NOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, fjgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik 16. mal mi • številka 19 • leto KLV • cena 25 ainarlev Bonbonček za kuponček f Krajini ho (še) tekla kri Dve leseni vikend hišici Gorenja-Glin Nazarje bo- sta na sejmišču Golovca še vse do 19. m^ja privab- ljali obiskovalce. Tisti, ki bo v veliko škatlo z napi- som NT&RC vrgel na- gradni kupon iz prejšnje številke Novega tednika (časopis prodajamo tudi na sejmu), bo v nedeljo prav gotovo nestrpno pri- čakoval izide žrebanja, vsak pa dobi sladko dari- lo, bonbonček, že v na- prej, če v nedeljo ne bo sreče. Stran 5 šola in politika na ulici O pastirju, ki mu ovčice uiiajajo Kaj vse zamerijo svojemu dušnemu pastirju krajani Slivnice berite v tej številki, na str. 15. Stran 3 Cevovod preko grobišč? stran 17 Zaušnica atletski zgodovini stran 4 Toper: injekcija, ne kozmetika v nedeljo je bil v Krajini, kjer živijo pretežno Srbi, referendum, uradna hrvaška oblast ga je proglasila za nelegitimnega, na katerem je bila udeležba 73 odstotna, kar 99 odstotkov udeležencev referenduma pa seje izreklo za priključitev ozemljaKrajine k Srbiji. Dva dni pred referendumom se je v Krajini in njenem epicentru Kninu mudila tudi mini ekipa naše redakcije ter merila utrip predvsem srbskemu delu prebivalstva: Krvni tlak je povišan, kri razburkana, glave na obeh straneh pregrete. Strani 20. 21. 2. STRAN-16. MAJ 1991 Obsežne priprave na osamosvojitev Ministra Rupel in Pirnat o osamosvajanju, lastninjenju in pokojninah Do 26. junija bo potrebno pripra- viti zakonsko podlago samostojne- ga življenja Slovenije, dejansko samostojna pa bo, ko bomo imeli oblast na vseh področjih, tudi na vojaškem. To je na nedeljski okro- gli mizi šmarske SDZ v Rogaški Slatini o osamosvojitvi, vračanju premoženja in pokojninah povedal zunanji minister dr. Dimitrij Ru- pel, ki so ga povabili skupaj z mi- nistrom za pravosodje in upravo dr. Rajkom Pirnatom. V vladi pripravljajo postopek osa- mosvajanja kar na 14 področjih in pričakujejo težavna pogajanja o de- litvi jugoslovanskega premoženja. Zunanji minister meni, da bo Slove- nija pri tem oškodovana, vendar je tudi to cena osamosvojitve. Zahte- vali bi toliko kot je Slovenija tudi vložila, to je približno četrtino. Gle- de vračanja jugoslovanskih dolgov so komercialne banke po svetu manj zaskrbljene kot je bilo mišlje- no in tudi v svetovni banki so izde- lali pregled dolgov in model razdeli- tve, ki pa je bil na podlagi razdruži- tve Indije in Pakistana ter nato še Pakistana in Bangladeša. Primeri razdružitve Norveške in Švedske, Irske in Britanije ter tudi Avstro- Ogrske niso uporabni in gre tudi za pionirsko delo slovenske vlade. Ru- pel je podrobneje naštel številne priprave in načrte za osamosvojitev. Začeli bodo tudi s pospešenim od- piranjem slovenskih predstavništev v tujini, natisnjeni so že tudi sloven- ski potni listi. Na mednarodno priz- nanje nove države bi čakali vsaj več mesecev, če ne leto. Demos je pred volitvami obljubil, da bodo popravili povojne krivice, j^to obstaja Jcar gOO Josog zahts.Y- kov, vendar pa bi po besedah mini- stra za pravosodje, dr. Pirnata, de- nacionalizacija obsegala le čas od 1945 do 1958. Po tem letu je bilo tudi krivic manj. V poštev bi prišli le jugoslovanski državljani, ki bi jim kmetijska zemljišča vračali predvsem v naravi, drugo pa tudi s solastništvom, delnicami in denar- nimi obveznicami republike Slove- nije. Denarnih odškodnin, z izjemo socialno ogroženim, ne bi mogli pla- čati, ker denarja ni. Arondacije so poseben, ločen problem, nekateri pa so prejeli tudi odškodnine. Ne- premičnin pa v naravi ne bi vračali, če bi to škodovalo podjetjem in v primerih ko jih potrebuje državni organ ali javni zavod. V SDZ so do Sachsovega modela precej kritični. Glede pokojnin je dr. Rajko Pir- nat povedal, da daje Slovenija iz na- rodnega dohodka za^ pokojnine neu- večji odstotek v Evropi, to pa je za gospodarstvo preveliko breme. Z naraščanjem števila upokojencev - zadnja leta je bilo mogoče hitro upokojevanje - je zdaj upokojencev več kot za polovico delavcev, tak- šen sistem pa je postal nemogoč. Podaljšali bi našo dobo za upokoji- tev, ki je tudi ena najkrajših v Evro- pi, je povedal dr. Pirnat, otežiU predčasno upokojevanje, obdržali pa 85 odstotni delež pokojnine od plače. Poseben problem je staranje Slovencev in pričakovana rast dele- ža za pokojnine, ki se namenja zanje iz narodnega dohodka. Zato bi v procesu privatizacije namenili »precejšen« delež za pokojninski sklad, je povedal eden od obeh po- vabljenih prvakov Slovenske de- mokratične zveze in članov sloven- ske vlade. BRANE JERANKO Slovenski 1 kongres f| Slovenska pot spr^^ prvega svetovnega i* gresa vseh Slovencev^ bo tema 9. celjskega J ra v dvorani Zdravilih ga doma na Dobrni. ■ Gostja bo ^ rilozofinjj sociologinja Spomenka])' bar, predsednica Svetof ga slovenskega kongj^ Spravna dejanja, ki so ,5 prej na simbolni ravnij dila v novo razumeJ naše zgodovine in naj bi kronal kongres vi Slovencev po svetu. je znano, bo del svetoi^ kongresa Slovencev S v Celju. Zato bo sretj! s Spomenko Hribar^ vomno zanimivo, pogo^ pa bo vodil Drago MedvJ novinar kulturne redaW Dela. V petek, 17. m^aJ čer bo pred pogovoJ s Spomenko Hribar nJ pil tudi mešani pevsfc* Zdravilišča Dobrna, j KOMENTIRAMO Alibi za mlačnost Kdo koga prehiteva? Ali re- pu b}it:ii. regije ali pa so regije m podjetja prepočasna? Predlog za izdajo zakona o Narodni banki Slovenije z osnutkom zakona... boste prejeli kasneje. Ta dodatek - boste prejeli kasneje - je pri- dan kar šestim točkam dnev- nega reda na vabilu, ki so ga za zasedanje republiške skupšči- ne prejeli poslanci. Prihodnji teden bo namreč nacionalni parlament tehtal nekaj bistve- nih predlogov za izdajo osamo- svojitvenih zakonov - o Agen- ciji Republike Slovenije za za- varovanje depozitov bank in hranilnic, o bankah in hranil- nicah, o deviznem poslovanju, o kreditnih razmerjih s tujino, o carinski službi, o državljan- stvu Republike Slovenije, o potnih listih državljanov Slo- venije in še o marsičem. Po- slanci bodo sejali kar tri dni in napovedujejo, da se bo to še nekajkrai ponovilo. 26. junij je- pač zelo blizu. Upravni odbor republiške gospodarske zbornice sicer meni. da naglica pri sprejema- nju zakonov ni dobra. Nasprot- na mnenja pa napadajo počas- nost republiškega izvršnega sveta. Sveženj osamosvojitve- nih zakonov je na poslanskih klopeh. Slovenija se bliža od- cepitvenemu ali razdružitve- nemj dnevu. Mirnejše glave, ki stalno opozarjajo, da mora Slovenija, odcephena ali raz- družena. predvsem preživeti m ne brezglavo hiteti v stanje, ki ji lahko še bolj oteži postavlja- nje na lastne državne noge. ne razmišljajo kot cagavi sloven- ski fantje, ki... saj poznamo to ljudsko modrost. Vendar je čudno tole - kako je brez vsa- kršnega odmeva kar izpuhtela gh)boka izjava donedavnega slovenskega finančnega mini- stra, češ - daje državni prora- čun Shn-enije votel skoz in skoz in da od.^topa zato. ker se ne strinja s povišanjem plač državnih uslužbencev v repu- bliki. {Menda so v regijah ob- činski funkcionarji boljše na- grajeni). Ali je bila fo samo pre- tveza za odstop strokovnjaka dr. Marka Kranjca, je v resnici mar.i važno. Dejstva su potemtakem nadvsem prozaična, le da jih tudi marsikateri poslanec ne vidi ali noče videti. Morda zato ne. ker premalo poshi.^a. kaj se dogaja v tirmah. Tudi na ceh- skem območju so na primei iz- vozni m proizvodni rezultati slabi, čedalje več zaposlenih pa je na začasnem odpustu. Pogled v zbirni republiški cen- ter i>dkriva velike luknje v re- publiškem proračunu, nerar čiščiin' finančne iidnose s It deuu'iu> m s tujino, stalna op^' zorilii Sloveniji z vseh stran:, nai m prehiteva samo sebi'.. predvsem pa dva različna kon- cepta privatizacije in hudo žeii> gosLHhhirstva po dokapitalr/a- Cljl Vse to. vključno z nepregled- nostjo političnih razmer v Ju- goslaviji in s skorajda nerazre- šljivo uganko, kaj bo jutri, pa ne more biti alibi za - mlačnost v podjetjih in v občinskih vla- dah. Menažerji v manjših in ve- likih firmah se pogosto prije- majo za glavo jn skrušeno priz- navajo, da ne vedo. kaj bi. Ne vedo samo tega. od kod dobiti denar za plače ah kapital za nove posle, marveč ne vedo. kako pristopiti k lastninjenju in kako se pripraviti na poslo- vanje, ko se bo pač zgodilo, kar se bo. Hkrati ko se ozirajo po preostanku jugoslovanskega trga. se neusmiljeno srečujejo tudi z Evropo. To je tisti trg. ki priznava samo kvaliteto, odli- čen design, poslovno moralo, nižje stroške proizvodnje. To je trg. kjer bo treba prodajati konkurenčne prednosti. Poslovodne ekipe v podjet- jih rešujejo znotraj tirm. kar se rešiti da. vendar se številne neznanke spreminjajo v neod- ločnost in strah. Tako je para- doks popoln - osamosvojitve- na dirkajo vse hitrejša, tisti, ki naj bi bili na čelu dirke, pa so premalo ofenzivni. Namesto da bi v razmerah tržne ekono- mije politika poslušala gospo- darstvo, mora gospodarstvo poslušati politiko. Vladni mi- n/.«fn se izogibajo obiskov v podjetjih in pogovorov z me- nažerji. Poslovodnim ekipam tako ne preostane drugega, kot da pripravijo nekaj načrtov gibčnega, ofenzivnega podjet- niškega prilagajanja - novim političnim oziroma finančnim in gospodarskim razmeram, z lastninjenjem vred. in novim tržnim razmeram. Podjetja, ki jih sedanji čas samo nosi in ne znajo razbrati, s katerimi kon- kurenčnimi prednostmi bodo lahko pred časom, bodo repu- bliško politiko gledala samo v hrbet. Kako celjska regija le delo- ma dohiteva republiški center, razvidno kaže slovenski ekolo- ški projekt, ki naj bi bil vreden med 300 do 600 milijonov do- larjev. Koliko bo od tega dobi- lo Velenje oziroma Šoštanj in koliko Celje? Če bo seveda predlagani ekološki projekt uresničen... Vendar, premalo jih je. ki se zavedajo, da se je prava Vitka za trg in za delež v nacionalnem finančnem ko- laču začela že pred nekaj me- seci. JOŽE VOLFAND Kongres MLIN-a Mlada iniciativa pri Slo- venski demokratični zvezi, občinski odbor Celje, bo v soboto 18. maja organiza- tor 1. kongresa MLIN-a. Kongres se bo začel ob 10. uri v celjskem Narodnem domu. IS Se vedno nas ni 2 milijoni Prvi rezultati Popisa 91 so že znani v ponedeljek je v Ljubljani Zavod Republike Slovenije za statistiko pri- pravil novinarsko konferenco, na kate- ri so objavili prve rezultate letošnjega Popisa 91. In po zadnjih zbranih po- datkih v Sloveniji še manjka nekaj več kot 25 tisoč prebivalcev, da bi postali dežela z 2 milijona ljudi. Po prvih statistično obdelanih po- datkih popisa prebivalcev, gospodinj- stev, stanovanj in kmečkih gospodar- stev živi v Sloveniji milijon 974 tisoč 839 ljudi, kar pomeni, da je od popisa v letu 1981 prebivalstvo naraščalo z letno stopnjo 0,4 odstotka. Število stalno prijavljenih prebivalcev v Slo- veniji se je povečalo za 4,4 odstotke. približno 2 tretjini tega porasta gre pri- pisati naravnemu prirastku, tretjina pa gre na račun priselitev v Slovenijo. V Sloveniji je 641 tisoč 865 gospo- dinjstev in za dobrih 45 tisoč več stal- no oziroma začasno naseljenih stano- vanj, v posameznem gospodinjstvu pa v povprečju živijo 3,3 družinski člani. Popisovalci so med 1. in 15. aprilom zabeležili 155 tisoč 379 kmečkih go- spodarstev (pogoj je bil lastništvo 10 arov zemlje oziroma odgovarjajočega števila živine), kar pomeni, da je pri- bližno vsako četrto slovensko gospo- dinjstvo tudi kmečko gospodarstvo. Največ kmečkih gospodarstev je po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko v občinah Ormož. Lei in Lendava. In čeprav se je šte kmečkih gospodarstev glede na pi v letu 1981 zmanjšalo skoraj zapet ostaja obseg proizvodnje v kmet: približno enak tistemu izpred let. Prvi statistično obdelani podatk tošnjega popisa prebivalcev, go: dinjstev, stanovanj in kmečkih ga darstev so približno takšni, kol s( v Zavodu za statistiko tudi pričak li, dokončni rezultati popisa pa t po besedah direktorja Zavoda Ri blike Slovenije za statistiko Ton Banovca znani januarja prihoi leto. iVANA STAMEJ PC Jelen odprl vrata Minuli petek so Sloven- ske Konjice postale boga- tejše za poslovno-podjetni- ški center, ki bo v celoti do- končan šele čez poldrugi mesec, a je z otvoritvijo tr- govine Ona-on že odprl vra- ta. Gostinsko podjetje Je- len se je z adapatacijo in delno dograditvijo 150 let stare stavbe na Partizanski cesti (nekdanje gostišče Je- len) vključilo v proces revi- talizacije Mestnega jedra, ki naj bi bilo v prihodnje z novimi posegi še bolj pri- vlačno. Vrednost investici- je je okoli 8 milijonov di- narjev: polovico vsote je neposredno zagotovil Je- len, ki je preostala sredstva za ureditev 2500 kvadrat- nih metrov površin zbral s prodajo vseh 14 lokalov, gostinsko tradicijo pa bodo v objektu nadaljevali s piv- nico. ŽELJKO ZULE Pomoč celjski bolnišnici Partnerslio mesto Singen doslej pomagalo z metlicinsko opremo v vreHnosti nad 280 tisoč nemških mark v celjski bolnišnici so v petek gostili 4-člansko de- legacijo iz partnerskega mesta Singen, ki je celjske- mu zdravstvu pripeljala po- moč v zdravstveni opremi, vredni nekaj nad 180 tisoč nemških mark. V partnerskem mestu Sin- gen so pomoč za odpravlja- nje posledic poplave v celj- skem zdravstvu začeli zbirati lanskega decembra, doslej pa so medicinsko opremo pripeljali v Celje že dvakrat, v skupni vrednosti nad 280 tisoč nemških mark. Del de- narja so zbrali v uredništvu tamkajšnjega časopisa Siid kurier, del pa sta prispevala mesto Singen in tamkajšnja organizacija Rdečega križa. Zato so bili ob novinarki Siid kurierja. ki vodi dobro- delno akcijo zbiranja pomo- či, v delegaciji tudi trije predstavniki Rdečega križa. Celjsko zdravstvo oziroma tukajšnja bolnišnica sta od prejšnjega petka bogatejša za anestezijski aparat z vse- mi priključki, volumeter ter 7 infuzijskih črpalk, v teh dneh pa v Celju pričakujejo še mobilni rentgenski apa- rat, ki je bil ob predaji medi- cinske opreme še v postop- ku carinjenja. Podarjenja zdravstvena oprema bo in- stalirana na oddelkih zi stezijo in rentgenologi; legacija iz Singna pa si obisku celjske boln ogledala predlani obn( oddelke rentgenologije sevalno postajo. PriH doktor Jože Arzenšek s gostom iz Singna zahvafi vso pomoč in poudarili celjsko zdravstvo želi dc ga sodelovanja obeh pa: skih mest tudi v bodoč' ne le zdaj, ko Singen pc Celju in tukajšnjemu stvupri odpravljanju {4 dic poplave. J Obljubljajo strategijo razvoja šentjurska Socialdemo- kratska stranka je domači skupščini predlagla obrav- navanje sklopa gospodar- skih vprašanj, ki zadevajo razvojna vprašanja šentjur- skih družbenih podjetij, go- spodarski in splošni položaj delavcev ter nezaposlenost. Ladislav Grdina, predsed- nik IS, je povedal da bodo pripravili poročilo, kjer bo razvidno, kje v šentjurskih podjetijih imajo programe, zato so imeli zadnji čas svoji seji v Alposu in Tolo: »S stra- tegijo razvoja končujemo in jo bomo do konca maja dali v javno obravnavavo, jeseni pa bi jo posredovali v spre- jem skupščini«. Izdelava te strategije je za njih pomemb- na zaradi natečaja po zakonu o demografsko ogroženih območjih. »Prvi del je v glav- nem končan, dokončne cilje bomo izoblikovali v krat- kem, na podlagi teh pa stra- tegijo«. Pričakovati je. da bo v že- lezarni Štore ostalo brez dela 300 šentjurskih delavcev - število se lahko tudi spre- meni -je dejal Grdina. Ne ve se, če bo jeklarna v železarni ostala, kajti programa v Što- rah in na Ravnah se ne razli- kujeta in bi bila v prihodnje le še ena. Katera, pa se še ne ve. je povedal pretekli teden, na seji predsedstva šentjur- ske skupščine. B. J. IZJAVE. MNENJA... Dr, Rajko Pirnat, mini- ster za pravosodje in upra- vo, na okrogli mizi SDZ v Rogaški Slatini: Vsaj še dve, verjetno pa do pet let, bo naše gospodarstvo zelo šibko. Najslabše bo predvidoma sredi prihodnje- ga leta. Ne želim vas strašiti, vendar kakorkoli že bo, kriza se bo do sredine prihodnjega leta poglabljala in vas glede tega ne nameravam slepiti. Vsem bo šlo slabše in breme- na krize bo treba porazdeliti čim bolj enakomerno ter upoštevati, da nas lahko iz- vleče le gospodarstvo. Pora- bimo lahko tisto kar naredi- mo, zato bo treba čim več narediti in ne porabiti. Dr. Dimitrij Rupel zunanji minister, na okrogli mizi v Rogaški Slatini o vprašanjih lastninjenja: Menim da tisti, ki so zadnji čas polemizirali z Mencin- gerjevim konceptom. ' pravzaprav opredelili sV ga lastnega cilja: ali privatizacije gospodaf učinkovitost - osebno slim da je v Mencingerje*^ primeru šlo za to - ali j« zamenjava najvišjih onarjev v gospodarstvu pa socialna pravičnost' vsakem odgovoru na eno, vprašanj so rešitve pop^ ma drugačne. Osebno slim. da moramo v Slo^'f| na prvo mesto postavi"' spodarsko učinkovitost lahko potem konkuri"^ drugim v Evropi. Če r bomo predajali sanjal o neki pravični in pi"''^ ški deželi in nekemu n'' cionarncmu razmišlja'^'" se bojim, da se bo cilj darske učinkovitosti J| Ijil. To je ena nevarnoT mislim, da je v tem si* nemogoče govoriti o 0^ protislovju v procesu ° cionalizacije in privatiz^ nOaODKI_ 16. MAJ 1991 - STRAN 3 cevovod preko grobišč? QinHarnlna črna gradnja v postopku legalizacije_ (celjski izvršni svet je poslal v jav- no razpravo osnutek sprememb zazi- dalnega načrta za območje starih od- jjgaliS* Cinkarne in novozg:rajene deponije Za travnikom. Qre za spremembe, ki so bile na jpevnem redu zasedanja že pred me- gci, vendar so jih takrat umaknili. Nji- jjpvo bistvo je v Cinkarninih prizade- vanjih' da bi legalizirala del cevovoda 23 transport odpadne sadre, ki ga je ogradila brez ustreznih dovoljenj. Do- datne težave pa so nastale zaradi bliži- pe teharskih grobišč, zato so pred me- ječi to točko tudi umaknili. Ob zadnji obravnavi so članom iz- \Tšnega sveta predložiU republiške smernice za načrt ureditve spominske- ga parka Teharje, ki sta jih pripravila] republiški in celjski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. V njem med drugim ugotavljajo, da je mož- nost natančne lokacije grobišč vpra- šljiva, da pa posmrtni ostanki gotovo ležijo globoko pod zemljo. Zato vgrad- nja cevovoda meter pod površino pre- grade po mnenju strokovnjakov ne more biti problematična, saj ne vodi prek posmrtnih ostankov. Izgradila cevovoda je po njihovem samo manjši del problematike urejanja odlagališč Cinkarne in komunalne deponije, ki je povezana z izbiro nadomestne lokaci- je, ozelenitvijo... Na ta stališča je svoje pripombe po- slal Janez Črne j, poslanec zbora občin republiške skupščine, ki je ocenil, da so strokovnjaki v smernicah spregle- dah celo vrsto dejstev, povezanih z do- gajanji na Teharjah. Zlasti se ne stri- nja, da pod pregrado ne bi bilo grobov in da ni prič, ki bi locirala grobišča. V razpravi so člani izvršnega sveta menili, da gre lahko gradivo o spre- membi zazidalnega načrta za Cinkar- nina odlagahšča v javno razpravo, ki bo pokazala, kakšne pripombe im^o občani. Predstavniki strank so na seji opo- zarjaU, da se zadeva pravno ni v niče- mer spremenila in da gre še vedno za poskus legahzacije Cinkarnine črne gradnje in za postavljanje občinskih organov pred izvršena dejstva. Kljub takšnim pripombam se bo postopek nadaljeval, vprašanje pa je, kako bodo o njem odločali v poslanskih vrstah celjske skupščine. T. CVIRN V Štorah brez elektrike v štorski železarni se je ijtevilo delavcev na čaka- nju spet povečalo, tokrat laradi izklopa električne energije. V Storah dolgujejo Elek- tru Slovenije 46 milijonov dinarjev za dobavljeno električno energijo. Tride- setega aprila so delavci Elektra opozorili železaije, da jim bodo prekinili doba- vo električne energije, če ne bodo poravnali računov. Kljub temu, da poskušajo reševati probleme, so v Štorah dobili 8. maja ob- vestilo, da jim bodo že na- slednji dan prekinili doba- vo električne energije. V štorski železarni so zato sami sprejeli potrebne ukrepe, izklopili elektriko, ustavili delo v jeklarni in se dogovorili z dobavitelji sta- rega železa, delavci jeklar- ne in vsi tisti, ki so vezani na to proizvodnjo, pa bodo ostali doma do 24. maja. Po vseh teh sprejetih ukrepih so v četrtek v železarni po- novno dobili obvestilo, da bodo v Elektru Slovenije svoj sklep uresničili 21. ma- ja, če računi eš vedno ne bodo poravnani. »Takšno ravnanje meji na neres- nost,« je stvari komentiral vršilec dolžnosti direktorja Boris Marolt. Neresnost za- to, ker se ravno v teh dneh dogovarjajo z elektrogo- spodarstvom o reševanju nastalih razmer. Trenutno pa je na čakanju v štorski železarni že okoli 650 de- lavcev. IB Ultimat tekstilcev Sindikat tekstilne in us- njarsko-predelovalne indu- strije Slovenije, ki ga je podprl tudi aktiv predsed- nikov na velenjskem in mo- zirskem območju, je na re- publiško skupščino, izvršni svet in gospodarsko zborni- co poslal ultimat, ki naj bi razrešil nekatera vprašanja v gospodarstvu in material- no-socialnem položaju de- lavcev. V ultimatu zahtevajo zago- tovitev finančnih sredstev za tiste programe v tekstilni