dolenjka. a.d. NOVO MESTO JUNIJ - MESEC "DANE" V DOLENJKI AKCIJSKA CENA sok jabolko DAN 1 liter 115,0« SIT "ker 1,5 lit. (4 okusil 129.00 SIT s|rup borovnica 1,5 litra 397,00 SIT sirup ročka 3 litre (4 okusi I 759,00 SIT sok oronža-nektar ir pomaranč I liter 129,00 SIT ledeni caj 1,5 litra (breskev, goalni satlcii) 149,00 SIT * soboto, 12. junija 1999. od 7. do 19. ure odprta prodajalna _ nakupovalni center drska v nov cm mestu. ■ ■ ■ rj n 3 1 ■ 1 ISSN 0416-2242 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj dolenjski list Notar Andrej Dokler obveščam cenjene stranke, da zaradi preselitve od 7.6.1999 dalje notarska pisarna posluje v novih prostorih v Brežicah, Maistrova 2. Linharto v • vo srečanje priznanje igralcu Sašu Porenti ' Na odru Lut-knivT®3 Stališča in v Šentja-iiinf 8ledališču je od 4. do 6. srp^a Potekalo 38. zaključno skn an'*e ljubiteljskih gledaliških SfvonmS1,OVehnije’ ki J£ P°d nr:rLlnhartovo srečanje kult? Sklad RS za ljubiteljske ,K„^rn,e dejavnosti. Nastopilo je izmP i®!^da^kih skupin, ki jih je jei J 'zbral dramaturg Alen Not??' ■ , °bmočja Dolenjske, slabš^ 6 'n ®e*e krajine, k' Je drue?mZ;aSL0pai3? v Primerjavi z sku * °bjnocji, je od sedmih zarhs .4lektorjevim kriterijem Dd°Stlla,^ gledališka skupina Stična m t.P’ kulturnega društva leonarH, 91SariCV° ,gro Kaj pa "a.Sašfp' V reziJI lgorja Grud' go Tr orcntu pa je bil za vlo-stavi nrortp3 šaliivca v teJ Pred- U"haPr5h8značaken00d0S,nih USTANOVITEV sindikata KMETOV .Trebnje-v nedeljo, 13. troh'* U|i bodo kmetje Cem''?Ske ob^‘ne v prostorih Trekr? za izobraževanje v n0f,rnJern ustanovili svojo SlnJUZn'C0 sindikata kmetov |j n„en1liu- Tako naj bi doseg-C?dvisnost Od Slovenske °kriliP ^?eZe’ ki spada pod stranke. ljudske Sloveniji se ni bati evropske strogosti Konferenca o reciklaži ČATEŽ OB SAVI - Slovenski predpisi o varovanju okolja in ravnanju z odpadki so po strogosti domala enaki tistim, ki veljajo v drugih evropskih državah. To so poudarili nekateri razpravljalci mednarodne okoljevarstvene konference, ki jo je od 2. do 5. junija v Termah Čatež organizirala sekcija za higieno okolja pri Slovenski veterinarski zvezi. V Sloveniji odložimo med odpadnimi snovmi kar 40 odstotkov biogenih odpadkov, ki jih prispevajo zlasti kmetijstvo, živilsko-predelovalna industrija in gozdarstvo. Z ustreznim ločenim odlaganjem in predelavo bi zagotovili dvojno korist. Po eni strani bi prihranili prostor na komunalnih odlagališčih, po drugi pa bi pridobili znova uporaben material. ■ Nekatere države, kot so ugotavljali na konferenci, so že dobro razvile reciklažo za bio-gene odpadke. Dr. Streff, predstavnik mednarodne organizacije za prenos tehnologij Kno-ten Weimar, je na konferenci menil, da bi bila lahko Slovenija kot razvita država zelo zanimivo območje za uporabo omenjenih bioloških postopkov. Kot je na konferenci dejal Marko Slokar, državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor, Slovenija pripravlja dolgoročni načrt ravnanja z odpadki. V naši državi je nekaj podjetij, ki so lahko vzor v ravnanju z odpadki. L. M. HUMANITARNOST SE ŽIVI Shod ljudi, ki blažijo rane sveta V Prilozje pri Metliki se je prvo junijsko soboto na shod Moč humanosti zgrnilo nekaj tisoč krvodajalcev in aktivistov Rdečega križa Slovenije • 55. obletnica obnove RKS PRILOZJE - Preteklo soboto je bil na športnem letališču v Prilozju pri Metliki humanitarni shod pod naslovom Moč humanosti, ki ga je pripravil Rdeči križ Slovenije (RKS) ob 55. obletnici svoje obnove in dnevu krvodajalcev. Udeležilo se gaje nekaj tisoč članov, prostovoljcev, aktivistov, mladih članov, krvodajalcev, donatorjev in drugih sodelavcev RKS. Predsednik RKS dr. Vladimir Toplerje v pozdravnem nagovoru opisal razvoj in zgodovino RKS ter poudaril, da je RK, ki je delil usodo naroda in države, kljub stiskam uspešno skrbel za pomoč v nesrečah. Čeprav je RK najbolj prepoznaven po pomoči in opozarjanju na krivice ter spoštovanju človeških vrednot in dostojanstva, pa v zadnjih letih posveča veliko skrb zdravemu razvoju otrok, zato pospešeno obnavlja in gradi Debeli Rtič, ki je edino zdravilišče za otroke pri nas. Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, pokrovitelj shoda in slavnostni govornik, se je zahvalil krvodajalcem in članom RK, ki jim v trdi tekmi za preživet- DR. DRNOVŠEK MED AKTIVISTI - Po končanem slavnostnem delu humanitarnega shoda v Prilozju so dr. Janeza Drnovška, ki je postaI častni član RKS, ohkržili številni aktivisti in krvodajalci, ki so se želeli pozdraviti z njim. Razdelil pa jim je tudi mnogo avtogramov. (Foto: M. B.-J.) KAKO S KARTELJEVSKIM KLANCEM Zapostavljene dolenjske ceste ---------------------------------------------- Minister Bergauer pravi, da povsod v Sloveniji trdijo, da so zapostavljeni NOVO MESTO - Februarski sneg je pokazal, kako slabo je Dolenjska oskrbovana z elektriko. Nič bolje ni s cestami in železnico. Za potrebe gospodarstva bi v Novem mestu nujno potrebovali nov železniški terminal za tovorni promet. Z namenom, da bi se te razmere izboljšale, je prejšnji četrtek predsednik Državnega sveta Tone Hrovat v Novem mestu sklical poseben posvet. Minister Bergauer je na njem poudaril, da zadnje čase namenjajo večjo pozornosti Dolenjski, glede zapostavljenosti pa je dejal, da takšne očitke poslušajo povsod, kamor pridejo. Povedal je, OPOMIN PANEVROPSKEGA GIBANJA Brez zemlje . Ne samo težak in neperspektiven, položaj kmetijstva posta-Ijt vse bolj dramatičen. Vsako leto zdaj ugasnejo, kar je le lepši Zraz za propadanje, že tri od stotih slovenskih kmetij, hitrost P° se še povečuje. V dveh desetletjih se je zarasla četrtina vse kmetijske zemlje, to je četrt milijona hektarjev. V tržnem gospodarstvu vidno razpada značilno slovenski polproletarski socialni model kmetijstva, ki je dolga desetletja preprečeval °pad vasi in razslojevanje prebivalstva. Večino kmetij prej ali eJ čaka konec, saj je komaj vsaka stota, torej tisoč od otisočih, konkurenčna na svobodnem evropskem trgu, v ka-rega se vključujemo. Zaščite kmetijstva prek visokih cen hrane ...cProsto ni več in kmetje je ne bodo mogli izsiliti, četudi bodo na Ulice. Nedavno sprejeta Agenda 2000 pomeni še dodat-, raz°čaranje. Namesto obetane velike denarne pomoči f«vi, biološki pridelavi in spodbujanja kmetovanja v slabših Izdelovalnih razmerah (kakršnih je v Sloveniji kar 70 odst.), Ponaša največ koristi velikim (predvsem francoskim ) kmetom. Kaj je ob tako slabih napovedih potrebno ukreniti, to so se maševali udeleženci Panevropskega gibanja na sobotnem odu v Dolenjskih Toplicah. Najprej: kmetijstvo je mnogo več , gospodarska panoga, je življenjski prostor naroda, njegov Pitat, ki ga je treba ohraniti za vsako ceno, tudi ob velikih šli no I gr°dnogospodarskih stroških. Slovensko zemljo in poseljenost de,nleJ zdaj najbolj ogroža dejstvo, da se je ne izplača več ob-int°Vt>t‘ 'n ie zavo,j° ,L'ga posredno v nevarnosti narodova s e&iteta. Drugače rečeno; Slovenija bo morala v obliki nepo-V'o PfočH in drugih načinov pomoči žrtvovati za kmetijst-z Fn ^meta tnnogo več kot doslej, hkrati pa v okviru pogajanj Vo 1 '( 'res l've, kar se v evropskem modelu zaščite kmetijst- noseči da. Zavedajoč se. da brez zemlje preprosto - izginemo. MARJAN LEGAN katera dela so letos predvidena na Dolenjskem: preplastitev magistralne ceste od Poljan do Mačkovca, ureditev ceste Kronovo-Šmarješke Toplice, ceste v Bršlji-nu, Novo mesto-Mačkovec, največji projekt pa je gradnja novomeške severne obvoznice, kjer se prva faza končuje, sporazum za nadaljevanje druge faze pa so podpisali minuli četrtek. V šentjernejski občini bodo državni denar namenili za urejanje ceste skozi Šentjernej, v škocjanski za cesto Zavratec-Bučka, v žužemberški za cesto Krka-Žu-žemberk in Žužemberk-Dvor, v trebanjski pa za rekonstrukcijo ceste Trebnje-Mokronog. Škocjanski župan Janez Povšič je opozoril, da bi občinsko cesto * O nujnosti izgradnje boljše cestne in železniške povezave za Dolenjsko je spregovoril tudi direktor službe za stike z javnostjo v novomeškem Revozu Anton Repovž. Povedal je, da konec leta 2000 poteče desetletna pogodba Renaulta z Revozom in da bodo osnove za nov podpis precej drugačne, predvsem pa glede prometnih povezav zahtevnejše, kot so bile pred desetimi leti. VREME Jutri bodo padavine pogostejše, v soboto in nedeljo pa le še v obliki popoldanskih krajevnih ploh ali neviht. Hladneje bo. je ostaja še dovolj časa za pomoč soljudem. Zadovoljen je bil, da z razvojem prav humanitarnost in solidarnost še pridobivata pomen, čeprav so nekateri napovedovali drugače. Zagotovil je, da poskuša slovenska vlada po svojih močeh pomagati pri humanitarnem delu, hkrati pa izrazil upanje, da bi bilo čim manj tragedij, da pa bi odziv na krvodajalske akcije kot ene največjih vrednot ostal še naprej tako velik. Generalni sekretar RKS Mirko Jelenič je dr. Janezu Drnovšku podelil listino častnega člana RKS. Ob dnevu krvodajalcev pa je Jelenič izročil plaketo RKŠ območnemu združenju RK Škofja Loka kot enemu najuspešnejših organizatorjev krvodajalskih akcij. Sicer pa je navzoče pozdravil tudi delegat mednarodnega komiteja RK Zoltan Toth. V kulturnem programu so nastopili big band Glasbene šole Vrhnika, Irena Vrčkovnik ter slovenska pesnika Tone Pavček in Janez Menart. Pavček je dejal, da • Dr. Janez Drnovšek je imel ob sobotnem obisku Bele krajine kosilo v Badovinčevi gostilni na Jugorju. Ustavil pa se je tudi v zidanici Jožeta Prusa na Krmači-ni, kjer je poskusil najboljša Prusova vina, ki so bila nagrajena na letošnji Vinski vigredi v Metliki, na sejmu ViHo vita v Zagrebu in na Vinskem sejmu v Ljubljani. je vesel, ko vidi, da je na svetu vse polno ljudi, ki znajo blažiti rane sveta. Menart pa se je Zahvalil krvodajalcem, saj je eden od njih - a ne ve kdo - tudi v njem, ker mu je dal kri, da so ga lahko operirali. M. BEZEK-JAKŠE Smednik-Kronovo morali prekategorizirati v regionalko, šentjernejski župan Franc Hudoklin pa je opozoril na nujnost preplastitve dela ceste Novo mesto-Šentjernej med Ratežem in Mokrim Poljem, mirnopeški župan Zvone Lah pa je opozoril na cesto skozi Žabjak, kije problematična zaradi neurejenega romskega naselja. Glede bodoče avtoceste pa je dejal, da bi radi priključek za Mirno Peč, in se zavzel za varianto, ki za premostitev karteljevskega klanca predvideva izgradnjo viadukta in predora. Državni sekretar za ceste Žare Pregelj je to možnost ostro zavrnil in dejal, daje njihova varianta veliko bolj primerna rešitev z naravovarstvenega in tudi s finančnega vidika. “Občina se lahko odloči drugače, vendar mora za to zagotoviti denar, mi pa pritiskom ne bomo popustili!” je bil odločen Pregelj. J. DORNIŽ Kolpa spet čista V petih letih pobrali za 70 kamionov smeti KOSTEL - Devetega ekološkega spusta v kajaku, kanuju in raftingu od Srobotnika do potoka pri Bilpi se je v soboto udeležilo 40 ljubiteljev Kolpe iz vse Slovenije. Od 1995 so v okviru celoletne akcije čiščenja takratne KS Kostel in od lani občine skupaj odpeljali 54 kamionov kosovnih odpadkov, letos 7 kamionov kosovnih in 7 kamionov drugih odpadkov. Naj še omenimo, da je občina Kostel v pričakovanju turistične sezone prejšnji teden ob Kolpi, v Fari, Potoku, Zavrtkami, Žagi in Žlebih namestila pet kontejnerjev za smeti. Pričakujejo, da bodo obiskovalci letos bolj disciplinirani kot prejšnja leta. M. G. SOLSKI AVTOBUS PO TREH KOLESIH TREBNJE - Kar nekaj sreče so imeli šolarji, ki so se v torek, 7. julija, peljali s šolskim avtobusom iz Trebnjega skozi Štefan. Potem ko je šofer prevozil železniški prehod, je na volanu začutil tresenje, v naslednjem trnutku pa je avtobusu pri hitrosti 30 km/h odtrgalo prednje levo kolo. K sreči nihče izmed 45 mladih potnikov ni bil poškodovan. Skoraj “polnoletni" avtobus (letnik 1982) je imel veljavno prometno