Naročnina za kraljevino SHS Meučno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Uredništvo t Wottova ulica 1/1. Telefon 900. 1 inrava: Telefon 44, se ne vračalo. /e priložiti znamko odgovor. Kriza radi osebe voinega ministra v novi fazi. MUSLIMANI ^SPOROČILI SVOJE ZAHTEVE. — BOJ MED DEMOKRATI IN RADIKALCI ZA OSEBO VOJNEGA MINISTRA. ga ministra kot nestrankarske osebe bolj vprašanje, katera oseba bolj ugaja predsedniku vlade. Davidovič je imel danes predpoldne sestanek s Pa-šičem in mu naznanil končno stališče demokratskega kluba v tem vprašaju. Pašič je odvrnil, da bo dal odgovor v najkrajšem času. Tekom popoldneva sta obe stranki čakali na nov sestanek ali razgovor med posameznimi osebnostmi in posebno na odgovor g. Pašiča, vendar pa se popoldne ni zgodilo ničesar, po čemer bi se moglo leči, v kaki fazi se nahaja kriza. V demokratskih krogih se je zvečer govorilo, da se bo vprašanje vojnega ministra po vsej priliki rešilo na ta način, da se vojno ministrstvo ne bo popolnilo, temveč bo dolžnosti vojnega ministra vršil kak drug član kabineta. S strani radikalcev se trdi, da se to vprašanje ne more rešiti na ta način, ker oni tako rešitev odklanjajo. Muslimani so danes predpoldne oddali končno redakcijo svojih zahtev in govori se, da je a. Pašič odgovoril g. Kapeta-noviču, ko mu je rekel, da se pogoji Beograd, 22. decembra. Danes predpoldne je g. Davidovič posetil g. Pašiča in mu naznanil stališče demokratskega kluba v vprašanju osebe vojnega ministra. G. Pašič je odgovoril, da bo o tem govoril v radikalnem klubu in da bo popoldne odgovoril. Takoj potem je imel radikalni klub sejo. Seja je bila zelo kratka, ker je klub takoj pristal na to, da se morajo ▼ tem vprašanju dati g. Pašiču proste roke. Po tej seji je odšel g. Pašič na dvor in poročal Nj. Veličanstvu o položaju. V parlamentarr :h krogih se govori, da se bo v tem vprašanju našla brza rešitev. Zdi se pa, da bo general 2ečevič odklonjen. Kot najresnejša kandidata za vojnega ministra se imenujeta generala Vasic in Matič. Beograd, 22. decembra. Baš ko se ae zdelo, da preživlja kriza svojo poslednjo fazo in da je spor z muslimani xe poravnan, se je pojavilo vprašanje osebe vojnega ministra in sporazum se je zavlekel. Zaradi tega vprašanja se je zavlekla sestava vlade in dosledno delo skupščine in zakonodajnega odbora. Povodom katoliških božičnih praznikov se je skupščina odgodila do 28. t. m., zakonodajni odbor pa mora delati permanentno, ako se sestavi novi kabinet. Vendar pa je to vprašanje še redno nerešeno. Demokrati stavijo svoje zahteve na podlagi sporazuma, sklenjenega z g. Pašičem, po katerem se mora oseba vojnega ministra izmenjati pri prvi rekonstrukciji vlade. Radikalci trdijo, da temu vprašanju .ne pripisujejo velikega pomena in da so na današnji seji dali Pašiču svobodne roke, da stvar reši po svoji uvidevnosti, ker •matrajo, da je vprašanje osebe vojne- ne morc!o več predrugačiti: »Dobro je, vidci: no, samo vprašanje je, ali bom ir.f. staviti vlado.« Beograd, 22. dec. (Izv.) Zastopnik jugoslovanskega muslimanskega kluba posl. Kapetanovič je izročil g. Nikoli Pašiču pismo jugoslovanskega kluba, v katerem mu naznanja zahteve svoje stranke. O. Pašiču je odgovoril poslanec, da bo stvar sporočil svojemu klubu. Stavljene zahteve bo treba proučiti v sporazumu z demokrati, nakar bo šele mogel odgovoriti muslimanom. Prva sela novega zagrebškega občinskega sveta •• burna. AFERA POLKOVNIKA VASICA. Beograd, 22. dec. (Izv.) Korupcijska afera polkovnika Vasiča z de-mobilizacijskim blagom zavzema vedno večji obseg. V današnji »Politiki« objavlja inšpektor finančnega ministrstva Markovič odprto pismo, v katerem pravi, da ga je polkovnik Vasič hotel podkupiti In mu ponujal 100.000 dinarjev, da bi mu pomagal pri korupciji. RATHENAU — NEMŠKI ZUNANJI MINISTER? Berlin, 22: dec. (Izv.) V tukaj-njih poučenih krogih se govori, da pride na mesto zananjega ministra, ki je izza sesvate nove vlade nezasedeno, bivši minister za obnovo dr. Valter Rathenau. ADŽARSKI POSLANIK V PRAGI ODPOKLICAN? Budimpešta, 22. dec. (Izv.) Dosedanji madžarski poslanik v Pragi von Tahy je dospel v Budapešto in je poročal zunanjemu ministru grofu Banffyju o položaju. Oovori se, da se poslanik vr- Tahy ne povrne več na svoje pra: mesto. Odpoklic je baje v zvezi ; esoglasjem, ki je nastalo med poslanikom in ministrskim predsednikom dr. Benešem za časa Karlovega puča. NOVI UKRAJINSKI HETMAN. Krakov, 22. dec. (Izv.) Po »Nowi Reformi« postane bivši vrhovni ce-remonijar na avstrijskem dvoru grof Choloniewski hetman ukrajinske republike, ki stopi z Rusijo v federativno zvezo. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Benetke, 22. decembra. Pri mostu v Antoni di Padua sta ob 21.45 zadela skupaj iz Pariza prihajoči vlak in ekspresni vlak Trst—Rim. Iz Mestra in iz Benetk so bili odposlani na lice mesta pomožni vlaki. Pot h konsolidaciji. Zagreb, 22. dec. (Izv.) Danes ob 4. popoldne se je prvič sestal novoizvoljeni mestni občinski svet zagrebški v mestni posvetovalnici. Galerija je bila nabito polna In je Stje-pana Radiča ob vstopu v dvorano burno pozdravljala in mu klicala »Živijo Radič«! Vrhovni načelnik Petrič je otvoril sejo z nagovorom, v katerem fe pozdravil novi občinski svet in omenil, da se na dnevnem redu nahaja samo ena točka: ove-rovljenje novih občinskih svetnikov. — Ste pred prehodom na to točko so občinski svetniki Radič, šurmin in Košutič predložili izjavo, da ne morejo sprejeti mandata občinskih svetnikov in naznanjajo, da odlagajo svoje funkcije, ker so preveč zaposleni v političnem delovanju, vsled česar ne bi mogli popolnoma Vršiti svojih dolžnosti kot občinski očetje. — Nato se čita predlog mestnega poglavarja, ki veli, da ni ugovora protL izvedbi občinskih volitev, pač pa predlaga mestno poglavarstvo s svoje strani, da se ne verificira mandata mestnih svetnikov Stjepana Radiča in Slavka Kauriča, ker je Radič že v prejšnjem mestnem zastopstvu izgubil pravico izvrševati svoje funkcije za določen čas. Kaurič pa, ker je kot komunist izgubil vse pravice do funkcij v mestnem svetu. — Vrhovni načelnik Petrič naznanja, da se bo o predlogu razpravljalo v dveh delih: najprej glede priznanja veljavnosti izvedbe občinskih volitev, potem pa glede mandatov obč. svetnikov Radiča in Kauriča. Prvi del se sprejme soglasno. — Pri drugem delu povzame besedo obč svetnik dr. Prebeg, ki pravi, da nima zmisla razpravljati o verifikaciji mandata Stjepana Radiča, ker so on in njegova dva tovariša izjavili, da odlagajo svoje funkcije v mestnem svetu, vsled česar je predlog brezpredmeten. — Vrhovni načelnik Petrič stavlja predlog na glasovanje. Proti predlogu glasujejo vsi poslanci razen štirih demokratov. — Tedaj vstanejo Radič, šurmin in Košutič, ki so sedeli skupaj in zapuste dvorano. Na galeriji nastane veliko oduševljenje in čujejo se klici »Živio Radič! Živio hrvatski blok!« Na Radiča se jame sipati cvetje z galerije, kjer zadoni »Lepa naša domovina«. Vrhovni načelnik neprestano zvoni, poživlja na red in preti, da bo dal izprazniti galerijo, ako se duhovi ne pomirijo. Polagoma se galerija pomiri. — Besedo povzame nato obč. svetnik Kaurič, ki govori o ukirje-nju komunističnih mandatov V prejšnjem mestnem svetu in protestira proti temu nezakonitemu postopanju. Protestira tudi proti današnjemu predlogu mestnega zastopstva, naj se njegov mandat ne prizna. Govornik opozarja na to, da gre očitno za to, da se iz mestnega sveta izključi proletarijat. Pravi, da se bo posluževal vseh pravic občinskega svetnika, ker so mu mandat poverili edino le njegovi volilci, kateri edini mu ga morejo tudi odvzeti. — Govori nato obč. svetnik dr. Skrulj, ki zavrača očitke predgovornika, da se namerava vreči' iz mestne posvetovalnice proletarijat. »Hrvatskemu bloku« ni do izključenja in omalovaževanja delavcev, kar dokazuje n. pr. dejstvo, da danes sedi v novem mestnem svetu pet zastopnikov organizacije hrvatske delavske zveze. — Vrhovni načelnik da zatem na glasovanje drugi del predloga mestnega poglavarstva, namreč da se mandat Slavka Kauriča overovi. Vstanejo vsi občinski svetniki, razen demokratov. Nato pozove vrhovni načelnik one člane mestnega sveta, ki so .proti predlogu, naj vstanejo. Dvignejo se demokrati. Ker glasovanje hrvatskega bloka in ostalih strank ni bilo jasno, so člani bloka zaklicali vrhovnemu načelništvu: »Mi ne glasujemo ne za in tudi ne proti. Mi smo nevtralni!« Iz vrst novinarjev zakliče neki komunist: »Kje so sedaj hrvatski delavci? Zakaj ne glasujejo proti predlogu?