in usnjarsko-predelovalni in- dustriji, ki imajo možnost uveljavitve na tujih trgih, iz- delavo celovite razvojne štu- dije za obe panogi po vzorcu zahodnoevropskih držav in zagotovitev materialnih sredstev za izplačilo z^am- čenih osebnih dohodkov. Nadalje zahtevajo, sprejem kratkoročnih ukrepov za raz- bremenitev obeh dejavnosti, sprejem ustreznih ukrepov za nemoten izvoz pri progra- miranju odcepitve Slovenije, in odpravo zakona o OD, ki omejuje izvajanje kolektiv- nih pogodb. Zadnja zahteva sindikata tekstilno in usnjar- sko-predelovalne industrije je zagotovitev najmanj 30 od- stotkov za brezplačen pre- nos delnic na zaposlene pri sprejemanju zakona o priva- tizaciji. V obeh dejavnosti menijo, da samostojnost in neodvis- nost Slovenije brez razreše- vanja teh vprašanj ni možna, in bo uspela le na temelju zdravega gospodarstva ter zagotavljanju minimalne materialne in socialne varno- sti delavcev. Če pristojni republiški or- gani ne bodo razrešiU teh vprašanj, bo sindikat obeh dejavnosti sprožil postopek za odpoklic izvršnega sveta Republike Slovenije ter za generalni štrajk dejavnosti delavcev tekstilne in usnjar- sko-predelovalne industrije. Rok za uresničitev teh zah- tev, ki jih je sindikat navedel v ultimatu, je bil včeraj, v sredo 15. maja. Pred zak- ljučkom redakcije še nismo uspeli izvedeti, kako so v re- publiških institucijah reagi- rali na zahtevo sindikata. Iz- vedeli pa smo, da bodo v sin- dikatu o uresničevanju ulti- mata in nadaljnjih postopkih razpravljali v ponedeljek, 20. maja. URŠKA KOLENC Šentlurčan pri avstralskem premlerlu Vodja slovenskega infor- mativnega urada v Sydneyu, avstralski poslovnež iz Šent- jurja, Alfred Breznik, se je konec tedna pogovarjal s predsednikom avstralske vlade Bobom Hawkejem, ki je izrazil zaskrbljenost zaradi položaja v Jugoslaviji, hkrati pa je bil naklonjen, da bi Av- stralija imela v slovenski prestolnici častnega konzu- la. V pogovoru so sodelovali tudi drugi predstavniki Slo- vencev, Hrvatov in Make- doncev v Avstraliji. BJ Kdo bo predsednik? EvMentlranl kantllilatl za ZSSS v Zvezi svobodnih sindi- katov Slovenije, območni organizaciji Velenje so pre- tekli teden evidentirali kandidate za predsednika ZSSS. Med kandidati z velenjske- ga področja je sindikat kovi- narsko in elektroindustrije evidentiral Dušana Semoli- ča, Gojka Staniča, Miro Vi- dečnik in Rajka Lesjaka. Evidentiranje slednjega, si- cer sekretarja ZSSS so pod- prli še sindikat družbenih in državnih organov ter sindi- kat tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije. Sin- dikat gradbenih dejavnosti je evidentiral Franca Bergin- ca, sedanjega predsednika sindikata energetikov Slove- nije. Občinski odbor sindi- kata energetike v Velenju pa je sprejel stališče, da ne pod- pira nikogar iz vodstva ZSSS ali profesionalnih funkcionarjev v republiških odborih sindikalnih dejav- nosti. Vendar pa so konec tedna v republiškem odboru sindikata energetikov evi- dentirali dva kandidata, in sicer Vinka Kastelica in To- neta Hladina. Tako bodo v ZSSS do po- nedeljka, 20. maja opraviU kandidacijske postopke v skladu s poslovnikom. Ka- kor je povedala Mira Videč- nik, predsednica velenjske območne organizacije, so sindikati dejavnosti eviden- tirali 20 kandidatov za nove- ga predsednika ZSSS. U.K. Zbor celiskih borcev I Več kot 250 udeležencev narodnoosvobodilne vojne se je "a predvečer Dneva zmage, prejšnjo sredo, zbralo v dvorani l^ulturno-umetniškega društva Zarja v Trnovljah. Srečanje celjskih borcev se je ob petju, glasbi in improvi- ziranem frontnem gledališču zavleklo pozno v noč, 46-let- J^co zmage pa so s Partljičevo parodijo na družbene razmere ^strankarske zdrahe Oskubite jastreba počastili tudi člani pamske skupine KUD Zarja. Ob tej priložnosti je predsed- celjske borčevske organizacije Risto Gajšek poudaril, *«a ne smemo dovoliti, da bodo naše otroke in vnuke izkori- za topovsko hrano in zoper interese in cilje, za katere so ^'NOB padala življerya^ _ _____ . IS Čigavo bo posestvo kmetijske šole? , ^entjurska kmetijska šola potrebu- f 'eta 1961 odvzeto posestvo in ji ga th ^"^^^bno postopoma vrniti. To pa "^ora čim manj prizadeti pravnega aslednika takratne kmetijske za- Ij^ge Bodočnost, (ki je njihovo zem- jl* dobila,) sedanje družbeno kmetij- podjetje Meja. To stališče sta na j.^ianku o postopnem vračanju šol- H* posestva zagovarjala tudi {^•^stavnika iz ministrstev za vzgo- ''i izobraževanje ter kmetijstvo. Poh ^.^^^P" šentjurske skupščine in ^di kmečke zveze je sestanek skli- J župan mag. Franc Kovač. V obeh j^nistrstvih so pripravljeni šoh pri bre ^^^^ pomagati, saj kmetijske šole Posestev ne morejo uspevati, sta Mo? predstavnika Niko Žibret in Jca Skulj, opozoriU pa so da je v Šentjurju ena redkih slovenskih kmetijskih šol brez svojega posestva, ki gaje sicer pridobila že z nastankom. To posestvo je za prihodnji razvoj šentjurske kmetijske šole velikega po- mena, je povedala njena ravnateljica mag. Nevenka Cmok, zahtevajo pa pri- bližno 80 hektarjev zemlje in nekatere zgradbe. Na sestanku so povedaU, da n^ bi bila maja v Sloveniji inventari- zacija, popis šolskih posestev. V šent- jurski šoli želijo, da bi postala širši kmetijski izobraževalni center, tudi na primer za kmetijske svetovalce. Kaže, da bo vrnitev odvzete zemlje težavna, saj se v družbenem kmetij- skem podjetju Meja, ki je nastalo po reorganizaciji kmetijskega kombinata, z vrnitvijo posestva ne strinjjoo. Na sestanku je direktor Bogdan Knez opozoril na gospodarski interes ter po- vedal da je proizvodni proces v Meji toUko medsebojno povezan, da bi vra- čanje za njih pomenilo njegovo ruše- r\je. Iz Meje opozarjajo, da zagotavljajo kmetijsko proizvodnjo in tudi na de- lovna mesta v tem družbenem podjet- ju. Ravnateljica šole Nevenka Cmok je podrobneje predstavila različne last- ninske kategorije odvzetega posestva. Ponekod je v zemljiški knjigi knjižena še šola, drugje tudi Meja, en vinograd, na območju šmarske občine, pa je v večdesetletnem zakupu. Pogovorili so se da bodo s pogovori nadaljevali, ko bo manj nejasnosti pa bi se začeU pogovarjati podrobneje. Kaže pa, da bo kljub vsemu zadnjo besedo izreklo sodišče. BRANE JERANKO SVET MED TEDNOM Piše: Robert Gorjanc Krallna made In CCCP o ustreznosti sinonima za sovjetsko jabolko spora dveh narodov bi sicer lahko razpravljali. Območje avtonomne oblasti Gorski Karabah, kjer so se spet začeli srditi spopadi med Armenci in Azerbejdžanci, je že kar veteransko v primerjavi s srbsko samozvano SAO Krajino, s^ začetek zadnjega spora v stalni zgo- dovini sporov datira že iz leta 1988, iz časov, ko sta bili perestrojka in glasnost v največjem zamahu. Časovna razsežnost pa ni najpomembnejša, temeljna razlika je v tem, da ime avtonomna oblast (gre samo za igro besed, zato lahko v teritorialnem smislu oblast mirno primerjamo s Krajino) Karabah ni obremenjena s samozvanostjo, ni nastala s kakšno »legalno« novo risbo državnega zemljevida ob asistenci sovjetske diverzije Martičevih specialcev. Takšno ime za teritori- alno območje v okviru sovjetske republike Azerbejd- žen priznava veljavna ustava ZSSR. Primerjava tudi pove, da v Gorskem Karabahu ni padlo in zbežalo nekaj deset, marveč nekaj sto ljudi in zvezna milica in Rdeča armada sta tam mnogo bolj številni in agresivni kot JLA v Krajini, in končno, ne gre za spor najštevil- nejših narodov. Vseeno pa je primerjava zelo aktualna. Ta sovjetski mednacionalni konflikt se tako kot osrednji jugoslo- vanski, razkriva na podobnem vozlu: teritorialnem, političnem, verskem, ekonomskem, civilizacijskem. In končno v obeh »krajinah« se večinsko prebivalstvo želi odcepiti. En narod, ena država: Gorski Karabah spada med najstarejše dele matične Armenije, svojo jezikovno, narodnostno in kulturno podobo hrani že od 4. stoletja našega štetja. Po razpadu velikega armenskega cesar- stva je pogosto prehajal iz rok v roke, dokler ni leta 1813 prišel skupaj s predeli sedanjega Azerbejdžana v sestavo ruskega cesarstva. Po revoluciji so v Zakav- kazju, mimo Leninove volje, najprej ustanovili enotno federacijo in v njenih okvirih Karabah večkrat premeš- čali med Armenijo in Azerbejdžanom. Z umetnimi oziroma administrativnimi mejami vendar v tem pri- meru teze srbske oblasti o administrativnih mejah na Hrvaškem, Bosni in v drugih delih Jugoslavije, ne gre primerjati s sovjetsko administrativnostjo) in pred- vsem s pomočjo rusifikacije naj bi narode premešali tako, da bi se bolj kot izvirno nacionalno poistovetili revolucionarno, socialistično, skratka kot nov skupni narod; sovjetski. To je bila zabloda, ki se je ohranjala predvsem z nenehnim žuganjem tankov in še bolj divjim prese- ljevanjem narodov (Stalinovo deportacija Krimskih Tatarov). V času perestrojke, ko se je začel generalni prepih v načeti sovjetski državi, nacionalni problem seveda ni mogel obstati ob strani. Prav Gorski Kara- bah je bil uvod v ostala prebujanja narodov, ki so se končala s stotinami ubitih (Gruzija, Južna Osetija, Mol- dova, Abhazija, Turkmenija, Tadžikistan, Pribaltik, Ukrajina...) v cilju izbojevati si suverenost in tudi združiti narod na enotnem teritorialnem ozemlju. Nekompatibilna naroda:Komunistična ideologija brez represije se je pokazala za nesposobno združiti razlike med Armenci in Azerbejdžanci. Prvi so krist- jani, drugi muslimani. Azerbejdžanci so kot eden od turških in muslimanskih narodov bolj ah manj vselej bili sovražni do Armencev in ti jim očitajo, da so njihov genocid v prvi svetovni vojni sprejeli s simpatijo. Nekompatibilne z azerbejdžanskim narodnim znača- jem so tudi posebne nacionalne poteze Armencev, ki so jih razvih spričo stoletja dolge ogroženosti in boja za preživetje, kot so delavnost, prodornost in tesna med- sebojna povezanost. V skladu s hierarhijo pomembno- sti narodov, kar je dejanska praksa (enakopravnost narodov je samo formalna), v posameznih republikah, je dolgo časa bilo najbolje biti Rus (zdaj ponekod ne več), potem pa predstavnik večinskega naroda. Armenci se v pokrajini Gorski Karabah, kjer sestav- Ijajo večino, pritožujejo nad gospodarsko hegemonijo Azerbejdžana, nad raznarodovalno politiko in nad minimalnimi ali nikakršnimi možnostmi uveljavljanja svojih jezikovnih oziroma kulturnih pravic. Kremeljska ognjena arbitraža: Moskva sicer ni podcenjevala problemov in je zato tudi pritisnila na Baku, toda to ni moglo preprečiti spopadov. Zato je bil potreben poseg centra in to je bila tehnologija reševa- nja tudi v drugih republikah, kjer je šlo za podobne priključitvene ali odcepitvene težnje (Abhazija, Južna Osetija). JV^prej razveljavitev odločitve vrhovnega Sovjeta Gorskega Karabaha, da se priključi Armeniji, potem poseg zvezne vojske in potem že armade, ko so se nemiri preveč razmahniU (v spopadih v Bakuju je januarja 1989 padlo kakšnih 70 ljudi. Vsi ti tamponski posegil so se tudi izrodiU v spopade z obema stranema. Karabah v novi CCCP? Hkrati z ognjeno arbitražo pa so v Moskvi hiteli s preurejanjem države, z obliko- vanjem dogovora o Zvezi suverenih sovjetskih repu- blik (»suverene« namesto socialistične). Armenski predsednik Levon Ter Petrosjan ni podpisal novega zveznega dogovora, Azerbejdžanski predsednik Ajaz Mutalibov je to storil. S tem se, če si v Armeniji ne bodo premislili v strahu izgube varstva Moskve pred panislamskimi in panturkističnimi apetiti, usoda Gor- skega Karabaha praktično že začenja reševati v dveh državah. Boj bo težji za Armence ker bo Moskva, kot nagrado za podpis novega zveznega dogovora, dokončno sto- pila na stran Azerbejdžana. 4. STRAN - 16. MAJ 19911 GOSPODai^ Injekcija - ne kozmetika Tako pravi bivši Hirektor Topra Peter Privšek, v Merxu pa dodajajo: '»Potrebni so novi programi« v petek je delavski svet Topra sprejel odstop dose- danjega direktorja Petra Privška, ki je bil na čelu te- ga kolektiva štiri leta in pol. Za mesec dni prevzema krmilo v svoje roke Rudi Pur, v prihodnjih tednih pa naj bi krizni štab, ki je bil ustanovljen skupaj z ljudmi iz Merxa, Ljubljanske ban- ke ter celjskega izvršnega sveta, pripravil program re- organizacije in sanacije Topra. Zakaj Je odstopil direktor? Peter Privšek sam pravi, da ni odstopil zato, ker bi njegov odhod zahtevalo oko- li 700 zaposlenih delavcev. Odhaja zaradi splošnih raz- mer v našem gospodarstvu in specifičnih razmer v To- pru. Podjetje je po njegovih besedah doživelo v zadnjem času veliko udarcev, ki so re- zultat nejasnosti in razmer na tržišču, političnega stanja v državi, srbske blokade, v samem Topru pa vidi glav- ni problem v podkapitaliza- ciji podje^a ter nizkem teh- nološkem nivoju. »Vse to je Toper močno obremenjevalo v zadnjih letih, v zadrpem le- tu dni pa povzročilo izgubo. Sedanje razmere ne dajejo garancije,« pravi Privšek, »da bi se stvari obrnile na bolje, čeprav Toper lahko ra- čuna na projekt dokapitali- zacije, ki se pripravlja. Tudi finančna situacija se bo mo- rala po moji oceni temeljito spremeniti.« Lani je znašala izguba v Topru 24 milijonov dinar- jev, v letošnjih prvih treh mesecih znaša izguba 18 mi- lijonov dinarjev. Ta številka je presenetila samo vodstvo, razlog zanjo pa je po Priv- škovih besedah dvojen: »Na- črtovali smo 50 odstotkov iz- delkov iz kooperacije z Dalj- nim vzhodom, ti izdelki so kasnili Zeiradi zamude pri plačilu carine. To blago je zdaj v skladišču, le manjši del je še na carini, izdelki pa so v glavnem že prodani. Drug problem je prekinitev pogodb s tujimi partnerji ko- nec marca in aprila, zaradi cesarje izpadel del proizvod- nje. In še na eno bi opozoril; to je nenormalna racionaliza- cija zalog na vhodu proiz- vodnje. Preprosto zeiradi fi- nančne situacije nimamo za- log vhodnih surovin, da bi lahko nadomestili zamude.« Peter Privšek je prepričan, da bi se sedanjim razmeram v Topru lahko izognili pred leti, če bi več denarja name- nili za tehnološko posodobi- tev. »Pred tremi leti smo obrnili potapljajočo se ladjo, V zadnji številki Novega tednika smo pomotoma za- pisali, da so delavci Topra že dobili izplačan regres. In- formacija ni točna, po bese- dah Petra Privška regresa v Topru niso mogli izplača- ti zaradi sporazuma o prelo- žitvi obveznosti za dajatve. Delavci bodo regres lahko dobili po 15. maju, dogovo- riti se bodo morali še za obliko izplačila. Po Priv- škovih besedah bodo delav- ci najverjetneje dobili del regresa v izdelkih, del de- narja pa jim bodo izplačali. predvsem s pomočjo Ljub- ljanske banke, naslednji ko- rak pa bi po moje moral biti iskanje dolgoročnih virov za tehnološko posodabljanje proizvodnje. Ta korak ni bil storjen, za posodabljanje smo skrbeh sami, kolikor smo lahko in še to s kratko- ročnimi viri. »Očitke, da v Topru v vseh teh letih niso uvajali novih programov, pa bivši direktor komentira ta- kole: »Ime Toper je uveljav- ljeno na tržišču, program je soliden, poskrbeli smo tudi za to, da nismo povsem od- visni od sezone, zaradi česar je po moji oceni neumno v tem trenutku menjavati programe. Denarja ni niti za obstoječe programe, uvaja- nje novih programov brez posodobitve tehnologije je nemogoče.« Sanacija Topra je bila zad- nja leta in bo tudi v prihod- nje še odvisna od sodelova- nja z Merxom. Peter Privšek je prepričan, da Topra ne bi bilo več, če se leta 87 ne bi za ta kolektiv zavzeU vodilni ljudje v Merxu. V zadnjem času pa so se pojavljala raz- lična stališča o deUtvi denar- ja, ki ga, to je menda vsako- mur jasno, ni na pretek. Predvsem so se mnenja kre- sala okoli vprašanja, ali na- meniti denar za minimalne potrebe Topra ali za vračilo kreditov. »Toper ima Imidž,« Da v Merxu - Toper, ki je član sestavljenega podjetja in član finančne organizacije - verjamejo v kolektiv, po svoje dokazuje tudi ustano- vitev kriznega štaba in ures- ničitev nekaterih zastavlje- nih nalog. Predsednik kriz- nega štaba v Merxu Jože Gračner meni, da je odstop direktorja Privška normalno dejanje glede na vse nakopi- čene probleme v zadnjem ča- su, predvsem lansko in letoš- njo izgubo, visoko zadolže- nost, nizko produktivnost in slabo izkoriščenost delovnih sredstev. »Po naši oceni in mnenju tekstilnih strokov- njakov,« pravi Gračner, »je Toprov program precej za- starel, vodstvo ne more iz svoje ali Toprove kože, po njihovem bi Toper moral preživeti z obstoječim pro- gramom, temu pa očitno ni več tako. Programi so dobri, če so ekonomsko uspešni, hvaliti programe in biti eko- nomsko neuspešen pa nima smisla, ker sam sebe negiraš. Zato se bo v prihodnje treba lotiti nečesa novega. »Kaj bo tisto novo in ekonomsko uspešno, bo verjetno bolj znano po dveh mesecih. To- liko časa ima namreč na vo- ljo krizni štab za pripravo programa reorganizacije in sanacije Topra. Konkretno pa je krizni štab v zadnjih tednih že zagotovil okoli 12 milijonov dinarjev za odkup blaga, ki so ga na carino pri- peljali z Daljnega vzhoda. Poleg tega je krizni štab po- magal pri deblokadi žiro ra- čuna, ta deblokada je trajala že 50 dni, ter pri zbiranju de- narja za osebne dohodke. V tem tednu pa se bodo člani kriznega štaba sestali s tremi največjimi upniki Topra - to so Ljubljanska banka, fi- nančna organizacija Merxa ter Jugotekstil iz Ljubljane. Pomesti pred pragom Jugoslovanske gospodar- ske zdrahe, začinjene s poli- tiko, so zagotovo vplivale tu- di na razmere v Topru, a n^- brž je veliko resnic^ v besedah sedanjega 3 dolžnosti direktorja 3 Pura. Iz izkušenj, ki snj nabral kot komercia^J] rektor velenjskega MoJ salona in doslej vodja^ v Topru, je kriznemu k že posredoval program katerem naj bi v Topru| kovali dve profitni enot trgovino. »Takšen Topen je v tem trenutku,« Pur, »Zagotovo nima I spektive. Podpirati je ^ tiste programe, ki so re, bilni, nujna pa bo tudii^ ganizacija v proizvodnji. Če vzamem za primeru ro - tam so se v dv^ letih zamenjale tri vo^jj garniture, v Topru pajj izmenjalo menda štirih vodilnih. Prepričan sem,, vsi tudi niso bili nesposol) bo pa v tej hiši treba nanj red.« IRENA BAi Strokovnjaki o stečaju I Društvo pravnikov v gospodarstvu Maribor org« žira v ponedeljek in torek posvetovanje, na kata3 bodo sodniki vrhovnega sodišča iz Maribora in Iji Ijane predavali in odgovarjali na konkretna vpraša v zvezi z reševanjem podjetij v težavah. Posvetova bo v prostorih visoke pravne šole v Mariboru, nai njeno je vodilnim delavcem podjetij, še zlasti pa s« njim in bodočim stečajnim upraviteljem. OrganizaU tega posvetovanja menijo, da so takšni pogovori v ti trenutku nujni. Stečaj podjetja po njihovi oceni lah pomeni tudi začetek novega gospodarskega subjeli Na dvodnevnem posvetu bodo udeleženci govo o preobUkovanju podjetja z ekonomskimi težava pravnih posledicah stečaja in likvidacije, stečajn postopku in nalogah stečajnega upravitelja, sodobni načinih vrednotenja podjetja, prisilni poravnavi v st< čajnem postopku, položaju delavcev - skratka vpraij njih, ki so v tem trenutku zanimiva in aktualna. 