dovoljenje oziroma opravljen tehnični pregled. Vzrok za nezgodo je zdrobljen ležaj. Berite danes stran 2: • Težka tekma za Dolenjsko banko stran 3: '•Mesto za avtomobile, ne za ljudi stran 4: •Dolžnikom lahko odvzamejo grob stran 6: •Drag(ocen)e ideje le za zanamce? stran 7: • Zakaj bi tarnali, saj ni tako hudo stran 8: •Dolenjske gradbenike bi povezali v GIZ stran 9: •Smetano pobirajo posredniki stran 10: • Tu je nova generacija slikarjev PRVI MEDNARODNI FESTIVAL GODB IN MAŽORETNIH SKUPIN TREBNJE - Sklad RS za ljubiteljske dejavnosti, Območna izpostava Trebnje in Občinski pihalni orkester Trebnje vabita v soboto, 12. junija, ob 18. uri v mestno središče na 1. mednarodni festival godb in mažoretnih skupin. Najprej bo imel koncert Mladinski pihalni orkester Trebnjej ob 18.20 pa bp Svečani mimohod godb iz Metlike, Proseka, Lauingena in Trebnjega s show programi mažoretnih skupin Laško, Logatec, Radeče in Trebnje. Ob 19.30 bo koncert Godbenega društva Prosek iz Italije, ob 20. koncert Orkestra slovenske policije, ob 20.50 bo koncert godbe iz nemškega Lauingena, ob 21.30 pa se bo pričel še enourni koncert domačega orkestra. Sledil bo bavarski večer - zabava s plesom z godo iz Lauingena. Nemška godba bo imela krajši koncert že v soboto opoldne v središču Šentruperta, italijanska pa ob 15. uri pred gostilno Deu v Mokronogu. PONAREJENE MARKE NOVO MESTO - V torek, 7. junija, je občan z Otočca v Dolenjski banki na Seidlovi cesti v Novem mestu hotel zamenjati bankovec za 100 nemških mark, ko so v banki ugotovili, da je novec ponarejen. Glede na to, da ga je občan kupil lansko jesen od neznanca, bodo kriminalisti težko našli sled do ponarejevalcev. NA PRAGU ODRASLOSTI - Matura je tista prelomnica v življenju mladega človeka, ki za marsikoga pomeni prag med otroštvom in odraslostjo, saj bo marsikateri izmed maturantov novomeških srednjih šol po maturi šel v prvo službo, če bo seveda imel to srečo. Vpetek pa so takole nekoliko utrujeni od večernih podoknic profesorjem veselo razpoloženi zakorakali čez Glavni trg, kjer so zaplesali Radecki marš, potem pa so se odpravili na svoje šole prodajat ključ šopkih vrat naslednikom. (Foto: I. Vidmar) Clinton v Sloveniji Kaj pričakujete od obiska Billa Clintona v Sloveniji? To vprašanje je Dolenjski list zastavljal v tokratni anketi. Mogoče se strinjate, da prihod predsednika najvplivnejše države sveta odmeva in bo tako deloval tudi šej/ prihodnje. Prihod prvega moža svetovne velesile v Slovenijo bo svet mogoče razumel tako, daje naša država razmeroma varna. Mogoče bodo visoki obisk Sloveniji zavidale sosede, ki zaman čakajo, da bi na svojih tleh pozdravile vrhovnega šefa ZDA? Če bo iz slovenske bližnje soseščine prispela zavist, je dobro, slabo bi bilo, ko bi od tam dostavili k nam eksploziv, s katerim bi veleobisk spremenili v velepogreb. V tem pogleduje srečna okoliščina, da so slovenski varnostniki ali vsaj njihovi službeni predhodniki nekoč bdeli nad maršalom. Tista varovanja so bila dobra generalka Slovencem za letošnji junij. Sicer bo marsičesa hudega vajeni Clinton ob občutku varnosti lažje povedal, kaj misli o Sloveniji v povezavi s svetom. Mogoče bo mimogrede povedal, ali bo naša država dosegla Nato z Drnovškovo politično navezo ali kako drugače in nekoč pozneje. Veliko bo verjetno tudi vpraševal, zlasti o Balkanu, ki naj bi ga Slovenci zaradi znane zgodovine poznali v podrobnostih. Ob vsem tem bo Clintonov obisk nemara tudi svojevrstna bučna predstava, kar bi bilo tipično ameriško. Vsekakor pa od enega obiska ne gre pričakovati “zgodovinskih rešitev”. JANEZ ZAKRAJŠEK, komercialist v Trimu Trebnje: “Ne pričakujem, da bo obisk ameriškega predsednika Clintona kaj dosti prispeval k promociji Slovenije, Domnevam pa lahko, da nas bo davkoplačevalce dosti stal, podobno kot prvi in napovedani obisk papeža Janeza Pavla II. Vsekakor bo to odmeven dogodek, verjetno celo najbolj v tem letu ali vsaj toliko kot papežev.” NATALIJA ČRNELIČ, dijakinja 1. letnika Srednje šole v Sevnici, frizerska usmeritev: “Za politiko mi je kaj malo mar, bolj me zanimata glasba in Clinton kot saksofonist, ne pa kot politik, če se nekoliko pošalim. Gotovo bo obisk predsednika najmočnejše države na svetu precej pripomogel, da bodo o naši državi morda celo prvič kaj slišali v ZDA in drugje po svetu.” JOŽEF ZUPANČIČ, avtoprevoznik iz Podlipe pri Raki: “Od Clintona pričakujem veliko, od naših politikov ne, ker naši govorijo eno, delajo pa drugo. Verjetno se bo prišel pokazat slovenskemu narodu, da jih bo s tem prepričal, kje in kakšpa je resnica. Resnica pa je, da se moramo držati tistega, ki kaj ima, ker edino ta nas bo lahko pripeljal v lepšo prihodnost.” SILVIJA PODVINSKI, dijakinja iz Blatnega: “Politika me ne zanima in tako tudi ne Clinton kot politik. Slišala sem, da pride v Slovenijo. Za neketare je to velik dogodek, zame pa je nepomemben. Mladih sploh ne zanima politika, tako je tudi Clintonov obisk zanje nepomemben. Sem pa proti Clintonu, ker se tako obnaša do žene in hčerke. Njegov ugled je v celoti padel.” GREGOR JESIH, dijak Tekstilne šole v Metliki: “Clintonov obisk v Sloveniji je medijska bomba zaradi afer, ki jih je imel z Monico. Slovence bi očitno rad prepričal, da je še dober predsednik ZDA. Obisk je pomemben tudi, ker je Clinton predsednik velike države, kaj posebnega pa ne pričakujem. Morda bo Clinton Slovenijo priporočil Natu in EU, morda pa nas bo celo grajal.” RUŽIČA JAKUEVIČ, prodajalka iz Črnomlja: “A da bo prišel Clinton v Slovenijo? Ne zanimam se kaj prida ne za politiko ne za državniške obiske. A tudi Clintonov obisk me ne zanima, ker na moje življenje ne bo prav nič vplival. Moja želja je, da bi bil na svetu mir, in če lahko Člinton pri tem kaj naredi, naj pomaga. Prav bi bilo, da mu to povedo tudi ob njegovem obisku v Sloveniji.” VESNA IVKIČ, komercialistka iz Kočevja: “Clintonov obisk je za Slovenijo nedvomno velika reklama. Za Slovenijo bo sedaj zvedel ves svet, tudi tisti, ki ne le da niso vedeli, kje je Slovenija, ampak niso vedeli niti, da obstaja. Upamo, da bo vse potekalo v redu in da se ne bo zgodilo nič usodnega. 'Tisti doli’ so namreč zmožni vsega.” IGOR KOVAČIČ, dipl. inž lesarstva iz Ribnice: “Slovenija bo sedaj mogoče postala malo bolj znana v svetu, predvsem pa med Američani. Pozitivno bo Clintonov obisk vplival tudi na naše vključevanje v Nato in nc nazadnje v EU. Bo pa zaradi bližine vojne ob njegovem obisku nujno potrebno zelo poostriti varnost. Zgodi se lahko marsikaj.” VALTER ZOFIČ, mesar iz Šentjerneja: “Clintonov obisk v Sloveniji je prav gotovo pomemben za našo državo in za njen ugled, saj je prvi ameriški predsednik, ki bo obiskal Slovenijo. Njegov obisk pomeni tudi priznanje naši državi, da ima na obrobju balkanske krize pomembno mesto. Slovenija pa bi morala ta obisk čim bolje izrabiti za večjo prepoznavnost naše države v svetu.” Riko na novi poti V državah nekdanje Jugoslavije stavijo največ na Rikove izdelke RIBNICA - Po propadu nekdanjega enovitega podjetja Riko, ki je pred stečajem leta 1992 zaposloval več kot 1500 delavcev, s starim proizvodnim programom nadaljuje 30 zaposlenih v novem podjetju Riko, d.o.o. Družba je edini pravni naslednik v proizvodnji že uveljavljenih izdelkov, povrh pa je ohranila vse trge novih držav nekdanje Jugoslavije, kamor proda okrog 20 odstotkov svoje proizvodnje. Zaradi vojne prodaja v nekdanji skupni državi nekoliko šepa, zato navezujejo stike s kupci v srednjeevropskih državah. Posodobili so tehnologijo, posebno pozornost pa namenjajo novim konstrukcijam, pripravljajo se tudi na pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001. Ob 30-letnici izdelovanja četne mehanizacije so na svečanost povabili tudi predstavnike večjih cestnih podjetij iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije, poslovne partnerje iz Danske, Nemčije in Češke ter kooperante. Navzoč je bil tudi minister za promet in zveze Anton Bergauer. Direktor Rika Ribnica, d.o.o., Jože Gradišar je ob 'prikazu novih izdelkov dejal, da hočejo dokazati, da ima v deželi suhe robe, kjer je les osnovna surovina, tudi kovinska industrija svojo prihodnost. M. G. V PRIČAKOVANJU IZIDA Težka tekma za Dolenjsko banko Nova Kreditna banka Maribor in Nova Ljubljanska banka si želita Dolenjsko banko v svoji bančni skupini - Dolenjci za Ljubljančane, Štajerci ne popuščajo NOVO MESTO - Tekma med Novo Kreditno banko Maribor (NKBM) in Novo Ljubljansko banko (NLB) za Dolenjsko banko se bliža koncu. V prvem polčasu je NKBM dosegla zadetek z nakupom 24-od-stotnega lastniškega deleža Dolenjske banke. Glavni sodnik, Banka Slovenije, jim je ta zadetek priznal, čeprav naj bil dosežen iz prepovedanega položaja, če ostanemo pri nogometnem izrazoslovju. V drugem polčasu pa je gol z nakupom 27-odstotnega deleža Dolenjske banke zabila še NLB, a se sodnik. Banka Slovenije, še ni odločil, ali bo spoštoval pravila (zakon) in povsem regularno doseženi zadetek priznal. Skratka, medtem ko je Banka Slovenije pred časom NKBM priznala, da si je z nakupom 24-odst. deleža Dolenjske banke pridobila tudi toliko glasovalne pravice v tej banki, na vlogo NLB, ki je medtem pokupila 27 odst. delnic Dolenjske banke, za izdajo dovoljenja s pravico do upravljanja v takem deležu še ni odgovorila. Trimesečni rok, ki ga za tak odgovor postavlja zakon, se izteče 25. junija. Po zakonu Banka Slovenije tako rekoč nima argumentov, da ne bi NLB izdala dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v Dolenjski banki. Pri vsej zadevi gre za ustvarjanje bančnih skupin v Sloveniji. Tako eden kot drugi bančni steber, NLB in NKBM, bi rada v svoji skupini imela uspešno Dolenjsko banko. V tej očitno neizbežni delitvi se je Dolenjska banka odločila za NLB in ne za mariborsko NKBM. Dolenjska banka seje z NLB že oktobra lani načelno dogovorila o tesnejšem sodelovanju, če do konca leta ne pride do povezave petih regijskih bank. Do te “pentagonale” zaradi različnih razlogov res ni prišlo in tako sta Dolenjska banka in NLB sredi letošnjega februarja podpisali pogodbo o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju, ki lahko na koncu pripelje tudi do združitve obeh bank. Vmes pa je ob koncu lanskega leta vskočila NKBM z nakupom 24 odst. delnic Dolenjske banke, in to tako rekoč čez noč. Odgovor NLB je bil nakup 27 odst. deleža Dolenjske banke, ki ga seveda želi spremeniti v delež s pravico upravljanja, za kar ji mora dati dovoljenje Banka Slovenije. Pred izdajo tega dovoljenja pa ima NLB tako kot vsak drug delničar le 9,99 oz. manj kot 10 odst. glasovalnih pravic, NKBM pa že ima dovoljenje Banke Slovenije za več kot 15 odst. glasovalnih pravic; po sedaj znanih podatkih jih ima 24 odst. A ji to kljub temu ne pomaga, saj ima po statutu Dolenjske banke posamezen delničar lahko največ 20-odst. glasovalne pravice. To omejitev so sprejeli zaradi zaščite malih delničarjev. Število delničarjev Dolenjske banke seje zadnjega pol leta močno zmanjšalo: medtem ko je imelo prej 10 največjih delničarjev ko- PRIMERJAVA PLAC IN SEJNIN Kako dragi so naši svetniki Sejnina svetnikov v novomeški občini znaša najvišjih možnih 44.000 tolarjev, v drugih občinah na območju nekdanje novomeške pa niso oz. ne bodo višje od 7.000 tolarjev NOVO MESTO - Svetniki mestne občine Novo mesto so si z amandmajem, ki ga je vložil Anton Vovko (SLS), izglasovali najvišjo možno sejnino, ki jo dovoljuje zakon - 15 odst. županove plače. Plača župana Mestne občine Novo mesto, ki sodi v 2. skupino mestnih občin, znaša s funkcijskim dodatkom bruto 578.081 tolarjev; tako 15 odst. znese bruto 86.712 tolarjev, kar je čistih 44.000 tolarjev. Toliko dobi vsak od 32 novome- liko pripada sedanjim, bodo go- ških svetnikov in za to mu ni treba narediti nič drugega, kot da pride na sejo. Podžupan, ki to funkcijo opravlja poklicno (v novomeški občini je sedaj to Martina Vrhovnik) dobi 80 odst. županove plače, nepoklicnim podžupanom (Adolf Zupan, Boris Dular, oba LDS, in Marjan Somrak, ZLSD) pa pripada po zakonu do polovice županove plače, po pravilniku novomeške občine pa 40 odst.; ker so vsi trije podžupani tudi svetniki, dobijo 15 odst. kot sejnino, 25 odst. pa kot podžupanovo plačo. V prejšnjem mandatu je neprofesionalnim podžupanom po zakonu pripadla tretjina županove plače, ki je bila enaka kot sedaj; svetniki bi si lahko po takratnem zakonu dodelili največ 61.208 tolarjev bruto sejnine (okoli 32 tisočakov neto), vendar so se odločili za precej manj; tako je svetnik, ki je deloval povprečno še v dveh komisijah, dobil neto okoli 25.000 tolarjev za eno sejo. V sedanjih občinskih komisijah in odborih je okoli 120 mest in 70 od teh morajo zasedati svetniki. Tako je vsak svetnik povprečno še član dveh' komisij in pol, le Anton Vovko (SLS), predlagatelj amandmaja za najvišje možne sejnine svetnikom, in Lojze Zupančič (SKD) nista v nobeni komisiji ali odboru. Zupan občine Šentjernej ima 178.525 tolarjev (neto) plače. 