Poštnina plačana ▼ g*torini.	Posamezna	številka	Din	1.—.
ŠTEV 236.	V	LJUBLJANI,	sreda,	dne	11.	novembra	1925.	LETO	II.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON" ŠTEV." 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ""*'
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
„Edinossdst
Dr. H nčicev odgavr v skupščini.
Beseda dneva je po zadnjih dnevih >Edinost« in napad na njo, obenem pa nam mora postati program, zakaj samo
v	edinosti Jugoslovenov je njih spas.
Dostikrat je žal že kazalo, ko da smo Jugosloveni pozabili na ta program in ni še pozabljeno, ko je grešil proti temu programu Slovenec z vzklikom: Kaj Skader, Koroška je glavno! in ko je zagrešil enak greh Srb z vzklikom: Kaj Koroška, Skader je glavno! In vendar je glavno eno ko drugo, ker eni so interesi vseh Jugoslovenov in ravno tako ne more zadeti izguba Skadra samo Srba, kakor ne zadene izguba Koroške samo Slovenca.
In spoznanje nujne potrebe, da so vsi Jugosloveni edini, je po napadu na »Edinosti prodrlo na vsej črti. Večje demonstracije ko v Ljubljani so bile v Zagrebu in Dalmaciji in samo oster in nagel nastop policije je preprečil, da niso bile enake v Beogradu. Sanvo postranskega pomena je, če ni tudi Beograd demonstriral, ker svoje mnenje je pokazal z vso jasnostjo. Še nikdar ni beograjsko časopisje tako odločno in tako enodušno nastopilo v obrambo pravic tržaških Slovencev ko sedaj. Beseda »Edinost« je tudi v Beogradu beseda dneva, a obenem z njo je beseda dneva tudi edinost Jugoslovenov.
Naj navedemo v dokaz sijajen članek »Politike« s pomembnim naslovom Edinost.
Z ostrostjo, kakršne ni uporabil slovenski tisk za obsodbo fašistovskega napada, komentira »Politika« tržaški zločin in nato pravi:
»Kako bo naše oficielno mišljenje in naše službeno stališče, o tem sedaj ne mislim. Toda prehodil sem ves Beograd m povsodi, povsodi, povsodi sem slišal samo glasove, v katerih je drhtelo ogor-<eiije. V tej deželi se vendarle mrzi nasilje. Vsa zgodovina Beograda je revolucija proti njem. In dalje: Beograd ima lahko razna politična mišljenja, more biti cepljen na stranke in razrede in ni treba, da b. b.la ta razbitost vedno simpatična, mišljenje ni vedno izraz rase toda Beograd ima eno nacionalno zavest! 0n je nosilec te zavesti in sedaj teni bolj, ker se čuti Beograd kot prestolnica cele države. To ni Več želja, to ni samo geografično dejstvo, to je stvarna či-njenica, ki se v tem času trenutne izkušnje najbolj občuti po ogorčenju, ki je objelo prestolnico.
In ta edinost, ki jo danes čuti prestolnica z vso državo, je morda ena najmanj zaželjenih posledic fašistov, izzivanja.
Srečam starejšega gospoda, uglednega moža predvojne Srbije. Takoj smo pričeli govoriti o človeku z mladim levom. (Tako se je namreč dal Mussolini ope-tovauo slikati. Op. ured.)
liub ^a’ ^usso^n’ vidi, da smo miro-dim,?1 iU da smo vse sile napeli, da ure-
0	_sv°l° hišo. In vidi, da nam to celo
•	Polagoma sicer, loda sigurno. In za o nas oce fašizem izzvati in nas podjarmiti sedaj, ko smo še utrujeni od dosedanjih naporov. Vidim samo eno in to me tako veseli, da sem g. Mussoliniju celo hvaležen. Za mojih dni smo gledali na naš jug in Skader in samo to nas je bolelo. In vidite, danes, jaz, ki sem sama ; prošlost, gledam tja na zapad in iskreno j čutim, da je tudi to moje. In če so vsled , nasilja ogorčeni Slovenci, naj se tolaži- | lo: tudi mi stari Beograjčani, katere so ! obtoževali za časa pariške konfererfce, ne čutimo za Reko in Istro, tudi mi s]m» danes skupno z njimi. In zapomnili fi bomo besedo »E d i n o s t«, ki prihaja iz Trsta že drugič k nam ...
Beograd, 11. novembra. Za včerajšnjo sejo skupščine je vladalo veliko zanimanje. Vse galerije so bile polne, poslanci zbrani skoraj polnoštevilno. Po izvršenih formalnostih je odgovarjal na interpelacije zaradi napada na »Edinost« dr. Ninčič.
Dejal je, da dokazuje napad na uredništvo ; Sere« in razna stanovanja Italijanov, d« tržaški izpredi niso imeli posebnega namena proti Slovencem. Mussolini sam je bil proti izgredom in 27 fašistov je bilo v Trstu aretiranih. (Smodej. Vsi so izpuščeni.) Odškodnine on ne more zahtevati, ker gre za italijanske državljane in bi pomenil njegov nastop vmešavanje v notranje zadeve Italije. Če
se obsoja tržaške dogodke, potem je treba obsoditi tudi zagrebške. (Hrupen ugovor.) Naš narod je hraber, toda miroljuben. V našem interesu je, da živimo z vsemi narodi, zlasti pa s sosedi v miru.
Po dr. Ninčiču so govorili interpelanti. Vsi so odklonili njegova izvajanja ter izjavili, da se z odgovorom ne morejo zadovoljiti. Skupščina je njihovim izvajanjem mestoma burno pritrjevala. Nato je bil z veliko večino glasov sprejet prehod na dnevni red.
Ni razveseljiv odgovor dr. Ninčiča. 'Poda protesti ne pomagajo, temveč samo delo. Vsi na delo za konsolidacijo Jugoslavije, pa bo mogel njen zunanji minister govoriti tudi drugače.
Sep mimstrskegi svete.
»UŽALJENI« ITALIJANI ZAHTEVAJO NOVA ZADOŠČENJA. — ZAGREBŠKI VELIKI ŽUPAN UPOKOJEN. — SLADKORNA TOVARNA NA CUKARICI PREŠLA POPOLNOMA V DRŽAVNO LAST.
Beograd, 11. novembra. Seja ministrskega sveta se je bavila v glavnem z vprašanjem zunanje politike m sicer z dogodki v Italiji, ki so našli pri Slovencih in Hrvatih velik odmev. Pravijo, da se Italija ne more zadovoljiti z izjavo naših organov: poslanika v Rimu g. An-tonijeviča, velikega župana in policijskega šefa v Zagrebu, temveč da je Italija baje zahtevala, da se izvrše gotove mere. Ta verzija je zaenkrat še samo predpostavka, toda predpostavka, ki je najbrže postavljena na pozitivno pod--lago.
Zanimivo je, da je bil za časa seje vlade dr. Ninčič dvakrat v dvoru. Prvič je bil v avdijenci od 16.45 do 17.15, drugič pa od 20. do 20.30. Vlada je skleni-
la, da se zagrebški veliki župan g. Tre-ščec takoj upokoji. Njegove agende bo prevzel najstarejši uradnik.
Po izjavah merodajnih krogov stopajo cdnošaji do Italije v normalno fazo in se pričakuje, da bo spor v kratkem času izravnan.
Na seji so razpravljali tudi o notranji situaciji. Pravni minister je poročal o odkupu tvornice sladkorja na Čukarici. Sklenjeno je bile, da tvornica popolnoma preide v državne roke in da se izplača delničarjem 14 milijonov dinarjev, kakor je to ocenil posvetovalni odbor pravnega ministrstva. Finančni minister je pooblaščen, da izroči skupščini zakonski načrt o neposrednih davkih.
SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA.
UPRAVIČENA ZAHTEVA HSS.
Beograd, 11. novembra. Na seji zakonodajnega odbora, na kateri bi imelo priti do konstituiranja, je bilo mnogo burnih scen. Prišlo je do prerekanja med vlado in opozicijo glede zahtev, ki so jih stavili radikali in radičevci, da se mesto onih članov, ki so postali ministri (dr. Šuperina in Simonovič), pokličejo njihovi namestniki, ki so jim sledni na kandidatni listi, katera je bila svojčas predložena v skupščini.
Debata je bila prav živahna. Najbolj zanimivo pa je bilo, da se sploh ni vedelo, kdo je član odbora. Radikali in radičevci so predložili akte, v katerih so zahtevali, da zasedeta prazni mesti po en radikal in radičevec. Nastal je velik škandal. Iz vrst opozicije so se culi klici: »To ne more biti!« Na vprašanje »Zakaj?« je bilo več sentimentalnih odgovorov. V debato sta posegla dr. Pivko in Žanič. Nato je radičevec B a n k o v i č v motiviranem predlogu
zahteval, da se seja odgodi, dokler ne pride do sporazuma in se ta vprašanja ne reši v plenumu. Z zelo stvarnimi argumenti je posl. Bankovič dokazal, da mora imeti vsaka skupina po poslovniku svoje zastopstvo v zakonodajnem odboru in sicer po razmerju svojih članov. Med drugim je dejal, da se je volitev udeležilo samo 26 poslancev HSS, 30 poslancev pa ni volilo, ker je bilo 6 mandatov uničenih, 24 pa jih je bilo postavljenih ped anketo. HSS trpi vsled tega veliko škodo. Najpravičnejši način bi bila sprememba poslovnika. Zato pred-laga, da se diskusija odgodi. Krivično je, da ima klub, ki šteje 57 poslancev, v zakonodajnem odboru samo enega zastopnika, medtem ko imajo zajedničarji, katerih je desetkrat manj, kar tri za-st°Pnike. Govorili so še posl.: Milorad Vuii«č, Vasa Jovanovič, federalist Du-ljevič in drugi. Končno je bila seja prekinjena, ne da bi prišlo do soglasja. Že dobro znani zajedničarski poslanec Zanič pa se je na koncu seje le odrezal, rekoč: »To vam je bil lep Biirgerabend!«
Pridemo pred skupščino in sestanemo se s skupino radičevskih poslancev.
Mi morda ne bomo manifestirali po ulicah. Nismo tega vajeni... Toda tudi druga pota so za ogorčenje ...
