima je pa ! menoj! z>asicaie m zatirsteie so pricaipala nasproti Elža v tisti de-žep iu mencalo jm> snegu s slaln* sniučc pod drobnimi nogami in vse beli kočamajki s pasjo kožuhovi-' obutvijo, skozi katero je silila iur-'so se peljale Adelici nasproti, ki no. Adelica je izustila Julko in' zla snežnica. J se je vračala z Julko z drugega' hitela k Elži. V takih trenutkih Sredi drsališča »e je pa sukala konca. Mici je ulovila Adelieo za nam je zadnji sicer preziram slu-' pe»tra grm a mestnih gospodičen.' roko, da sta se zavrteli krog nje ga dražji od prijatelja. Zdi se Drftale >•> »e za rake in somerno Julka in Ada, druge pa so zašu- nam, kakor bi okrog njega plaval si- gibs je jadrale z vihrajočimi mele v loku krog vseh treh ter se duh tonega, komur služi, onega, ki šali in krili od konca do konca poredno veselile kakor vaški pa- ga ljubimo. drsališča. Nato *o m aopet c^wi- glavč k i, če imajo na srni i fanta iz "Elža, kako je goapodn dok-J; ji le v dolgo kačo ter se zvijale ▼ tuje vasi, pa jim noče povedati, lorjo?" , . vijugastih črtah po ledu, zagnalečegsv da je. , ___________ ' 4'Oh, goapodična, hudo, alaboll Kaj pravijo pisatelji, nteojskl ts drflaralkl o feosjlst "Doli z orodjemf Lot NtkslaJevM Tolstoj Je pisal: Kajlfo sem m iiZSkim m prebral in t njej nadel veliko koristnega. Ts kajlga < rplira na Človeka In obsega nebroj lepih misli ruma pL Itiimstnit Odkar Je umrla Mlo na sveta tako slavne pisateljice kot Je Pni dr. A. Deiel: Doll s orotjea* Je pravo ogledalo ga Cam. Ko fiovek predta to knjigo, mora nehote poralsUtl, da se blliajo človeštvu bolj« CssL Krstkomalo: selo dobra knjiga. Dr. 1mL JekebevsU: To knjigo bi Bovek najrsjie poljuba T dno srce me Je pretreslo, ko sem Jo braL Štajerski pisatelj Peter Imiu« pile: Sedaj sms v gondii pri Grleglacb ln sem bral kn^go c naslovom "Doll a Jami" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln nfcn, da sta ta dva dnera nekaj posebnega v mojem UvljenJ«. Ko sem Jo prebrat, sem aaSelel, da bi ae prestavilo knjigo v vas knltncne Jedke, da bi Jo Imela vsaka knjlgsrna. da bi Jo tddi v ne smelo manjkati. Na sveta so druibe, ki rasHrJaJo Sveto pismo. AU bi se ne moglo valanovltl droibo, Mi bi rasMrjsls to knjigo? Hnrft Bart: — To Je najbolj oCaiijtvn knjlgs, kar mm JU bral-- C M ii—sna Hofer: — To Je nsjboijan knjlgs, kar as jni spisali ljodje, ki se borijo sn svetovni mir. Hans Usi (na shoda, katerega Je imel leto IBM v Berllnn)! Me bom sla ril knjige, samo teenoval Jo bom. Vsskemn Jo bom po-sndlL Mej bi tndl ia knjlgs nails svode apootolje, ki bi M tojo fcrlfcmOTut to nčlll vse narode. PlMtttai HifllBttf J6 fisk^l ▼ M^HI IfOjfll fOf^ n v poslsnskl sbornkri: Saj Je bila pred kratkim v posebni kajlgf sptosna »a pretresljiv naOn vojna. KnJ^e al napisal nobsn veja-M strokovnjak, nobsn drisvnlk. pnS pa prlpeoeta Asnskn Mesto i Vas, posvetite par nr ton Ms. Mislim m vojno, ia ka prebral to HflM Slovenic Publishing Co., Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. ;—^ Lahko ie pošlji denar sorodni kom, prijateljem in znancem, ka teri se nahajajo v ujetništva v Koal ji ali Italiji. Potrebno ja, kadar se nam denar pošlje, da ss priloži tudi njetnikova dopisnici ali^piamo in se nam tako cmofo£ pravilno sestaviti naslov. Ako nameravata poslati denai njetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker akc bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi g* no našli več na isten mestu in mn ne mogli uročiti de narja. TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New Ycrk, N. Y. Hrodkl riii. V Y.. talit-di p<> .1.1^ ,11 čn^a DRUŽINSKI VEČER v -otato dne i«:, septembra i' i I". .MraNu, -11 'i .iliatn A\''„ cj,-. Stajf(» St. 1* r«»»»lcl vil. Zhor ima inij»ravlj;:knvi-stn«' prfi^tc zabave. Za ■ 1 •»1 *» post !