15 odst. njegove plače, zaokroženo na 27.000 tolarjev, so svetniki na zadnji seji izglasovali kot nagrado za neprofesionalnega podžupana (Ognjeslav Prah, ZLSD), medtem ko so sebi namenili po 7000 tolarjev sejnine, člani komisij in odborov dobijo po 4 tisočake na sejo, predsedniki pa po 5.000 tolarjev, kolikor je v prejšnjem mandatu znašala enotna “tarifa” za vse. V občini Škocjan, kjer ima župan 182.000 tolarjev plače, so v prejšnjem mandatu svetniki, člani občinskih odborov in komisij dobivali po 5 tisočakov za sejo, predsednica sveta po 8.000 tolarjev, člani odborov in komisij pa po 4.000 tolarjev za sejo. O tem, ko- vorili na naslednji seji sveta. Zupan bo predlagal 6.000 tolarjev sejnine za svetnike, 3.000 tolarjev za člane odborov in komisij, 4.000 tolarjev pa za njihove predsednike. Podžupana še nimajo. V novi občini Žužemberk še niso določili višine sejnine. To bodo naredili, ko bodo sprejeli proračun. Eden od “tipajočih” predlogov je bil 5.000 tolarjev, . vendar med svetniki za to ni bilo pravega navdušenja. Župan Franc Škufca svoje delo opravlja nepoklicno in njegova plača znaša okoli 115.000 tolarjev. Pripada mu od letošnjega januarja, vendar si do sedaj ni dal izplačati še nobene, češ da mu to “ne gre od rok”, saj tudi prej kot predsednik KS Žužemberk ni nikoli dobil niti tolarja ne za delo ne za kilometrino. Svoje delo naj bi nepoklicno opravljal še do konca leta, potem pa naj bi postal poklicni župan. Sedaj sta na občini zaposlena administratorka in referent za komunalne zadeve in gospodarstvo, v kratkem naj bi zaposlili še občinskega tajnika, do koca leta pa še referenta za družbene dejavnosti. Tudi v novi občini Dolenjske Toplice imajo neprofesionalnega župana, ki namerava tudi naprej to delo opravljati nepoklicno. Za to delo mu pripada okoli 100 tisočakov mesečne plače, vendar do sedaj še ni dobil nobene. “Ni nobenega, ki bi mi jo izplačal,” se pošali topliški župan Franc Vovk; na občini namreč še ni nihče zaposlen. Svetniki še niso dobili sejnine, določili jo bodo ob proračunu, to pa naj bi bilo na naslednji seji. Sejnina naj bi bila bolj simbolična, pa še za to so se svetnski odločili, da je bodo polovico namenili v dobrodelne namene. Podžupana jim v Toplicah že dvakrat ni uspelo izvoliti. V občini Mirna Peč, ki je tako kot žužemberška in topliška nastala iz prejšnje novomeške, še niso izplačali nobene sejnine. Njihov župan Zvone Lah svoje delo opravlja nepoklicno, za to pa mu pripada 119.017 tolarjev plače. Svetniška sejnina znaša 7.140 to- larjev bruto, vendar je do sedaj še niso dobili. Plačila za delo v odborih in komisijah do sedaj še niso določili. Prav tako še nimajo podžupana. To mesto so ponudili SLS, vendar so ga tam zavrnili. Na občini je za sedaj zaposlena le administrativna tajnica, iščejo primernega človeka za referenta za komunalne zadeve, jeseni pa naj bi zaposlili še občinskega tajnika. A. BARTELJ Mariborsko pismo Boris Jelcin je pisal mali Mariborčanki Zagotovilo za mir? MARIBOR - V središču pozornosti mariborske pa tudi vse svetovne javnosti je bila te dni 10-letna učenka 5. razreda osnovne šole Taja Rukavina iz Igriške ulice v Mariboru, ki je 22. maja na svoj računalnik napisala v angleščini kratko pisemce predsedniku Ruske federacije Borisu Jelcinu ter mu ga preko Interneta poslala na njegovo spletno stran. V pismu mala Taja obsoja ravnanje srbskih vojakov z Albanci, prav tako pa obsoja letalske napade na Jugoslavijo ter se zavzema za mir. Jelcina sprašuje, ali je res, da se namerava Rusija vojaško vključiti v vojno in uporabiti atomsko orožje, saj jo je strah vojne. Na koncu pisma je Jelcina zaprosila tudi, naj ji odgovori. Pismo male Taje je Jelcina menda tako ganilo, da je takoj pripravil odgovor. V prvih dneh junija je tako Tajo na njenem domu v Igriški ulici v Mariboru obiskal veleposlanik ruske federacije Tigran Karahanov in ji predal osebno pismo oziroma odgovor Borisa Jelcina, ki ga je ruski predsednik tudi lastnoročno podpisal. maj 25 odst. vseh delnic, jih ima sedaj skoraj 85 odst. Da se NKBM ne misli sprijazniti s tem, da bi se “njena” Dolenjska banka povezala > bančno skupino NLB, kaže tudi njena reakcija na sklic 12. rednega zbora Dolenjske banke za 29. junij, še več, postavlja se kot Dolenjski banki nadrejena banka. Medtem ko Dolenjska banka predlaga, naj imajo štirje največji delničarji (NLB, NKBM, Zavarovalnica Triglav in Dinos Ljubljana) neposrednega predstavnika v upravnem odboru, pa NKBM predlaga, naj bi v 7-članskem upravnem odboru imela kar 4 svoje člane, se pravi večino, enega pa še v 3-članskem nadzornem odboru. Poleg tega NKBM predlaga še spremembo statuta Dolenjske banke tako, da se ukme omejitev upravljalske pravice mcarjev na največ 20 odst., kot • V Dolenjski banki ocenjujejo izjave oz. namigovanja NKBM 0 tem, daje Dolenjska banka članica njihove bančne skupine, k®’ milo rečeno, nekorektna, saj j dejansko ni res. NKBM ima odločbo Banke Slovenije o kva >• fleiranem deležu te banke v D®’ lenjski banki, ki znaša 24 ods * pa še zoper to odločbo Banke Slo venije je vložena pritožba na v hovno sodišče. Za pristop v ban no skupino pa je potrebno sklen bilateralno pogodbo ali celo v pogodb, ki urejajo strateško i poslovno sodelovanje. To pa >* Dolenjska banka, kot rečeno,® jeno z Novo Ljubljansko bank^_ velja sedaj. Seveda upravni odbjtf Dolenjske banke takih Pre y®j0 NKBM ne podpira, o njih pa b°“ tako in tako odločali delničarj' zboru banke. A. jjaRTE^ 0 BOSANSKO-HERCEGOVSKIH HRVATIH NOVO MESTO - V sredo, 16- Do- jumja, bo ob šestih zvečer v^a lenjskem muzeju redna trn5 Hrvaškega kulturnega združenj O obstoju Hrvatov v Bosn J........................»vi kultur. la Vendel'n Hercegovini in njihovi kult®*® identiteti bosta govoirla1 Karačič iz frančiškanskega sa< •of' stana v Širokem Brijegu in PL. dr. Miroslav Palameta, prot'. . ’ ' i irara- lan Bešlič pa bo predstavil M čičevo knjigo Pričevanja časa- “Draga Taja! Z veliko pozo®' nostjo sem prebral tvoje pisrn ’ ki si mi ga napisala. Gl°bn meje ganilo. Povsem sočuso jem s tvojo zaskrbljenostjo radi sedanjega dogajanja v Z in okrog nje,” je napisalJe . “Rusija si na vse načine PrV,j. deva, da bi ustavila bomba ^ ranje ZRJ in prelivanje kry_ Kosovu, saj ruski državljm lje kot drugi vedo, kaj so V°J grozote. Druga svetovna vd) na XIvn„ -.,j. je zahtevala življenje več in jonov mojih rojakov, tudi ot ^ l;i niso nikomur storili niČ^ ., . . . ./mak0’ ga. Več kot 2000 naših voja je i. vec Kot zuuu nasm »-j . v ,. padlo v bojih za osvobod®^ tvoje domovine Slovenije lZr fašizma. Zdaj pa o vprašanju,^ zastavljaš. Povsem neresn • - .tiiaZdP je vest, da bi lahko Rusija - ■. Nato uporabila jedrsko^ —i---------------j tnria“ Verjemi, storil bom vse, K‘ sjja ko, da bi ustavil vojno. K. bo št) naprej delovala zg< mirni poti. Ne bomo se o trdni nameri, da zagotov^ da bo nebo nad našim P^aI1()(jov mirno. Otroci vseh nar ^ morajo rasti srečni in z sC Tebi in tvoji družini že 1 najboljše. Boris Jelcin. Za pismo, ki gaje. s0 „e- ,„.l Mariborčanki Taji, Pa * njli, kateri tuji komentatorji m jj da bi ga bilo dobro posla 1XM. i,. r aijta- jastrebom v ruskem gc®L. ,ugo-bu in v Zvezni republiki jo u m v /.vezni repu*'"- pg-aviji, ki morda še vedn >, da bo Rusija posegla v 5 st* v ZKJ z najmodernejši^1 jj jem. Male Taje tega m VL. ofVe-saj ima osebno zagotovil ^jjja ga moža Rusije, da si bo -U prizadevala za končanje samo po mirni poti. .jerA TOMAŽ KSp _ Novomeška kronika DAVKARIJA - Da se je davč-aa_uprava iz mesta preselila v Bršljin le zaradi koristi občanov, davčnih zavezancev, govori tudi tale zgodba. Občan je potreboval potrdilo o premoženjskem stanju >n se ponj napotil na bršljinsko davkarijo. Tam je ponižno povedal, kaj bi rad, dacarji pa so ga ustrežljivo poučili, da za to potrebuje poseben obrazec, in ga napotili ponj v knjigarno na Glavni tfg. Potem gaje možak izpolnil in vso stvar odnesel nazaj v Bršljin. Končno pa je tako “šetanje” občanov celo koristno: bolj ko jih bodo “štrapacirali”, prej bodo spoznali, da je treba tako oblast zamenjati. ZAPORNICA - Po novem je davkarija v upravni stavbi propadlega Pionirja, kamor so se že Ntam preselile inšpekcijske službe. Eden najpomembnejših ukrepov teh ministrskih in držav-služb je bila postavitev zapornice na bližnjem parkirišču. Da ja neb' na posvečene prostore zalezel kakšen plebejski nebodigatre-a. Ce se že grejo to ograjeno asebno nobleso, bi morali poskriti se, da tega zasebnega parki-1 ca ne bi obrobljali šopi zani-fne trave. Da bi to uredili, ni potrebna niti prava kosa, dovolj bi 1 srP in malo okusa. Ce pa tega e zmorejo, jih je treba prijaviti spekciji in obdavčiti, ker zane-ma0aJo mestno zemljišče, nh" - Ker je prejšnja cinska oblast sedanji pustila ® bntozanske dolgove, sedaj na seh koncih zategujejo pasove, d oracun je sanacijski, gasilski, ni v j denarja ne za šole, ne za vr>Cv ne za.ceste. ne za zdravst-stn rešitelji in sanatorji na-niC "*!?. Ce*° n‘zP občinski urad-van aT npb Je v prizude-k .1 ’ ba bi občina prihranila še ideirvu t?lar’ prišel na gcniulno na L' 1 Prenehali zalivati rože ie ze'enicah. Vprašanje sna j Prepričati rože, da. bi hi n vale v tem projektu. Najbrž VaHti 6ne'e’ tik preden bi se na-sticii,e k-' SU^°' ^ enkratno inve-lahk ° t0 v°dopotratno cvetje bi fadomestili s plastičnim, ki občim? poz‘m‘ slavilo genialne nske hortikulturne inovatorje. 12 MASI H OS Č I M ne ^.?