Do nas prihajajo mnogostranski udarci kladiv s stavbe, ki je med skupščino in vojnim ministrstvom. Ogromna stavba se gradi. Stari gospod se ustavi pred zgradbo generalnega štaba in reče:
To treba solidno zgraditi — in me pogleda z zadovoljnim in pomenljivim nasmehom. Solidno in disciplinirano!«
Razstanem se od starega gospoda in rečem kot svoj odgovor samo eno besedo:
Caporetto!
Beograd se je v resnici približal svojemu Jugu ... [n to je, kar g. Mussolini najbrže najmanj želi.«
Dvakrat je bila »Edinost« beseda dneva, naj postane, tudi edinost z malo začetnico simbol našega dela. Nasilje fašistov je združilo nas in Beograd v enakem čustvovanju za brate tani preko, naše delo pa naj poskrbi, da bo ostala ta edinost večna.
To delo naj bo naš odgovor na tržaške j dogodke in dali bomo najbolj pravilen odgovor. Vsak drug odgovor pa opustimo, ker bi škodovali le sebi!
-mrska
Pariz, 11. novembra. Po službenih informacijah sovjetskega poslaništva v Kopenhageiiu so pogajanja, ki so se vršila dalj časa med zastopnikom sovjetskega poverjeništva za zunanje zadeve Litvinom iu turškim poslanikom v Moskvi, zaključena. Do sporazuma je prišlo v vseh vprašanjih, ki so bila sprejeta v diskusijo. Sovjetska in turška vlada sta se na podlagi tega sporazuma vzajemno obvezali, da bosta pristopili k ureditvi vseh problemov centralne Azije v duhu sovjetske politike. V prvi vrsti bosta obe vladi zavzeli identično stališče v vprašanju rešitve mosulskega spora. Sporazumno pa bosta nastopili tudi v ocenjevanju problemov Locarn-skega sporazuma. Ruska vlada je obljubila Turški, da bo podpirala nacionalni turški pokret, turška vlada pa je obljubila, da bo podpirala sovjetsko politiko v Orientu.
London, 11. novembra. Današnja Times« poročil, da je francoska vlada izdelala načrt o razorožitvi, ki bi bil obvezen za vse države. Načrt so pregledali znameniti vojaški in politični strokovnjaki. Francoska vlada bo v kratkem predložila načrt Svetu Zveze narodov.
Na podlagi francoskega načrta se bo razorožitvena konferenca, ki jo bo sklicala Zveza narodov v najkrajšem času, držala istih principov, kakor jih vsebuje ta predlog.
I
DR. ANDJELINOVIC V AVDIENCI.
Beograd, 11. novembra. Nar. posl. dr. Andjelinovič je bil včeraj sprejet v avdienco, ki je trajala poldrugo uro. Avdienca je imela političen značaj. Dr. Andjelinovič ni hotel dati o avdienci nobenih pojasnil.
BAVARSKI MONARHISTI PRIPRAVLJAJO državen Udar.
Berlin, 11. novembra. Vladni krogi so zelo v skrbeh, da bi moglo priti ob priliki sedeniletnice proslave weimarske ustave do večjih nemirov. Vlada je prejela iz Bavarske poročila, po katerih se bavarski monarhisti pripravljajo na puč, ki bi bil sličen onemu, katerega sta organizirala Ludendorff in Hittler. V zaroto je vpleten tudi princ Rupreht Bavarski.
Kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, je princ Rupreht na intervencijo grofa Sodena in generala Molla pred par dne-
vi	dospel na Bavarsko ter posetil komandanta monakovske posadke. Obiskal je tudi višje funkcionarje deželne vlade. Omenjena trojica je predlagala, da se Bavarci odločijo za monarhijo in da se čim prej izvede državni udar. Večina poveljnikov in vladnih funkcionarjev je na predlog pristala. Celokupni tisk napada zelo ostro princa Ruprehta in poudarja, da je le on odgovoren za priprave novega državnega udara.
CHAMBERLAIN O LOCARNSKI POGODBI.
London, 11. novembra. Na banketu, ki ga je priredil londonski župan, je zun. minister Chamberlain izjavil pred člani diplomatskega kora, da predstavlja konferenca v Locarnu začetek velike akcije, ki jo bodo izvajale vse države v cilju, da se zasigura delo miru. Prepričan je, da bodo vse države ratificirale pogodbo, ki je bila sklenjena v' Locarnu; kajti nobena teh držav ne bi mogla prevzeti odgovornosti za slučaj, ako bi bila ona vzrok neratifikacije Locarnske pogodbe.
Dunajsko pismo.
Hrvatsko društvo >Prosvjeta« u Beču je e<tino jugoslovetisko društvo iz predvojne dobe. To je povsem demokratično društvo, v katerem imajo zatočišče tudi naši obrtniški in delavski krogi. — »Prosvjeta« ima izboren tamburaški zbor, lepo knjižnico in prireja lepe zabave, o čemer sem že poročal. — Dne ti. decembra t. 1. proslavi tridesetletnico svojega obstanka s koncertom v dvorani Ge-vverbevereina, 1. Eschenbacfigasse 11 (šesti vhod od Ringa). Ta tridesetletnica se bo vršila pod pokroviteljstvom poslanika SHS.
Udruženje »Sloga« Srba, Hrvata i Slove-naea je priredilo v četrtek 5. t. m. »svečano otvorenje« v veliki dvorani češkega Narodnega doma (Hotel Post).
To je akademsko društvo, ki je nastalo na razvalinah društva »Triglav«. Ta Triglav je imel nesrečno ime in nesrečne ustanovitelje in glavne sodelavce — namreč Slovence. Kar diši po slovenstvu, to je zapisano smrti, proti temu je takoj — bojkot. In tako se je moral Triglav vedno boriti za svoj obstanek. Triglav« je nastopal tudi pri drugih prireditvah, ali zagrešal je netaktnost, da je prepeval tudi lepe slovenske pesmi, ki so sicer imponirale, ali vzbujale zavist. In »Triglav je moral propasti. — Ali bo imela Sloga več sreče? Dvomim! »Svečano otvorenje« je bilo v vsakem oziru siromašno in ne vzbuja dobrih nad za bodočnost. Ako na »svečano otvorenje ni došlo niti štirideset akademikov, kako bo šele v prihodnje?! — Češko in SHS poslanstvo in oba konzulata so dali lepo število gostov, naša kolonija pa je bila slabo zastopana. Kako tudi, ako niti vsi oficijelni krogi niso bili povabljeni. Prireditelji n. pr. menda niti ne vedo, da je v^ Hof-burgu delegacija SHS za delitev železniškega materijala! — In spored? Za »svečano otvorenje', bi bilo treba vendar nekaj boljega prirediti! Pa breztaktnosti tudi ni treba uganjati. Da smo Slovenci vedno le nekak privesek, to čutimo že dolgo; samo radi lepšega, radi iormalnosti še imenujejo oni repek: »i Slovenaca«, a potem konec, Slovenec samo še plačaj in molči, pa hvali vse, kar ti nudijo, pa naj bo še tako zanič! — Predsednik je prečital slavnostni govor, isto tako g. tiskovni referent poslanstva govor o »naraštaju rada«
—	in čujte! —■ oba sta imenovala le srbsko »Zoro in hrvatskega »Zvonimira« iz predvojne dobe, a zamolčala sta najstarejše, največje in najbolj delavno društvo — »Slovenijo, ki nam je dala celo vrsto narodnih delavcev, pisateljev, pesnikov itd. — Slovenci imamo bogato glasbeno produkcijo, naše pesmi so sposobne tudi za muzikalni Dunaj, a prezrli so vse! Pač pa so otvorili »Slogo Srba-Hrvata-Slovenaca s prologom iz »Ba-jazzo«, povrhu še z arijo iz »C.armen«, a za 'to sta morala priti dva operna pevca, g. Jazbec iz Zagreba in g. Markovič iz Beograda. Prvi je še rešil čast glasbenemu delu tega
Na Dunaju, 7. nov. 1925.
večera, drugi pa bi bil čisto lahko ostal doma. Prvi je zapel še romanco iz opere »Zrinjski ter ljubko pesmico »Zelena je livada«, ki jo je zložil spremljevalec na klavirju L. F. Ste-panov; drugi je zapel istega skladatelja »Chanson d’ amour (zakaj francoski naslov!). — Koncertna pevka g. Pucek-Kraus je zapela šest drobkanih pesmic, ki so vse enako primitivne in neznatne. Spadale bi morda v kak obsežnejši spored, da se pokaže tudi tista svojstvena srbijanska narodna pesem, a za »svečano otvorenje je treba že nekaj več pokazati — na Dunaju, ako nočemo pričati revščine na glasbenem polju. Bajazzo in Carmen pač ne moreta nadomestiti nič takega, kar imamo — svojega in res lepega! Ga. Pucekova utegne imeti lep glas' in dobro šolo, a tega ni mogla pokazati s tistimi monotonimi popevkami, ki so po vrhu vse jed-nake! — Gosli bi bile lahko izostale! Smo na Dunaju in tu je treba že nekaj več znati, zlasti pri taki svečani otvoritvi! — Da končam: Po koncertu sami hotentotski plesi Shimmy, Blues, Foxtrott, katerim (Dunaj že napoveduje boj! Vmes šestkrat koTo, ki ga nihče ne zna plesati. Tisto brcanje po parketu, niti dva enako, pa dela na D. smešne nas in naše kolo. Tisto, kar ta naša gospoda pleše za — kolo, je vredno Shimmija naj-gorše vrste! Ako že mora biti kolo, bodi to enkrat, takrat bolje — in konec. Ne upam se zapisati, kako je pred 4 leti imenoval francoski dostojanstvenik tisto cepetanje, ki so ga (v hotelu Continental!) naši imenovali »Kraljevo oro«.
*
V	Jugoslaviji obetajo znižanje železniških tarifov! Skrajno je to potrebno. V zadnjih 14 mesecih je dinar poskočil za 45 odstotkov in s tem so postale vse cene previsoke^ Seveda so previsoke tudi vse davščine! — Za zgled naj n. pr. povem, da znaša vožnja z Dunaja v Trst preko Pontebe manj nego z Dunaja v Ljubljano! — Vožnja III. r. z Dunaja v Trst iii II. r. parobrod v Dubrovnik stane Š 125.35, ista pot preko Sušaka pa Š 190.18. — Tovor-nina za 100 kg Dunaj—Pančevo stane Din 31, z Dunaja v Brailo pa le Din 25.25. Tudi tovornimi do Sušaka je višja nego v Brailo ob Črnem morju. Kako je mogioče pri takih razmerah obrniti tranzitni promet preko ozemlja SHS?!