1 Ponovno suspendiran Minuli teden je delav- ski svet Hmezadovega Export Importa ponovno suspendiral vodjo finanč- no računovodskega sek- torja in pom9Čnika direk- torja Mitjo Šviglja. Pred časom je ta delavski svet že sprejel in zatem tudi preklical suspenz Šviglja. Po informacijah javnega tožilstva pa razmere v Ex- port Importu še vedno proučujejo. IB Gospodarstveniki na Rogli Sinoči se je na Rogli začelo sedmo posvetovanje o uveljavljanju tržnega gospodarstva pri nas, ki ga v sodelovanju z gospodarsko zbornico Slovenije, zvezo ekonomistov Slovenije ter društvom za marke- ting organizira društvo ekonomistov Celje. Tridnevno posvetovanje na Rogli se je včeraj popoldne začelo z razpravo o tržnih komunikacijah, udeležencem pa so pokazah tudi najboljše evropske propagandne filme iz lanskega leta. V današnjih raz- pravah bodo udeleženci govorili o aktualnih gospodar- skih razmerah, vlogi države v razvoju tržnega gospo- darstva, razvoju tržnih odnosov Slovenije z razvitim svetom, novi ureditvi podjetništva na Slovenskem, v popoldanskem času pa se bodo ukvarjali predvsem z vprašanjem, kako do uspešnega podjetja. Jutri bodo udeleženci posveta na Rogli govorili o novi zakonodaji na področju blagovnega prometa, lastninskem preo- blikovanju podjetij, vlogi bank, poslovanju ljubljanske borze ter avstrijiskem bančništvu. Letošnja Tribuna tržnega gospodarstva bo posku- šala odgovoriti predvsem na dvoje vprašanj: kako uspešno uveljaviti slovenske izdelke in storitve na mednarodnem, predvsem evropskem tržišču in kako čimprej prebroditi velike težave, ki se pojavljajo ob lastninjenju naših podjetij. IB Yu Stip gradi na Madžarskem Celjsko podjetje Yu Stip, hotelsko podjetje COOP iz Budimpešte in madžarska občina Sarvar so prejšnji četrtek v Celju podpisali pogodbo o izgradnji hotela v termalnem zdra- vilišču občine Sarvar, podpisali pa so tudi pismo o nameri za izgradnjo proizvodnje gob-ostrigarjev v tem madžarskem mestu. Močno madžarsko delegacijo, ki jo je v Slovenijo povabilo slovensko zu- nanje ministrstvo, je ob tej priložnosti sprejel tudi predsednik izvršnega sve- ta SO Celje Mirko Krajnc. Sprejema v prostorih celjske občinske skupšči- ne so se poleg podpisnikov pogodbe na madžarski strani udeležili tudi na- mestnik madžarskega državnega se- kretarja za zunanjo trgovino Lajos Ba- renyi, madžarski generalni konzul v Zagrebu Gabor Bagi ter trgovinska svetovalca veleposlaništva v Beogra- du in konzulata v Zagrebu. V pogovo- ru so poudarili potrebo po tesnejšem gospodarskem sodelovanju, pri čemer je lahko ideja o sodelovanju, ki so jo zasnovali v YU Stipu, dobra iztočnica takšnemu sodelovanju. YU Stip je namreč v Sarvarju, mestu na severozahodu Madžarske s termal- nim zdraviliščem z že enim hotelom, dobil posel za izgradnjo drugega hote- la s 340 posteljami. Vrednost investici- je je 30 milijonov nemških mark, delež YU Stipa pa je 51 odstoten. Investitor- ja sta še hotelsko podjetje COOP iz Budimpešte in občina Sarvar. Hotel visokega razreda z štirimi zvezdicami bo poleg ostalega nudil tudi vse tera- pevtske uslu^ge, graditi pa ga bodo pri- čeh še ta mesec. Rok izgradnje je 11 mesecev, v nekaj dneh pa bo znan tudi izvajalec. Na ključ pa naj bi YU Stip v Sarvar- ju zgradil velik objekt za gojenje gob- ostrigarjev. Zmogljivost proizvodnje bo tisoč ton letno, glavni investitor z večinskim deležem pa je ameriško podjetje Eti iz Denverja, ki zagotavlja celoten odkup gob. Vrednost inženi- ring posla YU Stipa je 10 odstotkov od skupno desetih milijonov dolarjev, ko- likor znaša celotna investicija. Madžarski gostje so se poleg podpi- sa pogodbe v prostorih Obrtnega zdru- ženja Celje pogovarjah tudi o možno- stih gospodarskega sodelovanja ž našo občino. BORZA Obveznica Obveznica je preprosto po- vedano način za zbiranje di- narskih sredstev. Zadolževa- nje z obveznico se uporablja za financiranje tako velikih naložb, da bi zanje potreben denar ne mogel dati en sam posojilodajalec. Izdajatelj obveznice (imenujemo ga dolžnik ali posojilodajalec) se ob izdaji obveznice zave- že, da bo kupcu (recimo mu imetnik ali posojilodajalec) obveznice pridobljena sre4d- stva vrnil v določenem času - v dveh do desetih letih, dotlej pa mu bo plačeval do- ločene obresti. Višino obrestne mere določi izdaja- telj sam. V naši državi lahko izdaja- jo obveznice država, republi- ka, občine, podjetja, banke in druge finančne organiza- cije. Kupci obveznic pa smo lahko občani, banke, zavaro- valnice, podjetja, itd. Pred- nost za izdegatelja obveznice je v primerjavi z najemanjem kreditov (ki so pri nas v glav- nem namenski) njegova po- polna neodvisnost v razume- vanju do upnika. To drugače povedano pomeni, da se lah- ko izdajatelj obveznice oziro- ma dolžnik popolnoma sa- mostojno odloča o načinu uporabe s prodajo obveznic zbranega denarja. Kupec obveznice na obra- čanje svojega dinarja nima torej nobenega vpliva, ima le pravico do določenih obresti in glavnice. Ta pravica oziro- ma zahtevek velja samo do zapadlosti obveznice. Pri izdaji obveznic, ki ima- jo določen znač^, je pf no soglasje oziroma do> nje komisije za vrednoS papirje v Beogradu. Če žeUmo poslovati i' veznicami, moramo poz" glavne (predpisane) elei" te obveznic. Ti so: - nominalni znesek sek, ki je napisan na obj niči - 100, 250, 500, 1« 10.000 denarnih enot) - denarna enota je p veznicah, izdanih v Sl< ji, večinoma v DEM. - Datum izdage in r padlosti (slednji ozi dan, ko bo izdajatelj « niče moral vrniti celot posojen znesek). - obveznost izdajate bo navedeni nominaln sek vrnil imetniku * niče. ■ - obveznost izdajateU* bo izplačeval imetniki', krat ali dvakrat letno r daj oče obresti. -j - ime oziroma firmo ^ jatelja ter njegov P" , s katerim potrjuje vse p dene obveznosti. ^ - druge elemente , nostnih papirjev kot nP*' rijska številka. .jj (nadaljevanje prih"" pOGODKI_ 16. MAJ 1991 - STRAN 5 Šola In politika na ulici ,pijaki! Zavedate se, da ste le »oro- jjg,, s katerim manipulira slovenska Jglitična opozicija. Maturo imajo vsi %nlizirani narodi, le boljševizem jo je [jiinil Evropa pozna le parlamentarni ^^in izražanja interesov, ne pa po- restnih zahtev«, je pisalo na letaku, ki g je podpisala Mlada iniciativa pri WZ Celje, in ki je med zborovalci na fornšičevem trgu v Celju naletel na ^,eliko ogorčenja. KOMENTIRAMO Dijaki so v isti sapi zatrjevali, da po- 0a, sploh pa opozicija, nimata z nji- fiovimi zahtevami nič opraviti, hkrati pa z velikim transparentom na govor- niškem odru pozivaU »Stranke, tudi 01 smo vaši volilci«. Še eno, politično ijljarvano pustolovščino pa so si celj- ski tretješolci in četrtošolci privoščili mastopom dobrotnika izNegove, Iva- Krambergerja, ki je glasno podprl jijihove zahteve. Navdušeno ploskanje jji skandiranje ob Krambergerjevih iiesedah, daje zdajšnja oblast še slabša 4 od prejšnje, komunistične, saj zahteva znanje na papirju in ne znanja v gla- vah, daje misliti. Tudi to, da so se celj- ski dijaki strinjali z njegovimi beseda- mi, da v vladi sedijo sami doktorji, ki so »buteljni« - doktoiji znanosti pa so postali zato, ker so bili takšni »butelj- ni«, da so morali v šole. »Kramberger je ljudstvo, Kramberger ni politika - ampak, ko bo Kramberger prišel na oblast, bo vse drugače!«, je dobrotnik iz Negove še obljubil celjskim dijakom in jih pokaral, češ, da s svojim prote- stom na tako »miren in priden« način ne bodo nič dosegli. A v nečem je Kramberger le imel prav. Zatrdil je, da je to, da gredo že šolarji na ulice, zadnje dejanje. V slo- venskem šolskem sistemu je nekaj na- robe - drugače si težko razlagamo ne- usklajenost zaključnih, diferencialnih in sprejemnih izpitov, kratek čas, v ka- terem naj bi prenekateri četrtošolec opravil kar vse tri obveznosti, in čisto neodvisno od dijaških zahtev še zahte- ve srednješolskih učiteljev, ki prav ta- ko grozijo z enotedensko stavko v ma- ju (odločitev o tem so sprejemali po zaključku redakcije, v sredo popold- ne). Tudi to, da namerava Filozofska fakulteta za opravljanje diferencialnih izpitov zaračunavati 600 DEM oziroma po drugih informacijah 6 tisoč dinar- jev, najbrž ni čisto v skladu z obstoječo šolsko zakonodajo. Dejstvo pa je, da bo piko na i sloven- skim srednješolskim zdraham potreb- no postaviti v za to pristojnih ustano- vah in nazadnje v republiški skupšči- ni, ne pa na ulici! IVANA STAMEJČIČ Potrebna bo velika metla Le dobra polovica tretješolcev in četrtošolcev celj- skih srednjih šol se je v torek udeležila protestnega zbora na Tomšičevem trgu v Celju. Nekateri so ostali doma zaradi prepričevanja profesorjev, da se bliža konec šolskega leta in je zdaj zadnji čas za učenje, drugi četrtošolci (in ti so prišli na Tomšičev trg) pa bodo vse do petka vztrajjali v bojkotu pouka. V petek se bosta v Ljubljani ponovno sestali Zveza dijakov in Zveza četrtošolcev Slovenije in odločili, kako naprej. A od svojih zahtev po sprejemu moratorija na zak- ljučne izpite v repubUški skupščini, zaenkrat ne name- ravajo odstopiti. Vse kaže, da se je nesporazumov in zapletov med slovenskimi srednješolci in ministr- stvom za šolstvo, strokovnim svetom za šolstvo ter za to področje zadolženo komisijo republiške skupščine nabralo že za tolikšen kup, da ga tudi metla na pos- netku Edija Masneca, ne bi zmogla počistiti. IS Za zaprtimi vrati v torek popoldan se je na redni štirinajstdnevni seji se- stala šentjurska vlada, pred za včeraj popoldan napoveda- nim zasedanjem šentjurskega parlamenta. Ta naj bi obrav- naval na novo pripravljen predlog letošnjega občinske- ga proračuna in napovedani odstop svoje vlade. To je bila tudi osrednja tema torkove seje šentjurske vlade, ki pa je o svojem, na zadnji seji parla- menta napovedanem odsto- pu, razpravljala že drugič za zaprtimi vrati. Predsednik vlade Ladislav Grdina je v torek odkrito po- vedal, da predloženi predlog proračuna ni bistveno različen od prvotnega: znižali so po- stavki za upravne organe in proračunske rezerve ter za enak znesek povečali postavki za otroško varstvo in za delo krajevnih skupnosti. Amand- ma, ki so ga sprejeU poslanci parlamenta in se tiče (ne)fman- ciraAJa regijskih institucij (na primer spomeniškega varstva) pa krši obstoječo zakonodajo in se z njim rušijo medobčin- ski dogovori, je opozoril pod- predsednik občinske vlade Oto Pungartnik. Menil je, da bi prav predsednik skupščine mag. Franc Kovač moral o tem, pa tudi s posledicami amandmaja o znižanju funkci- onarskih plač, seznaniti po- slance preden so tako glaso- vali. Podpredsednica skupščine Breda Svetina pa je opozorila, da je treba naslednji dan, na seji skupščine, poslance pred odločanjem o vsem podrobne- je seznaniti ter da je »razpad« šentjurske skupščine ob dru- gih, večjih težavah, prav goto- vo nezaželen. Spomnila je, da so proračun lani lahko spreje- mali površneje, si pomagali z rebalansi, vendar pa je vse to po letošnjih spremembah zara- di strogega republiškega nad- zora nemogoče. Na torkovi seji šentjurske vlade so v prisotnosti novinar- jev obravnavali tudi zadeve s področja obrambe, točko o svojem pred kratkim napo- vedanem odstopu pa že drugič brez prisotnosti javnosti, na koncu seje. Tako je bilo o od- stopanju šentjurske vlade mo- goče izvedeti šele na včerajšryi popoldanski seji šentjurskega parlamenta (po zaključku re- dakcije), kije to posebno točko napovedal po vnovičnem odlo- čanju o letošryem občinskem proračunu. BRANE JERANKO Ijuhljenci so spet dežuraii ^fekletsivo nad sotočjem Uubnice In Savinje?_ ^oč od minulega petka na Soboto je veliko Ljubencev ^Pet podoživljalo poplavno ''otno moro z lanskega no- ^•nbra, še posebno, ker so Podobno dežuraii pred dvema j^dnoma, tedaj zaradi narasle ^ubnice in zamašenih beton- »Kih cevi, sedaj zaradi hitro "'^asle Savinje. Mubenci, zlasti tisti, ki sta- J*jJejo Na produ, so si oddah- šele v soboto ob 4. uri zju- 3- ko je nadvse požrtvoval- Ingradovim delavcem ^^Pelo z bagerjem učvrstiti del j^^^jnjinega brega med izlivom Jiibnice in vojaškim mostom, 3 katerega je to noč že tudi |;'J^skala voda. Eno od »zna- Ijji^itih« več kot štiri tone tež- betonskih cevi je močan premestil za kakšnih 60 Ski ^ in jo kotalil pod voja- lojj^fnostom, kot bi bila iz sa- Vg|? v soboto dopoldne si je '^o domačinov, večinoma iz bolj ogroženega predela Ljub- nega s strahom ogledovalo obrambni nasip na levem bre- gu Savinje, katerega je deroča voda tu in tam poskušala nače- ti. Izkušeni Ingradovi delavci pod vodstvom Ernesta Pušni- ka priznavajo, da je bilo pono- či res zelo kritično, hkrati pa so bili veseli, da jim hkrati ni za- godla še Ljubnica, čez katero se na začasni lokaciji sedaj pne novi most. Zabili so že tudi pi- lote za nove nosilce; žal jim je zaradi prečutih noči ljudi in za- radi motenj pri postavitvi mo- stu. Da bi ustregli ljudem so domačinom dovolili tudi vož- njo čez vojaški most čez Savi- njo, ki so ga sicer zaradi grad- benih del zaprli že pred prvo- majskimi prazniki. Predvsem zaradi tega je ob- voz za Luče, Solčavo in Logar- sko dolino prek Juvanja, ne pa zaradi močnih nalivov ob zad- njih dveh vikendih. Skratka, opravičenega stra- hu Ljubencev takorekoč pred vsakim večjim nalivom ne bo odrešilo nič drugega kot teme- ljito in premišljeno urejanje rečnih strug in obrežij, ki so zdaj še vedno izjemno ranljiva. Pod temeljitim urejanjem pa razumemo tudi prepotrebne mostove (večina novih že stoji) in obrambne nasipe ter regula- cije. Tako razmišljata tudi Martin Juvan in Štefan Mat- jaž, s katerima smo se zgodaj dopoldne pogovarjali na sede- žu KS Ljubno. Pri tem sem izvedel, da si nekateri ljudje na Ljubnem že izmišljajo legendo o preklet- stvu kraja Na produ, ki je v zvezi s tragično končanim življenjem v prometni nesreči nekaj dni pred lanskim prvim novembrom. »Menda je res ne- kaj resnice na tem, da je tale kraj nekako preklet,« je ob slo- vesu rekel tudi Ernest Pušnik, mladi Ingradov delovodja. MITJA UMNIK OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Meslč-Jovlč-Drnovšek Včeraj naj bi vsem oviram navkljub, ki so jih postavljali zlasti v Srbiji - le dobili novega šefa države, prvega med enakimi, Hrvata Stipeta Mesiča. Predsedstvo SFRJ pa je ostalo brez podpredsednika, saj dr. Branka Kostiča iz Črne gore (enako kot Sejda Bajramoviča s Kosova in Jugoslava Kostiča iz Vojvodine) delegati v zvezni skupščini niso razglasili za polnopravnega člana predsedstva SFRJ. Zdaj, ko se je iztekel mandat dr. Borisavu Joviču, so notranjepolitični strokovnjaki začeli primerjati enoletno »vladavino« dr. Borisava Joviča z njegovim predhodni- kom dr. Janezom Drnovškom. Ob obveznih opazkah, seveda, na račun dr. Joviča, ki ni našel niti besedice za- hvale ali priznanja za dr. Janeza Drnovška, ko je od njega sprejemal »žezlo«; pravo bojno žezlo, kot se je pokazalo v zadnjem letu. V čem so bile bistvene razlike med predsednikom, ki mu je bil 15. maja letos potekel mandat, in njegovim predhodnikom: DR. JANEZ DRNOVŠEK • najmlajši šef države, iz- voljen na neuradnem refe- rendumu v Sloveniji • pokončen človek, ki je nekaj dal na svojo čast in dostojanstvo, • obiskal vse republike, se kregal s Srbi iz Kosovega polja • med Drnovškovo »vla- davino« so Jugoslavijo obi- skali številni tuji državniki • Drnovšek je bil kot stro- kovnjak idealen partner Anteju Markoviču, pod nje- govim vodstvom je bil na- rejen prvi korak h konver- tibilnosti dinarja (1:7) • Drnovšek se ni pustil prestrašiti Srbom in njiho- vim kUcem »hočemo orož- je«, bil je med tistimi, ki so preprečili širjenje vehko- srbske »protibirokratske revolucije« DR. BORISAV JOVIČ * dolgoletni politik (brez uspeha, s katerim bi se lah- ko hvalil), postavilo ga je vodstvo Srbije * lutka v rokah srbske re- cimo: politike (odstop in preklic odstopa), ■* skoraj se ni premaknil iz Srbije, ostal je Srb v Jugo- slaviji * v »Jovičevem letu« so bili stiki med šefom države in tujimi državniki praktič- no prekinjeni * Jovič je že na začetku mandata začel vojno proti Markoviču, pod njegovim predsednikovanjem je di- nar izgubil konvertibilnost * Pod Jovičevo vladavino je spregovorilo orožje, ki so ga Srbi ves čas zahtevali, prelita je bila kri Hrvatov, izvršeni najgnusnejši zloči- ni med hrvaškimi policaji Vsemu navkljub bi bilo od Stipeta Mesiča nevljudno, če se dr. Borisavu Joviču ne bi zahvalil za njegovo enoletno »delo«, ki nam je sicer prineslo najhujše trenutke v zad- njih 45 letih, vendar je treba upoštevati olajševalno okoliš- čino, daje bil šef države od 15. maja 1990 do 15. maja 1991 samo marioneta, lutka, ki je plesala po ukazu drugih. Če bi bil Stipe Mesič še tako uspešen in bi se mu bo posrečilo JLA spraviti v njene okvire, morebiti zmanjšati velikosrbske apetite po ozemlju drugih narodov na tem delu Balkana, zlasti hrvaškega in makedonskega, pa vne- sti v jugoslovanske razmere nekaj več varnosti za vse, mu eno prav gotovo ne bi uspelo - rešiti turistično sezono v Jugoslaviji. Turizma ie za letos konec »Sporočite Evropi in svetu, da se kriza v Jugoslaviji, kije prišla do vrhunca, umirja, da se razmere urejajo, da se ■začenjajo procesi, ki bodo vsem turistom jamčili varnost. Naj pridejo sem, v tem, najlepšem delu naše države, na Jadranu, jih bo dočakal miren in ugoden dopust,« je zago- tavljal predsednik ZIS Ante Markovič domačim in tujim turističnim časnikarjem, ki so jih zvabili v razkošno vilo Dalmacija (obisk je bil le tretjinski v primerjavi s prejš- njimi leti na takih shodih). Toda Markovičev že vsiljiv nasmešek ni mogel (tudi .tokrat) zapeljati nobenega. Ne glede na to, kaj bodo tuji časnikaiji še pisaU o Jugoslaviji, o Jadranu, o cestnih razbojnikih na tako imenovanem Srbskem avtonomnem območju Krajina, je že jasno, da je za letošryo turistično sezono prodano v tujini sedem desetin manj aranžmajev, kot jih je bilo lani. Pri tem je glede na prelito kri možno pričakovati še nadaljnje odpovedi. Že sedaj ni več dvoma, da celo Nemci in Italijani, ki so zadnja leta reševali naš turizem, nimajo namena priti na tako nevarno obalo, kot je naša. Nič bolje ni z Američemi (lani jih je bilo 239.000), letos bomo lahko veseli, če jih bo 100.000; še zlasti po tem, ko so ameriške oblasti razglasile Jugoslavijo za »najbolj nevarno območje za letovanje« v Evropi, Newyork Times pa je dodal svoje, češ daje Jugoslavija najbolj nevarna na svetu, saj tam »celo tepejo ameriške časnikarje«. Po vseh teh pogubnih posledicah za hrvaško gospodar- stvo - dodati je treba še škodo v kmetijstvu, saj se ljudje igrajo vojsko, namesto da bi obdelovah njive - je očitno, daje cilj dosežen: onemogočiti suvereno Hrvaško, da bi se ekonomsko postavila na noge. Orožje za četnike iz Zastave Pa ne samo gospodarsko, Hrvaško poskušajo tudi dru- gače spraviti na kolena. Na zadnji seji srbske skupščine - v njej so vse glasnejše zahteve po tem, da bi tudi Srbija dobila svojo vojsko, češ, Slovenija in Hrvaška jo že imata -je podpredsednik Borivoje Petrovič, ko je govoril o ogro- ženosti Srbov, ki žive zunaj Srbije, vzkliknil: »Če bo treba, bo Zastava delala v štirih izmenah!«. Na ta način naj bi se Veliki Srbiji posrečilo oborožiti številne »prostovoljne odrede« - nekatere četniške enote že vdirajo na hrvaško ozemlje, njim tudi pripisujejo nagnusne zločine v Boro- vem selu (obglavljenje hrvaških pohcajev, razočesenje tru- pel in podobne nečlovečnosti) - ki naj bi sirih »srbsko ozemlje« na račun Hrvaške in Bosne in Hercegovine (Kosovo so tako in tako že zasedli). Orožje naj bi dobili iz Crvene zastave, socialistično-komunističnega gospodar- skega giganta, ki se že dolga leta pase na račun razvitih republik, ki je bil zaščiten kot medved s protekcionistič- nim ukrepi, saj drugače ob tako slabi kakovosti izdelkov (i2jema je le ročno strelno orožje) ne bi mogel preživeti niti eno leto. Ali res lahko zabredemo še kam globlje? 6. STRAN-16. MAJ 1991 OBRTNI Sfc| uevet sejemskili dni Na sejmišču celjskega Golovca so v soboto dopoldne odprli 9. po- mladanske obrtne sejme, slavnost- ni govornik republiški minister za splošne gospodarske zadeve Maks Bastl, ki je tudi uradno odprl pet specializiranih sejmov in sejem ši- roke potrošnje, pa je ob številnih gostih pozdravil tudi 329 razstav- Ijalcev iz domovine in tujine. Največ razstavljalcev in prodajal- cev letošnjih sejmov Vse za otroke, Avto in vzdrževanje, Bio, Novosti za trgovino, Človek in prosti čas ter sejma široke potrošnje, ki se na sejmišču Golovca predstavljajo na 20 tisoč kvadratnih metrih prostora, prihaja iz Slovenije. Organizatorja - celjski Zavod Golovec in podjetje slovenske obrtniške zbornice Step - pa sta naštela tudi 81 razstavljal- cev iz drugih jugoslovanskih repu- bUk in 17 razstavhalcev iz Italije, Avstrije, Nemčije, Španije, Madžar- ske in Francije, ki se na sejmu pred- stavljajo sf.mostojno oziroma preko jugoslovanskih posredništev. V okviru vseh speciahziranih sej- mov so prireditelji letos pripraviU strokovna posvetovanja in predsta- vitve novosti, poskrbeli pa so tudi za zabavne spremljajoče prireditve. V okviru strokovnih posvetovanj se bodo do konca sejmov zvrstili še pogovori o Športni rekreaciji kot pomembnem dejavniku kakovosti življenja (četrtek, 16. maj ob 10. uri), o Smernicah za biološko kmetova- nje (petek, 17. maj ob 10. uri) in seminar Naš vsakdanji obrok kot hranilo in zdravilo (sobota, 18. maj ob 10. uri - vsa posvetovanja bodo v sejni sobi dvorane A sejmišča Go- lovec). Repubhški minister za splošne gospodarske zadeve Maks Bastl je v uvodnem govoru poudaril: »Pri izgradnji novega gospodarskega si- stema je zelo pomembno, da mora novi sistem zagotavljati monetarno suverenost, ki se bo manifestirala skozi lastno narodno banko in vzpo- stavitvijo takšnega finančnega si- stema, ki bo vzpodbuda za razvoj podjetništva.« Ob tem pa je opozo- ril, da naj bi privatizacija našega po- djetništva zagotovila večjo odgo- vornost pri gospodarjenju, pri če- mer je treba zagotoviti, da bo en del družbenega premoženja razdeljen na takšen način, da bo onemogočil kopičenje premoženja in koncen- tracijo moči v rokah posameznikov. »V novem sistemu ne žeUmo resta- vrirati kapitalističnega reda, ki ga poznamo iz politične ekonomije, temveč želimo vzpostaviti socialno tržno gospodarstvo, ki je v svojih temeljih svobodno, hkrati pa tudi socialno obvezujoča gospodarska in družbena ureditev,« je še povedal minister Bastl. Lutke za najmlajše »Jazbečar Tobia je bil nezadovoljen s svojim izgledom, pa je prišla Pasja vila in mu obljubila izpolnitev n^večje, ampak samo ene želje...