°.sPaJe rekla, da v mestu s Dr Policista. Očitno so V BršlJin zantenJa,i dopolnilo meSk«u 0 rojstvih v novo-PreiCn - °*n*šnici, objavljenem B°jana1Tkdien’6doda^amo’ da ga Vin. rka*ec-štrasner iz Krške- ttjenn C|8 ma*e Lucije rodila tudi Ijal ki V°Jčico Tin°- Za spodrs- 0pr’avi£ujemoalP°naŠi kr‘vdl’ SC Uredništvo DL drobiž Kuh -“ ki r. n° pomembnem projek-stavc : 'Ja matematične pred- Ve igre 'ime s pomočjo otroko- ^u?JE 2 domom v po- ^ttleri V, LJb P°dpisu pisma o Pravljcn(, m je potrdila pri-P°darsif ,.St,Za soustanovitev gos-udi ju» družbe v Črmošnjicah Pojavil., mberška občina, so se i '^raniaPraSania v zvezi s su-v terena fftiomom v Poreču, ^že^ 'arniki so bili bivša KS Pili kr u? ■ 'n vc£j;i podjetja v /gov0 ,ni' Eai je z domom in NeroL?nino- kako je zašla v k' boj,. ’ so gotovo vprašanja, Iji sr*;:a 7 i m a 1 a svetnike na | t,,;- ■“"‘»Ul NVCIHIM J občinskega sveta. S. M. Še drugi del severne obvoznice V petek so podpisali sporazuma o sofinanciranju druge faze novomeške severne obvoznice • V pogovoru z ministrom Bergauerjem Novomeščani povedali svoje zahteve VAJA MEHANIZIRANE BATERIJE - V ponedeljek, 7. junija, je imela na letališču v Dolenji Straži, 831. mehanizirana baterija zračne obrambe praktično usposabljanje. Bowi iz novomeške vojašnice so vadili spremljanje realnega cilja, to je letala Pilatus, ki je preletaval dolenjsko prestolnico. (Foto: Borut Peterlin) IS K >Kl NOVO MESTO - Minuli četrtek sta minister za promet za in zveze mag. Anton Bergauer in novomeški župan dr. Tone Starc v Kulturnem centru Janeza Trdine podpisala sporazum o sofinanciranju izgradnje druge faze novomeške severne obvoznice. Sporazum za izgradnjo prve faze obvoznice od Muhaberja do Bučne vasi v dolžini 800 metrov so podpisali julija lani in odsek že gradijo, za promet pa naj bi ga odprli ietos oktobra. Potem naj bi se začela gradnja drugega dela obvoznice od Cestnega podjetja v Bučni vasi do Ločne, v dolžini 2,2 kilometra; v celoti naj bi bila novomeška severna obvoznica zgrajena leta 2001. Pred podpisom sporazuma je tem območju, kjer je skoraj 20 novomeški župan dr. Tone Starc odst. državnih cest, predvidenih le povabil ministra mag. Antona okoli 3 odst. investicijskih sred- Bergauerja s sodelavci na pogovor stev. Zupan Starc se je zavzel, naj ŠENTJERNEJSKI KRVODAJALCI - Prejšnji petek je šentjemejski župan Franc Hudoklin ob dnevu krvodajalstva na občini priredil sprejem za 20 njihovih krvodajalcev, ki so kri darovali več kot 10-krat. Sprejema se je udeležilo 14 krvodajalcev; med njimi tudi krvodajalca, ki sta največkrat darovala kri, in sicer Marinka Pavlič 47-krat in Jože Derganc 36-krat. Župan Hudoklin se jim je zahvalil za njihovo humanost in jim podelil priznanja. (Foto: J. Dorniž) o razvoju prometne infrastrukture v novomeški občini. Novomeščani so ponovno opozorili na preveliko zapostavljenost Dolenjske na tem področju. To so ponazorili tudi s številkami, med drugim, da je v letošnjem državnem proračunu za državne ceste na POHOD NA BRICELJK NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi v petek, 18. junija, na najvišji vrh Loških sten Briceljk. Odhod izpred Krke v Ločni bo ob 16. uri, vrnili pa se bodo v soboto popoldan. Prijave in 4.000 tolarjev za prevoz, prenočišče, vodenje in vstopnino zbira do četrtka, 17. junija, na tel.: 041 734 239 ali 068 312 451 Igor Sladič. Z ZBIRALNO AKCIJO DO NOVEGA IGRALA VAVTA VAS - Otroci iz vrtca Vavta vas iz programa Korak za korakom so zelo ponosni na svoje starše, saj so z njihovo pomočjo pridobili novo igralo. Stekla je obširna akcija zbiranja denarja, na katero se je odzvalo 26 donatorjev, ki so za igralo prispevali 600.000 tolarjev. Starši so igralo prostovoljno postavili, svojemu namenu pa ga bodo predali na zaključni prireditvi ta mesec. ASFALTIRANA CESTA NA LISEC - Odprtja asfaltirane ceste na Lisec sta se pred dnevi udeležila tudi župana žužemberške občine Franc Škufca in trebanjske občine Ciril Pungartnik. Predsednik gradbenega odbora Anton Novak se je zahvalil vsem, ki so prispevali denar za novo prevleko, še posebej bivši KS Žužemberk, vinogradnikom in krajanom in hkrati apeliral tudi na tiste, ki še niso prispevali denarja, da ga namenijo še za nedokončan del poti. Žužemberški župan Škufca je cesto, dolgo več kot 1400 m, ki je stala okrog 9 milijonov tolarjev, s prerezom traku predal njenemu namenu. (Foto: S. Mirtič) KO MESTNO JEDRO IZUMIRA PRIZNANJA KRVODAJALCEM ŠKOCJAN - Ob dnevu krvo-dajalstva je sprejem za škocjanske krvodajalce, ki so več kot 10-krat darovali kri, priredil tudi škocjanski župan Janez Povšič. Srečanja se je od dvajsetih vabljenih krvodajalcev udeležilo le sedem, ki jim je župan izročil priznanja. Pri škocjanskih krvodajalcih je največkrat darovala kri Pavla Zupančič iz Grmovelj, in sicer 43-krat, ter Stanislav Kirn iz Zagrada - 39-krat. Mesto za avtomobile, ne za ljudi Pogovorni večer Društva Novo mesto o praznenju starega jedra Novega mesta NOVO MESTO - Dobro obiskani pogovorni večer, ki gaje prejšnji četrtek organiziralo Društvo Novo mesto na temo praznjenja starega jedra Novega mesta, je opozoril na vrsto dejstev, težav in problemov, ki so znani že dolgo in se dogajajo, krepijo in poglabljajo že desetletja. Stvari v zvezi s praznjenjem, da ne rečemo umiranjem starega mesta, se dogajajo tako, da ima človek vtis, da se proti temu ne da nič narediti. Kot da bi se don Ki-hot boril s sovražniki v podobi mlinov na veter! Če bi hoteli narediti vsaj kolikor toliko razumen red in ne dovoliti vsakemu kramarju, da si na pročelje hiše na starodavnem Glavnem trgu, enem največjih in najlepših mestnih trgov v Sloveniji, napaca tablo ali obesi izvesek po svojem strašljivem okusu, bi morali spremeniti skoraj celotno zakonodajo z ustavo vred. Tako je eden od udeležencev to karikiral približno takole: “V Novem mestu se očitno ne da nič narediti in spremeniti na bolje zato, ker imamo PUP-e (prostorsko ureditvene pogoje). Mesto se duši v prometu, nad avtom je samo še bog. Tako bi bilo najbolje na proštijskem vrtu na Kapitlju narediti parkirišče, mestu pa bog pomagaj!” Državno birokratskim prizadevanjem za čim uspešnejšo izpraznitev mestnega jedra sledijo tudi občinska. Od predvolilnih obljub o ureditvi javnega mestnega prometa imamo vedno večji prometni nered. Te dni ukinjajo še eno redkih mestnih delavskih avtobusnih linij. Pri višini plačila nadomestila za uporabo mestnega * Direktor novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Danilo Breščak je opozoril, da v Novem mestu že najmanj 25 let brez uspeha govorimo o nujnosti prenove oz. revitalizacije mestnega jedra. Dejstvo je, da je v mestu izvrstno poskrbljeno za avtomobilsko pločevino, zelo slabo pa za njegove prebivalce, kolikor jih je sploh še ostalo. Brez prebivalcev pa, kot je dejal Borut Križ, katerega družina je ena redkih, ki še živi na Glavnem trgu, še tako izvrsten projekt revitalizacije ne velja nič. Društvo Novo mesto je že v prejšnjem mandatu predlagalo, naj bi na občini formirali mestno upravo oziroma kaj podobnega. Dela bi imela več ko dovolj. bi se pri gradnji avtoceste, kjer je Dolenjska prišla zadnja na vrsto, držali vsaj zastavljenih rokov in da Novo mesto ne bi smelo ostati le pri enem priključku. Borut Novak, sekretar za komunalne zadeve na novomeški občini, pa je predstavil predlog prioritet za nacionalni program vzdrževanja in razvoja državnih cest na območju novomeške občine, odv nujnosti ureditve Ljubljanske in Smihelske ceste, Topliške ceste od Drske do Srebrnič, ceste v Straži pri silosih in druge. Zaključil je z zahtevami, naj ministrstvo v naslednjih proračunih nameni novomeški občini PODPIS SPORAZUMA - Minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer in novomeški župan dr. Tone Starc po podpisu sporazuma o sofinanciranju izgradnje druge faze novomeške severne obvoznice od Bučne vasi do Ločne. Gradnja bo veljala 1,3 milijarde tolarjev, država bo prispevala 88 odst., novomeška občina pa ostalo. (Foto: J. D.) delež, primeren dolžini državnih cest v občini; naj prednostni red urejanja državnih cest uskladi z občinskimi prioritetami in naj za letos načrtovani denar za novomeško občino sem tudi pride. Minister Bergauer je dejal, da bi po planu morala biti dolenjska avtocesta zgrajena do leta 2004, vendar bolj kot časa primanjkuje denarja. “Pri vsem, kar je zunaj programa in lahko gradnjo močno zavleče, moramo biti kooperativni in iskati kompromis v okviru možnega,” je dejal minister. Gradnja avtoceste naj bi po njegovem zamujala predvsem zaradi lokalnih nesporazumov, največ problemov zaradi tega je v Trebnjem in na Čatežu. Ostreje se je na očitke odzval državni sekretar za ceste Žare Pregelj, ki je dejal, da bi po zgolj statističnih merilih največ denarja dobila Ljubljana, ki ima največ cest. Poudaril je, da sta pri določanju prednosti pri obnovi bistvena-stanje cest in njihova prometna obremenitev. “Nejevolja je včasih žal tudi neupravičena. Mi imamo pred sabo celo državo, poleg tega smo dobili tretjino manj denarja, kot smo ga v proračunu zahtevali, od 10 do 15 odst. pa ga bo izničil še novi zakon na dodano vrednost,” je dejal Pregelj. J. DORNIŽ OBVESTILO PLANINCEM NOVO MESTO - Pisarna planinskega društva Novo mesto na Rotovžu (Glavni trg 7) je odprta vsak torek med 17. in 19. uro. Tam se lahko včlanite v planinsko zvezo, kupite planinsko literaturo, se pogovorite z vodniki in dobite natančne informacije o izletih. • Nikomur ni dovoljeno biti neumen. Razum še daleč ni vse, a nič se ne sme zgoditi brez njeg. (Justin Stanovnik) zemljišča pa hoče občina umirajoče staro mestno jedro izenačiti z zemljišči v Bršljinu, Bučni vasi in drugje, kjer se največ gradi, prodaja in služi. Kot da bi še tiste redke, ki bi radi ostali v mestu in morda celo kaj naredili, odganjali in kaznovali za njihovo trmoglav-Ijenje. Sicer pa je občinska oblast svoj odnos do vprašanja umiranja starega mestnega jedra pokazala tudi s tem, da se pogovora na to temo ni udeležil noben občinski veljak; je pač tak pogovor neke civilne združbe manj vreden in viden kot vrsta “pasjih procesij”, na katerih se Občinarji vseh barv prav radi kažejo in nastopajo. Je pa na pogovor prišel in v njem tudi večkrat sodeloval načelnik novomeške Upravne enote Jože Preskar, ki je obljubil, da bo s prizadevanji društva za oživitev starega mestnega jedra, še posebej, kolikor je to povezano z ustanovami državne uprave in njihove lokacije v mestu, seznanil pristojne. Tudi Preskar se strinja, da bi bilo najbolje za ta namen zgraditi novo stavbo na mestu sedanjega občinskega skrpucala na Novem trgu. A. BARTELJ Z muzejskim vlakom do Straže Minulo soboto je prvič pripeljal iz Ljubljane do Straže - Vozil bo vsako soboto do 18. septembra STRAŽA - Pred stopetimi leti, točneje 31. maja 1894, je v Stražo pripeljal prvi vlak, ko je bila otvoritev Straške železniške postaje. 15. januarja leta 1966 pa so se iz Straže s potniškim vlakom odpeljali zadnji potniki, proga je bila zaradi nerentabilnosti ukinjena. Minulo soboto je v Stražo po dolgem času spet prisopihal t.i. muzejski vlak, s parno lokomotivo je pripeljal potnike iz Ljubljane preko Novega mesta do Straže, na tej progi pa bo vozil vsako soboto tja do 18. septembra. Turistično društvo Straža, ki je bilo ustanovljeno pred desetimi leti, si je za uvedbo muzejskega vlaka prizadevalo že pred leti, takrat je muzejski vlak pripeljal na njihovo osrednjo prireditev Straška jesen. Predsednik Straškega turističnega društva Jože Kregar je povedal, da je železnica Straži v preteklosti omogočila hiter industrijski razvoj, sedaj pa bi v Straži radi razvijali tudi turizem, zato so zelo veseli, da so se slovenske železnice odločile za uvedbo muzejskega vlaka. Prve potnike, ki so potem pot nadaljevali z avtobusi do Dolenjskih Toplic, so v Straži pozdravili s kulturnim programom, nastopil je domači pihalni orkester Krke Zdravilišč, člani turističnega društva pa so jim ponudili domač kruh in pecivo ter domače vino. Potnike in domačine, ki so si prišli ogledat prihod muzejskega vlaka, je pozdravil tudi podžupan novomeške občine Marjan Somrak in direktor agencije Slovenijatu-rist Milan Berden. Muzejski vlak, ki lahko sprejme 150 do 20Q potnikov, odhaja iz Ljubljane ob 9.45, v Novo mesto pripelje ob 11.42 in v Stražo ob 12.10. Proti Ljubljani pa se vrača iz Straže ob 16.40 in pripelje v^.jubljano nekaj minut po 19. uri. J. D. 1*1 MUZEJSKI VLAK - Prve potnike na tem vlaku so Stražani sprejeli nadvse gostoljubno. Za dobrodošlico so jim ponudili tudi domače dobrote. (Foto: J. D.) 12598), 10. junija 1999 DOLENJSKI LIST IZ NAŠIH OBČI N mm Voda nič več le pobožna želja Jugorska krajevna skupnost je edina v občini, kjer niti v eni hiši še nimajo pitne vode iz vodovoda ■ Novo vodstvo KS se poskuša otresti nerazvitosti in zapostavljenosti MM SELA PRI JUGORJU - Krajevna skupnost Jugorje je najmanjša v metliški občini, saj v petih vaseh, na Jugorju, Selih, Škemljevcu, Mačkovcu in Božič Vrhu, živi le 123 prebivalcev. Od 57 hiš je naseljenih le 34, v 16 hiš prih^j^jo njihovi lastniki občasno, 7 pa jih je opuščenih