Goriški Slovenec Katnik je ustanovil na D. Turistiški biro«, o katerem sem žejto-novno pisal. Bojim se, da mož ne vzdrži v takih nezdravih razmerah. Kljub vsemu temu se mu je posrečilo napotiti cele družbe potnikov preko Jugoslavije. Dal je državi SHS velike dohodke, a sam nima od taro nikake podpore. Sam naj dela in gara, sam naj nosi ves riziko, a država SHS bo samo inkasirala!
—	Bojim se, da g. K. podleže vabljivim glasovom Italijanov, da opusti tako konkurenco! Nikdar več takega biroja na Dunaju!
A. G.
fičerin o 8 alkanu in Jugoslavi i
Po časopisnih vesteh je dal Cičerin dopisniku »Revue des Balkans , dr. Braunu sledečo izjavo o sovjetski politiki do Balkana .in Jugoslavije.
»Morem Vam potrditi, da zasledujemo do balkanskih držav samo politiko mirnega *hli-žanja in da ni nikdar mislila sovjetska vlada •na boljševiziranje Balkana. Res je, da In pomenilo, da se odrečemo svojim načelom, ce bi tajili, da ne bi radi videli, da se na Balkanu ustanovi sovjetska vlada v balkanski con e deraciji. Toda mi računamo na evolucijo n ne na zlato, kakor nas krivo de ze,
»afflttgg1? t1:
vjetske vlade, ki ni v nje niti najmanj Sana. Bolgarski komunisti so-sami nas deželi in črpali so svojo silo iz ijaciona organizacijski nimajo nič skupnega s sovje -sko vlado. Morem vam potrditi, da ni mu eden od udeležencev pri atentatu na kale" , dralo nikdar dobil nobenega denarja niti o< nas in niti od lil. internacionale, ki je po-polnoma neodvisna organizacija od sovjetske vlade.	.
Sicer pa bomo v kratkem pričeli pogajati
Inž. M. Klodič:
I se z Bolgarsko za obnovitev diplomatskih in i gospodarskih stikov, temelječih na medseboj-i ni obvezi nevmešavanja se v notranje posle | vsake države. Potreba zbližanja med nami in i Bolgarsko je evidentna; ne samo za prijatelj-1 stvo med obema narodoma, temveč tudi za , balkanski mir, ki se nahaja, ne vem zakaj,
; pod stalno ugrozo neke imaginarne boljševistične nevarnosti.	.
S kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev nimamo nobenega spora in nadejamo se, da bomo mogli v kratkem vzpostaviti iskrene in oficielne odnošaje med Moskvo in Beogradom Ruski narod je bil vedno proze! z najbolj bratskimi čustvi do srbskega naroda. G. Pašič je velika osebnost ne samo za Srbe, temveč za vse slovanstvo. V ostalem pa imamo utis, da je kljub videzu militaristične m i policijske države, kraljevina Srbov, Hrvatov i in Slovencev najbolj demokratična država v
^Lansko leto nas je obiskal g. Radie. Odkrito povedano: nismo verjeli, da je hrvat-ski voditelj v resnici pridobljen za nase ideje. To pa nas ni niti najmanje motilo, ker nismo imeli namena, da napravimo iz njega agenta
za komunistično propagando v Jugoslaviji.
Naši odnošaji z Rumunijo so dobri. Mogli bi biti bolji, če bi Rumunija razumela, da je Besarabija ruska zemlja. Toda bodite pomir- | jeni. Ne bomo šli zaradi Besarabije v vojno z Rumunijo. Čakali bomo, da nam jo Rumu-nija sama vrne, ko se bo prepričala, da bi ji Besarabija prinesla samo škodo in skrbi.
Šel sem v Varšavo, da osebno razložim novo politiko zbližanja z vsemi sosedi. Rad bi šel tudi v Bukarešto, Beograd in Sofijo, toda zdi se mi, da so v teh državah duhovi še razburjeni proti sovjetom, pa čeprav ti niso dali povoda za taka čustva.
Tako Cičerin in mnenja smo, da more njegove izjave biti vesel vsak Jugosloven. Rusija nam ponuja prijateljsko roko in če je bilo že preje napačno to njeno ponudbo prezreti, tedaj je sedaj, po tržaških dogodkih, naravnost zločin ne sjirejeti prijateljske ponudbe.
In zato pravimo: Sovjeti gor, sovjeti dol, faktično so komunisti predstavniki ruskega naroda in s tem narodom moramo živeti ne samo v prijateljskih odnošajih, ampak naravnost v zavezniških odnošajih.
Zato priznajte sovjetsko vlado in obnovite z njo diplomatske odnošaje.
Politične vesti.
)
= Naš konzulat v Zadru napaden od fa- ] šistovske tolpe. Po vesteh, ki so prišle iz zanesljivega vira, ki pa še nišo uradno potrjene, je bil v Zadru napaden naš konzu- j lat od fašistovske tolpe. Prirejene so bile 1 velike demonstracije in po nekaterih vesteh je bil naš konzulat demoliran. Upamo, da ta vest ne odgovarja resnici in da fašistovska tolpa ni zagrešila tudi tega zločina.
= Ostre odredbe zaradi zagrebških demonstracij. Kakor se z dobro informirane strani trdi, bodo pozvani na odgovornost vsi policijski organi zaradi zagrebških demonstracij. Ni izključeno, da bo moral odstopiti tudi veliki župan, če bi se izkazalo, da ni poskrbela policija za dovoljno kontrolo dogodkov.
—	Pravilen odgovor. Kakor poroča »Politika se je italijanski poslanik general Bo-drero pritožil pri zunanjem ministru proti jugoslovenskemu tisku, da piše la silno ne-prijateljsko proti Italiji. Nato je odgovoril — po »Politiki' dr.. Ninčič poslaniku: »Naš tisk je svoboden in pisanje listov je v skladu s čustvom in razpoloženjem širokih narodnih množic. — Odgovor dr. Ninčiča toplo pozdravljamo z željo, da bi bil tudi v drugih prilikah naš zunanji minister enako energičen. '
= Zanimanje tujih diplomatov za naše odnošaje z Italijo je zlasti poraslo po zažigu italijanskih zastav v Zagrebu. V tem oziru so se informirali pri zunanjem ministru poslaniki Anglije, Amerike in Nemčije. Odgovorjeno jim je bilo, da imajo dogodki le lokalen pomen in da so obe vladi odločeni, da poravnata konflikt mirno. Nemajhno pažnjo je zbudila- avdienca ministrskega predsednika Pašiča. Avdienca je trajala poldrugo uro. Pasi ni povedal Pašič ničesar o avdienci, se vendar splošno sklepa, da se je govorilo v zvezi z zunanjo situacijo tudi z nameravano rekonstrukcijo vlade, s katero bi se utrdili odnošaji med obema vladnima strankama.
•	_	(jkoli atentata na Mussolinija. Veliki
nemški listi kakor »Berliner Tageblatt«, »Vossische Ztg.-, da socialističnih niti ne* omenjamo, pišejo, odkrito, da je treba počakati na pozitivne podatke, predno se more. verjeti uradnim vestem o nameravanem atentatu. Zadnje vesti kažejo, da je opreznost nemških listov zelo na mestu. Fašistovski listi so kovali kapital iz tega, ker je bivši poslanec Zaniboni navedel pri najetju hotelske sobe napačno ime. Izkazalo pa se je, da je bilo to nujno potrebno, ker v Rimu opozicio-nalni poslanec sploh ne dobi sobe v hotelu. Nadalje se je trdilo, da je bil avtomobil Za-nibonija pripravljen za beg in da je bil založen s hrano ja več dni. Tudi to se je izkazalo za neresnično. Šoferja sploh ni bilo pri avtomobilu in hrane ni bilo v avtomobilu niti za pol dneva. Tudi bencina je bilo mnogo premalo za daljše potovanje. — Sedaj je tudi pojasnjeno, zakaj je bilo demolirano uredništvo tržaške »Sera«. Poročilo o nameravanem atentatu na Mussolinija je namreč sti-
lizirala Sera tako, da se je moglo sumiti, če ni bil atental na Mussolinija delo policije. Resnica bode v oči, kakor pravi pregovor in zato demoliranje »Sere-.
= Volilni boj na Češkoslovaškem. Med nemškimi strankami je še vedno močno gibanje za enotno nemško fronto, pa čeprav so se vsa tozadevna strankarska pogajanja ponesrečila. Sedaj predlaga profesor dr. Kick volilcem, da zahtevajo pred volitvami od nemških kandidatov obvezno izjavo, da bodo po svoji izvolitvi stvorili skupno nemškd fronto. Poleg tega bi morali volilci sestaviti poseben odbor, ki bi zastopal vse organizirane in neorganizirane volilee. Ta odbor bi bii nekak narodni aeropag in bi imel avtoritativen namen. Mislimo, da se bo predlog dr. Kicka ravno tako malo uresničil, ko pa še tem bolj utemeljena zahteva po slovenskem Narodnem svetu. Volilci so pač povso-di enaki. Imajo pravzaprav vso moč v rokah, toda izroče jo vedno tistemu, ki jih najbolj vleče. Da bi si sami zadržali politično moč, ni mislili. — Ker je agitacija nemških komunistov precej močna, je prišel nemškim socialnim demokratom na pomoč dr. Bauer z Dunaja. Priredil je celo vrsto shodov, na katerih je ostro nastopal proti komunistom. Med češkimi strankami so zlasti agilni agrar-ci in narodni socialisti ter si eni ko drugi obetajo velik uspeh. — Po vesti lista »Narodni osvobozeni se sestane nova skupščina dne 30. novembra. Ker čaka parlament cela vrsta nujnih predlogov, je verjetno, da se skupščiha tedaj resnično sestane.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
1) r a m a :
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda, 11. nov. »Za narodov- blagor-, premi-jera. Red A.	...	r. , T,
Četrtek, 12. nov. »Zimska pravljica - Red B. Petek, 13. nov. »Za narodov blagoi . Red C. Sobota, 14. nov. ob 5. pop. »Ifigenija na 1 av-ridi . Dijaška predstava. Izven.	_
Nedelja, 15. nov. ob 3. pop. »Krpan mlajši ■ Izven, — Ob 8. zvečer »Periferija«. Izven. Ponedeljek tli. nov. zaprto.