« približno tako je bila zastavljena dinamična in melodična zgodba lutkovne igrice, ki so jo za najmlc^jše obiskovalce 9. pomladanskih obrtnih sejmov uprizorili lutkarji mariborske lutkovne skupine Konabci. Po riti navzdol Ko je bilo najmlajšim obiskovalcem 9. pomladanskih obrtnih sejmov že prav vsega dovolj, so se odpravili v zabaviščni park, ali pa k razstavljenim lesenim igralom, kjer so se veselo dričali po toboganu. Pripravljeni na nesreče »Bodimo vedno priprav- ljeni na morebitne nesreče« je bil delovni naslov celjske- ga Zavoda za socialno medi- cino in higieno, ki je v dvora- ni A sejmišča Golovec uredil pregledni razstavni paviljon in z njim opozarjal na to, da moramo biti vedno priprav- ljeni na še tako grozeče in nepričakovane nesreče. V torek so v okviru sejma Vse za otroka pripravili tudi posvetovanje na to temo, za- stavih pa so ga, prav tako kot priložnostno razstavo, v šti- rih ločenih sklopih. V njih so želeli opozoriti na morebitne poplave, potrese, viharje in požare ter nesreče, ki vsak dan grozijo v prometu, četrti sklop pa je ekološko obar- van in vključuje morebitno biološko in kemično onesna- ženje, radiacijo ter kajenje. V pripravo razstave in po- sveta so v Zavodu za social- no medicino in higieno Celje vključili še številne druge in- stitucije, vsak dan pa so raz- stavni paviljon na sejmu obi- skovali otroci iz celjskih vrt- cev in s svojimi izdelki na temo nesreče v prometu do- polnjevali razstavno gradivo. Celje premalo živi s sejmi Kako so povezani sejmi in turistična ter gostinska de- javnost? Na to vprašanje so skušali odgovoriti razprav- Ijalci na ponedeljkovem po- svetu v okviru Celjskih po- mladanskih obrtnih sejmov. Borut Jerše, direktor Go- spodarskega razstavišča v Ljubljani, je v svoji razpra- vi poudaril, da se v Nemčiji v času sejmov v sejemskih mestih še kako pozna večje število nočitev in gostinskih storitev, Alojz Šoštar, pred- sednik ljubljanske turistične zveze pa je poudaril, da to velja že tudi za Ljubljano, ki se lahko mirno primerja z drugimi sejemskimi mesti na področju Alpe-Jadran. Častni predsednik Celjske turistične zveze, Zoran Vud- ler, pa je menil, da povezava s sejmi ter gostinskimi in tu- rističnimi organizacijami vsaj v Celju ni takšna, kot bi JO želeli. Ob sejmu mora še bolj kot sicer zaživeti tudi mesto s prireditvami poklic- nih in ljubiteljskih organiza- cij. Premalo je dobrih gospo- darskih učinkov, kar še zla- sti velja za hotele. Sejmi morajo živeti z me- stom, mesta pa s sejmi, vse to pa mora biti usmerjeno v dobre gospodarske učinke. To je bila pravzaprav osnov- na ugotovitev celjskega po- sveta. Marjan Rožič je med drugim predlagal izdelavo posebne študije o medseboj- ni povezanosti sejmov ter mest. To nalogo naj bi opra- vila Raziskovalna skupnost Slovenije, celotno akcijo pa bo vodila Turistična zveza Slovenije. Skratka, treba bo na znanstveni ravni raziskati pomen turizma in sejmov ter razviti nove marketinške metode in vsekakor izhajati iz opredelitve, da je turizem gospodarska dejavnost. Prav tako kot so sejmi. Zanimanje za sejme je Organizatorja 9. Pomladanskih obrtnih sejmov med 11. in 19. majem na sejmišču celjskega Golovca pričakujeta več kot 60 tisoč obiskovalcev. Čeprav je obisk v prvih sejemskih dneh nekoliko slabši, do ponedeljka zvečer so prodali 10 tisoč 200 vstopnic, pa so pričakovanja vseeno realna. Primerjava prodanih vstopnic po posameznih sejemskih dneh namreč za začetek tedna kaže, da je za pomladanske obrtne sejme le nekaj manj zanimanja kot v prvih dneh za lanski mednarodni obrtni sejem - večjo gnečo pa na sej- mišču Golovca pričakujejo konec tedna, ko bodo delavci dobih izplačano aprilsko plačo. Avto In vzdrževanje postaja samostojen sejem V celjskem Zavodu Golovec in podjetju slovenske obrtniške zbornice Step so se že odločili, da bo sejem Avto in vzdrževanje prihodnje leto na sejmišču Golovca samosto- jen sejem. Program avtomobilskih novosti in sredstev ter opreme za vzdrževanje bodo na sejmišču predstavili med 16. in 21. marcem - sejem pa bo tudi zapolnil praznino v tem področju. V Jugoslaviji je s področja avtomobilizma trenutno le ena večja sejemska prireditev, beograjski Avto-salon, potrebo po obUkovanju novega sejma v Sloveniji pa sta organiza- torja začutila že v vehkem zanimanju razstavljalcev za letošnjo sejemsko prireditev. Zibke in znaki Ceieia " V okviru vseh petjv aliziranih sejmov let^ Pomladanskih obrtuk mov so na razstav^^ skega Golovca v zvečer podelili zlate , in bronaste znake Cel« stavljalcem najboljSij." kov. V okviru sejma i otroka, ki ima že 15.1^ dicijo, pa so podelil 3 Zlate zibke. Vse za« Dobitniki ncOvišji}j skih priznanj sejma otroka, Zlatih zibk, so; za šolstvo - skupina za' ni pouk, za razstavljen^ tična sredstva, namer\j( in vzgojno-izobražev! procesu, predvsem utn učne snovi pri mateitiati venskem jeziku in sp3 nju narave in družbej program. Mizarstvo ^ Krajnc iz Vitanja, za zdrj hištvo, izdelano iz ma^ lesa, ki ima to prednost ste skupaj z otrokom in| nuja možnost, da 2 nji ureja prostor, in Vzgoj stvena organizacija Ani nejeve iz Celja, za ] Otroško stanovanje in ki prispeva k oblikoval ca po meri otrok. Zlati znak Ceieia je stro predstavitev zavifl novorojenčke prejela^ d.o..o. Maribor, srebrni: Zavod za socialno medicii higieno Celje za predstai priprav ob morebitnih q čah ter bronasti znak U murska trikotaža Čako\» predstavitev oblačil za oi in lutke. BIO Zlati znak Ceieia so po ABC Pomurka-Goričko d iz Murske Sobote za prizai nja pri pridelavi živil nae ško ustreznejši način, sn znak Abri d. o. o. iz TrSi proizvodni program ( zdravil, predstavljen na I vosten marketinški način, nasti znak pa Zehščni Id Matik iz Ljubljane za proii ni program Stiski izviri,) stavljen na lepo oblikova in aranžiranem razstav prostoru. Avto In vzdrževani Zlati znak Ceieia je pn Alva d. o. o., Ljubljana, i Vončina, za sodoben pro{ garažno servisne testnec me, srebrni znak Rena': vis Leveč za celovito pc od nakupa do popolnega siranja avtomobilov in s:: znak Spekter d. o. o.. - Pirh iz Žalca, za preds' nove in sodobne opreme toličarske in avtokleparsfc lavnice. Novosti za trgovini Za kompleksno in širolt" nudbo kakovostne, iz]® praktične trgovinske op' je zlati znak Ceieia P" šentjurska Industrija 1^' skih izdelkov Alpos, si« znak je dobila Ultra " d. o. o. iz Kamnika za iS® oblikovanje trgovinske me, zlasti samostojnih • z mrežami, bronasti zr.^j Unis Elkos Inženiring d."' Ljubljane za nadzoroval rovalne video sistem^ dobne, specifičnim p(m naročnikov prilagojen^,!! niške prodajne sisteme.1 Človek In prosti I S sejemskega podroO?. vek in prosti čas so p'^ komisije, ki je podeljev; ke Ceieia, podelih le t znak Ceieia Franciju L ŠkoQe Loke za izdelave menskega avtomobilsk' silca za potrebe rekre^v vrhunskih športnikov, 0^'^ nikov in za vsakdanji' rabo. 4apovedi o prihodu številnih domačih zvezdnikov so se izjalovile, toda brez jvoma bi bilo še večje razočaranje na- stop evropske podprvakinje v skoku v višino Biljane Petrovič, ki je pred ted- nom dni na Japonskem preskočila samo 175 cm in za štartnino dobila 6000 do- larjev. Meddržavni dvoboj Slovenija:Hrvaška 115:117 (moški 66:62, ženske 49:55) je popolnoma zasenčil dvoransk svetovni rekorder v troskoku Protsenko, ki je s skokom 16,76 m dosegel najboljši letoš- nji rezultat na svetu. Dvodnevno tekmo- vanje je bilo po rezultatski plati nasploh v znamenju gostov, čeprav so tudi naši atleti zatrjevah, da že dolgo niso tako imenitno štartah v novo sezono. To še posebej velja za Celjanko v dresu IBL Olimpije Natašo Erjavec, ki je v metu krogle dvakrat popravila republiški re- kord (16,60 m) in zdaj za najboljšo jugo- slovansko znamko zaostaja še samo za 35 centimetrov. Med vrhunstvom in povprečnostjo je vehk razkorak, kije bil zaradi kvalifikacij za atletski pokal Slovenije še toliko bolj poudarjen. Odmevni in v svetovnih raz- merah opazni rezultati so nekako zvode- neli ob spoznaryu, daje atletika v nekate- rih disciplinah dobila krepko zaušnico. Med n^bolj potrtimi je bil'Stanko Lor- ger, ki je leta 1959 na študentskih igrah v Torinu zmagal v teku na 110 metrov z ovirami s časom 14,2. S pribitkom elek- tronsko merjenega časa bi bil njegov te- danji rezultat 14,44, celjski zmagovalec in državni reprezentant Nedeljko Višnjič pa je v soboto dobra tri desetletja kasneje tekel 14,34 ter za dosežek, ki je po mad- žarskih atletskih tablicah vreden več kot tisoč točk, dobili posebno denarno na- grado. »Kaj pomaga neizmerno veselje do atletike, ko z grenkobo podoživljam pravo anahronijo. Na Skokovem memo- rialu se je s takšnimi in podobnimi rezul- tati zmagovalo pred dvcosetimi in morda tudi tridesetimi leti. Množičnost nikakor ne odtehta kakovosti,« je ob sodniškem stolpu ves zagrervjen razmišljal Stanko Lorger. Tudi prireditelji so se počutili precej opeharjene. Predsednik AD Kladivar in tudi član strokovnega sveta državne re- prezentance dr. Rudi Čajevec se je pre- cej zavzel pri razsvethtvi dopinške afere Bilač in pričakoval, da se bo Postojnčan oddolžil z nastopom na Dnevih celjske atletike. A besede in obljube so eno, res- ničnost pa nekaj povsem drugega. Vsaj za nekatere naše atlete. Tujci so z izjemo poškodovane Čistjakove izpolnili oblju- be, še več, celo zmagali so v svojih disci- plincih. Tudi v tej navidez drobni podrob- nosti se zrcah odnos do dela, kajti atleti- ka je zdaj za prenekaterega slovenskega (in še več jugoslovanskih) atleta edini vir zaslužka - s štipendijami, hranarinami in štartninami. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Razkorak med množičnostjo... ...in vrhunstvom: srebrna z lanskega mladinskega SP Mar- jana Lužar. Samostojnost ali visoicogorsifo gostinstvo »Slovenski nogomet ni spolitiziran, vendar se bo v celoti podredil odloči- tvam slovenske vlade in parlamenta. Dovolj je bilo dialogov gluhih in beo- grajskih pogruntavščin. Pripravljamo se na nogometno razdružitev,« je pred slabimi tremi meseci v pogovoru za Sportske novosti dejal predsednik No- gometne zveze Slovenije Rudi Zavrl in izzval burne reakcije. Med prvimi se je v posmehljivem tonu oglasil črnogorski zvezdnik Dejan Savi- čevič: »Reveži. Imajo enega samega pr- voligaša, saj ne morejo sestaviti treh po- štenih ekip. Smučanje, hokej na ledu in visokogorsko gostinstvo so njihovi konč- ni dometi. Le s kom bodo igrali no- gomet?« Crvena zvezda se je medtem uvrstila v pokal prvakov, strokovni svet NZS pa pripravil dokončni razdružitveni predlog in tekmovalni model za sezono 1991/92. Enotna slovenska liga bi imela 12 klu- bov: vse štiri zvezne ligaše (OUmpija, Ko- per, Maribor in Izola) ter najboljših osem ekip sedanje SNL. Tudi drugohgaška konkurenca bi bila 12-članska: spodnji dom SNL ter po dve moštvi iz obeh ob- močnih hg. Po rednem Ugaškem delu pr- venstva bi sledila končnica; najboljših osem ekip bi se potegovalo za naslov, .zadnje štiri pa skupaj z najboljšo četveri- co II. SNL za obstanek oziroma napredo- varye v ehtno konkurenco. Končna odločitev je v rokah 10 NZS, iz poluradnih nogometnih krogov pa je vse več namigov, da pravzaprav ni nobenih zadržkov za slovensko nogometno samo- stojnost. In kaj pravijo klubi? Maribor se je že pozimi ogreval za izstop iz MRNL, obalni nogometni boom je v zatonu, po- dobno vzdušje je tudi v Ljubljani... Sta- dioni so nekaj zadnjih let še samo kuhse, nogometaši vse bolj spominjajo na mari- onete, gole pa za pogajalskimi mizami zabijajo funkcionarji, mestni veljaki in drugi prvaki. ŽELJKO ZULE PANORAIVIA Rokomet! ii. ZL lUV Usnjar - Celje Pivovarna Laško 27:26 (15:17). Strelci: Šafarič 8, Pungartnik 7, Raz- gor, Ivandija in Franc 3, Čater 2. Partizan-Velenje 34:30 (13:13); strelci: Šerbec 13, Vo- glar 8, Plaskan 4, Požun 3, Roz- man in Vrečar 1. Končni vrst- ni red: 1. Celje Pivovarna La- ško 42, 2. Partizan 38, 3. Vele- nje 36. Nogomet SNL Rudar (T)-Ingrad Kladivar 1:2 (0:2); strelca: Jelenko in Vasic; Nafla-Steklar 1:2 (0:0); strelca: Horvat in Prevol- šek; Partizan Hmezad-Vozila 0:1 (0:1); Medvode-Rudar (V) 2:0(0:0). Vrstni red: 1. Slovan 35, 2. Rudar (V) 33, 3. Ljubljana 32,4. I. Kladivar 29... 11. Steklar 22, 16. Partizan Hmezad 15. OČL - vzhod Dravinja-Železničar 2:3 (2:1); strelca: Kraševac in Tič. Vrstni red: 1. Beltinka 34, 2. Dravinja 32, 3. Železničar in Turnišče 30. Prihodnje kolo (19. t.m.): Dravinja-Turnišče. Jugoslovanski pokal Četrtfmale na področju Slo- venije: Središče: Rudar (V) 1:2 (1:1); mladinci: Turnišče- :Dravinja 0:3 (0:2). Judo RP Pionirji - do 31 kg: 3. Holer, do 46 kg: 1. Petrak, 2. Lakner- -Bevc, do 67 kg: 1. Mlinarevič; ekipno 2. I. Reya; mladinci - do 46 kg: 1. Petrak, do 49 kg: 3. Podvornik, do 55 kg: 3. Ko- šir, do 70 kg: 3. Mhnarevič, do 77 kg: 2. Eisenbacher; ekipno: 4.1. Reya. Celjani so nastopili tudi na mednarodnem turnirju v Frankfurtu in med 750 udele- ženci iz 72 klubov zasedli 8. mesto. Boljše uvrstitve: 1. Sad- žak (ml., do 78kg), Lakner- Karate -Bevc (do 45 kg), Mhnarevič (oba pio., do 71 kg); 2. Šekora- nja (ml., do 60 kg); 3. Holer (do 33 kg), Petrak (do 45 kg), Košir (do 60 kg), Kolenc (do 65 kg), Eisenbacher (do 78 kg), Bel- tram (mL, do 71 kg). V soboto, 18. t.m., bo v dvo- rani STŠ v Celju z začetkom ob 10. uri republiško prvenstvo v judu za člane. OLGA PETRAK Evropski pokal Kate: 2. Jug, 4. Stirovič (oba Petrovče). RP Ml. pionirji: 1. Srečkovič (Vel); ekipno: 2. Velenje. Streljanje Natančni Celjani Na tekmovanju z MK puško za pokal osvoboditve Zaboka so Celjani napovedadi odlično sezono tekmovanj na prostem. Rezultati - ekipno: 1. Celje 780... 5. S. Šlander (Šemp); po- samezniki: 1. Jeram 271, 2. Ma- lec (oba Ce) 261. TONE JAGER Regijsko prvenstvo UNZ Rezultati: malokaliberska pištola, članice: 1. Litojc (OS UNZ Celje) 114, 2. Zorin (Po- staja mil. Celje) 111, 3. Tacek (UNZ Celje) 111; moški: 1. Tra- var (Vel.), 2. Cirkular (OSS UNZ Celje), 3. Moravec (PM Celje), pol. avt. puška: 1. Matja- šič (PPC) 116, 2. Sušerk (La- ško) 115, 3. Narat (PP Ce) 114, služb, pištola: 1. Grmič 114, 2. Bakun (oba PM Ce) 103, 3. Fel- din 97, ostro, puš.: 1. Ramšak (PMC) 24, 2. Hrvatski (Velenje) 21, 3. Vodeb 21; ekipno: 1. Po- staja milice Celje 37, Postaja mihce Veler^e 35,3. PPM Celje 32, 8. Žalec 8 točk. JANI PUKMAJSTER SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE CELJE, ki ga zastopa ZAVOD OBČINE CELJE ZA PLANIRANJE IN IZGRADNJO PRODAJO GARAŽ NA LAVi razpisuje V okviru razširitve garažnega objekta ob Čopovi ulici na Lavi razpisujemo prodajo garaž. Prodajna cena garaže tlorisne netto površine 2,6x4,8 znaša 93.700,00 din. Razpisano je 60 garaž z rokom izgradnje 90 dni. Ob vlogi za nakup plača kupec od prodajne cene 10% are na žiro račun št. 50700-654-112, Sklad stavbnih zemljišč občine Celje. Pogoji plačila: Do 31. 5. 1991 plača kupec del kupnine v znesku 28.110,00 din, razliko do prodajne vrednosti pa v dveh mesečnih obrokih z upoštevanjem podražitev po indeksih gradbeništva. V primeru celotnega pla- čila kupnine do 31. 5. 1991 znaša prodajna cena 89.000,00 din. V primeru nezadostnega števila prijav bomo kupcem aro vrnili do 31. 5. 1991. Vloge za nakup morajo prispeti do 24. 5. 1991 na ZAVOD OBČINE CELJE ZA PLANIRANJE IN IZGRAD- NJO, Trg svobode 9, Celje, informacije na telefon št. 24-047, int. 353. POGLEDI Screensport - Eurosport 1:0 Prvi majski ponedeljek je ljubiteljem športa na stari celi- ni prinesel precej neprijetno presenečenje. Z Evropo pove- zani športni navdušenci v Slo- veniji (pogoj: satelitska ali ka- belska televizija) so ga lahko delili z okrog 25 milijoni go- spodinjstev na zahodnem delu kontinenta našega poželenja. Ob drugi uri zjutraj je priljub- ljeni in dinamični spored ka- nala Eurosport zamenjal dol- gočasni napis v angleščini, nemščini in nizozemščini. »Za- radi razlogov, ki niso v naši pristojnosti,« takšna je bila utemeljitev skrivnostne (za- časne?) prekinitve oddajanja. V nekaterih kabelskih siste- mih so se na nov položaj odz- vali že naslednji dan. Euro- sport oziroma tisto, kar je osta- lo od njega, se je moral uma- kniti Screensportu, za katere- ga so se pred 6. majem športni navdušenci z možnostjo izbire obeh omenjenih kanalov odlo- Piše: Igor Bergant (TV Slovenija) čali verjetno le v skrajni nuji. Razen amerofilov, seveda. Za- menjava je bila pravzaprav simbolična. Prav Screensport je bil tisti, ki je s tožbo pred evropskim sodiščem sprožil plaz, ki je pod seboj pokopal bolj znanega tekmeca. Eurosportu so se vremena začela mračiti že 19. februarja, ko je posebna komisija pri Evropskem sodišču (instituci- ja Evropske skupnosti) ugoto- vila, da pogodba med Euro- sportom in EBU (European Broadcasting Union oziroma združenje evropskih nacional- nih televizij, ki ji po domače rečemo kar Evrovizija) šport- nemu kanalu omogoča »nepo- štene prednosti v primerjavi z drugimi ponudniki«, tako razlaga sodišče. Drugače pove- dano: pogodba je Eurosportu praktično zagotavljala mono- polni položaj v družini evrop- skih satelitskih športnih pro- gramov in ni bila v skladu z na- čeli čedalje manj reguhranih odnosov na evropskem medij- skem prostoru. In kako je Eurosport sploh lahko prišel do tako ugodne pogodbe? Eurosport je (bil?) namreč zelo pisana druščina: šesta vljalo ga je 17 članic EB U (med njimi prek JRT tudi TV Slovenija), največji, kar 50-od- stotni delež pa je imel prek bri- tanske družbe Sky Television/ News International medijski magnat izi Avstralije Rupert Murdoch. Bistvo nepoštenega poslovanja je bilo v tem, da je imel Eurosport (oziroma ve- činski lastnik Murdoch) prek omenjene pogodbe eksluzivno pravico pri kupovanju pravic prenosov EBU, s čimer je do njih lahko prihajal ceneje kot pa ob morebitnem enakovred- nem boju več enakopravnih ponudnikov (kar bi po tržni lo- giki takoj zvišalo ceno). Odlo- čitev posebAe komisije Evrop- skega sodišča je Murdocha pri- silila na umik iz Eurosporta, saj bi v primeru neupoštevanja sklepa vsem partnerjem tega kanala grozile kazni tudi do desetine letnega prometa, po- leg tega pa bi tožeča stranka (Screensport) prek tožb v po- sameznih državah zlahka dose- gla prekinitev oddajanja kana- la Eurosport. Ker Eurosportu minus Murdoch (ostane 17 čla- nic EB U) ni pravočasno uspelo najti dovolj finančno močne zamenjave za nekdanjega part- nerja, je moral priljubljeni ka- nal prenehati z oddajanjem. Vzad]yih dnevih je bilo mogo- če slišati, da pogovori z neko francosko družbo obetajo uspeh, tako da se bo Eurosport morda vendarle vrnil v do- move. Toda novi Eurosport bržko- ne ne bo več mogel biti takšen, kot stari. Ker se ne bo mogel vrniti na stare (monopolne) po- ložaje, ga bo veliko bolj kot do- slej ogrožal program Screen- sport (oziroma njegovi varianti Sportkanal in Sportnet), ki je že napovedal ofenzivo in v pri- hodnje računa tudi na pravice prenosov najbolj prestižnih športnih prireditev (kar je bilo doslej, vemo zakaj, rezervirano za Eurosport). Konec dober, vse dobro, podobno kot po raz- pletu afere TV Koper/Capodi- stria, prek katere je italijanski Murdoch Silvio Berlusconi ce- neje prihajal do pravic evrovi- zijskih prenosov? Gledalci z nadpovprečnim zanimanjem za šport verjetno ne bodo pri- krajšani, le večkrat bo potreb- no menjati kanale na televizor- ju, po želji ves ljubi dan. 18. STRAN-16. MAJ 1991 Show-business pod koši Iz Sarajeva o tekmi zvezdnikov in ostaiem v torek, 7. maja, je v že sko- raj razkosani Jugoslaviji v Sarajevu slavila novo zma- go jugoslovanska košarka. Dokazala je, da ji enotnosti za sedaj še ne gre oporekati. Ce- lo več, pripadniki klubov so podpisali dokument, ki jih za- vezuje k sodelovanju v na- slednji sezoni, v Jugoslovan- ski košarkarski ligi (YUBA). S tem so prehiteli kaos po verjetnem razpadu KZJ. Soglasno so izbrali svojega vodjo, direktorja lige dr.Rado- mirja Šaperja, ki bo podobno kot v NBA hgi David Stern sam odločal o vsem. Njegove odločitve lahko zavrne le pred- sedstvo, a le takrat, ko ga tudi odstavi. Josip Bilič, sekretar POP-a 84 in s tem eden od pod- pisnikov pogodbe je ob tem dejal: »Pri izboru za komisarja hge je vsak klub lahko predla- gal svojega kandidata. Imeli smo srečo, da smo se že na za- četku naše poti vsi strinjali in sprejeli dr. Radomiija Šaperja. O njegovem slovesu v evrop- ski košarki ni potrebno govo- riti.« Višek prireditve je bila seve- da tekma med rdečo in belo selekcijo, imenovana Ali starš game. Zaradi neposrednega te- levizijskega prenosa znanih dejstev nima smisla ponavljati. Jure Zdovc bi si prav gotovo zaslužil nagrado za najboljšega obrambnega igralca tekme, saj je v 1. delu zaustavil Tonija Kukoča. Opoldne istega dne je bilo predtekmovanje v meta- nju trojk. Jure pa je izpadel že v 1. kolu z desetimi doseženimi točkami. Za uvrstitev med osem najboljših sta bila najbolj natančna Sretenovič in Obra- dovič (18 točk), za med štiri Cvjetičanin (20). V finalu, ki je bilo med polčasom tekme, je zablestel Arijan Komazec z re- kordom 25 točk, zadel pa je vseh pet pisanih žog, ki štejejo dvojno. Komazec je v žep spra- vil 30 tisoč dinarjev, že prej pa so mu na osnovi uradne stati- stike v sezoni 90/91 kot najbolj koristnemu igralcu podehli pozlačeni pokal Dribblinga. »Dal bom vse od sebe, da bom več igral v reprezentančnem Željko Pavličevič o Juretu Zdovcu: »Povedal vam bom skrivnost. Sam sem ga lovil že pred desetimi leti, ko je še igral pri mladincih. Šel sem v Ilirsko Bistrico k nekemu njegovemu sorodniku, da bi ga že takrat pripeljal v Cibo- no. Čeprav mi ni uspelo, je Jure moj košarkarski ljublje- nec. Ni ekipe, ki ga ne bi ho- tela.