« Z glasovanjem je bil predmet današnjega reda izčrpan, zato je vrhovn načelnik sejo zaključil. Galerija je vzklikala Radiču, hrvatskemu bloku in hrvatskemu Zagrebu. Na občinske svetnike so sipali cvetke in zapeli himno: »Lepa naša domovina«. Dvorana sc je polagoma izpraznila. Nikjer ni prišlo do kakega incidenta. Vojna in povojni čas s svojimi težkočami, pomanjkanjem, bedo in trpljenjem sta pahnila široke ljudske mase v tok naglega duševnega in miselnega razvoja, katerega končni cilj je bilo spoznanje in odstranitev socijal- nega in narodnostnega nasilja. Že tekom vojne se je pojavil v trpečih ljudskih množicah instinktiven čut socijalne zapostavljenosti, ki je pri ljudskih množicah nacijonalno gospodujočih, imperijalističnih narodov oslabil ali celo popolnoma ubil vsako narodno čustvovanje, hotenje in udejstvovanje, pri ljudskih množicah narodno tlačenih narodov pa odpor proti gospodarskemu, kakor tudi nacionalnemu suženjstvu neprimerno ojačil. Je dobro, ako se pri presoji današnjih razmer v Jugoslaviji in pri iskanju pravih smernic za pravilni razvoj našega notranjepolitičnega živ-Ijcpja zavedamo tega dejstva. V naših ljudskih množicah pri njih boju za osvoboditev ni prišel v poštev samo narodnostni moment, temveč tudMn morda predvsem socijalni moment. One so se kratkomalo hotele, mui Ja instinktivno, otresti vsega, kar je oviralo njihov razvoj in združen duševni odpor proti socijalnim in narodnostnim krivicam so jim dale moč, da so izvršile prevrat. Obojno hotenje, obojen odpor je tudi še danes v dušah naših ljudskin množic. Toda sedaj popolnoma gotovo ne več podzavestno, temveč popoU noma jasno spoznan. Tudi cilji so našim masam danes jasni in znani in niso ničesar drugega kot: socijalna in nacijonalna pravičnost. Pota in načina pa, po katerem bi prišle do teh ciljev, množice ne poznajo in ker ga ji inteligenca noče ali ne more pokazati, izvira iz tega vsa kritičnost našega notranjepolitičnega položaja. Vsi sloji našega naroda, izobraženi in neizobraženi čutijo, da dolgo ne more iti naprej s tem večnim padanjem iz enega ekstrema v drugega. Vsi brez izjeme čutijo, da je nujno treba najti'osnovo, na kateri bi bilo možno skupno delovanje za ureditev naših razmer. Ce ubija manjšina, velika manjšina jugoslovanskega naroda iz osebno-materijalističnih Vzrokov to čustvo v sebi in skuša eventuelno tudi z nasiljem zadržati evolucijo k socijalni pra-vičnosti, potem kaže to le na bližnji prevrat, ki bo to manjšino potisnil v kot in šel preko nje po potih, ki jih bodo začrtali pošteni in uvidevni voditelji k ciljem večine našega naroda. Delo vseh poštenih državljanov mora obstojati v tem, da pridemo do tega prevrata mirnim potom čimpreje. V vsaki stranki tvorijo danes veliko večino pošteni ljudje, ki niso zadovoljni niti z razmerami v državi, niti t delovanjem svoje stranke, niti z vlado manjšine, ki hoče ovirati evolucijo in pri tem stalno deluje v kvar narodu in državi. Stvar vseh teh poštenih ljudi je, da se združijo na podlagi resničnega, širokega demokratizma v močno politično silo, ki bo privedla narod in državo v znaku notranjega sporazuma k ciljem4 širokih ljudskih mas, k socijalni in nacijonalni pravičnosti in potom njih k notranjemu pomirjenju ih zdravemu razvoju naše države. Le pomirjenje in skupno delo vseh poštenih državljanov v tej smeri bo privedlo našo državo k njeni notranji konsolidaciji, brez katere zanjo ni bodočnosti. SKLICANJE VRHOVNEGA SVETA. Pariz, 21., dec. Agence Havas poroča iz Londona: Ministrska predsednika Briand in Lloyd George sta se sinoči sestala v Downing Streetu in sta sklenila sklicati v prvem tednu meseca januarja v Cannes vrhovni svet. Konferenca zunanjih ministrov Francije, Anglije in Italije se bo sestala v najkrajšem času v Parizu, da se posvetuje o vprašanju bližnjega vzhoda. Vrhovni svet bo sklepal o sklicanju mednarodne gospodarske konference, ki bo imela nalogo, proučevati sredstva za gospodarsko vzpostavitev Srednje Evrope. Te konference bi se udeležila eventualno tudi Rusija. Briand bo jutri ob 11. konferiral z Lloyd Georgom, ob 14. pa se bo z vsem francoskim odposlanstvom vred odpeljal zopet v Pariz. Francoski ministrski predsednik je sprejel poslanika Zedinjenih držav, ki se mu Je v imenu državnega tajnika Hughesa prišel zahvalit za to, ker je Brfcmd pristal na prošnjo Amerike glede vprašanja velikih ladijskih enot. Potem je sprejel Briand belgijskega poslanika, s katerim se je razgova?** jal o različnih vprašanjih, ki se tf?* čejo Belgije, posebno o vprašanju reparacij in odškodnine. ... Rim, 22. decembra. Dopisnik »Ttv bune« poroča iz Nizze, da se bo ptf Lloyd Georgeu predlagana mednarodna konferenca za obnovo Evrope ▼»>-šila koncem januarja ▼ Nizzi. BORZNA POROČILA. Zagreb, 22. dec. Devize: Berlin 149 do 152, Italija Izplačilo 1180—1195, ček 0—1195, London 1085—1110, NewYor^ 255—259, Pariz 0—2100, Praga 363 do 370, Dunaj 4.40-4.80, Budimpešta 43 do 44. Valute: Dolarji 253—254.50, carski rublji 19—21, napoieondor 0—990, nemške marke 0—156, italijanske ltfe 0—1190, kngl. funti 1060— 1080. Beograd. 22. dec. Valute- Dolarji 63, marke 37, leji 50, levi 44. Devize. London 275, Pariz 530, Ženeva 1270. Praga 91, Dunaj 1.30, Berlin 37.25, Milan 300, Budnpešta 11. Curih, 22. dec. Berlin 2.875, Milan 23.05, Pariz 40.70, London 21.52, Nev/ York 513, Dunaj 0.19, Varšava 0.18, Praga 7.20. Michžl Zevaco: ..NOSTRADAMUS." »To je res,« je dejal Nostradamus s tako čudnim glasom, da se Je sključil Roncherolles v dve gubč. »Meni niste storili ničesar. Toda prišel sem v imenu jetnika, o katerem pripovedujem. Resnica je, da ga niste vi pelinili v tisto jamo. Pehnil ga je Loyola. Zato je kaznovan.« »A jaz, jaz!« je zasopel Roncherolles. »Kaj me briga vse to? Mari sem jaz kriv menihove okrutnosti?« »Res je... to vas ne briga; koristno pa je, da veste. Pozabil^sem vam povedati ime nesrečneža, K» me je poslal. .-< *Ne maram ga slišati!« je zarjul Roncherolles. »Potreba je: tistemu človeku je bilo ime Renatid.« Roncherolles je čutil, kako mu vstajajo lasje: groza mu je razširila oči in mrzla zona se mu le ulila po hrbtu. Ime, ki je dolgth dvajset let zamolklo odmevalo v njegovi vesti, je padlo nanj kakor udarec s kijem. Nostradamov obraz je sijal od osve-te. Jetnik je hropel ... A Nostradamus je povzel: »Vaša celica je razmeroma kaj udobna. Toda videl sem še neko drugo. Na dan syojega prihoda v Pariz sem se napotil v Tempel in sem podkupil guvernerja.« »V Tempel!« je zastokal Roncherolles z blaznim glasom. »Da. Kaj vnm je? . . . Zlato mi je odprlo grob, v katerem je bila zaprta nesrcčnica, ki me pošilja. Jokal bi od gneva in usmiljenja, če pomislim na tisti kraj. Kako so mogla človeška bitja tako ravnati z žensko — z nedolžnim dekletom 1 Da, videl sem grob, kjer slgajo prsa zaman za čistim zrakom; jamo, kjer se plazi gnusna golazen in kjer priča sleherni kamenček v stenah, da biva med njimi obub . . . Videl sem tisto Ječo; in strmd sem sc vprašal, kako je mogla jetnica ostati žival ... Hočete !i, da vam povem njeno ime?« »Marija Croixmartska!« Roncherolles je s turobnim glasom zatulil to ime; nato je vzkrilil z rokami ter padel vznak. Nostradamus se ni genll. Njegov pogled je sipal iskre na Roncherol-lesa, ki je ležal pred njim na kamenem tlaku. Kaj je premišljeval v tej strašni, dolgo zaželjcni minuti zmagoslavja? . . . »Dvajset let sem čakal tega trenutka. Dvajset let sem upal, da vsaj v tem hipu spet okusim veselje. A nič! Ničesar! Moje srce ne vriska, ne trepeče, ne utriplje. V njem ni prostora za nič razen obupa, ker sem jo izgubil na vekomaj! ...« Čakal je, dokler se ni Roncherolles osvestil. Jetnik je čez nekaj minut odprl oči ter se pobral na kolena. Nato je vstal. Njegov obraz je nalikoval pojsra") jlni, katero Je ©pustošil vihar. »Kdo more biti ta človek?« Je zahropel. »Zakaj pravi, da ga pošiljata Renaud in Marija? .. .« Nostradamus je ugenil besede po* gibanju njegovih ustnic. Roncherolles ga mogoče sploh ni več videj. Ječanje mu je vrelo iz prs; njegove oči so bile kalne In steklene kakor oči norca. Toda kmalu se je nekoliko pomiril. »Poznal sem Renauda. Tudi Marijo Croixmartsko sem poznal. In vi ste njiju poslanec?«' »Prišel sem v njunem imenu,« je odgovoril Nostradamus. »Kaj ste bili ž njima?« je hlastno vprašal Roncherolles. »Kdaj ste ju videli?« »Renauda vidim vsak hip. Marijo Croixmartsko pa sem videl pred nekaj urami.« »Tedaj živi!« Je zarjul Roncherolles v svojem srcu. »Aha! Marija živil . . . Prikazen, ki sva jo videla s $aint-Andre.iem, Je bila res Marl-iaj Dobro! Posiel ie vse to zgolj stvar zvijače In odločnosti! ... VI deli bomo!« Bil Je res žilav nasprotnik . • • Osrčil se je. Njegov glas je postal zdajci spet jedek In porogljiv, ko je uprl oči v Nostradama in vprašal: *A kaj sta vam naročila, če sta vas res izbrala za svojega poslanca?« »Naročila sta mi, naj ju maščujem,« je rekel Nostradamus s pokojnim glasom. »Da naj ju maščujeta?« je škrtni-Roncherolles. »Dobro! Videli bomo! Se nekaj. Zakaj ste prevzeli to čudno nalogo vi? Kako da je ne opra* vita sama?« Nostradamus je prijel Roncheroi-lesa v zapestju in se je sklonil njemu rekoč: »Zato ker sta mrtva . . Roncherollesa je oblil mrzil znol., Začutil je, da ta brezčutni čkmfe' igra ž njim k$kor tiger z žrtvijo, jo misli raztrgati. (Dalie prlU Mt\in in vojska. sti, če ne bi odločevali v zadevah, kjer so bili ignoranti. Takega razvoja sl v Jugoslaviji ne moremo želeti. Najmanj pa sl ga more želeti stranka, ki se imenuje demokratsko. Storila bi veliko nacijonalno delo, ako bi se na temelju svojih načel postavila enkrat vsaj na odločno stališče in preprečila v naši državi delovanje vojaških tajnih organizacij. Vojaštvo ima druge naloge, ima izvršiti ogromne tehnične r iprave in organizatorično delo, ki bo kos delikatnemu mednarodnemu položaju naše države.- Zakaj se našim generalom ne odkažejo velike prosvetne naloge, kakoršne gojijo v vojskah na Angleškem, v Ameriki, v Švici itd.? y državi naj odločujejo v javnih vprašanjih neposredno izvoljeni zastopniki ljudstva, vladne krize naj se rešujejo po parlamentarnih običajih, celokupna državna in tudi vojaška uprava naj vrši vestno svojo nacijonalno' in državno dolžnost. Samo v tem slučaju bomo prišli do razvoja, ki bo dvignil narod na temelju naših zdravih narodnih sil in nepreglednih prirodnih zakladov do moči najugodnejših evropskih demokratičnih In kulturnih držav. Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje po 4 in pol odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru. ml Statistike marsikdaj niso le suhe številke, marveč vplivajo dostikrat na našo domišljijo kot kaka čarobna bajka. Vzemimo n. pr. razne statistike o mestu Newyork, ki je ne le največje mesto v Združenih Državah, marveč predstavlja največje nakopičenje ljudi na svetil. Kot pogostitelj ljudi, ki prihajajo k njemu v goste, Newyork prekaša vsa mesta. Pogostuje trikrat več ljudi na leto kot London in šestkrat toliko kot Pariz. V mestu je nad 1500 hotelov. Pred nekaj časa ec pokazali, da je dnevni račun Newyorka za živež znašal 4,000.000 dolarjev. Lansko leto je. pogostil 652 konvencij, katerih se je udeležilo več kot pol milijona ljudi. Vsak dan skozi vse leto prihaja v Newyork na obisk od 250.000 do 300.000 ljudi, in za vso to ogromno množino treba na kak način poskrbo-vati. Največje mesto na »vetu ima seveda tudi največje in napopolnejše hotele. Eden izmed njih ima 2.000 sob in je največji hotel na svetu. Vsak velik ima povprečno t.500 vslužbencev, katerih skupna plača znaša v nekaterih slučajih do 50.000 dolarjev. En hotel ima baje 125 kuharjev in le letni strošek za nove kozarce in krožnike cenijo v njem,na 100.000 dolarjev. Treba velike organizacije in diplomacije za pogostitev vseh teh ljudi. Amerikanec, ki prihaja v obisk v New-york, dobiva vtis o veličini te zemlje. Cut veličanstvenosti ga obvlada, ali tudi čut osamljenosti. Newyork, v svoji ogromni veličini, nima časa za simpatije in obzirnosti napram poedincu. Te lastnosti moremo najti le v manjših mestih. Zahtevajta .JUGOSLAVIJO' Prekmurje. (Nadaljevanje.) Gospodarske razmere v deželi. Pri tem poglavju moramo predvsem opozarjati na to, da je vse gospodarstvo v Prekmurju še v jako primitivnem $tanju in da prekmurski kmetje, med katere so razdeljena v najem tudi, grofovska veleposestva, izrabljajo pri-rodno bogastvo svoje zemlje popolnoma neekonomično. Tako je živinoreja, ki tvori glavno pridobitno sredstvo prekmurskega prebivalstva in ki se goji v toliki meri, da znaša izvoz živine iz Prekmurja skoro eno petino vsega živinskega izvoza iz Slovenije, Iz ekonomskega stališča še jako primitivna in v gotovem oziru silno zanemarjena. Tako je na primer po zanesljivi statistiki osemdeset odstotkov vse prekmurske goveje živine tuberkulozne, kar je le posledica popolnega pomanjkanja živinozdravniške pomoči v letih, ko je bila dežela še pred ogrsko upravo. Sedaj gleda prebivalstvo na odredbe živlnozdravnikov z gotovim nezaupanjem in jih često ne izpolnjuje. K vsemu temu nazadnjaštvu pa prihaja kot važen moment še dejstvo, da prekmurski kmet neprimerno manj visi na svoji goveji živini, kot pa na primer naš kmet, kateremu pogin njegove kravice pomeni eno največjih nesreč, ki ga morejo zadeti na tem svetu. V Prekmurju pa je obilica goveje živine tolika, da si tamošnji kmet izgubo ene ali druge živali ne žene preveč k srcu, kar tudi povzroča zgoraj omenjeno malomarnost glede oskrbe živinskega zdravstvenega stanja. Na tem polju bi moderna živinoreja lahko dosegla velikanske gmotne uspehe in bi v doglednem času s pravilnim ekonomskim izkoriščanjem danih razmer lahko izvoz goveje živine še podvojila in potrojila. Drugače kot na svojo govejo živino gleda Prekmurski kmet na svoje konje. Za te skrbi z vso nežnostjo skrbnega očeta in konji so ponos vsakega posestnika v Prekmurju. Ni čuda torej, da je prekmurska konjska rasa zaslovela vsled svoje lepe rasti, trpežnostl in ži-Iavosti ne samo po Sloveniji, temveč tudi daleč preko mej jugoslovanske države. Letno se izvozi tisoče in tisoče konj na vse strani sveta. S tem pa seveda ni rečeno, da bi se z modernizira-, njem konjereje v Prekmurju tudi v tej stroki ne dal znatno dvigniti njen uspeh, da bi se z manjšimi stroški ne dalo zrejati večje število in še boljših konj. Razvoj k napredku, ki ga bo tudi v tem o?iru nedvomno prineslo polagoma prodirajoče moderno gospodarstvo, bo morda že v nekaj letih pokazal, kako prav imamo z našimi računi. Poleg govdje živine in konj, ki tvorijo glavni del živinoreje v Prekmurju, pa redi prekmurski kmet tudi ogromne množine perutnine vseh vrst: kokoši, rac, gosi in puranov. O dobičkanosno-sti in možnosti povečanja iste v tej stroki bomo spregovorili še v poglavju o Izvozu. (Dalje prihodnjič.) Gospodarstvo. Gospodarski pom \\m\i Nemčija, stisnjena na ozek in razmeroma reven del Evrupe, se. je ravno pred svetovno vojno pripravljaja prevzeti vodilno mesto v svetovnem gospodarstvu. Ni jo opravičevalo do tega stališča njeno naturno in rudninsko bo* gastvo, ampak kar je Nemčijo dvigalo in na zunaj krepilo, je bila njena gran-dijozna organizacija dela in občudovanja vredna strokovna usposobljenost. Znanje nemške industrije je potrojilo moč tega zapeljanega naroda. Pogre-šena gospodarska politika ni bila vzrok ogromnega nemškega poraza, ponižanje leži bolj v politiki cesarske blaznosti. Še med svetovno vojno je bila Nemčija v marsikaterem oz. tehnično na višku. Ne kvalitativna, ampak kvantitativna premoč je strla železno zgradbo nemškega militarizma. Kar pa je ostalo, kar edino podejluje današnji Nemčiji vedno velikanski pomen, to je armada nemškega delavstva in četa nemških inženirjev. Prekomorski, s surovinami blagoslovljeni svet pa potrebuje Evropo in končno potrebuje Nemčjo, ne samo kot navadnega odjemalca teh surovin, ampak kot proizvajalca visoko kvalificiranih industr. izdelkov. Od vseh strani sveta se oglaša lakota po evropskih industrijskih izdelkih in ta zahteva po njih raste od dnevrf do dneva in pritiska na revizijo verssailske mirovne pogodbe, ki onemogočuje gospodarsko obnovo evropske industrije. Poglejmo samo, kako so to naravnost blazno pogodbo sprejele druge izvenevropske države. Predsednik Argcntinije, je v protest prvi pozdravil novo nemško republikansko vlado še iz weimerskih dni. Kitajska pogodbe sploh ni ratificirala in južna Afrika, torej angleška kolonija, jo je podpisala s protestom* Velike ameriške agrarne dežele si v petih letih vojne niso mogle ustvariti vsaj prve predpogoje svoji lastni industriji. Anglija niti lastnih kolonij ne more kriti z industrijskimi izdelki, In obnova nemške industrije je eksistenčna nujnost za rešitev vsega svetovnega gospodarstva. Nemčija lahko plača ogromne odškodnine, ne v zlatem denarju, katerega Nemčija nima, ampak z blagom pridobljeno zlato vrednostjo. še važnejša za obnovo svetovnega gospodarstva pa je Rusija. Brez Rusije, brez njenih resnično neizčrpnih bogastev je svetovno gospodarstvo prazna iluzija. Obnova Rusije in sicer nagi« obnova je mogoča samo s posre dovanjem Nemčije, kar danes priznavajo vse ruske stranke ob boljševikov pa tja do male peščice kadetov. Veliki narod Anglosaksoncev mora dati kapital, toda v isti meri je potrebna tu nemška znanost in temeljitoit, da dvigne neizmerne zaklade ogromne Rusije. To so tudi temeljne misli gla^ sovite Keynejeve knjige. Pogled preko zapadne Evrope nam nudi prib'^%io sledečo sl'ko: Valutna revščina Nemčije ogroža ne samo industrijsko, visoko razvito Švico z brezposelnostjo, ampak zadaje nehote hude udarce vsem neposrednim sosedom nemške republike. Koliko trpi Holan-ska, kot bivši posredovalec nemške trgovine. Kmalu se bo bolezen razširila dalje preko Belgije čez Francijo, Španijo in Italijo. Prvi valovi se zaganjajo tudi že v jugovzhodno smer in bodo pričeli trkati tudi na vrata Jugoslavije in naših sosedov: Ogrske, Bulgarije in Rumunije. Vsa Evropa, ves svet je navezan na usodo srednje Evrope. Mi Jugoslovani, ki smo v današnji zmedi popolnoma brez vsake usmerjene gospodarske politike, in ki trgamo našo gospodarsko enotnost v nešteto delo* pokrajinskih interesov, mi ne smemo pozabiti, da smo tudi mi soudeleženi pri velikem usodnem, svetovnem vprašanju: obnove srednje evropskega gospodarstva. Če gremo naprej in dalje proti za* padu med vojne nasprotnike Nemčije bomo tudi tam videli iste znake in iste pojave. Le šovinistično pobarvana vojna psihozo bi tajila, da je tudi obnova Francije popolnoma odvisna od skorajšnje obnove Nemčije, kajti šele takrat, ko bo Nemčija pričela delati a upanjem skorajšnje, gospodarske prostosti, bo dosegla lahko nadprodukcijo, torej izvozne možnosti. Ker je usoda obeh držav odvisna od premoga je po* trebno, da se, kolikor mogoče mnogo prihrani Nemčiji premoga. Z izgubo gornje-šleških premogokopov in z iz--koriščanjem Saarske kotline od strani Francozov je Nemčiji odvzeto nad tretjino premogove produkcije. Tu se odkriva velikanski primanjkljaj, ki ga je treba izravnati. Če pomislimo, da Iz* važa Nemčija dnevno nad štiritisoč vagonov premoga v Francijo, si šele lahko predstavljamo težo nemške ekonomske sužnjosti, ki onemogočuje vsako upanje na obnovo. Isto velja tudi glede Anglije. Ne* posredno po razorožitvi Nemčije je postala Francija odvisna od Anglije, ki jo bo morala preskrbovati s surovinami v večji meri, kot pred vojno. Zmagati mora in bo tudi kmalu zmagala resnica, da je bogati sosed vedno boljši kot revni. Ničesar se angleški industrijski svet bolj ne boji, kakor pohabljene srednje-evropske valute. Obnova in poprava valute je za Anglijo skoro življenskega pomena. Danes prepreza vse podonavske dežele krepak angleški kapital, ki že gradi hrbtenico bodočf srednje-evropski gospodarski stavbi. Tudi se nahaja Anglija v hudi odvisno* sti dolarske veljavnosti. Angleška industrija pridobiva svoje surovine i* severne in južne Amerike, nadalje tudi iz vzhodne Azije, ker je angleški de« nar občutno trpel na svoji pomembno« sti. Za to rabi Anglija vzhodno-evVop* ske surovine in je Rusija Angliji silna potrebna. Tam bi imel angleški funt-sterling mnogo večjo veljavo in bi te* šil britansko industrijo hude zadreg« in nič čudnega ni, če Anglija vodi n* pram Rusiji naenkrat tako miroljubna politiko. Toda ne samo Rusija, ampak tudi Poljska, Rumunija, Čeho-Slov* vaška, Ogrska in Jugoslavija morejo gospodarsko ozdraveti le potom Nemčije. To je ona važna suha resnica, ki nam bo kmalu stopila na grlo. Nem* čija je ravno ono velikansko, silno stebrišče na katerem vise vsi gospodarski organizmi srednje in tapadne Evrope. ( Jugoslavija, ki je vsled političnega konflikta z italijanskim imperializmom rte more usmeriti iz svoje vrto« glavosti, stoji neposredno pred potrebo uravnati svoje gospodarstvo. Jugoslavija mora na vsak način pričeti delati. Danes režemo hude rane našemu gospodarskem telesu. Mi se kopljemo v udobnosti, druge države pa korakajo drzno v novo negotovo gospodarsko bodočnost. Od zapada, kakor smo si to v lepih spomladanskih dnevih naše svobode predstavljali, ne moremo pri* čakovati ničesar. Tudi za nas so surovine amerikanskega Kanaana predi*** ge, tudi mi se bomo morali v gospodarskem oziru popolnoma vzhodno