-.-/.ho j;itn«*i Jk;i g. Fr. Mrak. T«*nipnt'im vabimo vs»> r««jak«k in rojakinji', ki Ijuhij,* tambiira-njf, da nas ul/^Vjo v 1(1, s^ntemhra. Odlior. 1 -j i:i Kje j,- ALOJZIJ MOLE? Doma j<- i/, t Jo rti je Radio, fara Hučka. Prod 5i'*diiii>t z besedami dokazati, kako zelo te ljubim in obožujem. — Do smrti bom ostala tvoj pes, katerega lahko pretepaš če hočeš in ga podiš vstran, pa ti kljub temu liže roke in se ti dobrika. Torej ni dobila njegovega pisma? Toda, kar je bral solzami v očeh, vrsto za vrsto, je bil vendarle odgovor iz katerega je bilo jasno razvidno, da ga Fannv še vedno ljubi, in da je bila jasno poučena o njegovih domačih razmerah. Da bi mu ne bila več v nadlego, si je poiskala službo družabni-ee v nekem hotelu, ki je last bogate dame. — Sto frankov dobi na mesee, hrano, stanovanje in nedelje ima proste. — Pomisli, samo en dan v tednu imava za svojo ljubezen. — Saj me še ljubiš, kaj ne? — Gotovo me boš nagradil za ta trud. ker moram prenašati poniževanja. — Toda v ljubezni do tebe sem našla moč. da lahko vse prenesem. — I/ vsega srca sem ti hvaležna. — Ti si bil tako dober z menoj, ti me naučil toliko dobrega in plemenitega. Tako ni še nikdo govoril z menoj. — Oh. zakaj se nisva že prej. veliko prej srečala? — Zdaj se lahko vrneš, če hočeš, stanovanje j-1 prazno. — Seboj sem vzela vse, razen svoje slike. — Gotovo jo boš včasih prijazno pogledal. —O moj ljubi, moj dragi.... Ce pa hočeš prit: kako nedeljo.... In temu je sledilo toliko nežnosti, toliko strastnih besed, da je Jean pritisnil pismo na ustnice in začel poljnbovati. — Ali čekov ni nič omenila? — ga je vprašal stric Cezar. — Poglej, nazaj ti ju je poslala, — Pravi, da boš plačal, ko boš ime! denar. Stric se je globoko oddahnil: čelo se mu je zjasnilo. — Zatem je rekel prepričevalno: Rečeni ti. fant--ta ženska je svetnica. * Titkoj ji je odpisal m se ji zahvalil, da je tako storila. Naslednje jutro je dobil drugo pismo, v katerem mu je popisala razmere v hotelu. V prvem nadstropju stanuje neka braziljanska družina, v dru gem dva Rusa in nek nizozemski trgovec s koralami. — V tretjem sta dva konjarja iz Hir>odroma in gospodična Mina Vogel iz Stuttgart«, ki igra eitre. — Pri sebi ima svojega jetičnega brata. — Mene smatraja za udovo in me zelo rešpektirajo. — Prepričana sem, da te bom nekega dne izgubila, toda za teboj ne bom imela nobenega ljubimca več. — Vedno bom tvoja, vedno se bora spominjala tvoje ljubezni in tebe. ki si me opravil na dobro pot. — Se vedno te ljubim tako kot sem te ljubila----divje---- goreče----Obožujem te____ Skoraj vsak dan je bil pri materi, s katero se je zeio prijazno pogovarjal. Mati ga je naskrivaj opazovala ter odkima vala z glavo, češ, naš otrok ni več tak, kot je bil. Dirona si je napenjala možgane, da bi izvedela, kaj mu je. toda vse njeno prizadevanje bilo zastonj Nekoč g« je dobila teta Divona, ko je sedel na skali in sanjal. Ko je hotel vstati, ga je pridržaal rekoč: — Ali me nimaš več rad ? — Ali morda nisem več tvoja Divona, kateri si včasih vse zaupal f — Seveda, seveda — je odvrnil in pogledal vstran, da bi ne opa-v njegovih očeh plamena goreče ljubezni do Fanny. — Kaj ti je? — Zakaj si tako žalosten? — ga je vprašala Di-* glasom, kot da bi vpraševala otroka. — In v resnici je bil on novi nek occanograf. po imenu Ku-n. Ifuska vlada je zdaj naznanila, da sta našli obe ekspedieiji žalo-ten konce. K jo se nahaja rojak ANTON WITE? Pred časom je stanoval v New Yorku na 348 E. 78. St., zdaj pa ne vem, kje biva. Pro-' sira, če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi svoie.mii prijatelju: John Jankovieh. P. O. Box V12. South Heights, Pa. (11-1.'{—9) Rad bi zvedel za naslov svoj Hi dveh prijateljev FRANKA RlT-TAR in JOHNA GRBEC. Prvi je doma iz Vrbovega, drugi pa iz Jesena pri Ilirski Bistrici. Kdor izmed rojaikov ve za nju naslov, naj mi naznani, ali naj se pa sama javita. — Frank Gr-bec, Box 837, Rioliwood, AV. V a. (12-14—9) Dr. KOLER, 618 P« Ave., Pittsburgh' Pa. Dr. Kolrr j* najstarejši aU vrnskt zdravnik, i |> •> c I ] at I <) t v i-itisr.iiighii, lit Ima Hirino jirakno v lUrav-IJ^nJii tajnih mo fekih bolezni. Sifilis ali zastrupi jen je krvi _ _ zdravi s glasovi-tim ki sa je Izume! dr. prof. £rlich Ce imat" mozolje ali mehurčke po telesu. v grlu.izpadanje las, bolečine v koateh. pridite in Izfiistil vam bo kri. Ne •'•akajt'*, ker ta bolezen se neieze. Izgubo semena nenaravnim potom, Zdravim v par dneh, kapavac ali tri-per In tudi vse druge jtosU-dice. ki nastanejo ra ti izrabljivanja samega sebe. EuAenje eevi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem c-asu, Hydrocelo ail kilo ozdravim v 30 urah ln sieer brez operar-ije. Bolezni mehurja, kl povzročijo hole-?tne v križu In lirbtu in v»'*artlh tudi prt spuščanju vode. ozdravim a goto- vojstvo. Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline. srbečo, ikrofle In druge koine bolezni, ki nastajejo vsled neeiste krvi ozdravim v kratkem času ln nI potreb-no ležati. POZOR, KO JAKI KROJAČI! Sprejmem krojaškega pomočnika v stalno delo. Plača dobra. — Sprejmem tudi učenca za krojaško obrt, če koga veseli. Anton Fortuua. 288 Ohio St.. Johnstown. Pa. Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če bo bili osi epa?jeni, oropani ali če so ■ njimi slabo ravnali. Brezplačna navodila in pouk v natural izacijskih zadevah -r- kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti ca državljanske listine. Sorodniki naj Ip Šakali dovo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyoraki urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih do poldne do petih popoldne in ob eredah od osme do devete ure zvečer. Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure svečer. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužuim srcem naznanjam žalostno vest, da mi je nemila smrt odvzela dne 4. septembra preljub-Ijeno soprogo ANO BIZJAK. Rojena je bila leta 1889 v vasi Senožete pri Krškem. V starem kraju zapušča očeta, mater, »tiri sestre in tri brate, ki so sedaj v vojni, tukaj pa mene žalujočega soproga in štiri nedorastle hčerke v starosti od 16 mesecev do 7 let. V Ameriki je bila pet let in je bila članica društva 'Avstrija* ki. S. D. J*. Z. Pokopali smo jo na katoliškem pokopališču v Ralph tonu, Pa., dne 7. eept. oh 11. uri dopoldne. Vsako oko je bilo solz no, ki je videlo na pokopališču