« dresu. »Spor« z Ivkovičem, ko me je izpustil s spiska kandi- datov za EP v Zagrebu, je že pozabljen. To je šola za celo življenje. Na napakah se učimo in tudi jaz sem se prepričal v resničnost tega pregovora. Za igranje v NBA ligi nimam velikih možnosti, saj so tam bolj iskani dobri centri. Tam so res vrhunske zvezde, nedo- takljive. Sicer pa je v ZDA iz- redno pomembna fizična pri- pravljenost, nekateri med nji- mi so prave »živah«. Ostajam v Zadru še najmanj eno leto.« Toni Kukoč je drobižu 30 ti- soč dinarjev, ki si jih je »priza- bijal« v Skenderiji, dodal še 17,5 milijonov dolarjev za štiri- letno pogodbo z italijanskim Benettonom. Čeprav je Toni zabil po odrivu s črte za proste mete, pa po obratu za 360 sto- pinj in čisto na koncu po treh korakih s sredine igrišča, je imel resnega tekmeca v finalu v še ne 19-letnem Zadarčanu Zoranu Bacalji, ki je približno dvajset centimetrov nižji od Splitčana deloval bolj akrobat- sko. »Na Ali starš game bom še prišel, vendar še z razširjenim repertoarjem zabijanja,« je po- vedal eden od presenečenj ve- čera. In kako edini slovenski pod- pisnik Smelt Olimpija oziroma njen predstavnik Radovan Lorbek gledata na novitete? "Sprejeli smo novo proceduro. tako da se bodo odločitve spre- jemale z dvotretjinsko večino. Odpadel je prejšnji konsenz, s katerim se ni dalo nič odloči- ti. V klubu smo za spremembe, torej za zaprt sistem tekmova- nja (podobno kot v NBA ligi brez izpadanja), za draft (zad- ryeuvrščeni klubi im.'.jo pred- nost pri izbiri novincev) in tudi za okrepitve iz tujine. Želimo se okrepiti z dvema Američa- noma za nastop v evropskem pokalu. Naši igralci so zelo dragi in sohdne košarkarje iz ZDA se da kupiti po nižji ceni. Centri so resda dražji, vendar smo na tem mestu solidno za- sedeni. V novi organizaciji ne gre za ljubezen klubov do Ju- goslavije, temveč za poveza- nost v športnem biznisu.« Medtem ko je selektor rdeče selekcije Dušan Vujoševič re- kel: »Jciz sem s Partizanom zaključil!), je vodja bele, zma- govalne ekipe Željko Pavliče- vič, tudi prvi trener, ki mu je uspelo osvojiti Pokal evrop- skih prvakov z dvema ekipa- ma (s Cibono in POP-om 84), dejal: »Ko človek pride do vr- ha, dobi nove motive, vendar po ponovitvi vzpona v manj znanem klubu. Enostavno ne vidim smisla, da bi še eno leto v Splitu dokazoval samega se- be. V Sarajevu nismo videli Zadnja plat atletike Foto Edi Masnec prijateljske tekme, na kateri bi se igralci sprehajali. Tukaj je bilo 24 košarkarjev, dodajmo jih še deset in dobimo skupino samih mojstrov, kjer vsakdo, ki vstopi v igro, lahko napravi »zmedo«. Tega nima nobena država v Evropi, v svetu le ZDA.» Ljubljančan Iztok Rems je poleg Sibenčana Zorana Grb- ca dobil največ glasov med sodniki in tudi vodil AH starš game. »Izjemno sem polaskan, da sem lahko sodil prvo sreča- nje najboljših jugoslovanskih košarkarjev. To je bilo tudi priznanje za slovensko sodni- ško organizacijo, ki mi je omo- gočila napredovanje. Kar zade- va zvezno tekmovarga menim, da smo sodniki dovolj kako- vostni, da spremljamo razvoj naše vrhunske košarke. Sicer pa bi morali biti statistično in finančno zaščiteni podobno kot igralci.« Za nami je prva tekma naših zvezdnikov pod koši. Glede duhovitih podaj in imaginar- nih rešitev so Jugoslovani še enkrat dokazali, da so nekaj posebnega in kot rojeni za tek- me, kjer je rezultat v ozadju. To je tudi napoved, da bo že naslednja takšna tekma še bolj kakovostna. Seveda, v kakšni Jugoslaviji? Čez eno leto vse- kakor le v košcirkarski. DEAN ŠUSTER KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE CELJE, na osnovi 70. člena Zakona o zavodih, razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA DOMA UČENCEV »KAREL DESTOVNIK-KAJUH« CELJE. Skladno s 147. členom Zakona o usmerjenem j^. braževanju morajo kandidati izpolnjevati nasledmg pogoje: ' - visoka ali višja izobrazba pedagoške stneri z opravljenim strokovnim izpitom - 5 let delovnih izkušenj na vzgojno-lzobraževalnem področju - obvladovanje sodobne organizacije dela In posio, vanja ter metod dela z ljudmi - poznavanje problematike vzgoje in izobraževanji v domovih za učence - predložitev koncepta o načinu realizacije progrj ma dela Doma učencev Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojai sprejema KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA a KADROVSKE ZADEVE SO CELJE, Trg svobode 9, v 10. dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni po obravnavi m seji zborov občinske skupščine. ^ ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d LJUBLJANA Območna enota Celje objavlja prosto delovno mesto 1. Zavarovalnega zastopnika za zastop Podsreda-Bistrica ob Sotii 2. Zavarovalnega zastopnika za zastop Levec-Drešinja vas-Liboje 3. Zavarovalnega zastopnika za zastop Braslovče 4. Zavarovalnega zastopnika za zastop Velenje-Konovo 5. Zavarovalnega zastopnika za zastop Velenje-Center Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja) in 1 leto delovnih izkušenj - prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem na področju zastopa Za delovno mesto je določeno 3-mesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev (dokazila o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah) naj kandidati pošljejo v 8. dneh od dneva objave na naslov^ Zavarovalnica Triglav, d.d. Ljubljana Območna enota Celje, Mariborska c. 1, Celje. Komisija občine Celje za prodajo nepremičnin v družbeni lastnini RAZPISUJE na podlagi 6. člena Pravilnika o pogojih in postopku za prodajo stanovanjskih hiš, stanovanj, drugih stavb in delov stavb, občanom in civilno-pravnim osebafn (Ur. I. SRB, št. 46/87) in sklepa Izvršnega sveta občine Celje sprejetega na seji dne 19. 12. 1989 JAVNO DRAŽBO za prodajo stanovanjske stavbe Dalmatinova 2 v Ce- lju, ki bo dne 3. 6.1991 na sedežu upravnih organov občine Celje, Trg svobode 9, Celje, soba št. 10/5-1' nadstropje z začetkom ob 8.00 uri. Predmet javne dražbe je stanovanjska stavba Daima' tinova 2 s pripadajočimi nestanovanjskimi prostosto; ječimi pomožnimi prostori, ki stoji na pare. št. 212 stanovanjska stavba v izmeri 75 m^ gospodarsko poslopje v izmeri 72 m^ in dvorišče v izmeri 341 m vpisana pri vi. št. 338 k. o. Celje kot družbena lastni- na imetnika pravice uporabe občine Celje s pravic" uporabe funkcionalnega zemljišča. Izklicna cena znaša 468.207,00 din. Pogoj za dražitev na javni dražbi je predložitev po'^' dila o plačani kavciji v višini 10% izklicne cene v ko- rist žiro računa Sklada stavbnih zemljišč občine Ce- lje št: 50700-654-112. Izklicna cena mora biti plačana v 30 dneh po skleni' tvi pogodbe o prodaji. Kupec mora plačati stroške oglasa javne dražb« davek na promet nepremičnin in druge javne o^' jatve. Morebitni kupci se lahko ob uradnih dnevih sezna^^'' jo s podrobnejšimi pogoji pri referatu za premoženr sko pravne zadeve občine Celje, Trg svobode 9, soD^ 10/5 - II. nadstropje. y piSlifIA BRALCEV 16. MAJ 1991 - STRAN 19 ODMEVI poslancu g. černeju Vaša javna razmišljanja poslovnem^ sodelovanju cO Šentjur in Štajerske obrt- ne banke sem posredoval predsedniku našega IS, ki je le posle sklepal in ga prosil -a javen odgovor. Kot občan in kot predsednik skupščine sem o tej zadevi bil sezna- nien pred nedavnim in o njih vem kaj bistveno več, kot je pisalo v časopisih. Hvaležen sem vam za vašo skrb in pozornost, s kateri- 0ia ste počastili našo občino, vendar pa bi bilo prav, da bi pometli tudi pred svojim pragom. Časopisi so prinesli namreč vest, da je tej banki (je to Št^ersko-obrtna ban- l^a, ali kar Krumpakova, Bastlova ali celo občinska banka?) svoje zaupanje po- klonila z enakim zneskom tudi celjska občina. Resda vaša občina ni »raztrgan be- rač«, dela pa za enkrat še v istem pravnem sistemu, kot naša! S spoštovanjem! Mag. FRANC KOVAČ Predsednik SO Šentjur Štralk - nadaljevanle? Ne bi rad, da bi se mi tudi za to pismo očitalo, da v njem predvsem slabo piše- mo o svojih kolegih, zato naj že kar na začetku eksplicitno napišem: Sem proti nadalje- vanju profesorske stavke. Zaporedje obeh šolskih stavk, najprej profesorska, potem dijaški protest proti zaključnemu izpitu, pa napo- ved nadaljevanja enega in drugega, oboje kaže bolj na planirano zaporedje spodbu- janih dogajanj kot pa na spontano nezadovoljstvo. Dokaza za dijaški del sta po mojem vs^j dva: Gotovo se bo še kdo strinjal z mne- njem, da si dijaki protesta proti zaključnemu izpitu ni- so izmishli sami, saj navse- zadnje glavni akterji teh pro- testov niso nekakšni dijaški delomrzneži. Bolj verjetno je, da jih spodbujajo ljudje, ki so tako ah drugače na sploh proti izpitom. In še, preberite si dijaško izjavo v Mladini izpred treh ted- nov: »Mi bi (ministra) gotovo podprli,... da bi ponudil svoj odstop.« K obojemu ne bi ničesar dodajal. Članki izpred 15 let o pro- fesorskih plačah kažejo na to, da bi sindikat z vsaj ena- ko upravičenostjo kot dose- gaj na stavko pozival že te- daj, pa še kakšno leto kasne- je, pa še, ne pa predvsem v letu, ko se je znašel v opozi- ciji. Tako bi bilo, ko bi šlo predvsem za plače. Da bi stavko sedaj ponovno nada- Uevali zaradi plač, se tudi ne sklada s tem, da smo v aprilu dobili debelejše plačilne ku- verte kot v marcu. Vsaj iz teh dveh razlogov torej mezdni vzrok stavke odpade. Pa tu- di, ko ne bi: V težkih časih lojalni državljani vlado svoje države podpirajo, ne spod- kopavajo. Da vsesplošne go- spodarske situacije ni pov- zročila predvsem sedanja vlada, bi lahko bilo razumlji- vo vsaj šolskim sindikalnim voditeljem, če že republi- škim noče biti. Nadaljevanje spodkopavanja vlade s stav- ko najbrž tudi ni v skladu z včer^šnjim pozivom k umiritvi medstrankarskih razprtij v Sloveniji. Čas zanje pač ni najprimernejši. Spoštovane kolegice in ko- legi, razmislite še enkrat o napisanem, preden se bo- ste odločili za nadaljevanje stavke. Menim, da tudi rav- natelji ne smejo ne glasno, ne molče podpirati te stavke in da bi bilo najbrž modro, ko bi jo spoštovanim kole- gom odsvetovali. Strinjam se z vsemi, ki pravi- jo, da je v šolstvu veliko ne- urejenih stvari. Bolje bi bilo, da bi bile urejene. Morda se najdejo še druge poti za ure- janje. Sedaj ni čas za odstope mi- nistrov, tudi za odstop šol- skega ministra ne, zato tudi ni čas za nadaljevanje profe- sorske stavke. STANISLAV PIRNAT CELJE Teharsko grobišče želel bi vprašati gospoda Alojza Rezarja iz Bukovžla- ka, ali so grobovi nedolžnih žrtev tudi na njegovem dvo- rišču? In če so, kako je smel podaljšati gospodarsko po- slopje preko njih? Sprašu- jem se zaradi podobnosti be- tonskih elementov, s kateri- mi je dokaj klavrno obzidan križ in dosti bolje pozidano dvorišče gospoda Rezarja (ti- sti del do ceste). Če bi bil zloben, bi še dodal - z manj- k^očimi betonskimi ele- menti pri križu. Toda pusti- mo to. S svojim dopisom sem že- lel vzdramiti zaspance v ob- čini. Ob maši sprave je pri grobišču stalo šest stranišč, katere so kasneje odstranili. Na parceh pa je še danes vo- da, elektrika in kanalizacija. Celo temelji »kontejner« stranišča so nepoškodovani. Torej, na kaj se čaka? Dovolj bi bilo eno šestih stranišč pripeljati nazaj. In namesto, da svoj žolč gospod Rezar stresa nad ti- stimi, ki bi si to zaslužili, se zgraža nad mojim člankom. Se pač želi prikupiti novi oblasti, da ga trepljajo po ko- smatem kožuščku, kot nek- danji komunisti, kot dober in zanesljiv poštar nekdanjih oblastnikov, se trudi tudi do sedanjih. Celo pravi, da je vedel za zločine, ko je poslušal pripo- ved starejših. Zakaj množi- na, saj mu je oče, ko je vozil jetnike na grobišče, znal n£0- bolje opisati dogodke. Od tu tudi razlaga za njegovo mol- čečnost. Po zakonu naj bi bil za zločine kriv tudi tisti, ki jih prikriva. Mislim, da sem s tem povedal dovolj. Ob kulturnem obnašanju nekaterih obiskovalcev pa bi imel kaj za pokazati. Podjet- je je zasadilo ob mreži lepe sadike žive meje. Danes so te mladike polomljene na več mestih zaradi kulturnega praznjenja čreves. Ker menim, da sva z go- spodom Rezarjem istih let, ga javno vprašam, kaj je v življenju, razen za plačo - raznašanje pošte, še napra- vil za demokratizacijo seda- nje družbe? Jaz sem se s komunisti bo- ril celih 20 let, dokaz temu je zajeten dosje na policiji. Leta 1980 sem pred Mignonom v Celju s plakatom javno protestiral, ker mi kot poli- tično nevarni osebi niso ho- teU izdati potnega lista. To pa še ne pomeni, da bom pred sedanjimi oblastniki ti- ho. Ko se je šlo za resnico in kritičnost me niso mogli uti- šati komunisti in je bolje, da' to ne poskuša niti sedanja oblast. Dalje gospod Rezar pravi, da »nam« krajanom ni vse- eno. Če že govori, naj pove v ednini, v svojem imenu, saj ni komunističen delegat. Si- cer pa, če mu ni vseeno, k£y je storil, da bi se potrebno stranišče postavilo. Mar me- ni, da je normalno, demo- kratsko, če obiskovalci z go- lo zadnjico izkazujejo spo- štovanje mrtvim? Je razu- meti iz zadnjega odstavka to dejanje kot podjetnost in de- lo novega slovenstva, ali naj razumem tako, da se morajo delno popravljene krivice tam doli za vasjo zamazati z drekom? Kljub vsemu PTT podjetja ne mešam v to zadevo, zato naj gospod Rezar moje po- djetje Cinkarno izpusti, saj ve, kje se lahko najdeva in pogovoriva. Edino, kar priz- navam gospodu Rezarju je enkratno dojemanje zločina in prilagajanje vsaki politič- ni klimi. S spoštovanjem! MIRKO NIKOLIČ Grobelno 33 Pretepaško kresovanle?« že leta smo sindikati v Ce- lju organizatorji prvomaj- skega srečanja in kresovanja na predvečer na Gričku. Če je novinarka prisluhni- la prisotnim na obeh priredi- tvah, je lahko zaznala tudi zadovoljstvo in željo, da se vs£o tradicionalne prireditve ohranijo, če že novih ni. Novi tednik pa se je z neresnično trditvijo obregnil ob kreso- vanje in ni zaznal nič prijet- nega na obeh prireditvah. Prizadel nas je podnaslov »organizatorji so se požviž- gali na dolžnost in zakon«, saj še daleč ne odraža resni- ce. Reditelji zadolženi za red (mimogrede: letos prvič so bili to zaposleni delavci, ki že drugi mesec niso dobili plače za svoje redno delo) so dobro opravili svoje delo v tistem času, za katerega smo bili organizatorji zadol- ženi. Zelo odgovorno smo spoštovali zakon in Odločbo Občinskega sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja ter pogoje in zahteve Občinskega sekretariata za notranje zadeve, ki je izdal dovoljenje za obe prireditvi. Ker smo imeli dovoljenje za kresovanje do 24. ure, sem 30 minut čez polnoč obvestila Postajo milice, da zaključu- jemo prireditev in razdolžu- jemo reditelje, da je obisko- valcev še vedno zelo veliko in da naj običajni nadzor prevzame UJV - Postaja mi- hce. Do ene ure, dokler smo bili predstavniki organiza- torja na Gričku, se ni zgodilo nič takega, kar bi spadalo v črno kroniko in ni bilo »pretepaškega kresovanja«. Prireditveni prostor je na žalost vsako leto doslej pred četrto uro prvega maja maja »postlan z razbito steklovi- no«, toda organizator vsako leto, tako tudi letos, zagoto- vi, da marljivi delavci Komu- nale do 7. ure prazničnega dne počistijo prostor, da ni videti posledic »grobega kr- šenja javnega reda in miru«, ki je tako očitno cenjeni no- vinarki. Ko bralec prelista prvo po- praznično, številko NT, dobi vtis, da se na prvomajskem Gričku ni zgodilo nič prijet- nega in lepega, bil je le pre- tep, rcizbijanje, igranje »sta- re, preperele in piškave« (na- vedeno po Tračnicah) delav- ske Internacionale. (S hva- ležnostjo bomo sprejeli vsa- ko sugestijo, tudi novinarjev za boli primerno delavsko pesem, ki bi odražala današ- nje stiske, bojazni in revolt delavstva). Ko sem že pri pisanju, bi rada spomnila na problem, ki bi bilo dobro, da bi se ga lotil tudi naš celjski časopis: vzroki, zakaj se mladi opija- jo, če ne še kaj hujšega, zakaj je v njih toliko nezadovolj- stva in celo sovražnosti, ki jo izkazujejo z razbijanjem, £U"o- ganco in pretepi. Ali ni to posledica brezperspektivno- sti, v kateri so se znašU mla- di? Vedno večje revščine, materialne in poslednično duhovne, ko edino vznese- nost lahko doživijo v utaplja- nju v glasni disco glasbi in steklenici piva. MAJDA MEŠTROV ZSSS Območna organizacija Kadrovski presežki v SiP-u liurijo duliove Tako kot vse firme so se tega perečega problema loti- li tudi v SIP-u. Lista kadrov- skih presežkov je narejena. Z imeni 113 zaposlenih, de- lovnim mestom in organiza- cijsko enoto, Hier delavci de- Ijo. Tudi ne manjka poklic zaposlenega, rešitev kadrov- skega presežka in nadome- stilo zavoda za zaposlovanje, ter seveda tudi^ datum, 5. 4. 1991 s krajem Šempeter, da je dokument bolj vreden. Žal manjka odgovorna oseba, ki bi n^ narejen seznam ka- drovskih presežkov strokov- no zagovarjala. Glede na obstoječo zako- nodajo obstajajo kriteriji, po katerih se kadrovski presež- ki ugotavljajo. Določa jih tu- di kolektivna pogodba. Ti iz- ločilni kriteriji bi n^ bili de- lovna uspešnost, strokovna izobrazba, delovne izkušnje, delovna doba, zdravstveno stanje delavca in socialno stanje. Kot mi je poznano, naj bi na seznam vsak vodja službe prispeval določeno število zaposlenih. Pri tem se mi po- stavlja vprašanje, če so bih vsi zgoraj navedeni kriteriji upoštevani, oziroma če sojih bili glede na kadrovski se- stav zasedbe vodilnih delov- nih mest sposobni upošte- vati. Po narejenem seznamu se takoj vidi, da so na njem vsi bližnji sorodniki bivšega di- rektorja, oziroma njegovi poznani (imen ne mishm na- vajati, lahko pa se dokažejo). Zakaj so na seznamu delav- ke, ki so v porodniškem sta- ležu, oziroma takoj po vrni- tvi iz staleža! Zakaj so na sez- namu delavci s težkim soci- alnim stanjem, s pokhcno boleznijo ali vojaški inva- lidi? Vsa navedena dejstva me silijo v razmišljanje, zakaj ni v seznamu nobenega vodil- nega delavca, ki nima ustrez- ne izobrazbe, delovne uspeš- nosti, oziroma nima pogojev. ki jih določajo kriteriji ko- lektivne pogodbe. Mislim, da za izobrazbo vodilnega DM poUtična šola ni več do- volj. Na seznamu pa so lahko delavci z več poklici in to kljub temu, da se jim delov- no mesto ni ukinilo. Zakaj ni na seznamu nobe- nega delavca iz sorodstva se- danje vodilne strukture SIP- a oziroma iz klanov ki so zru- šili bivše vodstvo, da ne omenim uprave podjetja, ki je poglavje zase? Kakšno vlogo ima pri vsem tem sindikat, oziroma ali se misli ukvarjati samo z nabavo ozimnice, gorskih koles in še česa drugega, v problem, v katerega naj bi vložil vso energijo, pa ne ugrizne. Če kakšen zaposleni negoduje, mu takoj zagrozijo z mestom na Usti in zadeva se utiša. Zanima me tudi, zakeg so na seznamu povsem drugi delavci kot lani, ko SIP ni imel dela in so bili na čaka- nju na delo doma, da so lah- ko honorarno delali in bolje zaslužiU (čiščenje in obiranje hmelja v Nemčiji, čiščenje gozdov v Nemčiji in drugo). To so jim omogočili isti vo- dilni ljudje, ki so sedaj nare- dili seznam kadrovskih pre- sežkov. Po moje bil bilo bolj pametno, da bi se isti ljudje ukvarjali z razvojem podjet- ja, oziroma bi na SO Žalec dah program razvoja podjet- ja ne pa Uste, ki jim je lahko v sramoto. Vprašanje, ki je bilo po- stavljeno na skupščini, dne 25. 4. 