ori» jentirati. Industrijske izdelke bomo morali brezpogojno kupovati v Ceho-slovaški in Nemčiji. Le kar nam sever in vzhod ne moreta nuditi, bomo dobi- V poslednjem času se množijo glasovi o obstojanju nekakih političnih organizacij v naši narodni vojski, osobito med višjimi. oficirskimi krogi. O priliki radikalnega zborovanja je Krsta Cic-varič, ki sicer ne more uživati spoštovanja resnega publicista, ki pa vendarle dobiva točne informacije o političnih silah med vojnim ministrstvom in dvorom, poskusil strahovati navedeni politični zbor z vojaško stranko, ki bi branila demokratsko stranko pred sklepom radikalne stranke v prilog Protičeve revizionistične politike. Tedaj se je moglo misliti, da gre za navadno čen-čarijo cicvaričeve vrste. Sedaj pa je pri sestavljanju nove koalicijske vlade med demokrati in radikali nenadoma Izbruhnila ovira, ki dejansko temelji na zahtevi vojaške politične organizacije, da se mesto vojnega ministra zasede z njeno osebo. Poročila ne povejo, v koliko bi bil pri teni postopanju soudeležen dvor. Vendar so dogodki, ki so izzvali solunski proces, našemu kralju gotovo še tako živo v spominu, da bi ne vedel, kam more pripeljati državo in dinastijo vojaško poveljstvo, ki politizira. Iz teh dejstev je jasno, da obstojajo v naši armadi vojaške organizacje, ki so političnega značaja in ki gredo za določenimi političnimi cilji. Zgodovina srbske države nam nudi zadosti dokazov, kako so te organzacije delovale. Tudi poizkus, ki se je izvtšil na solunski fronti in kateremu bi bil kmalu podlegel naš sedanji vladar, nam je dobro znan. Vprašati se moramo, kakšno stališče naj zavzamemo proti rovarenju takih faktorjev v našem. političnem in državnem razvoju, in kaj zahteva srečna bodočnost jugoslovanske države in dinastije? Srbska vojaška sila in njen oficirski kor se odlikuje s posebno jakostjo na-cijonalnega čustvovanja. Edino tej veliki nacijonalni veri in državni misli srbskega vojaštva imamo pripisovati navdušenje, s katerim je organiziralo narodno vojsko in izvojevalo nevenljive zmage na bojnih poljanah. Ta moralni fond, ki ga je srbsko vojaštvo preneslo v novo vojsko jugoslovanske države, smatramo za najodličnejši delež, ki ga je srbski narod in država prinesla skupnemu jugoslovanskemu narodu. Obstojanje političnih organizacij v stari srbski državi in novi jugoslovanski državi pa moramo odločno grajati kot opasnost zn mirni, pravilni razvoj našega parlati . rnega in sploh političnega življenja. Ako Izpustimo splošne pomisleke, ki izvirajo iz bistva parlamentarnega in demokratičnega reševanja vseh narodnih in državnih zadev, in se poprimemo zgodovinsko primerjalnega pogleda, moramo ugotoviti, da so zabredle v oblast neodgovornih avto-kra'tičnih ali vojaških organizacij, izkusile uničujoč^ poraze na diplomatičnih In vojaških poljih. Zadnji primer tvorijo centralne velesile, predvsem Nemčija; ki je od padca Bismarcka pa do poloma dokazala pogubonosne uspehe vojaškega vmešavanja v državne in politične posle. Svetovna propaganda, ki ki se je vodila proti Nemčiji je temeljila predvsem na očitkih prusovskega militarizma, proti kateremu se je postavljala demokracija vsega ostalega sveta. Jasno je, da bi danes Nemčija igrala v svetovni politiki vse drugo vlogo ln da bi ne bila pretrpela poraza, ki je nemški narod uklenil k stoletnemu tlačanstvu in gospodarski nesamostojno- (Nadaljevanle.) Vratar, ki se mu je takisto zresnil obraz, se je obrnil v stran in se pazno ozrl na veliki stekleni predalnik, £lgar posamezni oddelki so bili zaznamovani s številkami odgovarjajočih hotelskih sob. »Dve uri dopusta sem Imel medtem,« je povedal. »Četrt ure še ni, kar Sem se vrnil. Morda je tačas kaj « Tako govoreč je vzel iz predalca št. 124 zložen listič in ga razgrnil. »Srečo imate, gospod Bark,« je dejal kimaje % glavo, »Evo vam telefonskega obvestila, ki je dospelo v moji odsotnosti. "Ir. Thomson se je odpeljal v Berzc-:ev pnrk št. 11 in ostane tam do jutra. Obvestila, ki bi došla v 1;em času, naj se pošljejo za njim’.« Gost se je naglo obrnil in malone stekel na ulico. Zunaj je čakal njegov avtomobil. Skočil je vanj ter zaklical: »Berzelijev park št. 111« Majaje z glavo ie gledal vratar za njim.-------- Električni zvonec je nujno zaropotal ▼ tišino zaraščene hišice ob Berzelije-vem parku. Posvetila se je luč; v naslednjem hipu se je odprlo okno in za omrežjem se je pojavil obraz Joeja Jen-klnsa. »Povejte, Mr. Jenkins,« je izprego-voril Sophus Bark z zasoplim in drhtečim glasom, »kaj pomeni vse to? V vašem hotelu so ml povedali, da je prišel po vas gospod, ki mi je bil podoben kakor jajce jajcu in se vrhu tega predsta-yil s.molku imenom-..« A že je obmolknil in široko Izbuljil oči v moža, ki Je stal pri oknu. »Tak. kaj je spet to? Saj niste Mr. Jenkins!« je vzkliknil in trepetaje odskočil. Neznanec se Je tiho zasmejal ter pokimal. »Dobro ste pogodili. Jaz nisem Mr. Jenkins: Ralph Stanley sem, njegov tajnik in pomočnik. Kot tak nadomeščam svojega gospodarja... Ujet sem namestu njega!...« Svetnik je še vedno strmel v neznano obličje. »Kaj pomeni vse to?« je ponovil Čez nekaj trenutkov. Njegov glas 1 je bil podoben plahemu šepetanju. »Kaj pomenijo te čudne lstorije? Kje je Mr. Jenkins? Tu ga ni... v hotelu ga ni... njegov pomočnik Je jetnik... čez pol ure pa vzide solnce... letalska tekma se začne... in ... in ... Mr. Jenkins...« Pomočnik Je počasi vzdignil glavo. Resnoben, malone svečan smehljaj je zaigral na njegovem obrazu, ko je dejal: »Mr. Jenkins je na svojem mestu, gospod Bark!« m * \ Tam onkraj za svetljlkanjem morske gladine je šinilo proti nebu kakor snop rdečih plamenov. Megle so se razdelile, kakor bi jih bila pretrgala nevidna roka, in v vedrem zmagoslavju se je vzdignila ognjena solnčna obla iz daljnjih vodd. — Zrak se je napolnil z mrmranjem nestrpnih množic. Topovski Strel je zagrmel v jutranjem vetru. Začul se je oddaljeni tresket vrtiljakov. Enoglasno Je zaoril tisočeren 1 vrisk in pozdravil Drv* taiaJc*- teletih vitki stroji so se baš pojavljali na obzorju. Vročično razburjenje je naraščalo od sekunde do sekunde. Prav tako zmagovestno in ponosno so vzleteli pred nekaj dnevi tudi oni nesrečneži, ki so počivali zdaj mrtvi in razmesarjeni pod hladno zemljo. Ali je bila namenjena današnjim drznim letalcem ista strašna usoda? Tresketaje so se bližali orjaški ^tiči. že sl razločil sleherno črto njihovih finih ogrodij. Šalupa, ki Je nosila Barkovega dvojnika, je baš rahlo pridrčala k dvižnim stopnicam, ki so vodile na polubo jahte »iiurricane«. Kratek žvižg iz Čolna; odgovoril mu je žvižg od zgoraj. Nato je došlec spretno splezal kvišku in se zavihtil čez krovno ograjo. »Dobro jutro, gospod Jemeljanovič!« ga je nagovoril dobrodušen glas. Z zamolklim vzklikom se je došlec ozrl. Joe Jenkins Je stal pred njim. »Kaj ne, gospod Jemeljanovič, »tega si pač niste mislili, da vas pričakujem na krovu vaše lastne jahte?« Tujec je še vedno ves prepaden buljil v detektiva. Nato je počasi obrnil pogled na desno in na levo; videl je tucat neznanih mož, ki so ga z zanimanjem opazovali. »Tega ne razumem,« je zajecljal z davečim se glasom. »Mr. Jenkins... pravkar ste bili še... v moji vili ob Berzelijevem parku ---------« »To je majhna pomota, gospod Jemeljanovič,« je popravil detektiv. »Ko »em m pustil aameoa* tekoč, da ai ho- čem ogledati vašo hišo — takrat sem bil res še jaz; ko pa sem se vrnil, sem bil nekdo drugi: moj pomočnik je zavzel moje mesto — v moji maski, to se razume — dočlm sem se jaz v največ ji naglici odpeljal s tucatom policijskih uradnikov k vaši jahti. Zakaj dim, ki se je kadil v najlepšem zapadnem vetru proti severu, mi ni dal miru. A dovolite, gospod Jemeljanovič, da vam izrazim svoje občudovanje! Vsa čast človekoljubni napravi za stiskanje zraka, s katero ste vprizarjali na svoji jahti zračne vrtince in strmoglavljali vsa letala, ki so zašla v njeno območje! Zamišljena je genijalno; prepričan sem, da vam je plačala sovjetska vlada ta krasni izum v zdravi inozemski valuti. Veter z zapada, dim proti severu... Ko sem videl ta pojav, ml je bilo takoj jasno, da ga morajo povzročati le zračni kompresorji nezaslišane-sile. In ko sem si belil glavo, češ, kakšnemu namenu bi neki utegnila služiti vaša naprava, se mi je zdajci zasvitalo: gene-. ralna izkušnja za jutrišnjo letalsko tekmo! — Generalna izkušnja, da, in prav nič drugega. Še tisto uro sem poslal tajnika na poizvedovanje. Tako sem dozrial, da 'e lastnik jahte »Hurricane« človek smrdim ruskim izgovorom, ki se izdaja sicer za ,Lornsena\ v resnici pa mu je menda ime Jemeljanovič. Moje zanimanje za vas je brž naraslo. In ko ste me celo počastili s svojim posetom in ste se mi predstavili v dokaj nespretni maski mini*teriialnega svetnika Barka — misel je bila sama po sebi prav dobra... sem vedel z gotovostjo, da se me hočete za to noč od-križati. Čemu, Je bilo kaj lehko uganiti spričo letalske tekme, ki je bila napovedana ob solnčnem vzhodu...« Razkrinkanec se je po bliskovit« okrenil in postavil nogo na krovni ograjo. »Nikarte,« je prepokojno velel Joe Jenkins in nežno potegnil Jemelja-noviča nazaj; »voda je zjutraj tak« mrzla — lehko bi izkupili hripo.,. Rajši se pridružite tem gospodom, Id sl bodo šteli v posebno čast, da vas smejo spremiti v varne prostore državne ječ* na Kungsholmu!« Prekinil ga je trepet in brnenje. Vse oči so se obrnile kvišku. Mirno in veli-čanstveno kakor orel je krožil prvi letalec nad belo ladjo. Joe Jenkins se je srtiehljaje odkril 'in zavihtil čepico ▼ zrak. »Srečno vozi, prijatelj... tebi M ni več bati vrtinca!« Mignil je čolnarju, ki je stal spodaj v šalupi. »Peljite me v Stockholm!