I
Opera :
I Sreda, 11. nov. »Manon . Red C.
; Četrtek, 12. nov. zaprto.
! Petek, 13. nov. Mrtve oči . Red D. i Sobota, 14. nov. »Povratek«. Red F.
1 Nedelja, 15. nov. ob 3. pop. »Netopir . Ljud-j ska predstava pri znižanih cenah. Izven.
I	Ponedeljek, 16. nov. »Don Juan . Red A.
i	Ljubljanska opera. V nedeljo popoldne so
z eiiako lepim in dobrini uspehom kol pr*
‘ prejšnjih predstavah peli Massenejevo opero ! »Manon .. Odlikovala sta se zopet g- Banov«-i in ga. Lovšetova, posebno v sceni pred »e-j mmarjem, v katere ljubeznivo glasbo so 1 hvalevredno, posegale nove orgije	P
t dlSCe ni bilo polno. Menimo, nuj uprnvn že
'sredi tedna"po' 'Časopisju obvesti, da bo ?'
! nedeljo popoldanska predstava in gotovo bo i došlo mnogo gostov iz dežele, ki ne morejo J k večernim predstavam zaradi neugodne ; zveze z vlaki. Morda bi kazalo v nedeljo za-: raditega prirejati v operi le popoldanske predstave.
Deu Juan. Lansko leto je ta uvaževana Mozartova opera nekam naglo izginila iz re-pertoarja. Letos sta jo nanovo naštudirala g. višji režiser Šest in g. kapelnik. Štritof. Med solisti je bil predvsem nov kreator naslovne vloge Don Juan g. Balaban, ki je bil v igri vseskozi dosleden, v petju izvrsten. ,Z g. Betettom, ki je zvitega Leporella sijajno podal sta bila oba predmet prisrčnih ovacij tudi na odprtem odru. Donim Ana g. Vike čatetove je bila simpatična, ga. Lovšetova, gdč. Thalerjeva. gg. Kovač in Zupan — vsi dobri in miljeju primerni! Izpremembe od lani so v dobri novi uprizoritvi, glasbeno vodstvo v sigurnih rokah g- Štritofa.
Premijcra Cankarjeve komedije »Za narodov blagor«, ki je bila zaradi obolelosti g. Pečka odložena, bo danes, dne II- t. ni. ob osmi uri zvečer v ljubljanskem dramskem gledališču. Režira g. Skrbinšek. Igrajo: p. n. gg. Ščuko — Skrbinšek, Gornik — Levar, dr. Grozd — Cesar, Katarina — Juvanova, Ma-
Železniška *ve*a Slovenije s Sušakom.
IProee- Kočevje-Stari trg-Lukovdol-(Vrbovsko)-Srpske Moraviee. Črnomelj-Vinica-Lukovdol in Sevmca-Št. Janž.)
Promet na novi železnici delimo lahko na lokalni promet in tranzitni pormet. Zadnji pojde v dveh smereh, mei .in	n„kai oroti Splitu. Pri obeh smereh bode
Pr° 1 i 'domač en del pa inozemski promet. Kar se lokalen del domač, en nei pa najsigurnejše, ako ga smatra-
nega Pomete tiče, pojdi»	.pujskih ielez.iicah (Ljubija-
srjsrsjssr K”«, v* >•	*■»'*-»-
**£SS**0 M*** .~.-po»ir,lo ..1.1...
1923 v lokalnem prometu skupaj okroglo 288.000 t, to se pravi, dospela in odšla je ta množina na po t j .	.
bodisi iz postaj ali na postaje izven nje ali j®8*1	.	,
postaj na lastne postaje. V tej množini iznašata les 130.000 t., premog pa 100.000 t.	-i„„i.„
lug. Anton Šivir pravi v svojem že navedenem ela v »Šumarskem listu« od 1. III. 1922 glede lesne trgovine oh naši progi sledeče:
a) Ta železnica otvorila bi neposredno 8145 ha gozda in 11.730 ha več ali manj z lesom obraščenih pašnikov. Na teh se pridobiva na leto okroglo 33.000 plrn lesa, poleg tega je kakih 1000 plm rezerv čez normalno zarast ohranjenih. Od te množino moglo bi se vreči na trg, eventualno tudi izvažati na leto okrogjo 3000 plm mehkega lesa in okroglo 12.5110 plm izdelkov iz trdega lesa, ki obstoja po veliki večini iz bukovine, porabne deloma za tirne pragove, oglje
^b) Nadalje pride v interesno slero te proge posredno
k.» 342.1 to »-top
, ttni    '»
mehkega in 3500 plm trdega lesa.
c) Novomeški in krški okraj bi utegnila mesto po daljs. progi preko Karlovca, spraviti na novo progo na leto kakih 12JKK) plm mehkega in 20.000 plm trdega lesa ter tarasno obstoječo rezervo kakih 70.000 plm bukovine.
d) na hrvatskom ozemlju gravitira 2300 ha gozdov na to železnico. Ti gozdovi bi dali letno 4o00 plm večinoma
mehkega lesa za eksport. ....	,	•
c) Za gozdove p« Gorjancih bi se moralo izgraditi progo Brežice—Novo mesto, po kateri bi pnslo letno kakih 20.000 plm trdega lesa in kakih 100.000 plm rezerv v svet.«
Les pod c) gotovo ne bi šel preko proge kočevje-Brod na Kupi—Brod Moraviee, ako bi se ta gradila, ker je pot čez Karlovac bližja. Obratno je bolj verjetno, da pojde namreč veliko kočevskega lesa, ki bi sicer šel čez Brod na Kupi,
na našo progo.	.	.	..	.	,
Gotovo dobi lesna trgovina tudi glede množine pod c) in c) z dograditvijo naše železnice nov razmah, ravno tako tudi ob dolenjskih železnicah sploh.	Tudi proga	.	evniea
št. Janž bode spravila precej lesa v	svet.
Na podlagi teh podatkov more	se Pron?®‘*
naši progi ceniti približno na 7000 vagonov letno	ali	Ol	va-
gonov dnevno, kar bi torej odgovarjalo z vično dolžino železnice razmeram na dolenjs h iznicah.
Glede premoga bi bilo omeniti, da pojde viliki del namesto čez Grosuplje po novi železnici v	tfJjo
smemo uračunati; kar bi bilo novi progi v dobitek, bi bilo obstoječim v izgubo. Pač pa si smemo osvojiti naravni raz-
± rfssra « ?. -;»*= su& •
Pr°gAko vzamemo kot celi naraščaj produkcije že v prvih
, letih 50.000 t naši progi v prid. to	t	razmeram	na
I pa odgovarja * ozirom na dolžino prog
dolenjskih železnicah. Toliko glede glavnega blaga, ki izda
dve tretjini vsega prometa.
Glede ostalega blaga z mirno vestjo tudi lahko vzame"* podobne razmere kakor na dolenjskih železnicah. O no' možnostih razvitka prometa zaradi eksploatacije prem°£ pri Nemški loki. rude. v poljanski dolini, ozirom na mogo nost gradbe električnih central v kolpski dolini, morebiti novih industrij ob novi železnici, niti ne govorimo	^
Tudi glede lokalnega osebnega prometa bodo P®®" kij, razmere na nori progi gotovo podobne onim na <|“le 1II10-želcznirah. Pri takem skupnem lokalnem prometu 1	ki|0.
ralo letno prevoziti približno 35.000.000 brutotonsk.b ^ metrov, po analogiji pri dolenjskih železnicah- olI,cni večinoma na Sušak in to po obstoječi železnici- ^ po,nagi nadaljnih 10,000.000 več prevoženih brt. km-teh izvajanj moremo torej sklepati:	,„02/1923	dohodki
Na dolenjskih železnicah bili so leta _ ^ viCto v 27,000.000 Din, izdatki pa okroglo 17, MK .	ga))10 rezultat®
poštev samo lokalni promet brez tranzita	torej	t
prometa; ostala bilanca dol. ielezmncL.f S »« rfn i kai niso vzeti v obzir, ker nas v naso sirn (. ((Ofl.o0O Din Sorazmerno bi odpadlo na nove proge t	0(?e,	kakor
prebitka, ali ker so to ghtvn«, .n^ * vdevanje so to povprečno dolenjske ze	.	tegtt odbiti se okro-
strojna služba na njih dražja in J« ra«^ nl(>r,.])lti 4,000.000 glo 2,000.000 Din, tako " Iiaj,avo novih voznih sredstev Din. Gradbeni kapital všteMi obrestoval nekako z 0.5 do od 540,000.000 Din bi ^®)(( fo je moment, ki kategorično 1 odstotek, kar je pre ^ svrbo večjega dohodka in obre-zahteva. nw\-H*ran»it na nove proge, domač in inozemski, stovanja tu 1 anlo napraviti podmene pri domačem tran-.!rnmetu. Glede osebnega prometa bodeta morda oara brzovlaka na dan; osebni vlaki so v lokalnem nrometu že upošteti. Ti brzovlaki bodo izdali promet okroglo 15 006.099 brutto-tonskih kilometrov na leto na naši progi, I na že obstoječih pa 24,009.099.
tilda — Šaričeva, dr. Gruden — Peček, Helena — Medvedova, Mrmolja — Gregorin, Klander — Plut, Mrmoljevka — Rakarjeva, Siratka — Jerman, Kadivec — Jan, Kremžar
— Lipah, Stebelce — Drenovec, mlad človek
— Sancin, hišna — Gorjupova, I. svetnik — Danilo, II. svetnik — Medven, III. svetnik
— Smerkolj, sluga — Košič.
V,- V	>	•*
PISMO IZ NEMČIJE.
Inferessertte;
vabimo ncobve no na ogled naše krasne zimske ra loge oblek in sukenj.
JOSIP ROJI H, Liu&ijana.
PROSLAVA 30LETNICE TRBOVELJSKEGA »ZVONA«.