1991 v Žalcu, je izzve- nelo v prazno oziroma je predstavnik iz SIP-a zatrdil, daje bil seznam narejen stro- kovno in pravično, da pa se bodo morebitne napake po- pravile. Upam, da se bo ob zgoraj navedenih dejstvih isti človek malo zamislil. Svojo vlogo bi morala odi- grati tudi občinska vlada iz Žalca, saj bodo vzročne po- sledice socialnega stanja pri- stale na njenih ramenih. G. B. Neodgovorna mati Pobudo za to pisanje mi je dalo pismo iz »Mariborskih zaporov«. Mishm, da je mati, katera pusti otroke v varstvo očetu, skrajno neodgovorna. Vsak otrok se po rojstvu najprej nauči besedo »ma- ma« in mislim, da je tako do smrti. Vsak moški si žeh imeti urejen dom. Tista, katera pusti mala otroka ponoči sama, ali v varstvu očeta, sama pa gre neznano kam, otroka s tem rani, ker jo otrok kliče in je ni! To se dogaja noč za nočjo. To ni samo pokvarjena mati, ampak zločinka! Nje pa se ne obravnava z izgovo- rom, češ, ne vemo »kje je«! Žrtev je otrok. Zakaj mora oče hoditi po uradih in izkazovati svojo nemoč? Mati pa išče nove žr- tve, in ker ima pač zaslombo, vedno zmaguje! Le ščitite takšne matere, kdo so žrtve, ni važno! Njena soseda Marjana, Kersnikova 15 Velenje PREJELI SMO izjava za Javnost Ob zadnjih pripetijah v zvezi s sprejemom prora- čuna občine Šentjur pri Ce- lju za leto 1991 smo v poslan- skem klubu in vodstvu ob- činske organizacije SDP v Šentjurju zavzeh naslednje stališče: Podpiramo program dela izvršnega sveta občinskega parlamenta v Šentjurju za le- to 1991, kije bil verificiran in podprt v občinski skupščini. Program na racionalen in konkreten način opredeljuje bistvene točke dela izvršne oblasti v naši občini. Prav ta- ko podpiramo tiste temeljne opredelitve članov IS, poda- ne občinski skupščini, ki po- stavljajo kot cilj racionahza- cijo in zmanjšanje uprave ter prilagoditev vse porabe real- nim možnostim gospodar- stva, v skladu z iskanjem re- zerv na vseh področjih. V skladu z gornjimi opre- delitvami smo poslanci SDP že na dveh sejah posredovali naša stališča in pripombe, ki niso bila povsem upoštevana in od katerih ne bomo odsto- pili. Gre za upoštevanje te- meljnih načel priprave pro- računa, ki se v konkretnih razmerah pri nas ne morejo odraziti drugače kot, da se proračunski uporabniki obravnavajo enakovredno. Zato se naš konkreten pred- log glasi, da je potrebno za- gotoviti indeksno enaka sredstva med posameznimi porabniki glede na predhod- no leto. Izjeme je mogoče le posebej argumentirati in jih je potrebno verificirati na skupščini. Ne moremo pa pristati na logiko, da se dolo- čene dejavnosti vzamejo toli- ko sredstev, kot jih potrebu- jejo za svoje normalno delo- vanje, druge dejavnosti kot so sredstva za cestno infra- strukturo itd., pa toliko kot ostane. Še naprej se bomo zavze- mali za globalno zmanjševa- nje stroškov javne porabe, še posebej državne uprave, nje- no modernizacijo, racionali- zacijo in povečevanje učin- kovitosti. Zahteva z naše strani ni pogojena z zaupanjem v iz- vršni svet in znanimi polemi- kami v zvezi z njegovim od- stopom. Našo opredelitev postavljamo kot temeljni cilj, vsaka izvršna oblast pa mora sama oceniti ali je takš- no zahtevo sposobna sprejeti in realizirati ali ne. Vodstvo in klub poslancev SDP Šentjur 20. STRAN - 16. MAJ 1991 V Krajini bo (še) teicia icri Eni In drugI: ogroženi, preganjani, nestrpni Srbska avtonomna oblast Krajina, za katero so se na referendumu lani izrekli srb- ski prebivalci Knina in oko- lice, in ki je s strani uradne hrvaške oblasti nelegitimna, je v nedeljo razpisala refe- rendum za priključitev k Sr- biji in željo po življenju v so- žitju z narodi, ki še želijo ostati v Jugoslaviji. Izid je bil pričakovan, kakšen bo nadaljnji razplet dogodkov lahko le ugibamo. Skoraj z gotovostjo upam zapisati, da miru v Krajini še dolgo ne bo, saj so Srbi in Hrvatje enoglasni, ko pravijo, da je obdobje, ko bi še bilo mogoče rešiti krizo z dogovarjanjem, zamujeno. Oboroženi civilisti (na obeh straneh!), oboroženi pripadni- ki hrvaške milice in krajinske mihce, ki jo je ustanovil Mi- lan Martič, in ki je uradna hr- vaška oblast ne priznava, ne obetajo nič dobrega. Pričujoči zapis skuša biti objektivno podoživljanje dvodnevnega bivanja v Kninu in okolici, do absolutne resnice pa se v klobčiču, ki ga motljajo že več mesecev, v tako kratkem času ni mogoče prebiti. Kot slovenska novinarja nisva imela nikakršnih težav z no- beno od sprtih strani, celo več, ljudje v Kninu so bih iz- jemno zainteresirani, da o njih poročava, objektivno, kot so dejah. Kaj je za koga objektivno, je v Jugoslaviji re- lativno. Kot smo lahko slišah v ne- deljo pri Dogodkih in odme- vih, v poročilu novinarja Ra- dia Slovenija, je ljubljanska ekipa prispela le do Sinja, po- ti do Knina pa ni skušala niti nadaljevati, ker jim je tako ve- leval razum in »dejstvo«, da v Knin smejo le izbranci, med katerimi prav gotovo nismo slovenski novinarji. Očitno sva imela srečo, da sva tja lah- ko trikrat prispela brez kakrš- nihkoli težav, če odmisliva preglede hrvaških in krajin- skih miličnikov, pa čeprav so naju hrvaški miličniki v Drni- šu svarili naj v Knin ne hodi- va, češ da bodo od n£yu tam ostaU le čevlji. Tanki v raju Turisti morajo pot skozi na- cionalni park Phtvice kar na- daljevati, saj so hoteh zaprti, na obeh straneh ceste stojijo, tanki, ki se prav nič ne sklada- jo z idiličnim okoljem. Pred spominskim centrom gnezdi vojaški hehkopter, v notra- njosti stavbe pa vojaški štab pod vodstvom general-major- ja Traiiča Krstevskega. V kordno kratkem času sva bila sprejeta v avdienco, še pose- bej glede na to, da sva bila nenajavljena. General-major Krstevski je dejal, da so enote JLA na Ph- tvicah že od 1. aprila dalje, nji- hov ciii pa je na tem področju zagotoviti mir ter preprečiti prehvanje krvi med prebival- ci srbske in hrvaške narodno- sti. »Ko so sem prispele enote JLA, so bile od mosta na Ko- rani do Borije številne barika- de, ki so jih naše enote odstra- nile. Stanje se je do danes iz- boljšalo, komunikacije so ure- Joško Mamic, načelnik mili- ce v Drnišu. jene, varnostni položaj je ugodnejši, nacionalističnih iz- podov na tem območju ni, za- to smo del čnot s Plitvic že umaknih, promet teče nemo- teno.Tu nameravamo ostati tako dolgo dokler ne bo ko- nec nemirov.« Prve dni se je s Phtvic in okolice odselilo precejšnje število prebivalcev, je dejal general-major Krstevski, da- nes pa se že vračajo. Kljub vsemu je treba zapisati, da je vožnja v smeri Oguhn-Karlo- vac mučna že zato, ker na ce- sti skorajda ni vozil, vasi so kot bi bile zapuščene, vrata hiš zaprta, nikjer sledu o živ- ljenju. Na Plitvicah so po zagotovi- lih vojaškega vodstva, (sami se z njimi nismo smeh pogo- varjati) vojaki narodnostno mešani, med njimi vlada iz- jemno medsebojno razume- vanje, to naj bi bilo večje kot v vojašnicah, ves ta čas pa ni- so zabeležih niti enega same- ga poskusa pobega. »Mislim daje laž, da Slovenci bežijo iz vojske,« je odločno pribil podpolkovnik Petar Surla. In kakšna je trenutno vloga voj- ske na Phtvicah? Čez dan nadzorujejo cestni promet, vendar nikogar ne ustavljajo. Hrvaška milica pri pregledu vozil in voznikov v Drnišu. Vozila ustavljajo ponoči, ko preverjajo kdo in zakaj se tam vozi. Po zagotovilih general- majoija Krstevskega po 31. marcu na območju Phtvic ni bilo ekscesov, pri katerih bi kdorkoh uporabil orožje, tudi ob t. i. Pohodu miru 3. maja, ni bilo streljanja, vojska pa je pohod nadzorovala in se končno tudi umaknila. Po besedah generala Janka Bobetka, s katerim so se po- govarjah novinarji Nedjeljne Dalmacije, so trenutno na Hr- vaškem tri armadne oblasti, ki tvorijo obroč okoh Zagre- ba: beograjska, kije orientira- na proti Vukovarju, zagreb- ška v smeri Phtvic in splitska - severno ter južno od Knina. Bobetko je med drugim izja- vil: »JLA kot da si prizadeva zagotoviti obstanek četniških odredov na Hrvaškem. JLA se noče spopasti s teroristi, noče jih razorožiti. Teroristi streljajo preko armade na na- še (torej hrvaške) pohcaje. Ne morem z gotovostjo trditi, da armada deluje v sodelovanju s teroristi. Dejstvo pa je, da se teroristi organizirajo in izv^a- jo akcije v neposredni bližini prisotnostni močnih armad- nih sil.« General-major Krstevski je v pogovoru z nami med dru- gim dejal: »Če bo vojska pri- čela streljati v narod, potem naroda ne bo več, kajti naša dolžnost je zaščititi ga, ne pa streljati vanj.« V zavetje štiriii sten v Gračcu, mestu okoli 40 kilometrov oddaljenem od Knina, kjer živi pretežno srb- sko prebivalstvo, naju je prvič ustavila kr^inska milica. Na- tančno so naju izprašah kam in zaksg potujeva, pregledah so avto, potežkah prtljago in jo pretipah, pregledah doku- mente in novinarske izkazni- ce ter na vprašanje, ah je cesta do Knina varna, dokaj vzviše- no odgovorih, da se nahajamo na svobodnem ozemlju, po katerem se je mogoče svobod- no in varno gibati. Potem sta naju mihčnika zaproslila, naj do vasi pred Kninom odpelje- va Srba, ki je očitno zaman čakal na prevoz do doma. Srbski sopotnik je bil zgo- voren, zgovorna je bila tudi njegova glava: razbito čelo, grdo zarasla brazgotina, pra- ske po rokah in obrazu ter ne- razumljivo mrmranje na vpra- šanje, kaj pa počel v Gračcu. V pogovoru je dejal, da je sta- nje na območju Krajine zelo zaskrbljujoče, da je prejšnjo noč močno pokalo, da so v Kninu razbih vse hrvaške Marko Dobrijevič, organiza- cijski sekretar Srbske demo- kratske stranke v Kninu. avtomobile ter da pogovor s Hrvati ni več mogoč. Sedaj se lahko pogovaij^o le še z orožjem. Medtem je pred nami beža- la skeilovita pokrsuina, kar ne- kaj prometnih znakov ob ce- sti je bilo popolnoma prestre- ljenih, tu in tam pa je sredi skalovja k nebu sihla srbska zastava. Najin sopotnik nama je priporočil, n^j se, kakor hi- tro pade mrak, napotiva v za- prte prostore ter ne nadaljuje- va poti z avtomobilom. Tsikrat namreč pričenjajo ordinirati srbski prebivalci, ki nastavlja- jo cestne barikade v obliki smrek in skal, ki jih zjutraj odstranijo. Ob barikadah ustavljajo avtomobile, kjg z vozniki počno, pa sogovor- nik ni povedal. Srbski sopotnik se je hudo- val nad ekonomskim položa- jem Jugoslavije in tudi temu pripisoval vzrok za nemire, potožil je, da banke in pošte v Krajini ne izplačujejo denar- ja varčevalcem, ker ga nimajo (na takšno obvestilo sva nale- tela tudi na vratih pošte v Ti- tovi Korenici). Oskrba s hrano je normalna, je dejal, vendar jo dobivajo iz Srbije preko BiH, češ da zagrebško bojko- tirajo. Na vprašanje, ali je v Kraji- ni kaj mešanih zakonov med Hrvati in Srbi je odgovoril pritrdilno. Celo njegove tri se- stre so poročene s Hrvati. Do pred nedavnim so se dobro rzizumeh, odkar so izbruhnili nemiri, pa je čutiti tudi med njimi napetost. Ko smo se poslavljah, nama je dejal, naj le poročava o do- godkih v Krajini, vendar naj piševa pošteno, sicer se nama bo v prihodnje slabo pisalo, še posebej ko bova drugič pri- spela v Knin. Za primer je na- vedel televizijsko novinarko Eni Herceg iz Zagreba, ki je trenutno gotovo najbolj oso- vražena ženska v Krajini zara- di laži, ki ji jih tamkajšnji pre- bivalci ob njenem poročanju pripisujejo. Mlani se, sine »Mani se sine čete, vojeva- nja, jer zlo neče dobro da do- nese,« je dogodke na Hrva- škem komentiral pravoslavni pop, ki sva ga v pogovor za- pletla v Kninu, v edinem od- prtem hotelu, kjer se zbirajo tudi novinarji. Imena in pri- imka ni hotel povedati, dejal je, naj zapišem, da sem se po- govarjala z nesrečnim in bed- nim človekom, ker je takšen trenutno srbski narod in člo- veštvo nasploh. Omenjeni pop, star nekaj čez trideset let, je razmišljal takole: »Vosebnosti vsakega člove- ka tiči nasilje, ne v zgodovini. Negativna narava človeka pri nekaterih še posebej udari na plan. Nekatere stvari pa se po- navljajo, kot da se vse vrti v krogu. Da se je vse to v Ju- goslaviji pričelo ravno sed^, je pogojeno z anarhijo, ki tre- nutno vlada v vseh komuni- stičnih državah v svetu. Reši- tev problema je tudi tuJc^' enostavna, ravno zaradi eno- stavnosti pa je nihče ne bo sprejel. Če sem morilec, mo- ram priznati svoj greh, svoj zločin, moram skušati doseči pomiritev, odpuščanje. Prava vera je vera v resnico. Po de- lih se pozna človek. Težko je oproščati, čeprav je v oproš- čanju ključ do rešitve. Za vsak umor bo moral vsakdo odgovarjati pred bogom. Vse skupaj pa so zakuhali politiki. Politiki se vsi borijo za oblast, ne da bi se žrtvovali za narod. To velja za vse, od prvega do zadnjega. Bog je žrtvoval sina za narod in nato se jeza narod daroval še sin sam. Najpamet- nejši ljudje, ki bi morali biti na oblasti, tam nikoli niso, ker so prepametni, da bi se ukvar- jali s politiko. Vojna je peda- goško sredstvo, ki ga uporab- lja bog, da ne pride še do več- jega zla. V minulih dneh sem duhovno prisostvoval pogre- bu vseh, ki so padli v medna- cionalnih spopadih. Vsakdo, kije umrl, je namreč sin neke matere, ne glede na to katere narodnosti je. In če bi izhajali iz matere, ki prenaša trpljenje ob porodu, ki otroka dvsjset let vzgaja, potem pa ga lahko v minuti izgubi, se takšne stvari ne bi dogajale. Pri vseh dogodkih me veseh le eno: morda ne vem kdo je koga izzval, veseli pa me, da so tisti Srbi, ki so v minulih dneh umrli, padli v svoji vasi, na srbski zemlji, na svoji zemlji, ki sojo branili. Tu, na območ- ju Krajine, so se že od nekdaj ubijali na eni in drugi strani. V principu sem za kategorični imperativ: Ne ubijaj! V svojih pridigah ne pridigam o do- godkih v Jugoslaviji, pa tudi ljudje se Idjub situaciji ne za- tekajo po pomoč k bogu. Če bi se, bi jim morebiti n^Več povedalo moje molčanje, ko v pridigi ne bi vsega tega niti omenjal. Velika stvar je mol- čati. Tudi vi bi najbolje storili, ko bi molčali, ko bi na časo- pisni strani, kjer boste poro- čali o dogodkih v Krajini pu- stili prazen prostor in morda zapisali le velik vprašaj.« Nočni ropi Knin je te dni razdejan. Pravzaprav le razbite izložbe hrvaških podjetij prič^o o divjanju množice. Omenjeni pop je v zvezi s tem dejal, da predvideva, da gre za organi- zirano krajo, vprašanje je, kdo stoji za tem, je dejal. »Za lopo- ve in morilce je trenutna situ- acija idealna. Kakšne demon- stracije neki so to, da razbijaš izložbe in nato ljudje tvoje na- cionalnosti ostanejo brez za- poshtve, trgovine pa so izro- pane? Trgovine masa razbija, za njo pa vozijo kamioni in nalagajo inventar.« V zvezi s tem je kasneje eden izmed pripadnikov kra- jinske milice dejal, da množi- ci divjanja niso preprečili za- to, ker bi to lahko storili le tako, da bi streljah vanjo. Pop ni želel povedati kje službuje, iz bežnega pogovora s fotoreporterjem beograjske Pohtike pa sem sklepala, daje nastanjen v enem izmed oko- liških samostanov. V najinem pogovoru je zanikal, da služ- buje v Kninu, ko sem ga vpra- šala, ah je na ozemlju Hrva- ške, je odvrnil, da na ozemlju Srbije, in odgovor smehljaje ponovil, ko sem se pozanima- la, ali misli na Srbijo znotraj meja Republike Srbije. Po- tem je dejal, da nikjer ne piše. da res tako razmiji v pogovoru povedj^'^ je vedeti, daje kotrr' hgentnejši in dajet^': nil, kaj bi rada sli§j|. vih ust. Odvrnila treba izhajati iz pr^? medsebojnega za J seje modri pop le" Ob slovesu je poseS ril, naj se čuvam, bi kaj pripetilo, nel^ temveč tudi sicer, Strah ima veiiiu Do Milana Martij in ustanovitelja kr^ hce, ki je Hrvatje r^, jo, sredstva obveši^ striktno imenujejo četniki, hajduki in 5( te dni težko priti. Ni] goče, le čas za čsi, General-major 'a stevski \ treba vzeti. Ker za dvodnevnega bivar, bilo, sva upanje m z njim opustila, v p sva zapletla krajini nike. Eden izmed njihi vabil na kavo. Puški vil ob stol, maskin mo, v katero so ob imel ob vratu nekol to, najprej pa se je p kako smo sanirali poplav v Celju in oi loval je umirjeno, I teljsko niti sovražno kot človek, ki odidf s tujcema. Že prej je bil milifi nu, ob formiranju M mihčnikov pa seje to, da je srbske m vključil v to enoto. P da Martičevo polici] Ijajo miličniki, ki sol nosti Srbi in ki so' pribežah bojda zar« ranja Hrvatov. Čez dan je v Kiu mirno, je dejal, po" v okohških hribih P Prestreljeni sposobnosti in 16. MAJ 1991 - STRAN 21 hrvaških m\\\tn\. k'"e\T so v nepo- t ficnina ubili 21 panika krajinske "^a sem ga, kako njegove trdi- S^napnmervzeh Jjlj? Odvrnil je pn- STnama nihče ne bi Jj,viti, da se bova Lval Je. kako že J ni zapustil Kni- • ga v prvi hrvaški Srii, že ne mal- ^bili- Ko sem mu ^itAvna odpeljal do Pi^e hrvaške •^al pod pogo- ijioram zagotoviti, J, dneh spravim iz seveda nisem 5$,rašaiye, k^ bi se fatu, ki bi prišel na {^^ine, je zatrdil, da feprav Hrvatje prih^ati. Gre l^bojni s\xah, na jjiii so namreč od- Btični, le da za 360 pyeni, v srri\%\\x bla- ,{ov in strašnih ^je med hrvaški- mi trenutno ogrom- 5, ki so brez ustrez- i,e, ki so iz vrst kri- posiljevalcev ipd., J ravnati z oro^em, a ne bi niti razstavi- s.ilno obleči uni- inalcih v Kninu je nf^ načelnik mili- Mamič v hrvaškem razi so bih popolno- i, le da uperj eni fcer. Obenem je de- mmSsiO v Kninu in lira ves jugoslovan- J, kot se je izrazil. Iki miličniki so trdi- pjg spisek 54 imen, lli naj bi jih Hrvati i, ker ga nihče od Ktaji milice v Kni- Iprisebi.so nam ga lli kolegi iz Radia ; je fotokopija sla- 0 dobesedno prepi- lovništvo, saborski i ti, telni ljudi stra- vna glasila Hrvat- ;kodnevno upotreb- posebnim apetitom rijeti blačenja srp- foda u Hrvatsko j, 1 i ostalih, 56 riječi Rti, od kojih najčeš- : isti, banditi, odmet- iiici, opančari, raz- Eiartitevci, drumski ' hajdučije, balvan ^ pljačkaši, bun- [fnlja, uličari, peto- \ separatisti, hege- l ika jada, naciona- ' sli, dinarski indi- J^a ekstremisti, ka- M. M, scenaristi, {['^bojnici, mali zu- *^ičeve horde, ta- j samozvani, gang- **fi. kriminalci, ba- ^»boteri, Martičevi '^'litantne grupe, ;J>»riSnici četnički, ■"^ti, otpadnici, ne- I ^ni ii, ^j-ugj preizkušajo strelske Zeleno, ki te ljubim zeleno. Zelena drevesa, zelena trava, olivno zeleni tanki na Plitvicah. Živel turizem! Tako Hrvatje v Šibeniku... ljudi, Rankovičevci, srpski psi na barikadama, bitange, krvoloci, izgrednici, pravo- slavni šizmatici, neuki puk, uši, boljševici, divlji zapad, Miloševičevci, Jovičevci.« Zanimivo je, da med vul- garizme štejejo tudi zadnja dva naziva, glede na to, da bi bilo pričakovati, da se z Mi- loševičevo politiko strinjajo. Kar nekaj pa jih je zatrdilo, da temu ni tako in da tudi članov srbske radikalne stranke, torej Šešljeve, tukaj ni, ter da se ne identificirajo s četniki. Glede na to, da si vulgarizme, kot jih imenuje- jo, skrbno zapisujejo, zelo skrbno pravzaprav, se člove- ku utrne tudi misel o more- bitni propagandni vojni, ki bi že tako zrevoltirani srbski narod še bolj naostrila. Seve- da gre le za domneve! Šahovnica za Jezo Iz kavarne smo se napotih zopet na postajo mihce v Kni- nu, kjer so se nam pridružih še drugi miličniki. Eden iz- med njih je bil zgovoren: »Hr- vaški narod je O. K., je le žrtev pohtike, hrvaško vodstvo pa mi imenujemo ustaši, ker vo- dijo ustaško pohtiko. Če je srbski in hrvaški narod živel 45 let skupaj, zakaj n^ bi se- daj bežah Hrvatje iz območja Krajine in Srbi iz drugih kra- jev Hrvaške v Krajino? V mi- nuhh letih sem imel vehko več prijateljev med Hrvati kot med Srhi. K današnji situaciji je vsaj v 50 odstotkih pripo- mogel hrvaški tisk. Čeprav smo njihove predstavnike sprva puščah na naše ozemlje, pa so potem, ko so prispeh v redakcijo, poročah neobjek- tivno in enostransko, ter nam dajali razhčne vzdevke. Srbe, živeče na Hrvaškem, trenutno n^bolj jezi šahovnica, ne spo- štujemo je, ostale zakone pa spoštujemo. Tudman se ne bo nikoh sprehajal po ozemlju Hrvaške. Hrvatje so namreč imeli državo v minuhh 45 le- tih in je ne bodo imeh nikoU več, ker čez mesec dni ne bo več obst^ala.« Na vprašanje, zak^ nama kot Slovencema ne del^o te- žav, glede na to, da je uradna Srbija tudi do nas nestrpna, so odvmih, da se s Srbi živeči- mi na srbskem ozemlju ne identificirsOo in da so oni Slo- vence vedno spoštovaU, v ne- katerih pogledih naj bi jim bi- U celo za vzor. Na postno o mihce v Kninu sta prispela tudi dva moška, na videz močno utrujena, ki sta dejala, da sta iz vasi Ceti- ne, kjer so prebivalci že deset dni brez vode in elektrike. Zmrzovalniki se kvarijo, zato naj bi v Knin prišla po agre- gat. Trdil je, da to, kar se do- gaja s Srbi v Cetini ni pravič- no in da Hrvatov v vasi Kijevo ni nihče maltretiral. Narod ni- ma več živcev, je dejal. Od okoh tisoč prebivalcev Cetine jih je sed^ tam, po njegovih besedah, le okoh 400, od tega naj bi jih bilo 300 oboroženih. Če pride do spopada, ga tudi vojska ne bo mogla zatreti, je napovedal. Da do tega pride, ne manjka več vehko. Vse je še bilo dokaj normalno, je po- vedal, dokler niso Hrvatje v Kijevu ustanovih postelje mihce in postavih na cesto svoje patrulje, potem je posta- lo nevzdržno. Prosil naju je, nai se skušava prebiti do nji- hove vasi, kar naj bi nama kot Slovencema uspelo, in se na lastne oči prepričava o resnič- nosti njegovih navedb. Na vprašanje, kako bi bilo po- skrbljeno za najino varnost je dejal, da verjetno ne bi imela težav. Zaradi pomanjkanja ča- sa tega, žal, nisva mogla preiz- kusiti. izjave obraei na glavo Z malo besed lahko zapi- šem, da ko obrnem srbske tr- ditve na glavo, dobim hrva- ške. V Dmiš naj bi se minule dni zateklo že 47 hrvaških družin iz Knina in okolice. Na postaji mihce v Drnišu je na- čelnik Joško Mamic dejal, da so njihove patrulje na poti proti Šibeniku postavljene za- to, ker vodi od morja proti no- tranjosti pot za trgovanje z orožjem, alkoholnimi pijača- mi in cigaretami. Po drugi strani naj bi v Kninu dobivali orožje iz BIH. Joško Mamic, že vajen komimiciranja z no- vinarji, ki jih je te dni tam okoh kar vehko, predvsem iz Srbije, je bil vidno nejevoljen, ko sva nekoliko podvomila v čmo-belo shko o črnih Sr- bih in belih Hrvatih. Človek, ki je prisostvoval pogovoru, veijetno mihčnik v civilu, na- ju je celo vprašal, zak^ govo- riva srbsko in ne hrvaško in se zadovoljil z odgovorom, da dejansko gramatike obeh jezi- kov ne poznava tohko, da bi ju ločila. Sicer pa, govoreč iz lastne izkušnje, nisva imela z niko- mer nikakršnih težav. Vsi so naju sprejeh prijazno, pri- pravljeni so bih pogovarjati se. Joško Mamic je dejal, da so četniki tudi na območju Knina, njihov sedež naj bi bil v pogorju Dinare in v vasi Go- lubič, ki je bila četniška že med drugo svetovno vojno, kot je dejal. Loudi je strah, ne upajo na območje, Hjer so pre- težno Srbi. Na vprašanje, ah je v Drnišu res okoh tristo mi- hčnikov, kakor so trdih kra- jinski mihčniki, se je le za- smejal in odvrnil, daje število skrivnost, da pa lahko zagoto- vi, da številka niti pribhžno ni tolikšna. Hrvatom bomo pomagali Srbska demokratična stran- ka, ki je na območju Knina najmočnejša, ima vse niti v rokah. Njen organizacijski sekretar. Marko Dobrijevič, je dejal, da si HDZ in hrvaška vlada prizadevata etnično prečistiti hrvaški prostor. Že lani sta SDS in Srbski naci- Srbi v Kninu pa nekoliko drugače. onalni svet pripravila na ob- močju Krajine referendum, na katerem so se prebivalci odločih za ustanovitev srbske avtonomne oblasti Kragine in na podlagi katere so oblikova- h Skupščino, Izvršni svet ter Srbski nacionalni svet Kraji- ne kot legitimne organe obla- sti na tem območju, ki pa jih uradna hrvaška oblast do da- nes ni priznala. Marko Dobrijevič je v po- govoru med drugim dejal: »Ker si hrvaška oblast priza- deva vzpostaviti Neodvisno državo Hrvaško, mu srbski narod ne nasprotuje. Opozar- ja pa, naj se ta država vzposta- vi na hrvaškem etničnem ozemlju (po trditvah enega iz- med kr^inskih mihčnikov n^ bi to bilo le v Zagrebu in okohci). Srbski narod ima pravico, da se demokratično odloči, s kom bo živel in v kakšni državi. To bo storil na etničnem in zgodovinskem področju Kregine 12. ma^ja. Če imajo Hrvatje pravico do svo- je države, je logično, da jo imsOo tudi Srbi. Hrvatje so se pričeh oboroževati in napada- ti srbski narod; ker le-ta nima garancije za skupno sožitje, je vzpostavil Kragino. Ne glede na to, da so padle prve žrtve, verjamemo, da bo zmagal raz- um in da bo jugoslovanska kriza rešena na miren, demo- kratičen način. Pozdravih smo odločitve predsedstva SFRJ, prav zato, kar te priz- navajo legitimnost Krajine. Titoizem po vojni je ustvaril takšen sistem, po katerem je v zveznem parlamentu veljal en Slovenec za šest Srbov. To se lahko v svetu dogaja le v Južnoafriški repubhki. Zato menimo, da je princip en člo- vek en glas edini pravilen. Meje, ki jih je zarisala Titoi- stična pohtika niso prave, so administrativne, in jih kot takšne Srbi ne bodo nikoh priznah. Razumemo, da si Hr- vatje že več kot osemsto let prizadevzgo ustvariti svojo dr- žavo in pri tem jim bomo po- magah. HDZ ni demokratična oblast, s takšno oblastjo se do sedaj nismo niti pogovarjali. Zato so se naši zastopniki v saboru od tam prostovoljno izločih, tako da je sedaj hrva- ško etnično čist.