nedorastle zapuščene otroke brez matere. Teni|»otom se najprisrčnejše za hvalim svaku in njegovi soprogi Ani in Martinu Korošec ter botrom Mihaelu Žibert in soprogi, ki so priskočili na pomoč v času žalosti, ter se jim zahvalim za darovane vence. Zahvalim se nada lje vsem članom društva Avstrija št. 5 ter posameznim rojakom in rojakinjam, kakor tudi članom društva sv. Barbare št. <35, ki so se tako mnogobrojno udeležili pogreba. Pokojnica je bila jako priljubljena in tiha žena in članica. Iskrena hvala bratu Franka Bizjaku, ki mi je pomagal in me tolažil v času žalosti, kakor tudi sobratu Martinu Abramu in .njegovi soprogi. Še enkrat arena zahvala vsem skupaj! Vsem naj ostane v dobrem spornimi, tebi pa, nepo-zabljefia žena, naj bo lahka taja zemlja! Žalujoči ostali: Alojzij BUjak, soprog. Ana, Jožefa, Alojzija, Jolijaiia, otroci. Rslphton, Pa-, 7. sept. 191«. (11-13—9) VABILO na WW VELIKI PIKNIK, H katerega priredi slovensko uniformirano in podporno društvo 4'Baron Vega" v Collinwoodu. 'O., v nedeljo 17. septembra. Tompotom vljudno vabimo vsa slovenska in hrvatska društva ter posamezne rojake in rojakinje iz Collinwoorla, Clevelanda in okolice, da se te naše prireditve poluo-šievilno vdeleže. Toraj, društva, upoštevajte, da bomo tudi mi vedno ob enakih prilikah na. razpolago. Za. sveže pivo, dol>er prigrizek ter vsestransko zabavo bo dobre preskrbljeno. Collimvoodska slovenska godba bo svirala jaiko lepe komade in vsakemu bo dana prilika, da se zavrti, kolikor mu drago. Rojaki in rojakinje, pridite vsi dne 17. septembra I Opomba: Članom omenjenega društva pa priporočam, da se vsi brez izjeme gotovo vdeleže, ker glede podpore smo vsi eaiaki in zato moramo tudi vsi biti v pomoč, kadar se gre za korist draštva. Tonv Grmovnik, prvi tajnik. (12-13—9) ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRAVAH. Dr. LORENZ, Specialist moSklb bolessL Jaa sem edini hrvaSko govoreči Specialist mofiklb bolem t Pittsburgh u, Pa. DR. LORENZ. Ml Peno Ar. n. nadrt. na nlle«. Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do & ure zvečer. V petkih od 9. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL Spodaj označena bi rada zvedela za naslov prijatelja IVANA FINK. Drmia iz Ž:*!ne na Do-l.-nj.^keiu in pr^j« jr- nahajal v St. V ulit 7.31 i.'-ni, kjer «e. je učil strojarske obrti. Prosiva da se »glasi. — Vrank Knstelie in Prank Sadar, Box 134, Ar cadia, Pa. (12-14—0) Iščem FRANKA SAJN, ki navadno dela po Klimah. Prosim da se mi javi, ali pa če kdo rojakov ve za njegov naslov, da ga mi iz prijaznosti n^mani. — Matija Delost, Ih.x Piekcns, W. Va. (12-14—9) IŠČE SE 100 drvarjev za delali drva v severnem Miehiganu. Lep gozd. Plača -ti --50 od klaftre. Dobre kanipe, prijazna okolica. Vprašajte pri: Charcoal Iron Company of America, (C O—r>-10) Manisrtique, Mieh. OPOMIN. Vse one, ki sem jim posodil gotov denar ter dal za vožnje listke, prosim, da j>oravnajo svoj dolg. Prodano mi ho vse radi njih dolgov, in kam se bom jaz obrnil s svojimi otroki? Pričakujem, da se takoj oglasijo. r!eorge Rajšel, Box 30, Winnsboro, La. __(7-13—9)_ POZOR! POZOR! Tempotom naznanjam rojakom, da je prišlo zadostno število delavcev v naš kraj ter vsled tega ne sv.