Pevsko društvo »Zvon v Trbovljah štejemo v vrsto kulturnih društev po deželi, ki so z izredno vnemo delovala še pod Avstrijo in so krepko dvigala zastavo narodnosti ter so gojila našo pesem po doseženi svobodi z uspehom tudi na koncertnem odru. Kot se resnemu pevskemu društvu spodobi, je trboveljski »Zvon praznoval svojo tridesetletnico brez fanfar in pompa, namreč z lepim koncertom, ki naj bi obenem proslavil 25 letnico umetniškega delovanja skladatelja Emila Adamiča. Pozivu na slavnostni koncert so se domačini odzvali v mnogobrojnem številu, prišlo je pa v Trbovlje počastit delavno društvo »Zvon tudi mnogo gostov. Iz Ljubljane pevska društva »Slavec«, »Sloga« in Krakovo-Trnovo (korporativno), iz Šmart-na pri Litiji »Zvon« (korporativno), dalje pevski zbor Glasbene Matice iz Ljubljane in pevsko društvo 'Ljubljanski Zvon iz Ljubljane (po večjih deputacijah) ter druga društva. Koncert se je vršil v nabito polni dvorani novega Sokolskega doma, ki je lepa in prostorna, toda malo akustična. Najboljše je pel (izmed mešanih zborov) jubilant, trboveljski »Zvon« pod vodstvom svojega dolgoletnega, delavnega pevovodje g. Oskarja Molla, ki je vse skladbe natančno naštudiral in 1'h primerno interpretiral. Izmed mešanih zborov so zlasti ugajale E. Adamičeve (pele JP se izključno Adamičeve skladbe!) Barčica zaplavala, peta morda v za las prepočasnem tempu in živahna »Kresovale tri de-vojke«, med moškimi zbori pa je razvnel poslušalce do navdušenega priznanja »Lucipe-ter ban«, katerega so morali ponoviti. — Jubilanta sta počastila s čestitkami in izročitvijo krasnih vencev s trobojnicami deputaciji »Ljubljanskega Zvona« in pevskega društva »Krakovo-Trnovo«. — Šmartinski »Zvon« je pod vodstvom pevovodje g. Mirka Premelča zapel dva mešana zbora »Če ti ne boš moj< in »Tožbo . oba prav dobro, le mestoma preveč razsekano. Moški zbor nar. žel. glasb, društva »Sloga« iz Ljubljane se je pod istim pevovodji) dobro odrezal a skladbama »Kdo dobi dekle« in »Oženil se bom«. Na viharen aplavz je dodal še »Ti in jaz«, ki pa into-načno ni dosegla višine prvih dveh pesmi. — Ženski zbor »Slavca« iz Ljubljane je ljubko, dasi premalo živahno zapel otroški pesmi »Jur je vanje« in »Ciganska< ob spremljevalcu svojega pevovodje g. Brnobiča, društveni mešani zbor pa je pohvalno prednašal »Večerno in »V snegu«, dve najbolj priljubljeni Adamičevi pesmici iz nekdanjih časov. Navreči je moral še eno pesem. Združeni moli zkori so zapeli mogočno »Zdravico«. Vsi sodelujoč so bili deležni nedeljene pohvale zadovoljnega občinstva, največ ovacij in priznanja je pač veljalo trboveljskemu »Zvonu«, njegovemu pevovodji g. Mollu in navzočemu skladatelju jubilantu g. Emilu Adamiču. ' sem, ki so posetili skromno, a tem bolj prisrčno slavnost se je raz odra v toplih besedah zahvalil predsednik trboveljskega »Zvona« g. ing. Verbič. — p0 koncertu se je v dvorani razvila živahna in domača pevska zabava, pri kateri so nastopali razni pevski zbori, par pesmi pa je zapel v splošno pohvalo tudi kvartet pevcev »Ljubljanskega Zvona«. Končno smo se ob zvokih Draksler-levega orkestra malo poklonili tudi Terpsi-h°ri in le prekmalu je prišel čas odhoda na Vv‘ak. ,Na vrlo posrečeni slavnosti iskreno esli*»mo trboveljskemu »Zvonu« tudi mi in mu želimo mnogo najlepših uspehov tudi v bodoči tridesetih letih.	A. F.
Dopisi.
Marenberg. V našem trgu so razpisane za Teh	občinske	volitve, želja po
teh volitvah je bila splošna, ker z delom dosedanjega občinskega zastopstva nismo bili zadovoljni. Kako bodo te volitve izpadle ie težko prerokovati, ■ ker je zanimanje zanje od strani Občinarjev precej veliko! Zlasti Nemci, lu prvič volijo v občinsko zastopstvo, te'11? “S1*'.1!3!0 sicer natihoma ali jako in-uspešn«°' ,Nilhova agitacija bo gotovo jako trdni a vii’ , Je Marenberg znana nemška cev ki p.° e8 tega nekateri izmed Sloven-pdinn p-riI>adajo stranki, ki se smatra za
zooer sbnno ' ■ mesto d» M agitirali '	• pne8a nasprotnika, pridno intrigi-
rajo in anonimno ovajajo nekatere Slovence ized. nega razloga, ker so pač drugega političnega prepričanja in se nočejo slepo pokoriti njihovim diktatom. Ta osebna gonja marenberških samostojnih demokratov, te bi bila sploh kje na mestu, gotovo ni tukaj, na meji. če se pa bodo ti gospodje še nadalje posluževali teh metod, bodemo tudi mi začeli na isti način, ker materijala je dovolj in gotovo takega, da bo marsikomu jako neljubo. — Da ni ta način političnega medsebojnega boja pri nas ravno priljubljen, bodi že tukaj povedano, ker bodo imeli od nje-Ba korist le Nemci. če izpadejo torej vo-[*tve za Slovence slabo, bodo krivi samo tisti, <5 hočejo s silo drugim obtroirafci svoje mnenje in prepričanje. — To naj vzame slovenska javnost že sedaj na znanje.
Od naših vestfalskih rudarjev smo prejeli pismo, ki ga s toplim priporočilom vsej naši poslanski delegaciji objavljamo v njegovih najbolj bistvenih točkah. Pismo se glasi:
V	imenu vseh vojnih sirot, ki žive v Nemčiji, se moramo tudi mi enkrat oglasiti in vprašati našo državo, če prizna tudi nas kot svoje državljane ali ne.
Tudi mi smo žrtvovali svoje može in očete, toda dosedaj se še ni nihče spomnil vojnih sirot vestfalskih rudarjev. Prosili smo že večkrat, pa vsi naši apeli so ostali neuslišani.
Res je, da invalidnina v znesku 190 dinarjev mesečno, ni bogzna kakšna vsota. Toda bednim vojnim sirotam in invalidom v Vestfaliji, bi tudi ta vsota znatno pomagala.
Kakor hitro je eden od naših sinov star 21 let, takoj se ga spomni država in naj živi tudi v daljni Nemčiji. Če pa mu od dela omagajo moči, tedaj ga država pozabi ravno tako, kakor so pozabljene vojne vdove in sirote vestfalskih rudarjev. Prepričani smo, da se strinja z nami vsa Slovenija, da je naš apel upravičen in da ne smejo vojne vdove in sirote v Vestfaliji biti še naprej pozabljene.
Prosimo zato vse slovenske poslance, da se. za nas zavzamejo in da pridejo tudi vojne vdove in sirote v Vestfaliji do svojih pravic.
— Ministrstvo narodnega zdravja je odobrilo večji kredit za nabavo zdravstvenega materijala in instrumentov, ki se razdele bolnicam.
— Zaščita avtorskih pravic. V Zagrebu se je zapocela akcija za zaščito avtorskih pravic. Doslej se je vršila ožja konferenca delegatov zagrebških interesiranih društev, meseca decembra pa se vrši širša konferenca vseh književnih in umetniških udruženj v državi. Na tej konferenci se bo sklepalo o smernicah ter
o	ustanovitvi Saveza književnikov in umetnikov, ki naj bi vstopil v Intemacijonalno udruženje književnikov in umetnikov v Parizu.
— Narodna banka in bosanski hotelirji. Udruženje hotelirjev Bosne in Hercegovine se je obrnilo na upravni svet Narodne banke s prošnjo za kredite. Upravni svet je odločil nato na seji, da se bodo dovoljevali hotelirjem in restavraterjem dolgoročni krediti za prizidke, reparature in adaptacije poslopij.
— Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za III. četrtletje 1925 izide v eni prihodnjih številk Uradnega tista.
— Ponarejeni dradinarski kovani drobiž se je pojavil v prometu. Falzifikati so na videz pravim komadom popolnoma podobni. Razlikujejo se od njih v prvi vrsti po teži ter v tem, da so za pol milimetra debelejši, dalje so težji in imajo nekoliko drugačen zvok, ker so iz svinca. Na sredi roba imajo vidno črto, iz česar se sklepa, da so vliti v model od gipsa.
— Brezplačni vizum za potovanje v Švico dobe po odredbi policijske oblasti v Bernu vsi naši železniški in poštno telegrafski in telefonski uslužbenci, če potujejo v službenih zadevah sami ali pa tudi z družino.
— Posnemanja vredno. Ljubljanski meščan je poslal Jugoslovenski Matici dopisnico sledeče vsebine:	Z ozirom na nesramni atentat lahonov na tiskarno »Edinost« v Trstu prijavljam svoj pristop k Jugoslovenski Matici.-! Kratek, a silno umeseten odgovor. Živeli posnemalci.
— Fabrikacija stročnic za svalčice prepovedana Kakor se poroča, je država proizvajanje stročnic za svalčice prepovedala. Vsled te prepovedi bo industrija težko oškodovana. Stvar naših industrijskih organizacij je, da nastopijo kot en mož zoper to prepoved.
— Prepovedan list. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvoz in razširjevanje bolgarskega komunističnega lista »Sznanje«, ki izhaja v Detroitu v Severni Ameriki.
  1500 Jugoslovenov še vedno -v Sibiriji.
Po najnovejših podatkih, ki jih je dobilo ministrstvo socialne politike se nahaja v nekem taborišču še vedno 1500 naših ljudi.
— 114.595 češkoslovaških državljanov na Dunaju. Glasom uradnih statističnih podatkov zadnjega ljudskega štetja je imel Dunaj dne 7. marca 1923 1.865.780 prebivalcev. Od teh je avstrijskih državljanov 1,632.590, ino-‘Zemxey, pa “33-190. Večji del zadnjih odpade na češkoslovaške državljane češke in nemške narodnosti, to je 119.995 ali 51.29% vseh niozemcev oziroma 6.41% celokupnega prebivalstva Dunaja. Čehom slede Poljaki, ki
iih ie bll°’ ozlIraje »e na narodnost' 40.000; Madžari 20.000; Nemci iz »rajha« 15.000; Ru-muni 10.000; Jugosloveni 9000; Italijani 4000 itd- V jez'kovnem oziru je bil0 na Dunaju leta 1923. V45;*28 Nemcev, od teh 1,575.277 domačinov in 170.149 inozemcev.' čehoslova-kov je bilo vsega skupaj 8] .344, od teh je bilo avstrijskih državljanov 48.352, inozem-cev pa, ki so bili po večini češkoslovaški državljani, 32.992. V odstotkih izraženo ima Dunaj 4.36% Čehoslovakov, ki stanujejo večinoma v X. in XX. okraju.