« -4 Nato je mahnil uradnikom v slovo in pripomnil: »Vsekakor se oglasim nkj-prej v Berzelijevem parku št. 11, zakaj zdi se mi, da me čaka tam moj pomočnik — radovoljno ali rieradovoljno.. <* Kakor na dano znamenje so vzpla-polale na vseh ladijah v širni luki *a" stave. Tuj in oddaljen zvok je pridonel po slanem jutranjem zraku: radostno petje cerkvenih zvonov je prinašalo drznim letalcem pozdrav Stockholm-^ skega mesta. Dim proti severu. Vali iz zapadnega sveta. Urediti moramo gospodarstvo na najcenejši in naj-farčnejši način, kajti zavedati se motamo, da smo danes še popolnoma odvisni od zrelejših in bogatejših dežel. Učiti se bomo morali v inozemstvu in si v tujini pridobiti razsodnost in izkustvo. Našo silno revščino dokazuje Vendar dejstvo, da je pretežni del naše inteligence popolnoma navezan na nemško znanstveno literaturo. Kmalu bomo tudi mi kaj radi poslušali modre svarilne g'lasove gospodarskih proro-kov, dokazujoč vsemu svetu, da gospodarska obnova temelji na pametni in prevdarni gospodarski solidarnosti. Čas je, da naša- trgovina in naše gospodarstvo izleze iz tesnega kurjega jajca naše južne teme in neorijentiranosti in naredi prve korake na sever in vzhod. nekdo v dvoran!, da so za njegovo početje dobro vedeli, toda se mu niso hoteli zameriti. Končno pa se ie Puciher le vjel. Ko je obstrelil nekoč v koruzi zajca, je skočil v lovski strasti za zajcem In ga pobijal s kamenjem toliko časa, da ga je res zadel in ujel. Strel pa je čul orožnik^ ki je šel takoj na ono mesto. Pri hišni preiskavi je našel orožnik lovsko* puško, ki je bila v eni cevi še nabasana, smodnik In kompletno lovsko pripravo. Obtoženec se je zagovarjal, da je s puško streljal vrane in da je šel nekoč streljat polha v svojo koruzo. Toda ta zagovor mu ni nič pomagal. Obsojen je bil na 10 dni strogega zapora. — Tat političnih pisem. Da se kradejo na pošti denarna pisma, osobito amerikan-ska pisma z dragocenimi dolarji to je navaden slučaj. V Nišu pa so aretirali poštnega nadzornika Petra Rajičiča radi tatvine — političnih pisem katera je pošiljal potem voditeljem svoje politične stranke. — Žrtev obmejne straže. Kljub silno ojačeni obmejni straži — zabarikadirani smo skoro kot s kitajskim zidom — še vedno poskušajo razni ljudje bodisi vsled pomanjkanja sredstev ali ker ne marajo prositi za potni list, ali pa ker ga ne dobe in pa razni begunci in mali verižnlki preiti mejo brez potrebnih listin. Marsikomu se še posreči, več oseb pa je že težko plačalo ta predrzni poskus. Tako je pred par dnevi obstrelila obmejna straža delavca Ulrika Kersnika iz Bele. Mož Je težko poškodovan na levem stegnu. — Požar. V skladišču tovarne podpet-nikov in parne žage na Gračnici v Rimskih toplicah je izbruhnil požar, ki je uničil tovarno In žago. Škodo cenijo preko ZOD.OOO kron. — Kako je nastal požar, še niso dognali. — Roparski umor. V Slatini na Hrvat-skem so vlomili neznani roparji v hotel Karla Šmita. Roparji so šmlta in soprogo Marijo umorili ter odnesli nekaj denarja in več dragocenosti. — Nesreča s karbidno svetilko. 12 letnemu rejencu Jakobu Vrhovniku v Črnučah je eksplodirala v roki karbidna svetilka ter so ga drobci s tako močjo zadeli v čelo, da so mu Izstopili možgapii. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, a je malo upanja, da bi okreval. '— Samomor. Železničar Fr. Toblak, ki se je ob prihodu Italijanov Izselil od Sv. Križa pri Trstu v Maribor, je prišel te dni domov po svojo ženo. Najbrž žena ni hotela iti ž njim v Maribor, ker. se je mož takoj po odhodu iz hiše vrgel pod vlak, ki ga je strašno razmesaril. Uubllana. = Policijska ura. Državno policijsko ravnateljstvo naznanja, da se ne bo dovoljevalo podaljšanje policijske ure ob prilikah kakor Božič, Silvestrovo In pustne dni, nič več pavšalno na prošnjo zadruge, marveč mora vsak posameznik, če želi podaljšanja policijske ure, sam zato zaprositi in sicer 8 dni poprej ter- kolekovati prošnjo s kolekom za 2 dinarja, priložiti pa kolek za 5 dinarjev. = Iz mestnega šolskega sveta. O redni seji mestnega šolskega sveta, ki Se je vršila v petek, dne 9. decembra 1921, smo prejeli nastopno poročilo: Zupan predsed- nik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Zapisnikar poroča iz predsedstva o imenovanjih in odredbah višjega šolskega sveta ln oglasi bistvene kurencije, kar se vzame brez ugovora na znanje. Odobri se zapisnik zadnje redne seje z dne 7. septembra 1921. Poročili okrajnega šolskega nadzornika o osebnih izpremembah izza zadnje upravne dobe In pa o raznovrstnih daljših dopustih se vzameta brez ugovora na znanje. Za razpisana učna mesta stalnih, učiteljic srbohrvaščine na jftvnih mestnih ljudskih in meščanskih šolah ljubljanskih se predlože višjemu šolskemu svetu tropredlo-gl. Sklene se višjemu šolskemu svetu priporočiti, naj nanovo ustanovi ln v stalno popolnitev z veljavnostjo od 1. septembra 1922 razpiše štiri učna mesta katehetov na javnih mestnih ljudskih in meščanskih šolah. Sprejmo se predlogi okrajnega šolskega nadzornika o ureditvi mostnih šolski vrtov, ki jih je predložiti višjemu šolskemu svetu. Na znanje se vzame obvezna otvoritev nastavnega razreda na II. mestni deški meščanski šoli pro 1922/23 In sklene se pravočasno potrebno odrediti radi njegove nastanitve. Sprejme in odobri se novo službeno navodilo za mestne šolske sluge, ki ga je zasnovala posebna anketa pristojnih pedagoških In administrativnih faktorjev. Reši se več internih vprašanj, ki so s tem navodilom v zvezi. Ko pojasnita nadzornik In zapisnikar nekal Internih zadev pedagoške in gospodarske vsebine, zaključi predsednik sejo. = Slovensko Paninsko društvo naznanja, da priredi v sredo, dne 1. februarja svoj planinski ples v prostorih »Narodnega doma« v Ljubljani. Tudi ta ples se bo vršil kot neprlsilena veselica planincev in prijateljev planinstva. == BI bilo potrebno tudi v Ljubljantl Zagrebški mestni flzikat je dal 'po vseh mestnih ljudskih šolah urediti brezplačne kopalnice za šolsko mladino. = Mestni gospodarski urad odda nekaj božičnih drevesc revnejšim slojem, šolam In zavodom brezplačno. Dobe se pri hišniku na Gradu. = Dramatični odsek »Bratstva« priredi v pondeljek 26. t. m. na Stefanov dan celodnevni peš-lzlct na Grmado In Šmarno goro. Zbirališče ob pol 8. zjutraj pri »Zlatorogu«. Odhod točno ob 8. uri zjutraj. Na Izlet so vabljeni vsi člani »Bratstva« in njih prijatelji ln prijateljice. Vsi na plani = Urad za odmero prirastkarinc ukinjen. Ker je bil zakon o prirastkarinl, kakor znano, že ukinjen, ter so se odmernl zaostanki iz leta 1920 že rešili, sc bo urad za odmero prlrastkarine v Ljubljani Z 31. decembrom 1921 razpustil. Neplačane zaostanke Je plačati neposredno pri dotičnih davčnih uradih. =* Pokojninski zavod za nameščence nam pojasnjuje, da Je bilo v časopisju objavljeno besedilo o napovedanem dnevnem redu ln sklepu zadnje seje občinskega sveta ljubljanskega glede ponudbe zavoda za nakup mestnega sveta za Bežigradom pomanjkljivo, tako, da nekaternlkl mislijo, da ja hotel zavod ta svet odvzeti mestnim nameščencem. Zato zavod ugotavljaj da je v svoji vlogi Izjavil, da Je pripravljen kupiti le preostanek tega sveta, če In kolikor ga ne bi potrebovali mestni nameščenci sami zase. Nesreča na cesti. — Avtomobil povozil dvovprežni voz. V torek zvečer se je pripetila na cest! k Sv. Križu težka nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev, pač pa bo bržkotne poginil en konj. Avtomobil, katerega je vodil šofer pokrajinske vlade g. Ogrin je trčil vsled nesrečnega slučaja v dvovprežni voz g. Rojca. Polomil se je voz ln poškodoval avtomobil. Natančno kako je nesreča nastala še ni pojasnjeno. ==> Lepo božično darilo! Idealni oče, ženin in soprog se zamore svoji dragi prikupiti, ako ji kot božično darilo kupi pri tvrdki M. Podkrajšek, Jurčičev trg, nasproti tvrdke Leskovec in Meden, kak krasni izdelek vezenega perila, katera tvrdka ima sahiozalogo za Ljubljano prve jugoslovanske tovarne vezenin in perila »Dop« na Bledu, katera izdeluje vsakovrstno žensko, otročje telesno — namizno ter posteljno perilo od najpriprostejše do najfinejše izdelave. Dalje Izdeluje tovarna tudi vsakovrstne vezane zavese, pregrinjala za postelje iz finih švicarskih tkanin. Tvrdka M. Podkrajšek sprejema brezplačno naročila in tudi preskrbi proračune za popolne nevestine opreme od priproste do najfinfej-še izdelave po brezkonkurenčnih cenah. Želimo, da se občinstvo poslužuje pri nakupu omenjenih potrebščin tega našega pristnega domačega podjetja. =» Nesreče. Pri skladanju sena je padla Ivanu Kastelicu v Janez Trdinovi ulici na nogo bala sena s 4ako silo, da mu je zlomila nogo. — Krojaškega vajenca Edv. Blažiča na Aleksandrovi cesti je sunil na stopnicah neki tuj vajenec, tako, da je padel ln sl težko poškodoval roko. — Hlapca Janeza Zeni je udaril konj pri pokladanju sena s kopitom na glavo ln 'ga težko ranil. = Aretacije. Predsinočnjem so bile aretirane sledeče osebe: 2 ženski radi tajne prostitucije, 3 osebe radi pomanjkanja potnih listov, po 1 radi tatvine In beračenja. Dalje je aretirala policija na brzojavni poziv hrvatske policije nekega jako sumljivega neznanca iz Hrvatske In sicer v nekem ljubljanskem prenočišču. Njegova krivda še ni znana. Dalj.e so bile Izročene sledeče ovadbe: 1 radi tatvine, 2 radi kaljenja nočnega miru in pijanosti, 14 radi prestopka cestno-polleliskega reda, 1 radi prekoračenja policijske ure, 1 radi prepovedanega točenja žganja, 1 radi prekoračenja maksimalne cene mleka in 1 radi najdenega človeškega ploda v gnoju.