« Ob vsem kar ste lahko pre- brah, je še najbh^e resnici to, da bo tudi tokrat potegnilo kratko ljudstvo, pa najsi bo srbsko ali hrvaško. Še najbhž- je resnici je bil štopar. Hrvat, ki sva ga pobrala v Karlovcu in ga peljala do Duge Rese, ki je dejal: »Žalostno je, da so se mednacionalne razprtije pri- čele tudi med mladimi. V Kar- lovcu, kamor se ob koncu ted- na hodimo zabavat, je izbruh- nil pretep na nacionalistični podlagi. Pizdarija je ta politi- ka, žalosten sem, da je tako. Očitno pa se drugače proble- mov ne da rešiti. Tudi po vsa- ki vojni morata sprti strani končno sesti za mizo in tam dokončno rešiti spor. Le da preden sedeta in se pričneta pogovaijati, preteče veliko kr- vi. Pa vidva, sta dobro plača- na, ker gresta v Krajino? Ne? Ha, mene za sitne pare že ne bi spravih tja. Veliko sreče!« NATAŠA GERKEŠ Foto: EDO EINSPIELER Na poti proti Drnišu sva se v pogovor zapletla s krajinskim policajem, ki naju je ustavil in povedal, da je srednjo šolo končal v Mariboru, sicer pa je kot miličnik delal vrsto let v Splitu. Ob formiranju krajinske milice je iz Splita pobegnil v Knin, sedaj je za njim razpisana tiralica. Dejal je, da so bili srbski miličniki na Hrvaškem že v minulih letih depriviligi- rani. »Delal sem na drugi postaji milice v Splitu in Hrvatje so bili vedno več vredni kot mi.« Ko sva ga prosila naj pove kakšen konkreten primer, je nekaj minut molčal, potem pa je iz njega izbruhnilo: »Če o nas pišejo le slabo, bom povedal tudi jaz svoje, kar s polnimi imeni in priimki. Kar pišite,« je začel in iz njegovih ust je pričelo vreti. Ker zadev nisem mogla preveriti, objavljam le kratice imen in priimkov, ki jih je navedel. »1. K., po rodu Hrvat, je v Imotskem vlamljal v miličniški uniformi v avtomobile ter kradel kasetofone ter vrednostne predmete. Za krajši čas je bil suspendiran, ko so ga zalotili, danes pa zopet službuje. D. K., prav tako Hrvat, po izobrazbi profesor, sicer pa miličnik druge postaje milice v Splitu, se je napil in hodil iz kavarne v kavarno ter v uni- formi streljal ter begal ljudi. Niti suspendiran ni bil. N. L, po narodnosti Srb, je v neki gostilni nehote razbil kozarec, ki ga je s komolcem iz točilne mize vrgel na tla. Čeprav se je opravičil,.;so ga takoj prijavili, obenem pa še obtožili, da je pel srbske nacionalistične pesmi. Bil je suspendiran.« 22. STRAN-16. MAJ 1991 PISMA Zameici še vedno mislilo na nas Danes, ko med ljudmi ved- no bolj popušč^o prijatelj- ske vezi, nam toliko globlje seže vsaka dobra misel ali že- lja, še bolj pa dejanje. Tako je aprilsko siv dan po prvomajskih praznikih oto- plil v našem vrtcu obisk go- spe Stefanie Quantschnig, prve slovenske županje obči- ne Bilčcvs (Ludmansdorf) iz avstrijske Koroške. Z njo so prišli tudi bivši župan in dva podžupana. Po zvezi z g. Ve- ro Amenitsch, ki je ob dnevu žena pripeljala na obisk po- plavljenih žensk iz Savinjske doline na Polzelo poln avto- bus Korošic iz Astrije (o tem smo že pisali) in Slovenskim vestnikom, revijo JANO ter Novim tednikom, se solidar- nostne akcije pri naših za- mejcih nadaljujejo. Čeprav se je od njih v pol leta nate- klo k poplavljencem že pre- cej pomoči, ugotavljajo, da posledice vodne ujme še dol- go ne bodo odpravljene. Na to dodatno vplivajo še naše družbene politične in gospo- darske težave. Zato so občin- ski svetniki občine Bilčovs, ki šteje po sedemnajstih va- seh 1650 občanov, sklonih, da gredo še enkrat v akcijo. Zbrah so 56.515 šilingov in se odiočih, da jih poklonijo našemu vrtcu. Ko so si naši gostje ogleda- U dva od petih poplavljenih vrtcev, niso mogli verjeti in si predstavljati, da je bila moč vode tako silovita. Sicer pa so ugotovili, da smo bili zelo pridni, glede na to, v kakšnem obsegu so adap- tacijska dela že opravljena, in da smo z lastno delovno silo, ki jo sestavljajo pretež- no ženske, toUko sami posto- rih. Veseli njihove moralne pohvale in finančne pomoči smo jim povedali, da si že dolgo želimo kupiti video- kamero. Če bi jo že imeli, bi lahko z njo marsikaj doku- mentirali, tako vzgojno delo kot pedagoški proces in raz- ne pomembne dogodke v vrtcu, morda tudi posledi- ce katastrofe, ki si jih tisti, kateri je niso doživeli, nika- kor ne morejo predstavljati. Tako se nam bo uresničila še ena od naših potreb in že- lja, kar bo tudi našim varo- vancem in staršem veliko pomenilo. Prof. ANA ČETKOVIC- VODOVNIK »Dolgo polje« ima mesnico Krajevna skupnost »Dolgo polje« je sicer zaokrožena ce- lota. Obdana je s trgovinami, bifeji in z mogočimi in ne- mogočimi ljudmi. Zdi se, da je to bolj kot ne povsod. Ven- dar je temu ciklusu takšnega ah drugačnega življenja le nekaj manjkalo. To je mesni- ca. In dobiU smo jo. Privatna iniciativa, kije bi- la spočeta ob dogovarjanju gostinca Vikija Miklavžina in mesarja Marjana Založni- ka, je načela smiseln načrt - urediti in uvesti mesnico. Sklenjeno, dogovorjeno: kljub težavam so iniciatorji uspeli ta voziček pripeljati do otvoritve mesnice na dan 30. maja 1991. Zbralo' se je kar nekaj krajanov. Lastnik Založnik je odklenil in prvi vtis, ko stopiš v tak lokal, ni bila zgolj mesnica. Bila bi lahko tudi vse kaj drugo. Bi- lo je čisto, lepo. Tako obdela- no in smiselno razvrščeno meso in mesne izdelke sem videl le v Lichtensteinu - si- cer že pred mnogimi leti, pa vendar. Osnovno pri vsem tem ceremonialu, ki je bil brez »plehmuzike«, govo- ranc in podobno kot so razni prerezani štriki, iskren na- smeh, ki je že sam po sebi vabil. Trema je bila sicer pri- sotna in opazna pri osebju, kar pa ni zameriti - to je ven- dar začetek. Nisem reklamni agent ni- kogar in za ničesar. Vendar moram priznati, da je kvah- teta izdelkov in mesa, ki ti ga ponudijo z vedrim obrazom, kot sem že omenil, neopo- rečna. Občutek imam, da je nji- hov moto v tem, da ti gredo naproti, čeprav moraš ti k njim. Z. U. Prenoviteljem v premislek Ko na televiziji gledamo vas, tov. Ribičič, nam posta- ja slabo. Karkoli hoče Demo- sova vlada narediti dobrega za svoje državljavljane, dvig- nete svoj glas proti. Zakaj se tov. Ribičič toliko poteguje- te za komunizem? Gotovo zato, ker se je v komunizmu lahko kradlo, ubijalo, golju- falo in še in še. Najbrž hočete po stopinjah svojega očeta, saj se dobro ve, kaj je bil vaš oče in kam nas je pripeljal komunizem. Celih 45 let so si komunisti polnih žepe tako, da so sedaj vse tovarne na psu. Kdo bo vse to plačal? Revež! Če se gospodar spufa, tudi hlapec nima dela in ne plači- la. In še enkrat tov. Ribičič. Kaj ste že storili za brezpo- selnost? Nič. Samo podirate, kar je dobrega. Raje odstopi- te in pomagajte svojemu očetu obujati spomine na njegovo preteklost. ROZIKA GROMOVŠEK Celje Dobrotnik iz Negove Spet sem se odločil podari- ti Zdravstvenemu domu Šentjur pri Celju 10 tisoč di- narjev. Na žalost več nisem mogel, ker sem že prejšnji teden daroval za bolne otro- ke. K temu poklonu pa je prispevala uprava Celjskega sejma, ker mi tam ne bo tre- ba plačati prostora za proda- jo knjig in je ta denar lahko šel za zdravstveni dom. IVAN KRAMBERGER Negovsko jezero PRITOŽNA KNJIGA Ob rob neki akciji Za soboto, 27. aprila, je bi- la na območju občine Laško napovedana očiščevalna ak- cija obrežij Savinje. Občani so bih nanjo povabljeni s pri- jaznimi, a neobvezujočimi vabih, pa vendar... Zbirno mesto pred trgovi- no Market v Rimskih Topli- cah je bilo ob 8. uri. Toda še nekaj minut po dogovorje- nem času je bila podoba zbranih udeležencev kaj kla- vrna: precej je bilo gasilcev, pa ribičev (med njimi veliko starejših članov!), pa učenci predvsem višjih razredov os- novne šole ter učitelji (skoraj cela zbornica centralne šole) in manjše število krajanov Rimskih Tophc. In to je bilo tudi vse. Sprašujem se, ali je zatajilo obveščanje (kljub vabilom) ali pa nam je postalo že čisto vseeno, v kakšnem okolju ži- vimo. Ker so na akciji zelo zagnano in res delovno sode- lovah tudi učenci, menim, da je bila to ena od lepih prilož- nosti, da bi vsi starejši dali otrokom zgled, kako se je mogoče z malo dobre volje in z združenimi močmi lotiti tudi fizične vzgoje otrok. Saj smo navsezadnje za vsakrš- no vzgojo odgovorni ne le učitelji, ampak vsi odrash. JOŽICA KOŠAK Rimske Toplice Pridite, poglejte in se čudite! So stvari v tej naši lepi Slo- veniji, ki jih človek težko razume. Imamo zakone, pra- vila, celo občine in krajevne skupnosti, cestna podjetja, čuvarje javnega reda itd. Človek bi mishl, pri nas je vse v najlepšem redu. Pa te- mu le ni tako. Plačujemo davke in prispevke za to in ono, vse lepo in prav. Le, da nihče ne ve, koliko se je de- narja nabralo tekom leta in kam je skopnel. Želimo v Evropo, kako lepo, saj tja tudi spadamo, le da nam praksa nikakor ne gre od rok. Tam namreč državljan ve, kam natančno in za kaj gre denar, ki mu ga je država potegnila iz žepa. No ja, o tem in marsičem bi se dalo govoriti v nedogled. V primeru, ki ga mislim osvetliti in vzbuditi pozor- nost, gre za cesto, ki tega imena ni vredna. Kljub temu po njej vozijo traktorji s tež- kimi prikolicami, tovornjaki z materijah za zidavo hiš, av- tomobilisti v službe ali na iz- lete, motoristi, kolesarji, ra- dovedneži in seveda dirkači, ki to cesto ki ni cesta, zame- njujejo za dirkalno stezo. Ce- sta (ialicija-Podgora je na- mreč brez vsakršne oznake. (Začetek in konec zaselka, ali npr. omejitve na 40 km za- radi slabega stanja ceste). Naj se le zgodi kaka nesreča, pa bomo videli! Zakaj je pravzaprav ta ce- sta ki ni cesta, tako slaba. Nastala je pač iz poljske poti pred mnogimi leti, ko je ob poti bila le gmajna in 2-3 hi- še. Svet pa se spreminja, na- preduje, zemlja se je razdeli- la na parcele, zgradile so se lepe hiše z urejenim oko- ljem, vikendaši so se razprši- li po hribih, skratka nastala je vas, ozir. zaselek od koder se ljudje vozijo v službe, otroci hodijo v šole, treba je v trgovino, na pošto, v ban- ko, k zdravniku itd. Le cesta, ki ni cesta, je ostala taka kot pred sto leti ali še slabša, saj so po njej vozile kvečjemu volovske vprege. Ja, vse to pa je oddaljeno le kakih 8-10 km od Celja ah Žalca. Dovolj daleč za težave stanovalcev in predaleč za dosego odgovornih, da bi se zgradilo nekaj 100 m ceste, ki povezuje občini Celje in Žalec. Katera od obeh občin bo prva kaj pokrenila ali bolje, katera od obeh občin bo dalj časa zdržala, da ne bo nič po- krenila. Saj imamo radi tek- movanja! Je mogoče koga kaj sram ali se morda čuti malo krive- ga, ko vidi v neposredni bli- žini mest, cesto ki ni cesta, ampak divje razorana grapa, ki jo vsak naliv ponovno raz- dre in uničuje. Seveda so ,pametni predlogi' o pobira- nju denarja. Le od koga, pro- sim lepo, od par mejašev, vo- zi pa se pol prebivalcev obeh občin v kolikor po sili raz- mer traktorji in tovornjaki, cesto ki ni cesta, zopet malo poravnajo in usposobijo, kar gre seveda tudi na škodo zemljišč ob njej. Za avto ni- kogar ne sme biti strah - le zakaj neki, saj so tako poce- ni. Brez avta pa smo tu gori skoraj na istem kot^ sredi afriške pustinje. Vsi prizadeti nadvse želi- mo, da bi ta lep kraj zamikal tudi kakega ministra. Moral bi pač priti na ogled s svojim luksuznim vozilom in to ce- sto, ki ni cesta, prevoziti v vratolomnem slalomu. Za kaj takega smo itak speciali- sti! Na tak način bi bila reši- tev čisto enostavna - takoj bi bila sredstva tu in cesta stro- kovno izgrajena. Zato pridite in poglejte in čudili se boste, kaj nemogo- čega je tudi mogoče! SILVA BARTSCH (v imenu sovaščanov) Balkanske strelske razvade Za nami so majski prazni- ki in balkanske navade »raz- streljevalcev miru«. Novo le- to in Veliko noč smo nekako preživeh v strahu. Smo drža- va, ki ima veliko praznikov in pretiravamo na vseh po- dročjih, se znamo prepirati, nagajati sosedu. Starši, ki nosijo petarde preko meje, ali trgovine, ki ponujajo tovrstne usluge, ravnajo zelo neodgovorno. Po nepotrebnem ogrožajo srčne bolnike, živali in ljudi s srčno kulturo, ki si žele mir. Za Novo leto so krogle iz pištol žvižgale preko streh. To noč sem bil namreč v službi. Preplašene živah, zlasti psi, tekajo naokoli in iščejo zavetja pred podivja- nimi, v Evropo zagledanimi prebivalci divjega Balkana. . S tem nasiljem nad okoli- co n^ bodo seznanjeni in naj se z njim spoprijeme v šolah, bolnišnici, pri društvu za varstvo živali, lovci, poUcija in sodnik za prekrške. Praz- nik naj bo počitek, ne vojna! BOŽIDAR PANIČ Celje Čutimo se ogoljufane star pregovor pravi, da čas zaceli rane. Toda rana, ki jo je pustila novembrska po- plava, je še vedno zelo bole- ča. Tudi to, da v sih spoznaš prijatelja, še kako drži. Po- moč je prihajala z vseh stra- ni, toda žal je niso bili delež- ni vedno le tisti, ki so jo naj- bolj potrebovali. V tem primeru mislim na sredstva, ki so prispela na krajevno skupnost Braslov- če za poplavljene v Malih Braslovčah. V krajevni skupnosti so se odločili, da se ta denar porabi za infra- strukturo. Lastniki vikend parcel smo pred leti sofinan- cirali asfaltiranje ceste skozi naselje, ureditev vodovoda in napeljavo dodatne elektri- ke. Ne vem, kako so lahko večino sredstev namenili za Parižlje, brez vsakega pojas- nila aU soglasja oškodovan- cev. Zgolj naključje je, da je prav tam doma trenutni predsednik krajevne skup- nosti. Na neki seji v Žalcu je bilo predlagano, naj bi lastniki vikendov ne dobili pomoči. Očitno ima tisti, kije to pred- lagal tudi vikend in to iz- ključno za luksus, ne pa za shranjevanje ozimnice in po- dobno. Žal se nas voda ni izognila, ampak smo bili s stalnimi prebivalci ob vse, kar je voda dosegla. ToUko v premislek, kajti po šestih mesecih še vedno zelo obču- timo razdejanje in škodo vodne ujme. BRONICA SLOKAR, Polzela Pritožba stanovalcev Zidanškove 7 Vsi stanovalci Zidanškove 7 se pritožujemo zoper na- jemnike trgovin g. Šaleja, ga- . Kamenšek in g. Filipiča. To ni pritožba ene osebe in enega spora med stranko in trgovino, niti muha eno- dnevnica, moramo vam po- vedati, da je že skoraj vsaka izmed strank v hiši imela ne- prijetne konflikte z lastniki oz. uslužbenkami trgovin. Največji spor povzroča pe- rilo, ki ga stranke obešamo na vrveh, katere so že 40 ah več let napete z enega konca balkona na drugega. V hiši živimo družine brez otrok, z otroci in celo z dojenčki. Razumljivo je, da je perila vedno dovolj. Obešeno perilo prav hudo moti lastnike in uslužbenke trgovin, saj moti izgled dvo- rišča. In ker že star pregovor pravi, da je v slogi moč, se tega držijo tudi ljudje nad katerimi se pritožujemo. Gre namreč zato, da kadar le katera od strank obesi pe- rilo, dame, to so najemnica trgovine »KROKI« g. Za- gvozda Andreja, uslužbenki g. Njeboše Gladoviča (na- jemnika dveh trgovin »IRE- NA in LEDER LAND«), ter lastnica trgovine »TEOS« G. Romana Kamenšek ali njena pomočnica, složno pričnejo pometati pred trgo- vinami in po dvorišču, ter na vso moč stresati preproge in predpražnike izpred trgovin, da se prah in smeti dvigujejo po mokrem, opranem perilu. Seveda smo stranke ugotovi- le, da tega ne počnejo iz lju- bezni do čistoče na dvorišču, temveč zato, ker jih obešeno perilo moti (to so izjavile že večkrat tudi same), saj si ni- kakor ne znamo razložiti, za- kaj pa potem, če tako ljubijo red in čistočo, ne umaknejo in počistijo z dvorišča kupa zemlje in umazanije, ki je ostal od urejanja zadnje trgo- vine »KROKI«, zakaj smeti ne od vržejo v kontejner (saj temu vendar služi, mar ne), ampak smeti odmetujejo kar od daleč. Če priletijo v kon- tejner - dobro, če zgrešijo pa tudi - dobro, saj kontejner ne stoji na dvorišču pred nji- hovimi trgovinami, temveč stoji v vhodu (veži) v hišo. Moramo vam povedati, da takšne nesnage kot je zdaj pri kontejnerjih, ni bilo niko- li prej, ko trgovin še ni bilo. Celo mestno stražo smo že morali poklicati, da jih je opozorila, da je treba emba- lažo in smeti metati v kontej- ner, ne pa zraven njega in, da so za seboj pospravili nes- nago. V hiši živi vehko starejših ljudi, ljudi v pokoju, kateri ob lepih sončnih dneh radi posedajo na balkonu, (pa ne samo ti, tudi mlajši in otroci se radi zadržujemo na skup- nem balkonu). Ali je to mo- goče z kakšnim novim zako- nom postalo prepovedano? Glede na izjave dam, nad ka- terimi se pritožujemo, bi si človek mislil, da to postaja zločin. Da navedemo samo nekaj primerov: Zelo jih motijo otroci, ka- dar so na balkonu glasni in se igrajo ter opazujejo svet okoh sebe in s tem tudi da- me v brezdelju (saj v plete- nih stolih posedajo pred tr- govinami in čakai Otroke nadiraJoT^ jo« dol na^dvS o tem, da si otroo?^ če pravzaprav sploh ne govorinio grozijo (v njihov^! žargonu povedano?' tem »pankertom. ■ tace, pobrale koW če. Kar pa se je že T tilo. Namreč mož n- K. je nekega nedeit^ poldneva, ko so urejali, vzel enen- otrok rolko s kater^ dvorišču rolkal, i^^; tako zelo motil - g. Romano, da tega nega hrupa nista 1^^" prenašati, jo zakle J vino, otroka pa p J ušesa. Na posredo- tere prizadetega g. J.K. odgovoril, da- najemnino za lokalijj teva mir. ' Ker tudi mi stanovji čujemo vse prispevv mo, da se imajo i pravico igrati n& (sploh pa v nedel ne, ko strank v tr. Prav lahko je vzg ke, še prav posebr. še prav posebej, česvj maš. Ali nam lahko lagate kam naj spi otroke, saj na baUca smejo biti, na dvoriSd lahko celo tepeni? V posredovanju a pravice pa si celo oa Kot naprimer starejš lidna oseba, katera n seda na balkonu ob vremenu.