— Odlikovanje. Lady Cunard iz Benetk je odlikovana z redom sv. Save IV. vrste.
— Upokojitve v vojaški službi. Upokojeni so bivši avstro-ogrski oficirji:	artiljerijsko-tehnični podpolkovnik Alojzij Vrečar, major Rudolf Matičev ič ter kapetan Edmund Kovačič.
— Rodbinska drama. Te dni se je odigrala v Berlinu krvava rodbinska drama. 53 letni Tomaž Krzystaniak je umoril svojo 46 letno ženo z 10 sunki z nožem. Po daljšem tajenju morilca in njegove hčere se je ugotovilo, da sta*uganjala oče in hči že več let krvosram-stvo. Mati je stvar izsledila ter zagrozila z ovadbo. V nedeljo ponoči ju je zasačila zopet »in flagranti«. Nastal je kratek prepir, ki je končal s tem, da je Krzystaniak svojo ženo zaklal, da se je iznebil neprijetne priče.
— Pritlikavcev umor iz ljubosumnosti pred sodiščem. Svoječasno smo poročali o enem izmed najogabnejših zločinov, kar jih j>ozna dunajska'kriminalistika, o bestijalnem umoru Adele Schulz. 18-letni pomožni delavec En-gelbert Baar je imel z dekletom intimno razmerje. Na izprehodih je bil njiju stalni spremljevalec Baarov prijatelj, grbasti pritlikavec, 23-letni srebrarski pomočnik Josef Meisinger. Kmalu se je pritlikavec, ki ga nobeno dekle ni maralo, zaljubil v ljubico svo-
. jega prijatelja ter ji ponudil zakon. Odnesel
. je košaro. To ga je tako raztogotilo, da se je sklenil maščevati. Jel je zoper Schulzovo in-trigirati ter je prepričal končno svojega nekoliko omejenega prijatelja, da sta jo izvabila na binkoštno nedeljo ponoči na neki travnik v Liebhardstalu, kjer ji je dal Baar v slovo še par Judeževih poljubov. Ko je v njegovem objemu zadremala, jo je začel nenadoma daviti. Ko mu je zmanjkalo moči, je nadaljeval po dogovoru delo pritlikavec. Nezavestni sta potlačila v usta žepni robec. Ko sta bila prepričana, da je mrtva, sta jo spolno zlorabila. Pri obravnavi v glavnem priznavata, samo glede nebistvenih stvari skušata zvaliti krivdo drug na drugega. Obravnava še traja.
— Radi umora svoje priležnice se je zagovarjal te dni pred sodnim dvorom v Skoplju delavec Stoje Krstič. Zagovarjal se je pa takole: Sredi aprila se je seznanil z njenim bratom, ki ga je jel takoj nagovarjati, naj poroči njegovo sestro. Par dni nato jo je pripeljal k njemu. Bila je udova. Dasi je imela s svojim prvim možem otroka, mu je ugajala in domenili so se, da bo čez dva meseča poroka. Toda če-/ par dni m hotela Sto-janka o poroki ničesar slišati. Trdila je, da ji svobodno življenje mnogo bolj ugaja. Obtoženec pa se je hotel na vsak način poročiti. Zato je naročil, dva dni predno jo je ubil,
’ njenega brata, da bi jo pregovoril. Stojanka je o tem izvedela. Zagrozila mu je, da bo umrl eden od njiju nasilne smrti. Ponoči ga je zbudil nenadoma silen udarec po tilniku. Ko je odprl ves prestrašen oči, je zagledal pred seboj svojo priležnieo, ki je imela v
[ roki sekiro ter ga udarila še enkrat po čelu. K sreči ga ni dobro zadela. Iztrgal ji je sekiro ter jo udaril ž njo po glavi, nakar se je zgrudila mrtva na tla. Prestrašen je hitel k policiji ter se prijavil. — Zdravniki so ugo-
. tovili, da na tilniku ni imel nobene poškodbe, pač pa je bil nekoliko opraskan po čelu. So-
1 dišče ga je obsodilo radi uboja v afektu na 8 mesecev ječe.
I — Odkrita špijonska organizacija. V Som-bor so privedli 15 oseb iz vasi Bogojevo ter jih izročili državnemu pravdništvu radi špio-naže. Obdolženci, med katerimi je več ugled-
! nih in bogatih ljudi, so člani nevarne tolpe, ki vohuni v korist Madžarski. Ob priliki Karlovega puča so hoteli pognati v zrak mostove čez Donavo pri Bogojevu in Novem Sadu ter razdejati na več mestih železniško progo, da bi bil s tem oviran v slučaju konflikta med Jugoslavijo in Madžarsko prehod naših čet. V ta namen je dobil eden od članov tolpe, neki kavarnar iz Madžarske, 10 kg ekra-zita in pikrita. Obdolženci deloma priznavajo, taje pa, da bi organizacija še vedno obstojala. Preiskava se vrši tajno, ker oblasti upajo, da pridejo na sled še večjemu številu madžarskih vohunov.
— Zaročencev ultimatuin. Pred petimi tedni se je seznanila služkinja Roza Eidl na Dunaju na neki trgatvi z 19-letnim pijonir-jem Josipom Kralovvetzem. Vojaku je dekle ugajalo in sklenil je, da jo poroči. Ker pa je imel še premalo službenih let, ni dobil dovoljenja. Pa tudi dekle je oklevalo, zakaj
; izvedela je, da je dobil njen zaročenec pred kratkim neko blezen. Zato je zahtevala, da ji prinese zdravniško spričevalo, da je popolnoma ozdravel, sicer prekine ž njim vsako zvezo. Vse to je uplivalo na marsovega sina tako porazno, da je sklenil, da se preseli s svojo ljubico na drugi svet. Povabil je dekle v hotel, kjer ji je odkril svoj namen ter vihtel nabasan revolver. Toda dekle ni hotelo še umreti. Milo ga je prosila, naj odstopi od svoje namere. Kralovvetz se je dal zaenkrat pregovoriti ter dal svoji nevesti 48-uren rok, da uredi svoje zadeve ter se poslovi od svojih starišev. Ta rok je vporabila Eidl za to, da je prijavila zadevo policiji, na-
Popolnonia novo! Velik uspeh pri včerajšnji primijeri! Prvič v Jugoslaviji! Veliki francoski »PATHE - FILM«, Pariš
dete: ulice
Veliki filmski igrokaz v 7 dejanjih.
FERAUDV, prvak slavnega pariškega gledališča COMfiDlE FRANCAISE splošno priljubljeni francoski JACK1E COODAN ter kolosalno dresirana opica »AUGU8T«, nas eno in pol ure izvrstno zabavajo. — Izvanredna, celo umetniška igra malega francoskega JACKIE COODANA nas popolnoma osvoji. — Samo še dva dni! Predstave se vrše točno ob: 4., pol 6., pol 8. in 9.
Elitni KINO MATICA (Tel. 124) Vodilni kino v Ljubljani.
O	LAJŠANA PLAČILA ZA
Obleke daje
O. BEBNATOVlt
kar je bil Kralo\vetz aretiran. Nesrečni mladenič priznava, izgovarja pa se, da si je naknadno premislil ter sklenil, da ustreli samo 'samega sebe. Kljub temu so ga izročili sodišču, kjer se bo zagovarjal radi poizkuše-nega umora in nevarne grožnje, oziroma izsiljevanja.
— Velika tatvina v Narodnem muzeju v
Sofiji. V nedeljo ponoči je bila izvršena v Narodnem muzeju v Sofiji velika tatvina. Neznani vlomilci so odnesli dve dragoceni numizmatični zbirki najredkejših makedonskih in Iraških komadov, med katerimi je bilo posebno veliko število zlatnikov Filipa Makedonskega in Aleksandra Velikega. Tatovi so odnesli tudi več drugih zlatih predmetov umetniške vrednosti. Škoda se ceni na 60 milijonov levov. Doslej je bilo aretiranih okrog 30 osumljencev.
*	— Kapetan Carlier, znani morilec švicarskega trgovca Iselija, je bil, ker je postala
! njegova obsodba pravomočna, prepeljan v J kaznilnico v Požarevac, kjer ima, kakor zna-. no, odsedeti 20 let ječe. Pred njegovim od-| hodom so ga intervjuvali novinarji. Bil je s malo uljuden in glede svojih osebnih raz-, mer sila redkobeseden. Povedal je, da poli-, cijo, ki je že popreje ni maral, sedaj mrzi. ' Pravtako je hud na novinarje, posebno na
* beograjske. Ne mara, da se piše o njem. Sicer pa trdi še vedno, da je nedolžen. Bled je
i kot zid in zelo slabo razpoložen. Na vpraša-I nje, zakaj si pusti rasti brado, je odgovoril: ! Pustim si jo in pustil jo bom toliko časa, ' dokler se ne izkaže moja nedolžnost.
I — Strah žensk. Tekom zadnjih mesecev .so
* prihajale na dunajsko policijo številne ovadbe t mladih, elegantno oblečenih dam, ki jim je j polil in poškodoval neznan moški na najbolj
obljudenih krajih sredi mesta odvzadaj ob-j leko z neko močno kislino. Naravno je, da je i zavladal radi tega ^ned Dunajčankami velik ; strah. Te dni so nenavadnega atentatorja na ženska krila zasačili »in flagranti«. Bil je j neki 47-letni slikarski mojster. Citiran pred sodišče je skušal lagati. Trdil je, da je polival ženska krila s čistim alkoholom, ki ga rabi sicer za fabriciranje likerjev, toda preiskava je ugotovila, da ni šlo za alkohol, temveč za solno kislino. Da bi bil seksualno abnormalen, je obtoženec odločno tajil. Psihijatri ga niso preiskali in ker je izjavila neka priča, da je iskati po njenem mnenju motiv atentatov v zavisti, je bil obsojen obtoženec radi Iiudobne poškodbe tuje lastnine na 14 dni zapora.