in prepuščenih propadanju. Vprašanje pa je, ali je bila njihova majhnost kriva za zapostavljenost ali zapostavljenost za majhnost. “Resnica je namreč v tem, da v naši krajevni skupnosti v zadnjih osmih letih ni bilo storjenega prav nič, zato smo nameravali bojkotirati celo zadnje lokalne volitve, a smo si zadnji trenutek premislili,” pravi novi predsednik KS Alojz Sodja s Sel pri Jugorju. Novo vodstvo KS pa je pripravilo smel načrt, ki ga nameravajo, seveda s pomočjo občine, uresničiti v svojem mandatu. Prednost bo imel vodovod, saj so še edina KS v občini, kjer nima vodovoda niti ena hiša. Poleg tega so požarno ogroženi, saj so naselja v bližini gozdov, gozdni požari pa so precej pogosti. Sedaj pobirajo podpise za dovoljenje za prekop parcel od Dol proti Mačkovcu, Skem-ljevcu in Božič Vrhu. Z izkopom na tej trasi naj bi začeli jeseni, hkrati pa bodo kopali tudi nad Jugorjem, kjer bo rezervoar ter zbirali podpise za prekop parcel METLIKA PRIJAVILA DVA PROJEKTA METLIKA - Metliška občina se je tudi letos prijavila na razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s projektom Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) za krajevne skupnosti Slamna vas, Radoviča in Drašiči. Prijavila se je s projektoma trženja na vinski turistični cesti in kmetijske infrastrukture v okviru projekta Belokranjska vinska turisitična cesta. Vrednost prijavljenh projektov je okrog 35 milijonov tolarjev. na Jugorju in Selih. Ko bodo kopali za vodovod, bodo v jarke položili tudi cevi za kanalizacijo in vaško razsvetljavo. Po končanem vodovodu nameravajo preplastiti cesti na Jugorju in Selih, veliko pa jim pomeni tudi asfaltiranje 600 metrov ceste proti Semiču, ki naj bi bilo po obljubah končano v letošnjem poletju. “Letos bomo prvič pobirali tudi najemnino za grobove. Za dvojne grobove, ki jih je največ, bo najemnina za naslednjih 10 let 10 tisoč tolarjev, namenili pa jo bomo za obnovo kamnite ograje okrog pokopališča ter ureditev pred desetimi leti zgrajene mrliške vežice, kije, ker ni dokončana, ne moremo uporabljati,” pravi Sodja, ki upa, da bodo letos ure- 1 Alojz Sodja dili tudi nadstrešek na avtobusnem postajališču za šoloobvezne otroke. Sicer pa predsednik pohvali prostovoljno gasilsko društvo, ki je edino društvo v KS in z njim KS dobro sodeluje, vanj pa je od vsake hiše vključen vsaj en družinski član. M. BEZEK-JAKŠE PREDAVANJE O DDV METLIKA - Območni obrtni zbornici Metlika in Črnomelj pripravljata v torek, 15. junija, ob 16. uri v metliškem kulturnem domu skupno, že četrto predavanje o uvedbi davka na dodano vrednost. Seminar, ki je za člane OOZ Metlika in Črnomelj brezplačen, bo vodila Milica Gostiša, vodja službe za gospodarski sistem pri OZS. Do ponedeljka, 14. junija, sprejemajo prijave na OOZ Metlika, tel. 58-142 in OZZ Črnomelj, tel. 51-742. POTEPTALI 282 CVETLIČNIH SADIK ČRNOMEU - V noči na 29. maj so si neznanci ponoči privoščili čudno zabavo. V ulici Čardak in v križišču ulic Pod smreko in ulici 21. oktobra so poteptali in uničili 282 cvetličnih sadik, ki so jih pred dnevi posadili delavci JK Komunala Črnomelj. Škoda znaša 40 tisoč tolarjev. ROP AVTA NI USPEL ČRMOŠNJICE PRI SEMIČU -Neznani storilci so 3. junija popoldne skušali pred stanovanjsko hišo A. S. od oškodovanih R. Š. in D. S. dobiti kontaktne ključe osebnega avta, znamke Opel Vectra, last A. S., in ga odpeljati. To jim ni uspelo, zato so po dejanju pobegnili. Med napadom so R. S. telesno lahko poškodovali. Nekateri prikrajšani za počitek Črnomaljski svetniki sicer sprejeli sklep o obratovalnem času v gostinskih lokalih, a ni šlo brez pomislekov - Kršenje pravilnika? - Pogovori bi lahko zgladili spore ČRNOMELJ - Črnomaljski svetniki so že tolikokrat razpravljali o obratovalnem času gostinskih lokalov, da o tem čivkajo že vrabci na veji. Doslej so bili najbolj sporni nočni lokali, ki so bili sicer lahko odprti do 4. ure zjutraj, vendar so morali ne samo izpolnjevati zakonske predpise, ampak imeti tudi soglasje sosedov. Prav tega pa marsikdaj ni bilo moč dobiti. Zato je župan Andrej Fabjan svetnikom predlagal sklep, da bi morali pridobiti soglasje krajanov le v tistih gostinskih lokalih, kjer bi želeli imeti lokal odprt dlje, kot je določeno s pravilnikom. Poleg tega bodo morali lastniki dolžni zagotoviti nočni red v lokalih in njihovi okolici, policija in inšpekcija pa nadzorovati, da bo zares mir. Čeprav je bil sklep sprejet z dvanajstimi glasovi za, enim proti in osmimi vzdržanimi, so imeli predvsem vzdržani precej pri- pomb. Peter Dichlberger je vprašal, ali ne kratijo ljudem, ki živijo okrog lokalov, osnovne človekove pravice do počitka. Spomnil je, da pravilnik govori, do kdaj so lahko odprti lokali v strnjenih naseljih, s tem sklepom pa ga kršijo. Opozoril je občino, da ne bo zaradi tega plačevala sodnih stroškov. Andrej Držaj je pripomnil, da državni pravilnik natančno določa merila, ki pa so jih v Črnomlju porušili ter hkrati povsem izničili soglasja sosedov. Marko Kobe pa je poudaril, da bi morali tudi za Črnomelj veljati slovenski zakoni, da pa je dovolj žalostno, če ne morejo zagotoviti reda okrog gostinskih lokalov, saj sosedje niso dolžni trpeti direndaja. Jani Stepan se je zgrozil, ko je zvedel, da je na seji sekcije gostincev pri črnomaljski območni obrtni zbornici eden od občinskih svetnikov dejal, da so se svetniki borili proti gostincem in jim hoteli zapreti lokale. Priznal je, da je zakon o gostinskih lokalih zares jasen, da pa bi se svetniki morali zavedati, da so gostinci vložili v lokale veliko denarja. Prepričan pa je, da bi se marsikateri spor med lastniki lokalov in sosedi dal zgladiti, če bi se bili pripravljeni pogovarjati med seboj. M. B.-J. Nataša Radovan Ples besed Nataša Radovan iz Tekstilne šole Metlika izdala pesniški prvenec METLIKA-Ko je učiteljica slovenskega jezika Marija Roglič v 3. letniku Tekstilne šole v Metliki vprašala, če kdo piše pesmi, sta roki dvignili dve dijakinji. Ena izmed njiju je bila Nataša Radovan. A čeprav je predvsem za svojo dušo veliko pisala že prej ter se udeleževala literarnih natečajev, se je bolj posvetila pesnikovanju prav potem, ko so se o tem učili tudi v šoli. Osemnajstletna Nataša je te dni zaključila šolo za šivilje, vendar bo jeseni v Metliki pričela še z nadaljevalnim programom za konfekcijsko modelarko. Poleg uspešnega dela v šoli, ki ji ne dela težav, saj je odlična učenka, ima dovolj časa še za marsikaj. Prav pesnikovanje pa je zadnje čase njen najljubši konjiček. “Ko dobim navdih za prvi verz, mi pesem kar sama steče. Največ pa jih napišem zvečer, ko ne morem zaspati, zato imam kar ob postelji svinčnik in papir. Lotevam se različnih tem: narave, človeka, ljubezni in povsem vsakdanjih stvari,” pravi Nataša, ki je ob koncu šolskega leta izdala svojo prvo pesniško zbirko, ki jo je založila šola. Z mentorico Rogličevo sta jo pripravljali kar nekaj mesecev. A čeprav Nataša tudi slika, je tokrat njeno zbirko “Ples besed” ilustrirala sošolka Anita Starešinič. Sicer pa je Radovanova skupaj z drugimi dijakinjami kot manekenka že večkrat predstavila tudi oblačila, ki so jih sešili v šoli. Z manekenstvom bi se še bolj ukvarjala, a bi morala hoditi v Ljubljano, česar pa ne bi zmogla, saj se je doslej vsak dan vozila iz Gorenje Brezovice pri Šentjerneju v šolo v Metliko, za kar je porabila veliko časa. M. B.-J. KMALU K0MUNIKAT0R ZA SUZANO ČRNOMEU - Do 7. junija je za nakup računalnika-komu-nikatorja za Suzano Brčina iz Črnomlja, ki ima cerebralno paralizo, prispevalo 12 darovalcev, ki so skupaj zbrali 321.500 tolarjev. Konec maja je Zdenka Benčan s Planine prispevala 1000 tolarjev, Stanislava Penca iz Šentjerneja pa 3 tisočake. Prispevke lahko še vedno nakažete na žiro račun Humanitarnega zavoda Vid številka 51500-603-33738, s pripisom “z« Suzano”. V Vidu upajo, da bodo kmalu zbrali dovolj denarja za Suzano, tako da ji bodo lahko že v začetku poletja izročili komunikator. SREČANJE MLADIH RECITATORJEV VINICA - Zavod za izobraževanje in kulturo bo pripravil v petek, 11. junija, ob 11. uri v telovadnici osnovne šole v Vinici 9. srečanje recitatorjev osnovnih in malih šol Bele krajine. Letošnja prireditev bo namenjena 150. obletnici smrti in 200. obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna. Zato bo tema srečanja, na katerem bodo sodelovale skoraj vse belokranjske osnovne in male šole, Prešernova poezija. Prireditev bo popestrila igralka Violeta Tomič. BLAGOSLOVITEV OBNOVLJENE CERKVE KOVAČA VAS - V nedeljo, 13. junija, bo ob 10. uri slovesna maša in blagoslovitev obnovljene cerkve sv. Antona in kapele sv. Ane nad Kovačo vasjo v župniji Stari trg ob Kolpi. Slovesnost bo natančno 61 let, odkar je bilo 13. junija 1938 ob 11. uri pri cerkvi zadnje žegnanje, saj je cerkev še isti večer pogorela zaradi udara strele. BIG BOS$ D' ,,yKHOKA« K/I Tl >14 Al rOMfOPT I —— u,TtlHAL I l "I ^ m »■■.niifh-uhti.gaa | ' ■žfrfflrm*-------* i KAMERA ODKRIVA - Posnetek te reklame na veliki cunji ni bil narejen v Angliji ali Ameriki, ob nedavni veliki Vinski vigredi v Metliki je bila fotografija posneta na dvorišču metliškega gradu. Tudi ne gre za reklamiranje angleškega podjetja, ampak povsem domačega, metliškega. A v napisu je slovenska le beseda “krokar”. Kako je že z reklamiranjem v tujih jezikih v naši državi? Tržni inšpektor bi to že moral vedeti. Ali pa si morda “big boss” (veliki šef) dovoli vse? Dolžnikom lahko odvzamejo grob Upravljalci pokopališč v semiški občini imajo precej težav zaradi neplačevanja najemnin za grobove ■ Udarniške akcije ne pridejo več v poštev - Partizanska obeležja skrb vaščapov SEMIČ • Kot je bilo slišati na zadnji seji semiškega občinskega sveta, na državni ravni ni krovnega zakona o pokopališki službi, stara zakonodaja pa ni najbolj primerna. Največji problem, s katerim se srečujejo upravljalci pokopališč v občini, pa je neplačevanje najemnin za grobove, čeprav je v pravilniku zapisano, da lahko dolžnikom odvzamejo grob. ODLIČNA GENERACIJA - Metliški osmošolci že vrsto let ob zaključku šolanja pripravijo zanimivo prireditev, na kateri se poslovijo od učiteljev, tako njim kot staršem paše zahvalijo za skrb. Letošnji osmošolci so se še posebej zahvalili svojim razrednikom Janji Jaklič, Danici Fabac in Boštjanu Smrekarju ter namestnici ravnatelja Mileni Hočevar in ravnatelju Jožetu Mozetiču. Slednji jim je dal napotke za nadaljnjo pot ter pohvalil, da tako uspešne generacije že dolgo niso imeli. Se nikoli pa niso na šoli za Zoisovo štipendijo predlagali kar 14 učencev. Ravnatelj je še posebej pohvalil učenke Tanjo Janžekovič, ki si je prislužila zlato priznanje v slovenskem in angleškem jeziku ter srebrno v fiziki, Petro Bezlaj, ki je osvojila zlato priznanje v slovenščini in srebrno v kemiji, Katjo Škof ki si je prislužila zlato priznanje v fiziki, ter učenca generacije Petra Molka, ki je na republiškem tekmovanju osvojil kar tri zlata priznanja: pri kemiji, fiziki in slovenščini (od leve proti desni). (Foto: M. B.