— V policijskih zaporih se je nahajalo 25 oseb. Maribor. Polemika o našem gledališča traja že nekaj mesecev, ln je je bilo deležno vse slovensko časopisje. V njo so posegli več ali manj .upravičeni faktorji ln poveda)i svoje mnenje, ki je prehajalo često iz stvarnosti v osebnosti. Tej polemiki menda že sedaj ne bode konec. Zakaj v zadnjih številkah tukajšnjega dnevnika odgovarja obširno njegov urednik g. Rehar pod za-glavjem »Moj odgovor«. Nato mu bode najlaže zopet odgovoril g. Skrbinšek, ali pa kateri drugi, ln tako pojde dalje brez konca in kraja. Vsi kritiki pa poudarjajo, da jim je naše gledališče posebno pri srcu. V principu te lavne In stvarne razprave o tako važni kulturni InstitucUi, kakor je ravno naše gledališče, le odobravati. Zal pa, da pri marsikateremu — ali pa pri vseh — gg. kritikih uplivajo posamezne osebnosti, da zaidejo Iz stvarne poti na osebno polje. In to je, kar je treba predvsem obsojati. Da je to resnica, je najlepši dokaz gledališče sa-fno. Ko so gospodje najbolj razpravljali o gledališču, je gledališče najbolj hiralo na obisku In se je bilo bat! najhujšega. Le vztrajnosti Igralskega osobja, ki je Igralo skoro dva meseca praznim prostorom, se je zahvaliti, da se je gledališče vzdržalo In sl sedaj samo pomaga na noge. Torkova predstava je zopet napolnila gledališče do zadnjega kotička. Dasi je »Poljska kri« opereta, vendar je to veselo znamenje. Za drame in tragedije se bode občinstvo šele vzgojilo. To pa Je naloga gledališča samega ln njegovih upraviteljev. — Ako se gospodje, ki Javno razpravljajo o našem gledališču res taki njegovi prijatelji ter jim ie gledališče res pri srcu, potem naj ga :iii javno podpirajo, ne pa nasprotno. Čudno je namreč, da edini mariborski dnevnik, čigar urednik je g; Rehar, dosledno ne prinaša o predstavah v našem gledališču niti besedice, dasi bi bila predvsem to njegova dolžnostJn bi bilo gledališču samemu le v dobro. Če Ima prostora za tekoče klno-predstave za reklamne notice, zakaj bi se ne omenjale gledališke. Ali nima »Tabor« nobenega drugega, ki bi hotel ln mogel na- pisati nekaj stvarnih stavkov o predstavah, če g. Rehar ne mara sam? Mestno uradništvo dobi nabavni prispevek in sicer oženjeni 4000 K, oženjeni brez otrok 3000 K, samci pa 2000 K. Tako se Je sklenilo v zadnji seji občinskega sveta. Na vsak način bi bilo umestno, da se da tudi drugim mestnim uslužbencem razmeram primeren draginjski prispevek sedaj za praznike. Delavstvu v plinarni — v znanem nemško-internacijonalnem gnezdu se Ja ugodilo njihovi zahtevi. V čem je obstojala ta zahteva, ni znano. Upamo, da ne v tem, da bi se zopet odpustilo oziroma ne sprejelo v službo kakega zavednega Slovenca ala Waldhauser. , ... Božičnico revni okoliški šol. mladim priredi okrajno glavarstvo v petek popoldne ob 15. uri v telovadnici meščanske do» ške šole. Najrevnejši otroci bodo obdarovani z obleko. Lastnika »Velike kavarne« Sta, tivldo vajoč potrebo primernega družabnega torišča v Mariboru, popolnoma preuredila in okusno opremila južni del kavarniških prostorov ter otvorlta tamkaj moderno, velikomestno družabno sliajališče »Klub-bar«. Izbrana godba v zvezi z raznimi večernimi prireditvami, ki tvorijo na tem polju v Mariboru nekaj novega, bo ne le za domačine, marveč tudi za druge posetnlke Maribora trajna privlačna sila. »Klub-bar« M otvori v nedeljo popoldne z družinsko čajanko. , , „ V Rošpohu pri Mariboru Je umrl hišni posestnik in delovodja Južne železnice Fr. Oblak. . Po Mariboru je neki Viktor Žunko (tudi Šunko ali Schunko) pobiral oglase za mariborske liste in tudi vnqvčeval denar , zanje, dasiravno ni bil ne za eno ne si drugo pooblaščen. Ker ni Izključeno, da bo dotični tudi pri našem listu poskušal svojo srečo, opozarjamo v naprej, da g. Žunko v to ni upravičen, marveč sprejema naročila te vrste edinole podružnica naleti lista na Glavnem trgu. Živahni promet, ki je bil zadnjo soboto na tukajšnjem trgu, so izrabili razni uzmo vičl, da so pridno segali v tuje žepe. Na ta način Je bilo več denarnic ukradenih. Ne ve se še, ali se Je bavil s tem poslom le en dolgoprstnež, ali pa jih Je delovalo več. Železničar G. je bil predvčerajšnjim okoli polnoči aretiran, ker je začel razgrn* jati v Vlahovičev! gostilni. V svoji pijani razjarjenostl Je vrgel večerjo na tla, potem pa se je spravil nad nekega gosta, kateremu je raztrgal obleko. Ker je bil vrhutegi pri aretaciji nasilen ter žalil stražo, se bO moral zagovarjati pred sodiščem. K nekemu čevljarltt na Aleksandrovi cesti je prišel te dni približno 22 leten mladenič, visoke postave ter ga Je vprašal ako im.a par starih čevljev na prodaj. Kfl mu je čevljar to potrdil, ga ie nadalje vprašal za stare hlače, češ, da jih nujno potrebuje. Čevljar se Je nato za nekaj trenutkov odstranil iz prodajalne in ko se ]l povrnil z zaželjenimi hlačami, mladeniča ni bilo več, z njim pa so Izginili tudi čevlji Občinski predstojnik Ivan Kreft Iz Rad-vanjcev v Prekmurju Je predvčerajšnjim prenočeval pri Sv. Lenartu. Zjutraj še v temi se Je napotil po opravkih, pri tem pa )• tako nesrečno padel po stopnlicah gostilne, da si Je zlomil roko ter zadobil tudi poškodbe na glavi. Z vozom mariborske rešilne postaje- so ga spravili v tukajšnjo bolnico. Še predno se je .lezušček narodil, ga že hodijo »Trije kralji« častit. Po vsem mestu Je polno teh sajastih belosralčnikov s papirnatimi kronami na glavi. Povsod se uslliujejo ter prepevajo svojo staro »MI sveti trije kralji«. Ker pa postaja to bo raštvo mladine nele skrajno nadležno, marveč unllva tudi demoralizujoče na otroka, bi bilo umestno, da oblasti no daieje tem »kraljem Iz lutrove dežele« propust« nlco v našo državo. Ne pri Dravski diviziji, ampak pH »Dravski sesalkl« so tiste stopnjlce, za katere se ne zmeni občinski odbor v Studencih, kakor'se Je poročalo zadnjič. Celle. Celjske banke v soboto 24. t m. pre/ prazniki ne uradujejo. Na dri. trgovski šoli v Celja se ra« plsuje z začetkom drugega semestra, to Jt z dnem 1. februarja 1922 mesto učitelji komercijallsta. Parno kopališče v Celja se le po dolgll naporih zopet btvorllo včeraj v četrtek 22 decembra. Obdarovanje mestnih ubogih šolarjes obeh osnovnih in meščanskih šol se vri ob priliki božičnice, katera se vrši dane« i petek 23. decembra ob 5. url zvečer v rt-snlnlcl deške meščanske Šole v Vodnikovi ulici. Na sooredu božičnice so deklamacije petje otroškega in mešanega zbora ter olv darovanje šoskih revežev. Mestna občini celjska je v ta namen podarila 10.000 krom Za božična darila revnim otrokom celjskih okoliških šol se le nabrala lepa vsoti 30.000 kron. Vkljub temu pa se ne bo moglo vsled velike draginje obdarovati toliki otrok, kolikor Je potrebnih. Poziv stanovanjske oblasti. Mestni magistrat celjski kot stanovanjska oblast opo zarja vse najemodajalce In podnajemoda-Jalce, da naznanijo v roku treh dni stamv vanta In dele stanovani, ki so prazni, ali ki se Izpraznijo po Izselitvi strank, pismeno stanovanjski oblasti. To velia tudi zl opremljene sobe. Prestopki se kaznuiejo po členu 30 stanovanjske predbe z dne 21. maja 1921 do 50.000 kron globe ali 6 mes#-cev zapora. Božičnih drevesc Je v zadostni množini na razpolago na celjskem trgu. Cene niso pretirane in se Ista dobe v raznih velikostih od 10 do 40 kron za komad. Umrl je v Celju črkostavec Ivan Mravlje, rodom Idrijčan. Vračal se je z zdravilišča Topolšice pri Šoštanju. Uslužben Je bil v Ljubljani. Poslano.* Pretekli teden je denundral »Slovenski Narod« »Delavske Novice«, da so komunistično glasilo, katerih lastnik In odgovorni urednik je g. Emil Stefanovič. Izjavljam, da so »Delavske Novice« neodvisno glasilo, ki zastopajo koristi delavnega ljudstva v smislu smernic, ki smo Jih podali v prvi številki. Ljubljana, dne 21. decembra 1921. Stefanovič Emil, glavni urednik »Delavskih Novic* * Za poslano odgovarja uredništvo le V okvirlu zakon*. Dnevne vesti. — Božična številka »Jugoslavije« izide Jutri 24. t. m. na dvanajstih straneh. Inse-rati za to številko se sprejmajo do danes opoldne v upravništvu, Wolfova ulica 1, pritličje. — Popravek. V včerajšnji številki Je v članku »Občinski svet ljubljanski« več tiskovnih napak. Predvsem Je popraviti, da Je podnaslov članku: Aprovizacijska debata in se prvi stavek pravilno glasi: kot smo že včeraj poročali je vložil obč. svet. Kremžar v svrho sanacije naše aprovizaclje nujni predlog:... — Ukinjenje dopisnih uradov. K naši tozadevni včerajšnji brzojavki pripominjamo sledeče: Zagrebška »Slobodna Tribuna« Je prinesla pod naslovom »Sta to značl?« sledečo brzojavko iz Ljubljane: »Tu se je pričelo z likvidacijo korespondenčnega urada pokrajinske vlade za Slovenijo. Nekaj nameščencev tega urada je bilo odpuščenih na osem dni in sicer že s prvim januarjem, definitivni nameščenci pa so bili dodeljeni nekaterim drugim uradom. Celo manipulacijsko osobje Je bilo odpuščeno. Radi tega vlada veliko ogorčenje tako v novinarskih, kakor izdajateljskih krogih. To ukinjenje dopisnega urada je v zvezi z dalekosežno akcijo demokratske stranke, ki hoče potom dr. Žerjava in dr. Kramerja monopolizirati vso informacijsko službo v svojih rokah.« — Komentar k tej vesti smo priobčili že včeraj, kar pa piše »Slobodna Tribuna« v zadnjem dostavku in kar se tiče dr. 2erjava in dr. Kramerja, prepuščamo odgovornost »Slobodni Tribuni«, oziroma njenemu ljubljanskemu informatorju. — Naš občinski volilni red tudi za Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Zakonodajni odbor je sklenil, da se občinski volilni red za Slovenijo razširi tudi na Dalmacijo, Bosno In Hercegovino. — In vendar se zvišalo železniške tarife. sicer ne na državnih železnicah, pač pa na Južni železnici. Južna železnica namreč razglaša, da se s 1. jan. 1922 zvišajo vozne cene za potnike za 15 %, za pse, potno prtljago in za ekspresno blago pa za 10 %. Vozna cena za drugi razred Je dvojna, za tretji razred pa trojna. — Strokovne Šole za ribolov se kmalu otvorijo ob Jadranskem morju in ob vseh Večjih mestih. Za Slovenijo se kurzi priredijo na Bledu, Bohinju in najbrž tudi v Cerknici. — Ribarski tečaj na Bledu. Prvi tridnevni tečaj o umetnem ribogojstvu se vrši v dneh od 28. do 30. decembra t. 1. na Bledu. Kakor že objavljeno, bo vodil tečaj poznani veščak in ribarski konzulent Pokra- 1 inske uprave, oddelka za kmetijstvo, prof. . Franke. Udeleženci se naj zbero v sredo, dne 28. decembra po- prihodu jutranjega vlaka ob 10. uri pri takozvani vili Ribič, kjer se v bližini nahaja tudi ribje vališče. Interesentje se lahko prijavijo še na dan pričetka tečaja neposredno pri vodji. Priporoča se tečaj posebno kmetijskim in gozdarskim krogom kakor tudi učiteljstvu ln sploh vsem, ki imajo priliko, da pozneje udejstvujejo v praksi pridobljeno znanje. Ob zaključku tečaja se priredi po možnosti izlet k Bohinjskemu jezeru, kjer se baš sedaj vrši glavni ribji lov za plemej —• Komisija za razmejitev med Madžarsko in Jugoslavijo Je zaradi neugodnega vremena odgodila svoje delo do 25. februarja. Naša delegacija se je preselila iz Spodnje Kanlže v Osjek. — Rekvizicij živine ne bo. Ministrstvo poljoprlvrede Je zagrozilo z aretiranjem vsaki osebi, ki bi širila izmišljene vesti, da bo država živino rekvlrirala. Take vesti Širijo v prvi vrsti špekulativni trgovci z živino. . — Sovenski mladeniči na kmetijskih šolah v SrbilL Naš poljedelski minister je priskrbel, da se bo 6 mladeničev iz Slovenije šolalo na kmetijskih šolah v Srbiji na državne stroške. Gojenci se porazdele na kmetijskih šolah v Kraljevu, Sabcu in Bukovini — Nemci in bodoče volitve. Vsled ministrskih kriz se Nemci v Banatu in Vojvodini že pripravljajo na nove volitve ter bodo nastopili kot samostojna nacijonalna stranka z lastnimi kandidati. — Generalna direkcija voda v ministrstvu poljeprivrede i voda je Izdala »Pri-vremenl popis vodenih snaga in »IzveštaJ o radu Generalne Direkcije voda od olso* bodjena do 31. maja 1921 g.