— »Bubikopftragedija«. Pred par dnevi je izvršita soproga znanega londonskega milijonarja Jamesa Hobbsa samomor. Elegantna dama je občevala v najboljši londonski družbi ter bila jako priljubljena. Njen samomor je vzbudil veliko senzacijo in to tembolj, ker nihče ni vedel, kaj jo je gnalo v smrt. Že so začeli šušljati zlobni jeziki o ljubezenski drami ... Sedaj pa je .vzrok samomora pojasnjen. Gospa Hobbs je zapustila pismo, v katerem sporoča svojemu soprogu, da je življenje ne veseli več, ker je prišla do prepričanja, da je njene mladosti konec. Neka prijateljica nesrečne milijonarke je povedala nato nekemu novinarju predzgodovino tega iz psihologič-nega stališča tako interesantnega samomora. Prvi žalostni dogodek v življenju lepe tedaj 39 letne gospe Hobbs je bil, ko je opazila pred letom dni v svojih temnorjavih kodrih prve srebrne niti. Lotila se je je težka, več mesecev trajajoča depresija. Konsultirala je več zdravnikov, toda pomagati ji ni mogel nobeden. Že takrat se je izrazila napram svoji prijateljici, da, kadar mine njena mladost res definitivno, ne bo imelo življenje zanjo nobene vrednosti več. Končno se je poslužila vendar pomoči frizerja in nekega dne se je pojavila zopet veleelegantna v družbi, z lepimi temnorjavimi lasmi, v katerih ni bilo nobenega sivega lasu — ker so bili pobarvani. Medtem je prišla nova moda — »bubi-kopf«. Seveda si je dala tudi ona lase ostriči. Toda zdelo se ji je, da se ji nova frizura prav nič ne poda. Opetovano je tožila, da ne more pričarati nobena brivska umetnost iz starajoče se dame mlade. Jela se je izogibati družbe in vse pregovarjanje njenega soproga, prijateljev in prijateljic, da bi jo ozdravili fiksne ideje, da je 40-letna dama stara, je bilo zaman. Nekega dne, ko se je vrnil njen soprog z dvadnevnega potovanja, je našel svojo hišo zapuščeno. Služinčad je bila odsotna, vrata spalnice njegove soproge zaklenjena. Ko jih je dal s silo odpreti, se mu je nudil strašen prizor: Njegova soproga je ležala na otomani s prerezanimi žilami v mlaki krvi, mrtva. Pred samomorom je dala služinčadi dva dni dopusta, da je izvršila samomor lahko nemoteno.
— Pušilci opija v Osijeku. Osiješka policija je izsledila družbo kadilcev opija. Gre za večji in zaključeni krog »boljših« ljudi, ki so imeli svoj klub, v katerem so pušili opij.
Ljubljana.
1— Nastopno predavanje na univerzi. Novoimenovani honorarni nastavnik juridične fakultete lj. univerze vladni svetnik dr. Rud. Andrejkn bo imel v četrtek 12. t. m. ob 18. v zbornični dvorani svoje nastopno predavanje: »Nove razvojne smeri v našem upravnem postopanju.«
1— Več dežnikov in denarnico z manjšo vsoto denarja, ki je bila najdena na trgu, za-morejo dobiti lastniki vrnjene v pisarni mestnega tržnega nadzorstva, Vodnikov trg štev. 5.
Gospodarstvo.
TRGOVSKE POGODBE MED NAŠO DRŽAVO IN FRANCIJO TER ANGLIJO.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je po nalogu ministrstva prifela v ' nabiranjem gradiva za trgovsko pogodbo s j Francijo in Anglijo. V to svrho je razposlala . vsem interesentom, ki jih vodi v evidenci, • da stojijo v trgovskih stikih z imenovanima ; državama, podrobne vprašalne pole glede j podatkov za pripravo predlogov za carinsko-iarifni, kakor tudi splošni in prometni del j trgovske pogodbe. Predvsem želi zbornica, j da sporočijo tvrdke, kateri predmeti priba- j jajo v prometu z Anglijo in Francijo za nje v poštev in kakšna je sedanja carinska obremenitev teli vrst blaga v primeru z njih t rednostjo. Nadalje vabi zbornica vse interesente. da poročajo zbornici o svojih dosedanjih skušnjah v trgovskih stikih z Anglijo in Francijo in o ovirah ter neprilikah, ki so jih imeli v prometu ž njima, kakor tudi o prevoznih otroških za posamezne vrste po-šiljatev in sicer pri poštno-paketnem, kakor tudi pri železniškem prometu. Konečno so zbornici potrebni podatki glede določb o izvornih izpričevalih, kakor tudi o prometnih in posredniških zvezah, preko katerih se vrši trgovski promet z Anglijo in Francijo.
Radi opetovanih sprememb v poslovnih stikih naproša zbornica vse interesente, ki niso prejeli vprašalne pole. da prijavijo zbornici svoj naslov in \pošljejo obenem podatke na gornja vprašanja.
LJUBLJANSKA BOR/A,
dne 10. novembra 1925.
/
Blago. Bukovi hlodi In, od 3o cm prem., napr. od 3.50—4.50 m frc. Post. trs. 1 vag. 440, 440; frizi od 5—8 cm od 25—60 Irc. m. Irs. 1200, 1300; hrastovi dueli, 53, 60, 70, 80 mm frc. m. — 1300 ; 300 m:' tramov mon-te 2/3 od 3/3—5/7, 1/3 od 6/7—9/11 frc. n. p.
—	330. — Pšenica bačka 77, fco. n. p., 1 vag., denar 245, blago 245, zaklj. 245; koruza stara par. Novi Sad, blagfl 170, koruza umetno sušena, par. Novi Sad, blago 152.50, koruza nova, kv. gar. Slovenija, par. Novi Sad, blago 112, koruza umetno sušena, par. Postojna, trs., blago 195, koruza stara fco. sremska, 3 vagone, denar 145, blago 150, zaklj. 145, proso dom., fco. prek. post., blago 215, oves dvojno rešetan, fco. slav. post., blago 170, otrobi drobni, par. Postojna, trs., blago 170, krompir, bel, lep, fco. prekm. past., denar 75; laneno seme fco. prekm. post., denar 520, laneno olje, fco. Ljubljana, sod. pas., denar 1650, želod, fco. n. p., blago 180, kostanj divji, n. p., denar 50, ježice, fco., n. p., d^har 200; seno, sladko, stisnjeno, fco. štaj. p. blago 75, slama stisnjena, blago 50.
Vrednote: 2K-% drž. rent. za vojno škodo 324 uit. dec.; 7% in vest. posojilo iz 1. 1921. 74—76; Celjska posojilnica d. d. 200—205; Ljubljanska kreditna banka 220; Merkantil-na banka 100—103—102; Prva hrvatska šte-dionica 965; Kreditni zavod 175—1^5; Strojne tovarne in livarne 120; Nihag d. d. 38 do 40; Združene papirnice 120—126; Stavbna družba d. d. Ljubljana 100—110; šešir d. d. 145 do 148; 4'A% kom. zad. dež. banke 20 do 22; 4'A% zast. 1. kr. dež. banke 20—22.
Zagreb, dne 10. nov. Devize: Newyork čez 0—56.475, London izplačilo 273—275, ček 0—273.95, Pariz 223—227, Curih 1085.8. -1093.8, ček 0—1089.25, Praga 1 <16.69— 108.69, Milan izplačilo 222.67—225.07, Bruselj 256—260, Amsterdam 226431—2284.3, Dunaj 792—802,. Berlin 1340.25—1350.25.
Curih, dne 10. nov. Beograd 9.20, Ne\v-york 518.875, London 25.14875, Pariz 20.65, Praga 15.375, Milan 20.67, Bukarešta 2.45, Varšava 86, Sofija 3.75, Dunaj 73.12, Berlin 123.50, Budimpešta 0.007270.
X Dostava naročenih praznih vagonov. Zbornica za trgovino, obrj in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, da se je stanje razpoložljivih praznih vagonov na progah v Sloveniji zadnje dni tako izboljšalo, da jp bilo vozovno vodstvo ljubljanske železni-
ške direkcije v stanju kriti celokupno potrebo naročenih vagonov. Ker pa so naročila vagonov v zadnjem času zelo padla, je ostal znaten del voznega parka na primer v Savinjski dolini neizkoriščen, ker je bilo na vseh postajah od Otiškega vrha do Žalca naročenih samo 8 vagonov. Interesentom je torej zopet dana možnost eksporta lesa in drugih proizvodov v polnem obsegu.
X Za izvoznike vina in svežega inesa. Specialne "vagone za prevoz vina z vdelanimi sodi iz hrastovine po 100, 120 ali 150 hi, kakor tudi nove hladilnike za prevoz svežega mesa in cisterne za prevoz bencina, olja in špirita daje v najem za posamezne vožnje ali za daljšo dobo od 1 do 5 let večja avstrijska tvrdka. Naslov tvrdke dobijo interesenti v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
X Švicarski brezplačni vizumi za uradnike. Kakor poroča švicarski konzulat v Zagrebu naši zbornici za trgovino, obrt in industrijo, se bodo izstavljali brezplačni vizumi na potne liste železniških, poštnih itd. uradnikov, kakor tudi članov njih družin, ki jih spremljajo za potovanja v Švico po službenih ali oficielnih poslih.
REBELIČNE ZAKONSKE ŽENE
Najvišji konsistorij ameriške episkopalne cerkve je nedavno sklenil, da »formule o pokorščini' pri porokah ne bo več uporabljal. Gospodje pastorji so bili mnenja, da moderne žene te formule itak že davno ne smatrajo več obveznim. Nasprotno, moški imajo »pa-riratit. Vsled tega je vzbudilo senzacijo, ko je izjavil pred kratkim v Ne\vyorku neki zakonski mož pred sodiščem, da svoji soprogi
v prihodnje ne bo »pariral«. Vsi časopisi so pisali o tem, kajti kaj takega se že več let ni pripetilo. Stvar je bila sledeča:
Gospod in gospa Whitney sta živela že dalj časa v večnem prepiru, zato sta šla končno
narazen. Soproga Virginija je vložila nato pri sodišču po svojem pravnem zastopniku sledeče »mirovne pogoje«, razdeljene po Wil-sonovem vzgledu na 14 točk. Dokument se je glasil:
»Dragi Jaka! Pripravljena sem s Teboj živeti pod sledečimi pogoji: 1. To je zadnjikrat. Če mi daš še kakšen povod za nezadovoljnost, se ločim definitivno od Tebe in Ti boš kriv.