-J.) Sicer pa se na Krvavčjem Vrhu pripravljajo na odkup zemlje za mrliško vežico, v Črmošnjicah pa obnavljajo cerkev na pokopališču. Pri sv. Roku v Nestoplji vasi nameravajo dokončati pokopališče, orodjarno in podporni zid na novem pokopališču, na Gradniku pa dokončati podporni zid in urediti mrliško vežico. Na gradnjo mrliške vežice se pripravljajo tudi v Rožnem Dolu, načrtujejo pa jo še na Brezovi Rebri. Povsod tam, kjer še nimajo seznama lastnikov grobov, ga nameravajo izdelati. Največ časa pa so na seji namenili semiškemu pokopališču pri sv. Duhu, na katerem je 535 grobov in kamor pokopavajo iz dveh tretjin občine. Slišati je bilo, da je bilo na zborih občanov veliko pripomb na račun pokopališke dejavnosti pri sv. Duhu, župan Janko Bukovec pa je poudaril, da je v pravilniku natančno zapisano, kaj mora koncesionar narediti. Svet- • Na vprašanje o vzdrževanju partizanskih grobišč in obeležij je župan Bukovec odgovoril, da za obeležju na Gornjih Lazah, v Semiču in na pokopališču pri sv. Duhu skrbi scniišku občina. Za ostalih 56 partizanskih obeležij in enega na Brezovi Rebri, posvečenega tistim, ki so bili na drugi strani, pa bi morali skrbeti vaščani. niki so se spotaknili tudi ob 130 tisočakov nerazporejenega čistega dobička, ki gaje iz pokopališke dejavnosti prikazalo podjetje Cvetje in vrtnine Kukar in ostali d.n.o., ki upravlja s semiškim pokopališčem. Svetniki so bili prepričani, da pri tej dejavnosti ne bi smelo biti dobička, a Ivan Kukar je pojasnil, da gre v resnici za namensko rezervacijo sredstev za naložbe v prihodnjem letu. Sicer pa so svetniki postavili za vzor pokopališče pri sv. Roku v Nestoplji vasi. Zato je Kukar pojasnil, da so pri urejanju pokopališča pri sv. Roku pomagali vsi krajani. Ko pa so pri sv. Duhu sklicali delovno akcijo, ni bilo odziva. A je župan pripomnil, da ljudje plačujejo grobarino zato, da bo pokopališče vzdrževano, tako da udarniške delovne akcije ne pridejo več v poštev. M. B.-J. Sprehod po Metliki BAZEN - Metličani so pretekli teden izgubili idealno priložnost, da bi dobili pokrit bazen. Le še nekatere malenkosti bi morali urediti, pa bi lahko imeli prvi pokrili bazen v Beli krajini. A priložnost je splavala po vodi in sam bog ve, kdaj se bo zopet pojavila. In kje bi bil lahko bazen. V metliškem kulturnem domu, vendar! Zaradi počene opeke je namreč severni del strehe na domu močno puščal. Obrtnik Bordarič iz Podzemlja pa je s svojimi fanti streho popravil in prekril z novo opeko, tako da bodo Metličani morali čakati na novo priložnost, da bodo s čim drugim prvi in edini v Beli krajini. SEMAFOR - Metličani so postali zelo zaskrbljeni. Čeprav se vedno prvi, pa niso več edini v Beli krajini, ki imajo semafor. Končno tudi črnomaljski semafor ne utripa več le z oranžno luč)0’ ampak je na njem moč zaznati vse tri barve. In glej ga, zlomka! Tljdi Črnomaljci so se odločili za rdečo, oranžno in zeleno barvo. Metličani pa se bodo morali sedaj domisliti nove šale na račun Črnomaljcev, saj tiste o prebivalcih sosednje občine, ki se ne spoznajo na semafor, ne bodo ve vžgale. Ali pač? Črnomaljski SEMAFOR - Res je vprašanje, ali se Črnomaljci spoznajo na se mafor. Čeprav na križišču Kolo vorske ceste in Ulice 21. oktobr dela šele od 1. junija in četudi J tik pred policijsko postajo, je križišču že nekajkrat počilo. Je P res, da je - vsaj prvi dan - pnse maforju stal tudi policist-Črnomaljci so z zadovoljstvo ugotavljali, da so dobili semat z rezervnim delom. . AVTOMOBILIZEM - Belokranjski prodajalci avtomobil^ so se soglasno strinjali, da pre stavitev njihovih vozil ne sodi n prireditve, kakršni sta Vinska v gred v Metliki in Juri®v.ani^i0 Črnomlju. V Metliki si je 1 potem moč ogledati avtomo .bile prodajalca z novomeškega k°n slišati pa je, da se bo zgodilo en ko tudi v Črnomlju. Je že res, prireditelji vidijo le cvenk, ki S dobijo s sodelovanjem aVt°nlrj bilskih prodajalcev na priredi in na denarju zares ne piše,’ , koga je prišel. Res pa je tudi, bi od prirediteljev tako v'n „a gredi kot juijevanja, za kater 8 so organizatorji napisali, dai SP da med redke prireditve v niji, katerih namen je ohranJa izvirne podobe ljudskega i . čila”, pričakovali vsaj trohico estetskega okusa. Semiške tropih ST) OBHAJILO - V vabilu va rejcev drobnice Bele kraj' jz Kmetijskih svetovalnih slu . Črnomlja in Metlike je bim z sano, da sc bo razstava ovc in . kijebilapretekkvncdeljov A „3 ču, pričela ob 9. uri. V resn* ^ se je začela 13 minut po še\\, Iz neuradnih virov smo 1ZV vSetn da je prišlo do zamude 'z.P?jr0t>-objektivnih razlogov. Rejcl jj0 nice so morali pred °)v0 razstave teči še v bližnjo c po hostije... i„,'člaH KOZEL-Ko je neutrudm kf3. Društva rejcev drobnice:e. jine Slavko Plut na prej o zj,jrali ni razstavi najavil, da bodo fl. stave o teži kozla, je med o valci zavladalo neizmerno n j, šenje. Zanimalo jih je >e’ (ejjo telesni teži prištejejo tu značaja kozla, ki so ga ime i ^ lih. A navdušenje seje P° ^el, jim je Plut pojasnil, da im® jtjri na katerega naj bi stav' ' v in noge, par dolgih zvitih r ® rtv čaka na njihovo ugibanje staji. .. j.j je * PEČENKA - Komisij®* fgjj-veterinarjem dr. Petrom jjjte, čem ocenjevala pečene Ja® u0jce ki so jih na razstavo dr p-pripeljali rejci, je bila na ja|)eS dovoljna. Vendar nam 1 at0,kef ki' ni nvinoln r/vcdctl* ‘"1 ; še ni uspelo izvedeti ■rstna: je bila pečenka res tako i joS|eJ ali zgolj zategadelj, ker sc še nikoli niso tako njske zastonj) najedli te belo kulinarične specialitete- Miji' SMETI - Človeška levost ne pozna meja. Na P ’.-j v»si šču pri sv. Roku v NcsmPjugS' občani in tudi vikcndarji nte-jo smeti kar v pokopal'* . sjc®r jner. Očitno se bojijo. ^ pjc - delaj® j ^ : odvoz, iznajdljivce zastonj. Pa Je drugotnega pomena. smetnjak ostal prazen, isc'^ razlagajo, da mrtvi nc de^ •: odpadkov. Da je odvoz ^ Drobne iz Kočevja POGREŠALI KLAVDIJO -Klavdija Križ skrbi za kočevske mažorete kot dobra mama za svoje otroke. Tako jih jc v soboto v Koprivniku po njihovem prvem nastopu na slovesnosti ob 120-letnici PGD Koprivnik - Kočevje popeljala v osvežujočo senco, ki je na odprtem igrišču, kjer je slovesnost potekala, ni bilo niti za vzorec. Njene skrbi za dobro počutje svojih varovank pa kot običajno tudi tokrat ne bi opazil nihče, če se mažoretkc ne bi v prijetnem hladu, kjer so se sicer tudi preoblekle, zadržale predolgo, tako da so zamudile svoj drugi nastop. Ker mažoret nikakor niso m°glt priklicati “na oder”, so organizatorji ugibali ali so postale zejne ali pa so spoznale mlade gasilce. Mažorete so sicer kasneje svoj nastop izvedle, je pa prav v njihovi odsotnosti postalo očitno, da si je tudi marsikateri gasi-viC zaz.e'e*’ da bi imeli “kakšno avdijo Križ“. Na račun organi-atorja, ki je kljub sončni pripeki ztrajal pri izvedbi celotnega oko-' uro in pol trajajočega programje namreč iz vrst povabljenih, Paradne obleke oblečenih gasil-»ev od drugod, “padla” marsi-„ na zelo krepka beseda! PRIPRAVILA RAZSTAVO -energetski svetovalni pisarni v ocevju je bolj malo slišati, kar L tr P?016™’ da svetovalca Mar-. lrs'č in Vladimir Bizjak nista lvna. Nasprotno! Menda sta .med najbolj prizadevnimi sodelavci Ensveta. To pa med n dokazuje tudi njuna pri-ia rl3 razstave “Toplotna izolaci-in k sardnih streh in fasad”, ki i iv ° odprli danes ob 13. uri v dr, ,°VI!cm sal°nu in bo na ogled torka prihodnji teden. [BjtekTzobotrebci NAST0 PAJOČ1H KOT sotf ,DALcev - Medtem ko je v lici n°, P?P°ldan po vaseh v oko-dela' ’ce videti ljudi, kako Iz dr° se.zd' Ribnica “mrtva”, niti tei?.eŽaie ne usPe predramiti uSn a rompompom, kot ga Nast UStvariti pihalna godba. K0« JP| Pihalnih godb iz Ribnice, Priia'?ai!n Kovinoplastike Lož na ŠkraK^ Knafljevem in Več lr ,eycm trSu zat0 niso imeli holie .peščico gledalcev, nič s|jU Pa ni bilo tudi na njihovem tram nasl0Pu pred Ideal cen-tudi J*StoP ie tu sicer ogledal zaorp. an oze Tanko, ostaja pa da ;e i*n,'2atorja žalostno dejstvo, godalcev! nastoPaiočih Več kot naAni^i NI STROJ! - Če morda jahtno velja, daje na kmeti-v°zov sVkC traktonev in vse manj regionaln nj vPre8°’ P3 je del čevip , , ceste Ljubljana-Ko-Ribni ok°bci Velikih Lašč in vPrepaCe . .okaz- da je konjska celo h- metih še vedno (če nc nekaj lefin 6 b,°j’kot je bila pred Pa ttiH; * 0 Priljubljena. Je svoievr ycasih' ee hočemo ali ne, sodi ve^ Cn ^°^az’ da nekako ne bii0 n,0 V, današnji čas. Tako je vaškcJ ,? soboto na Dolenje-do D P°Iju, kjer bi skoraj prišlo ja, kot nc nesreče, ker je končajo*/? Zdel°’ Preplašil pre-nihče n-i ov°mjak. K sreči, ni sta bil ia! nasproti, prisebna tovornt y°znika avtomobilov za je hitro ,m’ Pa lud' gospodarju Voljo n uspelo uveljaviti svojo , nad konjem. Vendar je de- • ua bt biln |.jt,v„ jstvo Tu,KonJem. Vendar j sem ’dr bdo lahko tudi pov-stroji u8a*-e, ker konj pač ni ^Njski krompirčki ,?OL(’AN v DO hje bral-' ^ okviru letoš !ke šolf njej) • sk„ . aIne značke je dobrepolj- ■ , '"V JV. VJVH/1 V-pV7IJ~ btož Šifi?e obiskal pisatelj Pri-sta na,,„adolčan- Na prireditvi otroški in mladin- sj_. "»Stop s(a sl, Pevski zbor ter igra^ NoSu T*L.'na z 'Srico o Petru lSui valccm'ki žc 8 lct :S ;t i kniuj • v da tisto ‘-Mc” ne ski c"'"* dmgega kot Mladin-Prostne’ ic letos zaživel v J(Ua 5 nekdanjega doma Brežk' ec maia so mladi fesu., ?n' 2 d°bro organiziranim i'tud? Kult 99 lcpo Poskrbe- tra J Za promocijo svojega cen-da ni >n°^'pa k'lub temu menijo. Predstavil0 najleP80 promocijo sama direktorica centra - VhL? PA LE NI ZGORELA tene „ n 80 v sob°to tulile si-svetlnh S ■'Ca v°zda z vso mogočo s° drve?° m ™oino signalizacijo ki pa n a prot' nov‘ osnovni šoli, zgore|;,d«,ellko žalost šolarjev ni ki je ..10 Jc namreč le za vajo, tudi .a . dobro uspela, da so si itližn ?Stl ŠOlarjL k' so imeli v skrito ^ sadovnjaku že menda vžifiali velik de! nekdanjih 8ovCe ^ lz zgradbe sedanjih tr-^P°slit 6 yedno brezupno išče jim vev 'n eaka ha denar. Tega PodjetL a° d°lg“je novomeško ju. n.. ^ ari a Caravan v steča Q y .. —' ' ' --V« ‘Jon, kot kaže, verjetno j0 , J’"M r\( ^nkii,0 1‘^oli srečali. O teh Zq dat„! “šnjah in o tem, kako i “ose., m o tem, kuko *°dnje Pravic nastopati v pri-Vejevc,'”Se bodo nekdanji “iem-l“hiju Pogovarjali v soboto, P). % kme 1‘.l Vznikom na dvori , -•nečL.r ‘tkoit, 8“ hrama Hervol v Hvc, j P" Brežicah. Nekdanji 10 tudi k-to obvestilo razume-V«,,,/'' Prijazno povabilo na ut Ce ’ ' se ho začeto of> 15. 'MiC b°do povabilu odzvali Ktkiv "'emvejevski" ve-° brežiško prikoličarsko pravdi ,la kolena, bomo " n“ vidnem mestu. MM IZ M A Šli! OBČIM Zakaj bi tarnali, saj ni tako hudo Ob krškem občinskem prazniku slavnostna seja občinskega sveta Krško in otvoritev razstave fotografij - Odličja krške občine - Živko Sebek zavrnil priznanje BRESTANICA - Na gradu Rajhenburg v Brestanici je bila 3. junija slavnostna seja občinskega sveta Krško in otvoritev državne razstave fotografij. Dogodka sodita ined prireditve ob prazniku občine Krško. Krški župan Franci Bogovič je poudaril, da je krški praznik spomin na 2. svetovno vojno, na izgnance in na krške žrtve. Dejal je, da je praznik zato spomin na malega človeka. Bogovič je v prazničnem govoru priznal težave v občini. Problemi velikih podjetij, zapiranje rudnika, brezposelnost in vsesplošno gospodarsko upadanje naše občine so po njegovem bili in so še razlogi za zaskrbljenost. Vendar je Bogovič, kot je poudaril, optimist. “Verjamem v prihodnost. Zakaj ne iščemo svojih prednosti, namesto da tarnamo nad zaostankom za drugimi? Poiščimo svoje mesto v slovenskem in širšem prostoru! Imamo VIDOVANJE V KOSTANJKU KOSTANJEK - V nedeljo ob 15. uri bo tu tradicionalno Vidovanje - praznik češenj v Kostanjku, ki ga organizira vaški odbor v sklopu Turističnega društva Zdole. Tokrat bodo predstavili nekaj že skoraj pozabljenih domačih obrti. V sklopu prireditve se bodo sosednja društva in vasi pomerili na zabavnem kvizu z vprašanji iz vsakdanjega življenja. Udeleženci Vidovanja se bodo potem lahko zabavali tudi ob prijetni glasbi. Izkupiček prireditve bodo kostanj-ski organizatorji namenili gradnji javne razsvetljave v vasi. potenciale, ki pa jih žal ne izkoriščamo, “je prepričan Bogovič. Kot je poudaril županje vesel dejstev, da kljub obilici težav občani ne pozabijo na kakovost življenja. Dogodki, kot je bila četrtkova otvoritev fotografske razstave na brestaniškem gradu, in vse ostale prireditve kažejo, da ni vse tako črno, kot so dnevne novice. Tako optimistično se je v slavnostnem nagovoru župan Bogovič obrnil na udeležence grajske slovesnosti. Fotografska razstava, ki so jo časovno in prostorsko ter s tem nekako tudi pomensko postavili k slavnostni seji občinskega sveta, je