-tuj»-m nikomur semkaj hoditi za delom. Kadar s** bo kaj spremenilo, bom pa že poročal. F. Miller. Whitehall, Mich. ROJAKI, SLOVENCI, SPOMINJAJTE SE SLOVENSKIH RE VEŽEV V STAREM KRAJU! Rad bi zvedel za svojega prijatelja po i menu NIKOLAJ PA-PIC. Odšel je iz Biwabika, Minn., 14. decembra 1915 neznano kam; morda se nahaja v Jo-Jiotu, III. Prosim, če kdo rojakov ve, kje se nahaja, da mi naznani, ali pa ako sam bere ta oglas, naj mi pošlje svoj naslov, ker imam njemu zelo važne in nujne stvari poročati. —Joseph France!, 70."> Jack St., Eveleth, Minn. (12-14—9) MODERNO UREJENA TISUHJA GLAS MOM vsakovrstne tiskovine izvršuje po nizkih »»KM delo okusno. HMMM izvršuje prevode druge jezike. UNUSKO ORGANIZIRAJ društvena pravila* okrožnice — pamflete, ceniki i. t. d w4 NAIO&U poSum nas Slovnic Publishing Ga. .82 Cortlandt St, New York, N. Y. ^JgiaiaiafaiafifaHaaii^^ CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO i! 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, If. Y. EiaiaafifrMHBiBiECT POUČNE KNJIQE: Abecednik nemški «—.25 Ahnov nemškoangleiki tolmač, vezan —.50 Berilo drago, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri raeunar —.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleaki in tngL- slov. slovar —.50 SIov.-angL in an gl.-si o v. slovar 1.50 Trtna nš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Veliki slovensko-angleškl tolmač |2.00 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v M»-yerlingu) —.75 Z slikami mesta New York* Po —.25 8PILMAN0VE POVESTI: dobite 'GLAS NARODA" skozi štiri dnevno, izvzemži nedelj in postavnih prunikor. "GLAS NARODA" izhaja damo na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berilo, t meseca 106 strani, aH 6m strani t štirih mesecih. "GLAS NARODA" dnevno poročila s bojišča in rasno stt» ko. 8edaj ga skhsrni dai 13*000! — Ta številka jasno govori, da > tfot ▼es oosbjs Usta jo etganizigano ta spada v ZABAVNE nt RAZNE DRUGE KNJIGI: Doli z orožjem 1 _.50 Božični darovi —J5 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem Leban, 100 beril Mesija, 1. in 2. zvezek Na različnih potih O jetiki Odvetniška tarifa Pregovori, prilike, reki Titanik Trojka, povest Vojna na Balkanu, 13. Zgodovina e. in k. pešpolka št. 17 s slikami —.50 Zgodba o povišanja t—JSO Zgodovina slov. naroda 8. zvezek ,_.4Q Zlate jagode, vsa t—JO Življenja trnjevm pot 1. zv. Ljubite svoje sovražnike ,—.20 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indij- •skega kneza —.25 RAZGLEDNICE: Newyorske ■ cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po —.23 Album mesta New Torka ■ krasnimi ■lif—mi. mali —.35 ZEMLJEVIDI: Združenih držav milj —.10 veliki —.29 Astrijsko-Italijanska vojna mapa —.13 Balkanskih drtav —.15 Evrope —.13 Evrope, rezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Vojni atlas —J2S Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois, Ksnsas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.23 Avstro-Ogrske mali —A0 veliki vezan —.50 Celi svet —.23 Velika stenska mapa U. 8. na dragi strani pa eeU svat . . —.50 OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi tovini, poštni "»^ri-i. ali poštnih snsmkah Poštnina je pri $1.50 ▼ go- . . -J- t .i-jfcSSa EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Pobile) ▼ gbxateb-hew YOBKU ANTON BURGAR l OOBTIiANDT street, new york, N. y. IZDELUJE IN PEBBKEBUJS pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebi vojaških sadevah. Rojakom, ki Me dobiti državljanski papir, aH ifrr boots to««o in ooUdna pa-