«, ki sledita v prilogi. Brošure so denarnim zavodom in Industrijskim korporacijam brezplačno, drugim interesentom proti zmerni ceni na razpolago, dobiti jih je pri Generalni direkciji voda v Beogradu, Krunska ulica St 31. — Protest trg. ln obrt. zbornice proti ■ vldiranju naših potnih listov tudi v inozemstvu. Proti najnovejšemu razglasu policijskih oblastev, da se odslej izdajajo našim državljanom za potovanje v Avstrijo, Italijo in Madžarsko potna viza samo za potovanje Iz države, ne tudi za povratek, ter da se morajo vsi naši potniki zategadelj javljati pred povratkom v domovino pri našem predstavništvu v inozemstvu, je trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo v Interesu gladkega prometa kar najodločneje protestirala pri ministrstvu za notranja dela, pri trgovinskem ministru in pri pokrajinskem namestniku. Trgovska in obrtniška zbornica je zahtevala, da sc vzpostavi star položaj, ker novi ukrep težko prizadeva prometno svobodo ter nalaga našim državljanom .velike Izgube časa. — Carinarnico na Jesenicah prosi občinstvo za več obzirnosti In za lepše postopanje s potniki, katere naj izpušča Iz urada po predpisih, da ne zamude vlaka, oziroma ne puščajo v naglici svojih stvari v uradu. — Čudna slovenščina. »Cillier Zeltung« piše dosledno: »Ccljer Gericht«, »Ljublja-ner Bahnhof«. Sicer je kanibalska slovenščina, a bi nič ne imeli proti temu, ako bi nosil list tudi na Čelu to spakedranko »Celjer Zeitung«. — Radič in tovariši izročeni sodišču. Imunitetni odbor je sklenil izročiti »poslance« Radiča, Srdoviča. Vrtarja. Krstiča in Hrcega sodišču, ker so osumljeni, da so 2a časa mobilizacije prigovarjali voinlrn obvezancem, naj ne slušajo poziva. Zadnja dva sta razven tega obtožena razžaljenja Veličanstva. — Dražba lova. Lov krajevne občine Cerklje se bo v četrtek, dne 5. januarja 1922 ob 10. uri na okrajnem glavarstvu v Kranju soba št. 6 potom javne dražbe oddajal v zakup za dobo od 1. januarja 1922 do 31. decembra 1926. Zakupni in dražbeni pogoji se zamorejo vpcgledatl na okrajnem glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami. — Doseljevanje v Macedohijo. Tukajšnja agrarna direkcija objavlja: Glede doseljevanja v Macedonijo je sporočila agr. direkcija v Skoplju tukajšnji agrarni direkciji, da je zavoljo zime dodeljevanje zemlje naselnikom do marca 1922 ustavljeno. Vsaka pot, v ta namen napravljena, je torej odveč, zlasti še. ker je vedno zvezana z večjimi stroški. Kdor pa sicer želi kakih pojasnil glede kolonizacije Macedonije, ki po dobljenih poročilih zares razveseljivo napreduje, naj jih zahteva pismenim potom, najbolje z dopisnico, od agrarne direkcije v Ljubljani. — Vinjete in kolki na poštnih pošiljkah. Kr. ministrstvo za pošto in brzojav je dovolilo, da se smejo vinjete in kolki Družbe sv. Cirila in Metoda ter Jugoslo-venske Matice nalepljatl na poštne pošiljke. = Koncertna dvorana Filharmonične družbe je zopet prosta in bo v bodoče služila namenu, za katerega je postavljena. Prvi koncert v tej dvorani, odkar je prišla v slovenske roke bo dne 4. januarja /922. Ta dan koncertirajo prof. konservatorija Glasbene Matice vljolinski virtuoz Jan Slais, koncertna pianistka g. Ruža Deylova iz Prage in koncertna pevka g. Marija Rothl-Nostls iz Kočevja. Dne 9. januarja pa nastopi v samostojnem koncertu naš rojak klavirski virtuoz Anton Trost in nje-ova soproga g. Claire Fiedler-Trost. Lju-Itelje glasbe opozarjamo na oba ta dva koncerta, ki se vršita pod, okriljem naše Glasbene Matice in vabimo na številen obisk. K sporedu se še povrnemo. — Darila za rusko deco. Predsedstvu pokrajinske uprave v Ljubljani so poslali kot darila za rusko deco: šolsko vodstvo Sv. Jurij ob Taboru 306 K; manjšinska šola v Ljubljani, Erjavčeva cesta 377 K: gdč. Antonija Milavec, poštna adjunktinja 100 K in neimenovani 300 K. — Nov list. V Beogradu Je začel izhajati nov list pod imenom: »Centralni tr-govački registar«, ki bo točno registriral vsa nova podjetja v naši državi List bo vobče obširen adresar. — Kisik za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22 je preskrbel za obrtnike večjo množino kisika. Interesentje naj prijavijo potrebščine na gornji naslov čimpreie. — Naše društveno življenje in alkohol. Lepo je videti, kako se vsepovsod po naši novi domovini ustanavljajo razna društva, izobraževalna, bralna, pevska, glasbena, telovadna, strokovna, obrtna Itd. To je gotovo lep napredek' po petletnem društvenem mrtvilu. Vendar tudi tukaj treba velike pozornosti, da se taka sama na sebi dobra ln priporočljiva društva ne zlorabljajo v namene, ki bi bili društvenlkom škodljivi. Društva napravljajo veliko sestankov, shodov ter raznih drugih prireditev. V ta namen so sl omislila mnoga društ\a zborovalne dvorane. Mnogokje pa ni takih dvoran in se taki shodi napravljajo po gostilnah, kjer pa se ob takih prilikah žal Ie preveč pije. Kolikokrat se mladeniči ravno ob takih prilikah navadijo pijače. Nismo Sicer tako trdega srca, da bi vsakemu hoteli zameriti vsak kozarec alkoholne pijače, zlasti odraščenim pametnim možem, vendar bi pa bilo želeti, da bi voditelji in to zlasti pri mladinskih društvih tudi na to stran obračali svojo pozornost in skrbeli, da se razne prireditve vrše na prostorih, kjer se ne toči, opojnih pijač. S tem se vzgaja mladina v treznem in varčnem življenju, kar Je za naše mlade ljudi zjasti v sedanjem času odločilnega pomena za življenje. Tako nam bo zrasla naša mladina zdrava na duši ln na telesu in bo sposobna za-važne naloge, ki jo Čakajo v zasebnem življenju. i — Velikodušen dar Sokolh v Kočevju. Mestna hranilnica v Ljubljani je darovala »Odseku za zgradbo sokolskega doma v Kočevju« znesek 500 din., za kar se odsek toplo zahvaljuje. Slovenci v Kočevju nimamo večje strehe za svjdje prireditve, niti jastne telovadnice za »Sokola«; osvojili smo si misel, da sl zgradi »Sokol« svoj ia-sten dom, ki bi bil prdsveten In družaben centrum kočevskih Slovencev. Toda delo je ogromno ln sami nismo kos tej zasnovani nalogi. Obračamo se vsled tega na vse denarne zavode, trgovska podjetja in posamezne rodoljube s prošnjo, da se spominjajo »Sokola« v Kočevju ter mu naklonijo denarne prispevke. »Odsek za zgradbo sokolskega doma v Kočevju.« — Nesreča v rudniku. — 8 rndarlev mrtvih. Vsled vnetja plinov Je nastala v rudniku v Zenici v Bosni velika eksplozija. Poročila pravijo, da le zakrivila eksplozijo malomarnost uprave. Pri eksploziji Je bilo 8 rudarjev ubitih in doslej še ne znano koliko ranjenih. | — Obsojen Nazarenec. Pred vojnim sodiščem v SaraJevem je bil \ obsojen vojaški novinec Pajo Hručižar na dve leti Ječe, ker ni liotel prevzeti orožja In priseči Zagovarjal se je, da spada k verski sekti Na-zarencev, katerim prepoveduje Kristusov nauk ubijati svojega bližnjega. Izjavjl je, da hoče sicer služiti domovini z vsakim delom, samo z orožjem ne. — Obsolen lovski tat. Včeraj se Je vršila pred okr. sodiščem obravnava proti posestniku Fr. Puclherju iz Stičnske okolice radi lovske tatvine. Obtoženca So imeli lovci In domačini že dclj časa na sumu, da , hodi na lov na zajce in Jazbece In da nastavlja zaicem zanjke. Nastavljene zanjke so tudi večkrat izsledili. Vendar premetenemu Puciharju niso mogli 'priti na sled. Eden izmed lovcev, ki je eno uro oddaljen od Puciherja je obdolžil svojega tovariša, ki stanuje pri obtožencu, da je morda premalo pazil Ni Izključeno, kakor Je pristavil t Drobiž. * Tolovajski napad v prodajalni. Te 'dni se je pojavil pred prodajalno »Pe-'tit Parislena« slabo oblečen človek in podal šefu prodajalne pisemski omot, na katerem je bilo napisano: »Daj mi ves denar, sicer streljam!