prinesla dobro ime tudi uradne- * Na slavnostni seji so podelili priznanja občine Krško. Veliki znak občine Krško je dobila Glasbena šola Krško ob 50-letnici. Znak občine Krško so prejeli Obrtna zbornica Krško, Stanko Gorenc, Janez Molan in Jože Požun. Tako priznanje naj bi dobil tudi Živko Sebek, vendar mu ga niso izročili, ker gaje zavrnil. Ta je v svojem pojasnilu zapisal, da smatra dejstvo, da mu podeljujejo znak občine Krško, prej za nesporazum kot pa nagrado za dobro delo. Poudaril je, da je delal z veseljem in da če tega veselja ne bi imel, tudi delal ne bi toliko, kot je. “Zato pa priznanja ne potrebujem, saj sem proti taki obliki nagrajevanja, na splošno in tudi načelno”, je še zapisal Živko Šebek. Spomini na izgnanstvo še živi Dobovški praznik - Fotografije o vrnitvi iz izgnanstva DOBOVA - Da je spomin na dneve prisilnega izgnanstva še zelo boleč, vedno znova dokazujejo v krajevni skupnosti Dobova, Samo da so igre Vaške igre v Dobovi DOBOVA - Medtem ko se je nekoč vaška mladina igrala na pašnikih in z enim očesom kdaj pa kdaj pogledala proti kravam, da te ne bi na koruznih poljih naredile preveč škode, so današnje vaške igre povsem nekaj drugega. Zganjajo jih le še v imenu turizma in promoocije kraja, kot se temu reče, pa čeprav se vse odvija le na asfaltnem rokometnem igrišču, ki, resnici na ljubo povedano, niti rokometu več ne služi. Vseeno pa se je v soboto v središču Dobove zbrala kar velika množica ljudi, ki je želela videti, ali so Rigončani v tihotapljenju in ostalih “vaških” igrah še tako dobri kot lani, ko so zmagali, ali pa so jih v tej obmejni disciplini morda prehiteli Obrcžani ali Ločani, ki tudi neposredno mejijo na sosednjo “lepo njihovo”. Toda igre so pač igre in poleg spretnosti in znanja je treba imeti tudi srečo. Kaj pomaga hitrost in moč, ko pa v eni izmed petih iger ženin nikakor ni mogel ugotoviti, za katerim od devetih oken se skriva njegova nevesta, ali pa, kaj pomenijo dolgoletne izkušnje s poplavami, ko pa Moščani s čolnom še nikoli niso veslali po asfaltu. Tako se je na koncu zgodilo, da je mlado moštvo iz Rigonc, sestavljeno iz štirih fantov in dveh deklet, vendarle ponovilo lanski uspeh, česar pa vsi niso sprejeli ravno z navdušenjem, zaradi česar je bilo ob razglasitvi rezultatov glavnemu sodniku zelo zelo vroče in ga prihodnje leto zagotovo ne bo več na prizorišče. Toda važtjo je, da so se ljudje zabavali, da pipe na sodih niso bile nikoli suhe in da bo dobovski turizem tako alli drugače živel še naprej. L. M. Krška vas. mu Krškemu in ne le organizatorjem in sodelujočim fotografom. Peter Pokorn, predsednik fotografske zveze Slovenije, je namreč posebej pohvalil krško občino, ker ima razumevanje za fotografijo. Tudi Bernardka Zorko, predsednica Društva ljubiteljev fotografije Krško, se je zahvalila občini Krško in sponzorjem za podporo pri izvedbi razstave. L. M. KRŠKI PLESALCI V SLOVENJ GRADCU KRŠKO - Nedeljskega državnega prvenstva v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov v Slovenj Gradcu se je udeležilo tudi šest parov PPK Lukec Krško. Od vidnejših uvrstitev omenimo, da sta med mlajšimi pionirji Gregor Sotošek in Maja Omerzel zasedla 4. mesto, Tadej Drakulič in Katarina Račič 5. in Dejan Baliban in Zala Zorenč 7. mesto. Luka Vodlan in Maja Bromše sta bila med pionirji šesta. VELIKI ZNAK GLASBENI SOLI - 5 koncertom pred polno dvorano Kulturnega doma Krško v petek zvečer so zaključili slovesnosti ob 50-letnici Glasbene šole Krško. Krški glasbeni šoli so ta večer izrekli vrsto pohval za uspešno delo, s katerim je vtisnila pečat svojemu ožjemu okolju in tudi širše. Glasbena šola Krško je ob jubileju prejela veliki znak občine Krško, najvišje občinsko priznanje. Na koncertu je ravnatelju šole Dragu Gradišku (na sliki drugi z leve) izročil odličje krški župan Franci Bogovič (levo). (Foto: L. M.) kjer so si dan vrnitve na domača dvorišča izbrali tud«a krajevni praznik. Letos so ga med drugim obeležili z otvoritvijo razstave fotografij, nastalih v nemških taboriščih in tovarnah, kjer so bili naši ljudje proti svoji volji priklenjeni ob stroje. V dvorani dobovskega kulturnega doma so predstavili tudi veliko fotografij starih kmečkih hiš, ravno takšnih, kakršne so takrat čakale na vrnitev svojih edinih pravih lastnikov. Razstavo, ki jo je pripravilo domače turistično društvo, so krasili še lepi cvetlični aranžmaji z domačih vrtov ter slike članov lani ustanovljene dobovske likovne družine. L. M. NEREČA DVEH KOLESARJEV RAVNO - Ob cesti z Gmajne proti Kostanjevici je novomeški voznik tovornega vozila A. V. 7. junija zaradi okvare ustavil svoje vozilo, ga s prižganimi utripalkami pustil na desnem robu vozišča in odšel po pomoč. V tem času se je iz smeri Gmajna pripeljal razred 19 učencev 8. r. OS Raka, ki so kolesarili v strnjeni koloni. Učenec v sredini ni opazil stoječega tovornjaka in se je vanj zaletel, zaradi prekratke razdalje pa je vanj trčila še naslednja kolesarka. Učenca sta padla po vozišču, kolesar je dobil lahke, kolesarka pa hude telesne poškodbe. Oba sta bila brez varnostne čelade. V NAČRTU NOVA CISTERNA KRŠKA VAS - Tukajšnje gasilsko društvo namereva nabaviti novo gasilsko vozilo za gašenje s peno. Društvo bo tudi v prihodnje organiziralo različne prireditve, s katerim bo zbralo nekaj denarja v skupen znesek, potreben za nakup omenjenega vozila. Pri takih načrtih je članom v zadovoljstvo, da se v krčansko gasilstvo vključujejo tudi mladi domačini. Ome- DOBOVSKI LOVCI RADI RAZKAZUJEJO TROFEJE - Lovstvo ima v krajevni skupnosti Dobova zelo bogato tradicijo in po nekem lovcu z imenom Miha je dobila ime tudi ena izmed vasi, ki obkrožajo krajevno središče. V mislih imamo seveda Mihalovec. Dobovski lovci, ki so vsi po vrsti tudi vneti zbiratelji lovskih trofej, so ob nedavnem krajevnem prazniku del trofej na priložnostni razstavi pokazali tudi obiskovalcem, ki so si jih ogledovali z zanimanjem. (Foto: L. M.) Praznični junij Prireditve v KS Krško KRŠKO - Krajevna skupnost mesta Krško bo v ponedeljek, 14. junija, ob 19. uri v kulturnem domu Krško v počastitev svojega praznika organizirala slavnostno prireditev. Tega dne ob 18. uri bodo v kulturnem domu odprli razstavo slik Likovna kolonija osnovnošolcev. V sklopu prazničnih prireditev bo 12. junija ob 7. uri tekmovanje v lovu rib s plovcem na ribniku Resa, ob 9. uri na krškem bazenu 28. Lilegov memorial in ob 10. uri v krškem kulturnem domu razvitje prapora Društva upokojencev Krško. V nedeljo, 13. junija, ob 8. uri bo turnir v balinanju na balinišču hotela Sremič, uro pozneje se bo pri ribniku Resa začel tradicionalni pohod na Grmado, ob 10.30 bo otvoritev ceste na Grmado. Nedeljo, 20. junija, so namenili šahi-stom, ki bodo ob 9. uri v gostišču Apolon začeli tradicionalni turnir. V četrtek, 24. t. m., se bo ob 20. uri začela na Libni proslava ob dnevu državnosti in Kresna noč. MLADI ARTIČANI BLESTELI Z ANGLEŠČINO - ARTIČE - Osnovna šola Artiče je zmagala v skupini do 12 let v finalu prvega tekmovanja iz znanja angleščine Macmillan Heinemann ELT Sketch Com-petition v Ljubljani v Štihovi dvorani Cankarjevega doma. Artiško ekipo, katere mentorica je bila Alenka Cizel, so sestavljali Janja Bogovič, Linda Pirc, Marko Balas, Viki Pavlič, Jernej Žerjav, Anja Čurič in Sabina Grdovič. Artičani so nastopili s skečem z naslovom The Statue of Truth. NOVI PROSTORI GLASBENE ŠOLE BREŽICE - V ponedeljek, 14. junija, ob 19. uri bodo odprli nove prostore Glasbene šole Brežice. Prostori so na Cesti prvih borcev v Brežicah. 0^1 OB RAZSTAVI - Otvoritev razstave fotografij o izganstvu so obogatile še recitacije ter petje ljudskih pevk (na sliki). (Foto: T. N. ) Napadel policista KRŠKO - Krški policisti so po prijavi Krčana, ki je bi! 7. junija ponoči udeležen v prometni nesreči, ki jo je povzročil neznan voznik osebnega vozila znamke Škoda (odpeljal proti Brestanici), po zbiranjem podatkov domnevali, da je to lastnik avta 38-letni K. Z. iz okolice Krškega. Obiskali so ga na domu in ta je vpletenost v nesrečo tajil. Ko je eden izmed obeh policistov odšel ven po fotoaparat, ker je na avtu opazil sveže poškodbe, drugi pa je z baterijsko stvetilko te ugotavljal, je slednjega jezni K. Z. mahnil z roko. S svetilko je policista zadel v obraz in mu presekal ustnico. Napadalca sta policista obvladala in mu nadela lisice, na policista pa je vpila, kričala in jima grozila še priležnica K. Z. Napadalca so prepeljali na PP Krško in napisali kazensko ovadbo, sledil pa bo še nadalnji pregled poškodb na^ omenjenem vozilu. . Krka v veselje, a tudi za škodo V Krški vasi bi reko tesneje vključili v turistično ponudbo - Most na otok, a še prej popravilo jezov - Brez kanalizacije ne bo šlo - Negotovost zaradi poplav - Odškodnino! KRŠKA VAS - V Krški vasi so prepričani, da bodo reko Krko že kmalu še bolj povezali s krajevnim turističnim utripom. Ob tem tudi upajo, da bodo ob Krki sčasoma nastali protipoplavni nasipi, s čimer bi reka postala veliko prijaznejša, kot je zdaj. V načrtovanju turistične po- ljudje videli bodisi v lučkah bodi- njeni nakup vozila za gašenje s peno je glavna naloga lani izvoljenega vodstva gasilskega društva nudbe Krške vasi se veliko tukajšnjih misli suče še vedno okrog že dolgo načrtovanega mostička s kopnega na otoček v Krki. Gre za brv, namenjeno pešcem. Ta pa bo bržčas ostala le vroča želja vse dotlej, dokler ne bo bodo pristojni popravili poškodovane jezove na Krki, zlasti Dvornikov, najbližji, most, ki ga je voda odtrgala ob poplavah. Brez obnovljenih jezov bo namreč deroča Krka še naprej dobesedno odnašala kopno iz Krkine struge in tako tudi otoček, na katerega misli Krška vas razpeti omenjeni mostiček. Mostiček je po trditvah domačinov iz Krške vasi sicer samo ena od podrobnosti načrta, s katerim nameravajo prijetno urediti kraj in s tem tudi Krkin breg. Končni dosežek takega urejanja bodo si v sprehajališču in še v čem. Očem skrito bi ostalo, kar bi lahko iz Krške vasi iz tukajšnjih stanovanj in delavnic priteklo v Krko. Zato v vasi vedo, da v prihodnje ne bo šlo več brez ustrezne kanalizacije s čistilno napravo. Obstoječa kanalizacija brez čistilcev, ki je samo v delu vasi, je le za meteorne vode. Za odplake ima- • Po navedbah predsednika Jurečiča je KS Krška vas zaprosila občino Brežice za informacijo o tem, ali bo in kdaj bo povrnjena škoda, nastala po lanskih velikih poplavah. Krajevna skupnost je prepričana, da so domačini, ki jim je narasla voda poškodovala premoženje, upravičeni do odškodnine. jo krajani večinoma greznice. Toda vsa svoja velika pričakovanja glede prihodnosti Krška vas pusti ob strani ob poplavah. Obilica vode,'ki jo po narasli Krki navzgor pošlje Sava, povzroča krajanom gospodarsko škodo. Da bi jo v prihodnje poplave manj ogrožale, krajevna skupnost Krška naslavlja ustrezne zahteve na različne naslove, med drugim jih pošilja tudi načrtovalcem avtoceste. Prav ob gradnji hitre ceste bi namreč lahko po mnenju domačinov zaprli visoki vodi poti do Krške vasi z nasipom. Franc Jurečič, predsednik KS Krška vas, deli mnenje z domačini, ki so prepričani, da je pametneje zgraditi obrambni nasip, kot po povodnji plačavati po-plavljencem odškodnino. “Ko bi zgradili nasip, bi bilo tudi konec velike negotovosti. Zdaj mnogi domačini, ko kaj zgradijo, ne morejo vedeti, ali bo poplava to uničila,” meni Jurečič. L. M. * h (■ KDO BO ZASTOPAL PODJETNIKE? KRŠKO - Posavski podjetniki so izvolili tri predstavnike v skupščino Združenja podjetnikov Slovenije, ki deluje pri GZS. V bodoče jih bodo tam zastopali: Andreja Ogorevc, Finra Sevnica, Emil Vehovar, Alpves Raka in Iztok Majhenič, Dizako Brežice. GPG GROSUPLJE Dolenjske gradbenike bi povezali v GIZ Za prvo dejanje akcije si je ta družba izbrala širšo Dolenjsko, ki je po razpadu GIP Pionir ostala brez velikega gradbenega