(»Ali ti pras ra nimaš nič drugega kot, da visiš na bali zijaš, ter lajaš«). Vene sporočamo, da je t imenovana »stara [ že v pokoju, katerega si je že prislužila, 1« dame si ga bodo moi prislužiti, da bodo t lahko nekoč posedali konih. Zelo »prijai vljudno do starih lju( našajo, ali se vam ne Med drugim jih m glasba, katera se sliši stanovanj. Saj so n stanovanja tudi na skupnem balkonu. To, da je g. J. K. a veste, saj se izživljam ki, g. R. K. je pa šovii je stranko druge nar ozmerjala glede glasi posluša v svojem s nju, češ, da jo od I glasbe boli glava. C nas stranke pa ne, i(\ toliko let živimo sto poslušamo njegovo g' BRALCEV - ROMAN 16. MAJ 1991 - STRAN 23 gšem interesu, da se P^., prepiramo, saj so pjlg prej kot prijetni. Ji imamo svoje težave, ^ ne stresamo na druge, 'fnam pada standard, pa 1^ tega ne krivimo ome- ljudi. tem, ko so vzeli v na- vale na dvorišču, so se '"'lizavedati, da bodo mo- pi*J^gti v sožitju z nami " valci- ki tu živimo. Le ^ Q si morali predstav- f!" jg bodo lahko terorizi- Cliko ljudi in nam uka- likaj smemo in kaj ne, lahko na dvorišču stopi- '"nkam ne?! Mar mi, ki tu J: res nimamo nobenih več? Tudi nam bi bilo L perilo obešati napri- V sušilnico, ah spustiti jiana igrišče (kjer mu ne l^če grozil ah »navijal °'^a ne morejo živeti da niso edini v hiši i »ožitju z nami (čudno najemniki so lahko, J^er Mohorjeva družba, ftniki, Fotohk, Elektro- j...), potem imamo jjog. Izsehte nas kam gam, kjer naša navzoč- jne bo motila nikogar in JO lahko živeli v miru. I problemu parkiranja ne 50 pisali, saj sami vidite, jeskoraj hoditi ne smemo dvorišču, kaj šele, da bi jparkirah svoje avtomobi- čeprav imajo nekateri jrgj omenjenih ljudi svoje lomobile od jutra do veče- parkirane pred lokah, češ, dovaž^o robo), predvsem fi^jšman in g. Filipič). Fiidi o robi sumljivega po- Ja bi vam imeh kaj pove- li Ampak to nas pravza- IV sploh ne zanima, saj se t tokrat potegujemo le za eživljenske pravice. TATJANA BELINA in ostali stanovalci Zidanškove 7, Celje Po dveh urah ostali brez pizz v nedeljo, 14. aprila zvečer smo se štirje odpravili na pizze v znano pizzerijo Go- lobček na Vranskem. Zaradi zasedenosti lokala smo naj- prej počakali pri čakalni mi- zi ter povedali natakarici, da bomo jedli pizze. Prosili smo jo tudi naj nam zato priskrbi mizo za štiri osebe. To je bilo ob 20.20! Med štiridesetminutnim čakanjem smo si ogledali tu- di jedilnik pizz in si izbrali vsak svojo, katero bomo na- ročili, ko bomo prišli za »ta pravo« mizo. Po desetih mi- nutah smo pizze končno na- ročih, natakarice pa je ome- nila, da sicer zmanjkuje te- sta, vendar pizze bodo. Med tem se je prikazal tudi last- nik lokala Stojan Golob in mishli smo, da bo s peko za- čel on, kajti do zdaj je to opravljal nekdo drug, kate- remu pa stvar ni šla tako spretno od rok. Golob pa se je samo razgledal po prosto- ru, nekaj dogovoril z oseb- jem in odletel kot golobček! Med našim čakanjem je za sosednjo mizo prisedel še en par, k neki drugi mizi pa po- sameznik, ki se je menda s parom poznal, saj so kasne- je sedeh skupaj. Pretekla je že debela ura in pol o naših pizzah pa še ni bilo ne duha ne sluha. Natakarice ni bilo, da bi jo vprašali po naših piz- zah, ki so jih pri drugih mi- zah dobivah. Po dveh urah čakanja se je natakarica le prikazala in povedala, da lahko dobimo tri pizze in ne štiri, kot smo jih naročili. Zahvalih smo se za genialno rešitrev in plačali pijačo. Pred odhodom nam je nata- karica v tolažbo ponudila pi- jačo, ki bi jo naj namesto pizz spili na račun hiše. Tega seveda nismo storili. Ko smo odšh, se nam za takšen »pri- jeten« nedeljski večer nihče od osebja ni opravičil! Ponu- jena pijača ni opravičilo, kaj- ti prišli smo z denarjem in ne brez njega. Če bodo v Go- lobčku večkrat tako stregh pizze kot so jih nam, se bo kaj lahko zgodilo, da jih bo- do kmalu lahko jedli sami. In to jim tudi privoščimo, saj si za takšno neposlovno po- tezo ne zaslužijo samo črno piko, ampak prazen lokal. Za skupino štirih brez pizz BOJAN REBEVŠEK, Čopova 2, Žalec Maturantje, s Palčkom nikar! Kaj se zgodi, če nameravajo iti maturantje na izlet s »Palčkom!« Kdo je Palček? Ko se razred po dolgotraj- nih zapletih in premislekih odloči, da kljub težki gospo- darski krizi gre na maturant- ski izlet v Španijo, si med vsemi turističnimi agencija- mi izbere Agencijo za vsak žep - Palček. Palček je naši srednji eko- nomski šoh v Celju ponudil program potovanja v Špani- jo. Naš razred se je zaradi ugodnih cen in pestrega pro- grama odločil, da se o po- nudbi podrobneje dogovori s predstavniki agencije. Učenci našega razreda smo se polni upanja odpravili v prostore agencije, kjer nas je pričakal direktor Palčka - gospod Podplata Boštjan, poln obljub. Uskladili smo naše želje in njegovo ponud- bo. Dogovorih smo se o 40% avansu, ki nam zagotavlja, daje ostanek neplačane cene kljub morebitni devalvaciji nespremenjen. Na dogovor- jeni dan smo prišh z denar- jem v agencio, kjer pa nas ni pričakal »Palček«, ampak njegov uslužbenec, gospod Lorenčak Rudolf. Po petmi- nutni popolni ignoranciji mu je uspelo opaziti našo prisot- nost. Ko smo gospodu Ru- dolfu razložili namen našega prihoda, nas je, neseznanjen z našim programom, hotel po hitrem postopku odslo- viti. Ignorantski odnos in kas- nejše pritožbe naše razredni- čarke, ki si tega z ničemer ni zaslužila, nista bila na mestu. Šokirani nad neprimernim vedenjem uslužbenca smo se pozanimali, kdaj pride »Palček«, in odšh. Nasled- njega dne smo se ponovno odpravili tja, kjer smo našh »Palčka«, ki je skupaj s šo- ferjem začel sestavljati po- godbo. Med sestavjanjem le- te pa se je začel vmešavati uslužbenec - gospod Rudolf, češ da naj ne napiše pogodbe po prej dogovorjeni ceni, ker je ne morejo zagotoviti zara- di morebitne devalvacije, ter, da turistična agencija ni nobena socialna ustanova. Opozorili smo ga, da njegovo vmešavanje ni pristojno za- radi včerajšnjih izbruhov in, da razen opravičila od njega ne pričakujemo ničesar več. On pa nam je na njemu zna- čilen »spoštljiv« način odvr- nil, da je po 40-tih letih ko- nec njegovega opravičeva- nja, ker nismo več v komu- nizmu! Presenečeni, da »Palček« sploh ni reagiral na nepri- stojno obnašanje svojega uslužbenca in mrtvo hladno nadaljeval s sestavljanjem pogodbe, smo ogorčeni vsta- li in odšli. Poraja se nam vprašanje, če obnašanje Palčkovega podrejenega le ni bila vnaprej zrežirana igra. Če je bilo tako, bi sprejeh tudi kulturno opravičilo, da naših želj niso mogh reahzi- rati. Zato maturantje, s »Palč- kom« nikar! Ogorčeni učenci 3. C razreda Srednje ekonomske šole Celje ZAHVALE - - POHVALE Obisk pri najstarejših krajanih Kot vsako leto, smo tudi letos obiskali najstarejše in nepokretne občane v naši krajevni skupnosti Dobrna. Obisk so opravili člani soci- alne komisije skupaj s člani Rdečega križa Dobrna. Ob obisku smo s krajani poklepetali, videli smo, kako preživljajo dneve svoje jese- ni. V glavnem so zadovoljni s svojim življenjem in ne tar- najo, razen nad starostjo in boleznijo. Vsi imajo svojce, ki skrbijo zanje. Med obiska- nimi je bila tudi naša najsta- rejša krajanka Marija Vanov- šek iz Klanca, rojena 1897, ki je za svoja leta še zelo čila in vedra. Še vedno, po malem gospodinji in izdeluje ročna dela. Vsakemu od obiskanih smo izročili simbolično dari- lo, saj smo tako kot vsi v fi- nančnih težavah. Denarno pomoč za darila so sprispe- vali nekateri obrtniki iz naše krajevne skupnosti. To so Marija Drev, Vlado Prosenc in Silvo Memon. Vsem se v imenu obiskanih in social- ne komisije iskreno zahva- ljujemo. SOCIALNA KOMISIJA in KS Dobrna Uspešna operacija v celjski bolnišnici Po nesrečnem padcu ko- nec preteklega leta so me prepeljali v celjsko bolnišni- co. Sprejel me je dr. med. spec. kirurg Rado Koma- dina. Ker je rentgenska shka po- kazala, da imam popolnoma zdrobljeno petnico, so me v bolnišnici zadržah. 31. 12. sem se v operacijski sobi spet srečal z omenjenim zdravnikom. Povedal mi je, da pri operaciji potrebujejo kost, ki so mi jo odvzeh pod kolenom. Ker sem zaupal medicinskemu osebju, ni- sem imel pomislekov. Po operaciji me je dr. Ko- madina obiskal v sobi in mi razložil, da bo z mojo peto vse v redu. Na njegov pred- log mi je travmatološka ko- misija odobrila 3-tedensko terapijo na Dobrni. Prišel sem z bergljami, odšel pa brez njih. Enkrat tedensko nas je obiskal predstojnik oddelka mg. sci. Maroslav Batišta, dr. med. spec. ki- rurg. Ni mogel verjeti, da po tako težki poškodbi v tako kratkem času že lahko sto- pim na nogo brez večjih bo- lečin. Za to gre zahvala dr. med. spec. kirurgu Radu Komadi- ni za uspešno opravljeno operacijo, fizioterapevtkam zdravihšča Dobrna ter fizio- terapevtki Alenki v Zdrav- stveni postaji Štore, ki je pr- va začela s fizikalno terapijo moje noge. Iz lastnih izku- šenj torej lahko napišem, da ima tudi celjska bolnišnica dobre specialiste, ki jim lah- ko zaupamo. TONE PLANINŠEK, Štore l^NTON KOMAR ZA SIVIMI ZIDOVI fmk, oba vzgojitelja in obsojenca so odšli. V prit- i 5u je pretepač zagrozil Vojku: ' ] 'Pazi se, mater tijebem, ko pridem iz samice! ; 'Uirin tiho! gaje ustavil paznik. Vojko je odšel naz^j delavnico, vendar je le s težavo delal. Hotel je pozabiti ; spor, a ni mogel. Po nekaj dneh ga je poklical i Wtelj. Razložil mu je, kako naj se poskuša obvladati, 'se ne bo spuščal v medsebojna obračunavanja, in ' "'eciai, da ga je upravnik kaznoval s petimi dnevi ^ce pogojno za dva meseca, kar pomeni, da bo moral ^^i v samico, če bo napravil še kak podoben prekršek. se je zavedal, da res nima smisla delati težav, ''hbilje, da se bo temu izmikal in da sam sporov ne 'Pnčen/ai. Začutil je, da tukaj vsako dejanje analizi- Jo in izrečejo ustrezne ukrepe. '^"'"is je od nekod prinesel stara Razpotja in je glasno ^ Pesmi. Vojko ga sprva ni poslušal, ker je bil še ^no prizadet zaradi kazni. Potem pa se je začudil: le sne vrste človek je ta, ki mu bere pesmi sedaj, ko je [^l^stajanju kazni. ^ mar tebe zapor ni prizadel, da si že naprej roman- °J'^zpoložen je očitajoče vprašal Borisa. ^^^^^Por jemljem kot nekaj, kar mora človek v življe- jj^^siti. Ne jemljem ga kot zlo in tudi ne kot dobroto. V(j, ^ moj prejšnji način življenja pa vem, da mi na 1^ odi ne bi bilo nič boljše, kvečjemu še slabše, ker bi ^p^a svoj obstoj skrbeti z redno zaposlitvijo! ^ 3 menda je ne misliš ostati tu vse življenje? 1^^' vendar pa bom tu napravil svojo pokoro in ^^'^0 spreobrnitev, da se bom potem vrnil domov t in bom vsakega, ki mi bo očital, da sem ubija- "^sb; ° 2avrnii; A svojo kazen sem pošteno in v redu 'os1m> ^^^^ ^om čist, mnenje drugih pa me ne briga, tole, seje vrnil k pesmim. Tiho je bral: Zapadel sem v brezdelje, v dolg čas, v pričakovanje da prideš... a tebe ni... pa vendar v Podzavestnem snu te tia križpotjih svojih blodenj in tavanj srečujem. a ko se podzavestno prebujam, s teboj se razhajam in spet sem sam in v osamljenosti v brezdelje zapadem, v dolg čas, v pričakovanje, da prideš... ... a tebe ni... in tedaj... ... tisoč praznih sanj, v tisoč nočeh brez sna, ... vprašanj še več, še več želja... a vprašanja vsa so brez odgovora, vse želje neizpolnjene - pa prišel bo dan ko odgovorov željan potrkal bom na vrata tvoje sobe in ti priznal, da vsega sem gorja si kriv jaz sam ne ti, ne krog ljudi, ki klel sem jih vse te puste, prazne in samotne dni... ? -Kdo je to napisal? - Pod pesmijo piše D. V. Svetinov. Lahko si misliš, kdo je to! Obrnil je nek j listov in nadaljeval: Materi - reminiscenca na Doli 1961 Si še živa, mati moja? Sin tvoj še živi in te pozdravlja... Pišejo mi, da vsa strta in siva vsak dan pred hišo stojiš in me čakaš, plašno begaš po cestah z očmi, od kod se ti vrnil bo sin... Pišejo mi, da vsak večer posteljo odgrinjaš in jo spet zjutraj postiljaš in jokaš, ker že več let ni me domov... O, ko bi ti vedela mati, kako mi težko je živeti in svojo mladost mi še v brstju pustiti veneti, ti vedela bi, da želim vsj za trenutek si k tebi, potem pa umreti... umreti... A prišel bom, vrnil se k tebi bo mati, in tedaj spet rož bo poln tvoj vrt, spet bo namesto solz ogenj v tvojih očeh, spet boš vsa mlada, ko me boš v ranih jutrih budila, kakor takrat, ko sem bil še otrok... in nad menoj boš bedela, kakor pri bolnem otroku, kije izgubil vero v življenje in samega sebe... ' O mati, sin tvoj še živi in te pozdravlja in te poljublja, kakor nekoč... kakor takrat, ko sem bil še tvoj najljubši otrok. - Pa tole poslušaj! Kala: rad to noč Ta noč do jutra prekratka nama bo v slovo... To noč vzemi me, izpij vso strast mi iz krvi, naj žge poslednji me poljub še tvoj vse dni, ko te ne bo... In ko vrneš se, spet tvoja bom, kot bom to noč, v slovo... Boris je odložil ciklustil in vzel naslednjega. - Poglej, tuk^j nekdo zabavlja čez svojo srečo! 24. STRAN - 16. MAJ 1991 OTROŠKI Dom in domovina Rodil sem se v Sloveniji. Ko sem bil star tri leta, smo z družino odšli z jadrnico okoli sveta. Ko smo odpotovali, sem kaj hitro pozabil, kako je bilo včasih doma. Moj novi dom je postala jadrnica, domovino pa sem kar naprej menjaval. Prave domovine nisem pogrešal, saj sem imel vse, kar majni otroci potrebujejo - ljubečo mamico in skrbnega očeta, ki sta imela vedno čas, da sta se pogovarjala, igrala in ukvarjala z menoj. Videl sem veliko lepih dežel in krajev in srečal tudi veliko neprijaznih ljudi. Mama mi je vedno govo- rila, kako prijazni ljudje iivijo v moji pravi domo- vini, kako so srečni in kako je narava lepa, tako, da sem domovino vzljubil po njenem pripovedo- vanju. Ko smo se po šestih letih vkrcali na jadrni- co z namenom, da se vrnemo domov, sem se vračal z ljubeznijo, bil sem ves v pričakovanjih. Sedaj smo doma. Tu je popolnoma drugače kot v svetu, ki sem ga videl. Svoje domovine ne bi zamenjal za nobeno drugo na svetu. ROBIŠKET Hitro poiemo, Icer... Moja mama zelo rada peče slaščice. Doma naj- rajši jemo torto, zato jo mama tudi velikokrat speče. Najprej si pripravi vse sestavine. Nato ste- pe jajca, doda sladkor, margarino in moko. Maso zlije v pomaščen pekač. Pečico zagreje na 200 stopinj. Pekač da v pečico. Ko je biskvit pečen, ga vzame ven iz pečice, ga ohladi in prereže na pol. Nato pripravi nadev za torto, z njim namaže bisk- vit in postavi v hladilnik, da se strdi. Moja mami- ca naredi najboljšo torto na svetu. ANDREJ PODGORŠEK, 4. b OŠ Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE Narisala Nina Fijavž, 4. r. OŠ Stranice Prvič In zadnjič Bila sem sama doma in sem si zaželela, da bi nekaj skuhala. Ku- hati nisem znala. V lonec sem najprej natočila vodo, nato pa sem vanjo dala makarone, riž, sladkor, poper in sol. Nastala je čudna mešanica. Iz lonca se je močno kadilo. Ko so prišli do- mov starši, je še vedno vse smr- delo po zažgani hrani. Jaz sem sedela na tleh in brisala kipele madeže. Mama me je okregala in mi rekla, da me še dolgo ne bo več pustila k štedilniku. MOJCA BRGLEZ, 4. b OŠ Edvarda Kardelja SLOVENSKE KONJICE Sadovnjaif v sadovnjaku raste sadno drevje. Jeseni dozori v sadovnja- ku sadje. Tam rastejo hruške, sli- ve, jabolke, češnje... Imamo ko- ristne in škodljive živali. Škodlji- ve so nekatere žuželke. Sadjarji jeseni škropijo veje in deblo. Ta- ko uničijo škodljivce. V sadov- njaku je zmeraj veliko dela. Tre- ba je okopavati, obrezovati, beUti drevesa, treba pa jih je tudi škro- piti. Ljudje jeseni obirajo sadje. GORAN SUKNOVIČ, 2. c Krušna peč v krušni peči pečemo kruh, ki je bolj dober kot kupljen. Včasih se domačega kruha preobjemo, zato ga kupimo. V peči pečemo tudi potico. Kadar je peč zakuije- na, je topla. Takrat je najboljše sedeti na njej, gledamo lahko te- levizijo, se učimo, ležimo ali pa se igramo. Krušno peč imamo vedno pokrito z oddejo in na njej blazino. MELITA HREN, 4. r OŠ STRANICE Hei, dopisovalci Zopet smo skupaj. Mini po- čitnice so vas gotovo spet okrepile in vas postavile na no- ge. V šoM morate dobiti še zad- nje ocene, zato se veliko učite. A gotovo si boste utrgah mi- nutko časa in napisali pismo nekomu v francoščini. Gotovo na odgovor ne boste dolgo ča- kah. Veselo na delo! Miss Sabine Eiden 15 Rue Leo Lagrange 57370 Guenange France Miss Jennifer Murray 11729 Farside Road Elhcott City Maryland 21043 USA Mr. ABDELLADIM Abid Boulvard Ziraoui salon Ziraoui No 205 CASABLANCA Maroco Miss Delphine Beuret Talstrasse 30 4112 Fleuh So Switzerland Miss Anne Guiraud Les Echirouzes 26230 Grignan France Počitnice z Lesijem Počitnice sem preživel pri stari mami. Tudi ati je bil z menoj. Nekega dne je ati šel k sosedu. Ta ima psico, ki je skotila pet mladičev. Vsi so bili enaki, imeli so belo ovratnico okoli vratu. »Enega lahko odneseš domov otrokom,« je rekel sosed očetu. Ko je ata prinesel psa, sem ga vzel v naročje in ga začel božati po mehki dlaki. Vsi smo ga bili veseli in smo si ga podajali iz rok v roke. Iz dneva v dan je bil večji in močnejši. Najbolj smo bili ve- seli, ko je začel lajati. Potem smo mu dali ime Lesi. Veliko smo se igrali z njim. Počitnice so kar prehitro minile. Žalosten sem se vrnil v Celje. Lesija sem seveda moral pustiti pri stari mami. SAŠO KREJIČ, 4. b OŠ Frana Kranjca CELJE PRVA LJUBEZEN Morda se bom lidaj zazrla v tvoje nežne oči in ti šepeta- la o ljubezni. Morda bom dvignila roko v pričakovanju nežnega dotika, bo boš stal pred menoj. Morda bom se- gla po tvojih laseh in ti jih razmršila v tisoče kodrov. Morda bom trpela v nočeh, ko se boš ljubil z drugo, me- ne pa prepuščal samoti in strahu teme. Vem, sovražiš me... Zato pa bom morda... Šla kdaj mimo tebe, kakor, da te nisem nikoh poznala. Morda bom celo jokala zara- di tebe, vendar nikoli mi ne bo žal, da sem te ljubila... Da te še vedno ljubim... VALERIA Atkina zanka ABCD DCB A 5 5 5 5 Namesto črk vpiši številke, tako da bo vsota obeh števil 5555. Ista črka je ista številka. Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3/a, 63000 Celje, do torka 21. maja 1991. Rešitev prejšnje Atkine zanke je KVARTET. Nagrado dobi: Gregor KRAJNC, Kocenova 2, 63000 Celje. MODA V ŠOLSKIH KLOPEH svetuje: Valentina Hudovernik 8. a COŠ Fran Roš Bliža se konec šolskega leta in zadnji šolski dan, ko želimo biti malo lepše in bolj svečano oblečeni. Še posebno to velja za osmo- šolke ob zaključnem plesu. Kakor ste že uganili, bom v mesecu maju pisala o oblačihh, ki niso za vsak dan. Nežne barve Preprosto mini krilo iz lahkega padajočega blaga, v zelo nežnem roza odten- ku je poudarjeno z blešči- cami, ob malo bolj drznem izrezu. Pentlja okoli pasu je tem- nejše roza ali vijohčne bar- ve. Tudi tuk^ se enkratno podajo daljši jopič, ki je prav tako nežne barve in črni lakasti čevlji. Kupi Alfovih kuponov Vse več vas je, ki sodelujete v Alfovi nagradni igri Radia Celje, ki je še vedno na sporedu vsako sredo ob pol dveh. Kupi dopisnic z vašimi številkami in kuponi, ki prinašajo srečo, se večajo. Minulo sredo se je sreča nasmehila Luki Pentku iz Petrovč 272 in Hani Turnšek iz Pariželj 13/h, Braslovče. Česti- tamo! Mini borza maxl prijateljev Na valovih Radia Celje že lahko poslušate no za najml^še, ki je na sporedu vsako drup v mesecu ob 13.30 uri in se imenuje Mini ivji prijateljev. ^ Ideja za oddajo, v kateri n^ bi naši mladi posili seboj izmenjavah posterje, pločevinke, znamke niče, značke in še marsikaj, se je porodila lh\h: Rotar, ki oddajo tudi vodi. V naši mini borzi ra? jete in tako smo se odiočih, da vam nekaj prosto* nimo tudi v Otroškem vrtiljaku, kjer bomo vsak predvajani odd^i objavili želje maxi prijateljev j pokhcali. '' Preteklo soboto telefoni niso tako vroče zva druge dni, toda kljub temu se je oglasilo nek^ r^. Marcela iz Laškega je izrazila željo po pi^ igračkah iz kinder jajčk in posterjih. Tisti, ki hi^ stavili stik z njo, pokhčite na tel. št. 731-626. v9 navdušuje nad shčicami »Životinjsko carstvoj album je že skoraj poln, manjkajo le sličice št.: 6 ^ 86, 91, 93 in 116. Tisti, ki se navdušujete naJi! čokoladami pa ne zbirate tudi shčic pokhčite Vesnn št. 34-157. Tea, katere tel. je 29-689, se navdu^ pločevinkami, značkami in posterji. Barbara poli zbira še serviete; njena tel. štev. je 33-951, petletna ž prisega na radirke in shčice »Mali leteči medvedki.'» teh št. je 31-006. Na svidenje v naslednji Mini borzi maxi prijateM na sporedu Radia Celje v soboto, 8. junija ob is^sj Vrtnarstvo p.o. 63000 Celje, Ljubljanska 93 objavlja po sklepu delavskega sveta razpis za imenov« direktorja podjetja, za štiriletno obdobje. , Kandidat mora poleg splošnih pogojev doH z zakonom izpolnjevati še: - da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne a - da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 i vodilnih delovnih mestih; - da ima sposobnost za uspešno gospodarj* organizacijske sposobnosti razvidne iz dosed! dela. Prijave z dokazili pošljite v 8. dneh po objavi i« na naš naslov. Kandidate bomo obvestili o izb" dneh po poteku razpisa. SVET ZAVODA ZDRAVSTVENI CENTER CELJ^ objavlja za potrebe OE Bolnišnica Celje: - eno specializacijo iz splošne kirurgiji - eno specializacijo iz interne ni^'''^'^ - eno specializacijo iz otorinolaringo'^ OE Zdravstveni dom Žalec - eno specializacijo iz ginekologije porodništva pogoji: - končana medicinska fakulteta - splošna 5' - opravljen strokovni izpit. Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili ^8-J po objavi na Svet Zavoda Zdravstveni ceter^ Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. odločitvi Sveta Zavoda Zdravstveni center 16. MAJ 1991 - STRAN 25 ItEVIZIJA RUMENEGA CE Balkanski marinci ^Zujs filmov generala ' ie ki smo jih v prete- ^ fn'\etn videvali zahvalju- ^ iako Demosovi produk- ^koaliciji kot slabemu ^^rnetiU za utopične pacifi- ^ se torej počasi izteka, ^niar ne zaradi ustvarjalne vodilnega podalpskega rnbBŠa ali morda celo pre- Kme fmančne konstruk- % najbolj plodovitega fi- ultarnega resorja, ampak ^msto zato, ker so filmi ^Lala Janše žanrsko po- %a živalska vrsta: naci- Li-gun-pašteta. Kar pa se- J3a ne bi vžgalo, če posa- Zmi inserti ne bi bih zas- ipi na pogojnem bume- '^ff road bluesu. Skratka, y back v teh filmih ni pri- rast ciljne publike, tem- jdpo svoje prizadete ekipe '^iuTŠčikov, ki jim v urad- .j^ krogih pravijo JLA. Vzrokov za nesrečen ko- Lje precej. Tako je Janša ■ vlado ali brez nje) - po lo- novopartizanščine 1 :.:nem času - vlekelpote- ii£.kijih krščanska mitologi- viponazarja kot konstrukti- dialog med Kajnom in hhlom. Na relaciji Veljko isjn in Janez Abel se je naj- prej zapletlo v zvezi s Terito- n^o obrambo, nato je poči- lo pri moratoriju na služenje iovenskih rekrutov v JLA. \'.Kain in njegova mašineri- \j3 sta uspehe nekdanjega re- \mta in narodnega heroja tirala. Slovenska javnost fikljub dolenjskemu dialek- ii J. Ablu gledala skozi pr- tu. Ko pa se je začela prva Upa državljanske vojne, se \ '.Abel znašel v zanki. Še rej seje rešil Jelka Kacina, iia je resno ogrožal na poti . lave. ■ i^ajnovejši projekt genera- 'i Janše, odpoklic pravih žr- njegovega podiranja do- lin, bo nedvomno: ali nje- zadnje dejanje ali prva java njegovega nasled- '