« Ko je trgovec I3ogin dvignil glavo in pogledal prišleca, Je ta oddal že tri strele iz revolverja, pa k sreči ni zadel. Razvil se je obupen boj, v katerem so Boginu na pomoč priskočili raznašalci časopisov ter se je posrečilo obvladati napadalca in ga izročiti redarstvu. Tam Je izjavil, da je bil že večkrat kaznovan radi raz-bojništva, pa se mu je vedno posrečilo pobegniti iz ječe. * Umorila otroka s škarjami. V podstrešju neke hiše v Gradcii je bilo pretečeni teden najdeno truplo novorojenčka, položeno v kovček. Preiskava je dognala, da je 17 letna služkinja Klara Katter v noči od petka na soboto porodila otroka ter ga je takoj umorila. Zločin Je izvršila na naravnost zverinski način. Prer • je otroku grlo s škarami. Pri t_ držala otroka za noge, da je visel glavo navzdol, dokler mu ni popolnoma odtekla kri. Potem je zavila truplo v papir, položila ga v kovček in šla na delo, kakor bi se'ne dogodilo nič. Pri zasliševanju je izjavila, da je že pred porodom sklenila otroka umoriti ter ga potem vreči v vodo. * Slon — valutni Izvedenec. V Budimpešti živi v zoološkem vrtu jako dobrovoljen slon z imenom Hasan. Vedno je bil velik prijatelj otrok tc e je rad Igral z r:'mi. Kdor je hov : . smel je tudi jahati na njem, seveda proti gotovi taksi, ki jo je pobiral slon sam in ki jo znašala zadnje čase eno krono. Pred kakimi osmimi dnevi pa se je slon popolnoma premenil. Nič več se ni igral z otroci in denarja ni hotel več sprejemati. Ko so mu otroci ponudili krono, jo je povohal, potem pa nezadovoljno odrinil. Mislili so, da se je slon naveličal vednega jahanja. Toda čudo! Prišel je v zoološki vrt Amerikanec in poskusil svojo srečo z dolarjem. Slo ; ie dolar z največjim veseljem sprejel. In slon je potem sprejemal vse vrste denar, le madžarske krone je zavračal. Hasanov čuvaj misli, da je temu vzrok to, da se pri novih madžarskih kronah porablja barva, ki ima slab vonj. Mogoče je to res, vendar je pa tudi resnica, da madžarskih kron še sloni več ne marajo. * Nov Izum v Rusiji. Med Petrogradom in Pavlovskim se bo gradila enotračna železnica. Vagoni te nove železnice bodo držali ravnotežje s pomočjo posebnih naprav in sicer avtomatično. Izumitelj tega sistema je ruski učenjak P. Šilovsklj. Družba petrograj-skih učenjakov in inženirjev je izdelala natančen načrt vlaka, tračnic in mostov. Proga bo za 80 odstotkov cenejša kakor dvotračna, potrebovala bo 40 odstotkov manj materijala In 80 odstotkov manj tračnic. Na kurivu se bo prihranilo 80 odstotkov. Hitrost vlaka bo povišana od 150 na 180 vrst na uro. Železnica bo gotova že decembra t. 1. Spomladi ali v poletju 1922 pa bo odprt promet. * Ameriški farmarji kurijo z — žitom. V »The Labour News« je bilo č 11 ati skoraj neverjetno novico, da so i začeli farmarji v okolici Stocktonu v Kausasu kuriti z žitom na mesto s premogom, kec je cena premogu višja ko žitu. Farmarjem ponujajo samo zo centov sa buschit žita, dočjm zahtevajo prodajalci pjomoc* larjev za tono premoga. * Komedija z umetnim zobovjem. Ni dolgo temu, ko je pridrvel v neko londonsko bolnico mlad, zelo prestrašen gospod. Razburjen do skrajnosti je hitel pripovedovati zdravnikom, da je v spanju požrl osem umetnih zob in da že čuti bolečine v grlu in želodcu. Zdravniki so mladeniča natančno preiskali, toda našli niso ničesar. Bolnik pa je vedno nervozneje zatrjeval, da ima zobovje v sebi in da čuti vedno večje bolečine. Med tem pa je eden izmed zdravnikov prišel na izvrstno misel. Poslal je slug ' v bolnikovo stanovanje z naročilom, naj dobro preišče po vsem stanovanju in če najde umetno zobovje, naj se hitro vrne z istim. In res, čez eno uro se je sluga triumfalno vrnil z zobovjem v roki. Zobovje je namreč izpadlo mladeniču med spanjem iz ust in se zamešalo v posteljnino. Hoj je Elsafluid - to se zna! Lebarnap Fellep - Stubica! Proda se: OMARA ZA JEDILNICO z mramorjem in ogledalama, mizo, perilo in obleka (zimska suknla itd.) v dobrem stanju. Naslov pove uprava »Jugoslavije«. PRODA ae TAKOJ POSESTVO V BOSNI, blizu Sarajeva. 2 url z želazniee, na Ivan planini, v kompleksu od 142.173 kvadratnih metrov, z 2 vilama. 1 hišo in gospodarskim poslopjem. Vse zidano. Cena 900.0000 kron. Pripravno za sanatorij za bolne na pljučih. Podrobneje na naslovu Miroslav BayerK Gajret-banka. Sarajevo. — Posredovalcem j S odstotkov provizije. Prodam takoj. 2500 EN BREK POKRIT S STREHO za 7 oseb, se proda pri Andrej Zgonc, gostilna, Cerknica. 2502 NAJCENEJŠE IN NAJBOLJŠE STRUNE za vse Instrumente nudi trafika Modle. Kopitarjeva ulica 1, nasproti Jugoslovanske tiskarne. Narodne pesmi za srednji glas s spremljevanjem kitare. Cena 6 Dim, po pošti 7 Din. 2507 TRI NJIVE V SPODNJI ŠIŠKI ob kamniški progi ležeče st takoj prodalo. Naslov v upravi. 2488 Službe: DOBRO IZOBRAŽEN RUSKI URADNIK Išče boljšega mesta, govori francoski In ruski. Nastopi najraje pri kakem podjetju za risanje In Izdelovanje načrtov. Želel bi hrano in stanovanje v hiši. Naslov: Kojotov, 21. granlčarska četa, Kozaršče, pošta Stari trg pri Rakeku. 2506 IŠČETA SE DVE PRODAJALKI ZA TRGOVINO Z DELIKATESAMI K. Rabus l sin. Zagreb. Nikoličeva ulica 13. STROJNIKA ZA PARNO LOKO-MOBILO iščem. Prednost ima oni, kateri Ima večletno prakso In dobra Izpričevala ter biti mora Izučen klučavničar. Plača po dogovoru. — Parna žaga Franc Ravnikar, Linhartova ulica št. 25. 2494 SAMOSTOJNA KNJIGOVODKINJA, starejša moč. zmožna vseh pisarniških del za podjetje na deželi se sprejme. Hrana m stanovanje v hiši. Nastop takoj ali tekom 'mimlf — Naslov pove uprava lista. Razno: 500 K NAGRADE ki.uda solidnemu trgovcu sobo s posebnim vhodom, meblovano ali nemeblo-vano. Ponudbe na naslov J. Gorlšček. Sv. Petra cesta 6, Ljubljana. 2508 2 MESEČNI SOBI ALI TUDI 1 Z DVEMA POSTELJAMA (lahko tudi nemeblovano) Išče podjetnik, oženjen, brez otrok. On In žena sta ves dan odsotna. Cena postranska stvar. Dopisi pod »Mirna stranka« na Anončno družbo Aloma Companv d. z a m, Ljubljana. 2510 POZOR! Zakal ne zahajamo v gostilno k Jesihu v Spodnll Šiški zraven cerkve, kier se toči pristno vino, se dobi najboljša Jedila ter le točna postrežba. 2509 DOBRO OHRANJEN BENCINSKI MOTOR »Langen & Wo!f« za 4 HP se zamenja ta srednjo stružnico. Motor se postavi prosto na vsako postajo Južne železnice. Ponudbe je staviti na: »Motor-stružnlca« na uprav«1 ništva 2498 STANOVANJE ZAMENJAM! Zamenjam svoje stanovanle v Ptulu obstoječe Iz 2 sob s prltlikaml z enakim v Ljubljani ali okolici; vzamem tudi vsako stanovanje če tudi bolj majhno. Cenjene ponudbe pod št »7«. 2484 VINOGRADNIKI, POZORI Naznanjam vam. da Imam okoli 50.000 trt, vkorenlnjene šmarnice, katere ni treba nikoli z galico škropiti. Deset let garancije. Tone Zagoršek, trtnlčar v Dornavi, pošta Moškanjcl. 2489 m Božična in novoletna darila ^ sl oglejte samo pri manufakturnem oddelku Gospodarske zveze, Dunajska c. 29 na dvorišču. Velika zaloga sukna za moške in ženske obleke in najlepšo izbira vsakovrstnega spodnjega perila za moške, ženske in otrobe. i i • • • • 9 9 9 O • • SlavensHa gradbena družba zo.z. v Ljubljani, Spodnja Siska (Tehnična mm v tovarni Mf) Telefon 180 izvršuje: vse vrste visokih in globokoh stavb, betonske in železobetonske gradbe, vodne gradbe, železobetonske tlačne č^vi do 3 atmosfere tlaka, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, moderne industrijske zgradbe, „silo“, mostne zgradbe. Posebnosti: bijologične in mehanične čistilnice za vsakovrstno industrijo, lesni polnostenski nosilci za shrehe z velikimi razponi do 35 m, lesena in kombinirana skladišča. Izvršitev tozadevnih načrtov in proračunov. Tvrdka LOZAR & BIZJAK LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 20. Priporočata najfinejše tu- in inozemsko sukno za obleke, suknje, površnike, žakete itd., vsake vrste izgotovljenih oblek, raaglanov, zimskih sukenj, površnikov za gospode In dečke, najmodernejše klobuke, čepice, samoveznice, nepremočljive dežne plašče itd. Izdelava oblek po meri v najkrajšem času po najfinejšem kroju. Stremljenje po zadovolitvi vsakega p. n. delojemalca v polni meri. Konkurenčne cene. Konkurenčne cene. III v vrečah in ceie vozove prodala IVANA TREO Ljubljana, Cesta na gorenjsko železnico št, 6 I. Jugoslovanska .tovarna za gumbe in kovinske predmete d. z. o z. Izdelki: Roženi in umetno roženi gumbi (znamka »Gala. iith"), ustnjaki za smotke, svalčice, pipe in čibuke, gumbi iz biserovine (Perlmutter) za perilo. Držaji ga palice in dežnike iz naravnega roga. Telefon št. 6. Bančni konto: Obrtna banka Ljubljana, Poštni ček št Slovenska Bistrica. Tovarna cementa ^idanimost je pričela izdelovati in priporoča: Selektor Portlandcement (Flugstaub) najfinejše zmleto, ne vsebuje nobenega zrna v Portlandcementu, konkurira kvaliteta vsem svetovnim znamkam ter ima garantirano 400 kg pritiska na 1: 3 na cm2. Selektor-Fin - Por-tlandcement počenja vezat v poldrugi uri in zvršuje v petih urah in je za vse železobetonske zgradbe najboljši cement in s tem fino mletim cementom se bode tudi izdelovalcem cementne opeke in sploh cementnih izdelkov zelo vstreglo. Ker se vsled pomanjkanja premoga izdeluje samo mala količina, se priporoča za pravočasna naročila. Ravnateljstvo tovarne cementa, Zidanimost NallepSe darilo za naše gospodinje , • je izvrstno in praktično urejeni za leto Za Jeto 1922 Žepna koledarja Za leto 1922 v dveh lično izdelanih oblikah 12x7 in 6x4 cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Koledarja sta lično vezana in tiskana na dobro , limanem papirju. Naroča se direktno pri Zvezne knjigarni in tiskarni v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. I (» I i 3 sobe s pritiklinami, zračno in solnčho, zamenjam za enako s 5. ali 4. sobami. Oboje v mestu. Dam tudi nagrado. Pismene ponudbe naupravo. POZOR! Najprimernejše in najlepše božično darilo le gotovo prvovrstno dovršena povečana slika. — V izvršitev se priporoča. Prvi domač! zavod ta povečanje slik. fotograflčn! atelije ■t nu. Mlina. Mina alta It. S. Naročila, namenjena za Božična darila se sprejemajo do 15. decembra. Totu putnOal Hijntije oni Zatonita arnik! 1922 Uredila Utva. Izdal ga je pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Cena 30 K. Dobiva se po knjigarnah In pri Jugoslovenskl Matici v Ljubljani, Pred škofijo 21. • z papirjem, knjigarnah In trafikah. £ božične razglednice so umetno Izdelane v raznih m barvah In tiskane na finem Chromo papirju. I V Prof. S. Santet Božične razglednice J 9 9 i 9 I Serija 6 razglednic 2*50 din. Naroča se direktno pri ZVEZNI TISKARN! in KNJIGARNI v Ljubljani, Wolfova utica štev. 1. »•©«- f* - jŠ; ■ feov mfv mr Zb Božič in Novo leto*« kupujte knjige založbe »JUGOSLAVIJE" oziroma »Zvezne tiskarna" na Marijinem trgu št. 8 nasproti Frančiškanske cerkve. Glavni in odgovorni urednik Zorko fakuv Icdain konzorcij dnevnika »Jugoslavija«* Gska »Zvezna tiskarna« v LiubllanL