2	Najina zakonska skupnost bo temeljila na principih ljubezni in prijaznosti. 3. Hišnih zakonov, ki naj bi veljali zame, ni. 4. Vodsivo gospodinjstva, kakor tudi izbira moje in najinega deteta obleke, je moja stvar ter Tebe nič ne briga. 5. Denar, ki ga rabini, dobim od Tebe. 6. Za čiščenie parketov, pomivanje krožnikov in kar je drugih lakih utaiazanih del ter za to, da bo pazila na dete, najameš služkinjo. 7. Pri banki moram imeti odprt konto, da se bom lahko nekoliko svobodneje gibala ter se ne bom dozdevala sama sebi revna kot cerkvena miš. 8. Najin zakon je smatrati za družabno pogodbo, to se pravi: • nobeden od naju nima pravice drugemu kaj predpisavati. 9. Ti mi moraš vedno pomagati ter biti prijazen z mano. 10. Prepir, ki je minil, se ne omenja več. 11. En večer vsak teden si popolnoma prost, isto zahtevam zase.. 12. Ti ne govoriš nikdar več o »svobodi samca« ter ne hrepeniš nikdar več po družbi drugih mladih dam. 13. Ti se ne boš branil, če se bom hotela kdaj ločiti. 14. Ti boš spoštoval vedno resnico ter ne boš zopet tajil, kar si pravkar priznal.« Basta.
Srečni soprog je sedel k pisalni mizi ter odpisal sledeče: »Draga Virginija! Tvoje pismo se glasi približno tako kot mirovni pogoji zmagovitega generala sovražniku, ki ga hoče prisiliti, da se mu bre7pogojno podvrže. Pripravljen sem Ti vsaj deloma ustreči, toda da bi sprejel Tvoje pogoje kar »en bloc«, o tem ni govora. To je popolnoma izključeno. Za nadaljna ustmena pogajanja sem Ti rad na razpolago. Prisrčne pozdrave Tvoj Jaka.« Od tedaj ni bilo o tem slučaju ničesar več slišati. Ne vem, toda bojim se, da je Jaka tako kot vsi njegovi sotrpini v Ameriki Končno vendarle podlegel. • -
'• OKiopnjaito okdn sveta.
Spisai Robert Kraft.
>Da, kjer sežigajo mr-mr-mrliče.«
»Popolnoma prav. Mrličev pač pri nas ne se/.i-gamo. Toda v avtomobilu se kopičijo odpadki in mnogokrat jih ne moremo vreči ven ali pa tega iz kakega razloga nočemo storiti. Da odstranimo odpadke, imamo to izbo, ki je pravi krematorij. Odpadke damo not, zapremo vrata, potem zavrtimo tu nek vzvod in takoj izžarivajo stene tako vročino, da v enem trenutku vse zgori. Torej bi ta prostor uporabljali lahko tudi kot pravi krematorij. Ali pa bi tudi žive ljudi izpremenili takoj v kupec pepela. Ali naj zavrtim vzvod?< —
Smehljaje se govori Leonor. Toda ta smehljaj prav nič ne ugaja trojici, dami že omedlevata.
»Prosim, mademoiselle, ne, ne, ne delajte takih burk,« jeclja don Manuel s še bledejšimi ustnami, mo — moja — ta — ta — tašča — je — je tako nervozna. «
»Ne delam prav nobenih burk, to se pravi, burke je sedaj konec,« nadaljuje Leonor s popolnoma drugim glasom in enako tudi izgleda drugače. >Zadeva je sledeča: vožnjo od Captowna do sem smo napravili na parniku »Kolumbus«. Ko smo prišli v bližino pristana so hoteli mene in moje spremljevalce aretirati. Storiti je menil to angleški kriminalni uradnik. Enega izmed mojih spremljevalcev, ki tedaj baš ni bil v avto-
(130) mobilu, namreč mr. Georga Hartunga, so že prijeli in ga vklenjenega odvedli na kopno, kjer so ga potem argentinski policaji odvedli na sodnijo. Jaz sem se osvobodila sama in sem zdaj tu. Poslušajte še sledeče: vi, don d’ Estrella, se popeljete zdaj takoj v svoji ekvi-paži v Buenos Aires in naznanite svojemu gospodu tastu ali kdor že ima odločati o tem, da mora biti čez dve uri mr. Georg Hartung zdrav in nepoškodovan v mojem avtomobilu, sicer bombardiram Buenos Aires! Sestrelim mesto, da bo na vseh koncih hkrati gorelo!! Sredstva za to imam!! Moj avtomobil boste videli vedno v bližini mesta. Vašo bodočo gospo taščo in vašo gospodično zaročenko obdržim kot talki tu v krematoriju. Torej: če ne bo Georg Hartunga čez dve uri v avtomobilu, morata dami umreti in jaz zažgem Buenos Aires z bombami in granatami!! Ven!!!«
Pri zadnjih besedah je odprla Leonor vrata, zdaj zagrabi Argentinčevo roko, slučajno se oprimejo njeni prsti zlate zapestnice, potegne ga iz sobe in ga vrže na hodnik proti steni, kjer obvisi izsušeni kavaleresko.
»Izvolite tobaka? Pristen Španjol,« se smehlja poleg stoječi Adam.
Toda Don Manuel nima časa, da bi vzel ponu-deni mu tobak, močna deklica ga je že zopet prijela in ga vleče po hodniku do njegove ekvipaže.
»Proč, v mesto! Torej točno ob enajstih .mora biti Georg Hartung pri meni, ali pa je Buenos Aires na vseh koncih v plamenih!!«
Don Manuel se zravna, skoči v ekvipažo, ki od-drdra proč.
Leonor se vrne v avto. Njena prsa se hitro dvigajo.
»Bravo, bravo!!« jo sprejme Adam veselo, in se tolče po gumijevi nogi. To ste pa res imenitno napravili!!«
Leonor se ne briga zanj, s težavo se nekoliko pomiri, potem odpre vrata »krematorija«!
Pozdravi jo silen vrišč.
: Me smo nedolžne, me smo nedolžne!!« stoka nalepotičena dona in vije roke.
Leonor ne sluti, da je tudi že argentinski predsednik podkupljen z amerikanskim zlatom —	a*'
morda tudi z angleškim — da se polasti Leonore, ali pravzaprav njene skrivnosti, ali pa, da napravi, da izgine s površja zemlje kar ves Avtomobil, in da njegova soproga ve za ta načrt.
Dobro je, da Leonor tega sploh ne izve, ali pa, če bi slučajno izvedela, da se za to sploh ne briga. Vtaknila bi roko le v gnezdo os, čigar prebivalci bi se nikdar ne utrudili. Zakaj kdo ve, koliko družb in posameznih individuov je že na vsem svetu, ki vsi streme, da se polaste te skrivnosti! Do konca bi sploh ne prišla.
»Ne, cenjene dame, ničesar se vam ni bati,« reče še precej prijazno. »Obdržim vas le kot talce, da ne bodo streljali v moj avtomobil ali napravili kakega drugega atentata. To seveda bi bil tudi vaša poguba. Mene se vam ni treba bati. Pridite!«
Dami povede v jedilnico.
(Dalje prih.)
H
vVINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljane, nudi najfinejjši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
jagr i&uhicvajle popudfco * "32*1
Tehnično in higijenično najmodrnsie urejena kisarna v Jugoslaviji. w
^atsa: Itebflana, Dunajski usti itn. la, N. nadstropja
K
*
*
■
8t
«
a
a
n
K
S
«
m
v
»
«
a
i
s
■
#5
»
S
A
V modnem salonu M- SEDEJ-STR\AO
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3 so <io$ie
zartnje novosti v klobučevinastih (filcastih) šn najmodernejši]!^ klobukih
^alni klobuki vedno v zalogi. Postrežba točna. - Cene zmerne.
MALI OGLASI
m« oglasom do 20 besed Din 5'—, vsaka nadaljna beseda
50 par.
KOKS - - ČEBIN
Nfolfova ulica 1/11. - Telelon 56.
gospodična
'■lvovsko naobražena iiče mesta v pisarni, bodisi za knjigovodkinio, kontoristinjo ali blagajničarko — Pripravljena je iti tudi nekaj nieae-
i	ov brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Pisarniška moč«.
Dve miadenki
želita v svrho duševnega razvedrila živahne korespondence z dvema inteligentnima gospodoma. Dopise na uprave lista pod »črneiaska in Brunctkac.
Mladenič
zdrav in pošten, vajen kmetije, ži vine ter vseh ostalih poljskih del išče primerno trajno službo. — Ponudbe z navedbo plačo je poslati na uprav« lista pod:	»Vesten«.
le ori tvrdk;
i i kw?
j
Lfubljant!
SUIU PREŠERNOVEGA SP0MENIKS OB UOOI najboljši hvalni *troi za rodbinsko #11 obrtno rato. svetovno znanih mamk .,GRIT2 F.R“* ..ADLER" (,PH0NIX-»sto tam po^amtiz^e dole za stroje In «o es«, igl«, olje, jermena, p.icumatlk*. Pouk o veze-•iiu na «.troj brezoiaf«"! tf«iletna garancija* Ha v ••lito •	Ha malo •
Dr. Tone Jamar
sc je preselil
na Miklošičevo cesto
palačo OUZD (bolni&ka blagajna) nasproti sodnij1-
v novo
							
Upokojen
državni uradnik iiče kakrSnekeli »lužbe. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Vesten«.
Miad gospod
veselega znnčaja se želi seznaniti z istetako gospodično. Ponudbe na upravo lista pod: »Vesel*.
Vrtnarske zadeve
posreduje
Goikova „ Vrtnarska šola**
Sodarskeaa mojstra
(Oberbinder)	.
popolnoma veščega za Pivtov1a/‘|1‘oni obrat potrebuje pivovarna I.
i	Sinovi, Beograd.
Absoivsntinj^
trgovske Sole želi vstopiti kot prak-tllcantinja h kakemu veijemu ljubljanskemu podjetju. Ponudbe prosi b» upravo iiita pod: »Marljiva«.
Oolasofi€5 v	Dnevniku	?
-i ■> m—mMiMm«	1	———*
Andrej Sever.