podjetja - Tu je letno za 30 milijard tolarjev naložb LJUBLJANA, NOVO MESTO - Nastanek družbe GPG Novo mesto je povsem konkreten dokaz, da želi Gradbeno podjetje Grosuplje povečati svoj delež na domačem trgu. Za začetek se namerava povezovati in sodelovati z manjšimi podjetji na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Pogovori s krškim ostankom Pionirja - Agrafo in Togre-lom, s črnomaljskim Begradom in z novomeškim Pionirjem Standardom v preteklosti niso bili uspešni, kljub vsemu pa je družba še pred stečajem kupila del opreme Pionirja Standarda, postopoma v svoji novomeški enoti zaposlila 115 delavcev in pred kratkim na dražbi kupila še nepremičnine, stroje in opremo. VSE VEČ DELA PRI NIZKIH GRADNJAH - Slovensko gradbeništvo se letno poteguje za 250 do 300 milijard tolarjev vredne naložbe. V zadnjih letih narašča delež nizkih gradenj, saj država pospešeno vlaga v izgradnjo cest. Pri velikih projektih si konkurirajo predvsem velike družbe, medtem ko so manjši projekti, kakršen je na primer izgradnja bencinskih servisov ob cestah (na sliki), tudi priložnost za manjša gradbena podjetja. (Foto: B. D. G.) Kot smo že poročali, je GPG kot edini ponudnik po izklicni ceni 176,2 milijona tolarjev kupil centralni obrat bivšega Pionirja Standarda v Bršljinu, delavsko naselje, del samskega doma, opremo in stroje v tesarski delavnici in žele-zokrivnici ter še nekaj druge opreme. Direktor GPG Bogdan Korošec je povedal, da so v novomeško podjetje do zdaj skupno vložili 300 milijonov tolarjev, njihova novomeška družba pa naj bi bila sposobna ustvariti 2 do 3 milijarde tolarjev prihodkov na leto. V prvem letu računajo na 1,5 milijarde prihodkov, Uspešen podjetnik mora kaj znati Visoka strokovna šola za podjetništvo deluje že dobra tri leta NOVO MESTO - Šola, ki sojo nedavno pobliže predstavili tudi v Novem mestu, ima redni študij v Portorožu, in izrednega, ki ga je mogoče vpisati tudi v Ljubljani in Slovenskih Konjicah. Diplomanti šole dobijo naziv diplomirani ekonomist, sicer pa je pomembno predvsem to, da usposablja in izobražuje za vodenje podjetij, pri čemer se študentje že v času študija pripravljajo na delo v podjetju. Šola, ki stajo ob pomoči Združenja podjetnikov Slovenije ustanovila Obrtna zbornica Slovenije in Gea College, si je za prihodnja tri leta pridobila državno koncesijo, kar pomeni, da lahko 100 mladih redno vpiše študij na stroške države, šola pa jim bo zaračunavala samo dodatne stroške (literaturo, dodatno mentorstvo, ekskurzije, tečaje ipd.). Izredni študenti si morajo vse stroške plačati sami ali pa jim študij sofinancira podjetje. Šest semestrov študija in priprava diplomske naloge stane dobre 3,5 milijona tolarjev, ki jih je mogoče plačati tudi na obroke ali s posojilom. Šola podeljuje štipendije izredno nadarjenim ali pa študentom iz socialno šibkejših družin. Slednji se lahko poleg tega potegujejo tudi za štipendijo posebne fondacije za razvoj podjetniškega izobraževanja. Študentje se med študijem redno vključujejo v delo podjetij. Opraviti morajo obvezno osemtedensko prakso, poleg tega pa šola veliko pozornost namenja načrtovanju kariere in konkretne zaposlitve ter navezavi delovnih in poslovnih stikov z morebitnim de- lodajalcem že v času študija. Na šoli se učijo na primerih iz prakse, pripravljajo seminarske naloge, poslušajo predavatelje podjetnike, lastnike podjetij ali menedžerje. SANACIJA PESKOKOPOV KOČEVJE - V preteklosti so na območju kočevske in kostelske občine odpirali peskokope in kamnolome brez splošnih gospodarskih načrtov in strokovnih podlag. Pred dvema letoma je Geološki zavod izdelal popis in oceno stanja ter ovrednotil ležišča tehničnega gradbenega kamna. Pregled je pokazal, daje na tem območju kar 97 lokacij, od tega jih je 13 mogoče dolgoročno izkoriščati. Omenjena ocena je strokovna podlaga za nadaljnje posege v prostor in ureditev razmer, kakršno bo zahteval tudi novi zakon o rudarstvu, ki ga je vlada obravnavala konec maja in ga predložila državnemu zboru v 3. obravnavo. V. DRAGOŠ KAKO KAZE NA BORZI? Nizki tečaji p Že nekaj časa trajajoči! stagnacija in pri nekaterih delnicah drsenje tečajev navzdol parata živce najbolj, strpnim investitorjem oz. imetnikom delnic. Nervozo povečujejo še bližajoče se poletne počitnice, ki praviloma ne prinašajo večje oživitve trga. Stalnih prodaj, predvsem delnic večjih investicijskih družb, ni in ni konec. Državna domislica glede pokojninske reforme, ki naj bi lastnikom “praznih ” pidov prinesla nekaj več, ni dovolj prepričljiva za nove investitorje. Upanje na boljše čase daje Clintonov obisk, ki bi lahko pri tujih investitorjih vzbudil nekoliko večje zanimanje za naš kapitalski trg ob vzporednih boljših nakupnih pogojih, do katerih naj bi prišlo, če bo svet Banke Slovenije prisluhnil direktorju Ljubljanske borze in borznikov. Tudi vojna na Kosovu nima pozitivnih učinkov, saj pravijo, da je vrednostni papir v vojni lahko le papir. Trgovanje z delnicami je tako iz dneva v dan bolj moreče. Večina delnic zelo uspešnih slovenskih podjetij ima nizke, če ne najnižje tečaje v zadnjem letu. Podcenjeni sta obe farmacevtski delnici, saj se tečaj Krke giblje pod 27.000 tolarji, medtem ko so bile delnice Leka naprodaj te za manj kot 34.000 tolarjev. Tako nizki ceni slednjih botruje še menjava uprave, ki se sooča z dokaj velikimi poslovnimi problemi. Dobri poslovni rezultati ne pomagajo delnicam Term Čatež, ki že drugo leto beležijo podobno ceno, in sicer med 12.500 in 13.000 SIT. Stagnirajo tudi delnice obeh naftnih družb: Petrolove so zdrsnile na 24.500 SIT, medtem ko je za Istrabenzove težko iztržiti nad 3.000 SIT. Kljub pospešenim pripravam na združitev Intereurope in Luke Koper so cene obeh delnic kar stabilne, saj so prve malo pod 3.150 in druge nekoliko nad 2.200 SIT. Nekoliko več optimizma vlivajo trgovske delnice, ki ne izgubljajo vrednosti. Mercatorjeve, na primer, so že presegle 9.000 SIT in s tem dosegle najvišjo rast v zadnjem letu. Vsem imetnikom certifikatskih delnic pooblaščenih investicijskih družb priporočam, da odložijo prodajo, če je le mogoče, saj so se delnice 'Triglava I znižale na 650 SIT, NFD 1 na 540, Zvona / na 460 in Vizije na 4S0 SIT. UUBMILA BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 za kolikor imajo tudi že sklenjenih poslov. Gre za gradnjo OŠ Drska v Novem mestu, bazenov in apartmajev v Termah Čatež, Mercatorjevega nakupovalnega centra na Cikavi in gradnjo za Kmetijsko zadrugo Krka. Družba GPG Novo mesto, katere direktor je Janez Košir, se na svojem območju srečuje z močno konkurenčnim in po Koroščevih besedah zelo dobrim gradbenim podjetjem Begrad. Z njim se že nekaj časa pogovarjajo o povezovanju (GPG bi želel postati večinski lastnik), a ne preveč uspešno. “Vemo, da lahko pride do izjemnega konkuriranja na tem območju, saj je tu še nekaj manjših zasebnih in zelo elastičnih družb,” poudarja direktor Korošec. Zato dolgoročno načrtujejo tesnejše povezovanje, za zdaj pa so njihovi načrti skromnejši. Poskusili se bodo izogniti konkuriranju za vsako ceno, razmišljajo o skupnem razvoju, skupnih naložbah (npr. v betonarno, kije ne eHB in ne druga družba nima) in o sodelovanju od projekta do projekta. Kot načrtujejo v GPG, naj bi v dveh letih zaživelo Gospodarsko interesno združenje (GIZ), ki bi Gradbeno podjetje Grosuplje, v katerem zdaj dela 920 oseb, je imelo lani 10 milijard tolarjev prihodkov, poslej naj bi jih imelo 12 do 15 milijard. Njegova novomeška družba je dobro opremljena in naj bi v bodoče dobila tudi večji del komercialnih poslov. Direktorju Korošcu se zdi trg Dolenjske, Bele krajine in Posavja izredno zanimiv, saj je tu gospodarstvo dovolj močno, saj samo podjetja letno investirajo 15 milijard tolarjev, še enkrat toliko pa so vredne državne naložbe v to območje. Pri tem imajo trenutno posebno vlogo ceste, na meji pri Obrežju se obeta gradnja gospodarske ploščadi, v bodočnosti pa gradbinci računajo še na gradnjo verige savskih elektrarn. Gradnja, ki bo potekala 12 let, se sicer vse bolj odmika, vendar pa bi milijardo mark vredna naložba (okrog ou vsote bi šlo za gradbena dela) nt°' čno oživila gradbeništvo in sploh gospodarstvo tega območja. B. DUŠIČ GORNIK Šola ima tudi mednarodni oddelek, v katerem poteka pouk v tujem jeziku. Oddelki so majhni, zato omogočajo sodobne načine poučevanja. Pri večini predmetov poteka ocenjevanje sproti. Na Visoko strokovno šolo za podjetništvo se lahko vpišejo vsi, ki so opravili maturo ali zaključni izpit v štiriletni srednji šoli, ali tisti, ki so končali štiriletno šolo že pred 1.6. 1995. B. D. G. Naši vinogradniki ostajajo vsak na svojem vrtičku Izjema so Belokranjci Bogdan KSrošec Dolenjska je vinorodna dežela, toda če sodimo po tem, koliko dolenjskih ali posavskih vin je bilo poslanih v oceno na naše najpomembnejše in mednarodno visoko priznano ocenjevanje vin v Ljubljano, bi lahko mirne duše rekli, da vinograde sicer imamo, manjka pa nam pravih vinarjev. Dolenjska vina so bila zastopana /# toliko, kolikor sta jih predstavljali največji kleti - Vino Brežice in Kmečka zadruga Krško, vina z bizeljsko-sre-miškega konca pa še Isteničevo podjetje Barbara International. Ob obisku letošnjega sejma Vino se je dalo ugotoviti, da niti razstavljala niso vedeli, komu se predstavljajo. Slišati je bilo, da naslednje leto takega sejma sploh ne bo več ali pa bo združen s kakim drugim, na primer s kulinariko. Vinogradniki nekaterih območij - pri tem so prednjačili tisti iz Brd - so sejem, če so ga že plačali, poskusili izkoristiti. Njihovih kolegov z z Bizeljskega, Sremiča ali iz dežele cvička ni bilo na sejmu in njihovih vin ne pred strogimi komisijami priznanih enologov. Desetletja razdrobljeni in • Belokranjski vinogradniki so se očitno že prebudili. V ocenjevanje so svoja vina poslali: Matija Absec, Ivan Bukovec, Imširovičevi, Plutovi, Alojz Hoznar, Anton Kosec, Milan Malnarič, Jože Mavretič, Prusovi, Ivan Suhorepec, Sturmovi, Jože Suklje, Stanko Turk in za nameček še Društvo vinogradnikov Bela krajina. Bravo Belokranjci! 'poleg tega še pogosto sprti med seboj za skupni nastop očitno še niso zreli. Pravzaprav je vprašanje, koliko trenutno sploh potrebujejo skupen nastop, promocijo in borbo za prestižne nagrade v Ljubljani. Tudi v teh za prodajo vina kriznih časih se namreč kakovostna vina manjših pridelovalcev uspešno prodajajo na sivem trgu, ob hrvaški meji pa k uspešnosti pripomorejo še tradicionalni hrvaški kupci. Trenutno je vinogradnikom torej najenostavneje obdelovati lasten vrtiček, malo goljufati državo in tako preživeti, vprašanje pa je, ali bodo to lahko še dolgo počeli. B. DUŠIČ GORNIK povezovalo štiri družbe: GPG Novo mesto, Begrad, Gradbeno podjetje Posavje iz Sevnice in Kostakovo gradbeno operativo v Krškem. Za zdaj je še vse pri načrtih, saj GP Posavje predloga še ni podprlo, s Kostakom se še niso pogovarjali, z Begradom pa ne uskladili. Pogovarjali so se tudi s Cestnim podjetjem Novo mesto. KAKOVOST V KRKI Letos hitrejša rast naložb Slovensko gradbeništvo je lani doseglo precej slabse finančne rezultate ko leto prej - Dobri obeti V prihodnosti se že kažejo nekatere nove naložbe v infrastrukturo, predvsem na področju telekomunikacij, ki so se posebej pomembne za manjša podjetja. Stanovanjska gradnja je lani glede na predhodno leto porastla kar za petino, vendar je šlo bolj za zasebno gradnjo in ne za gradnjo za trg. Za gradbince je zanimiv tudi novi nacionalni program varčevanja za stanovanja, saj bo v nekaj letih vzpodbudil gradnjo. Ostale državne naložbe, npr. v šolstvu in zdravstvu, nazadujejo, nikamor pa se ne premakne niti načrtovana gradnja hidroelektrarn. Po oceni predsednika Združenja za gradbeništvo bi moralo biti to leto za gradbenike boljše. Narobe pa bo, če država ne bo uspela zagotoviti načrtovane rasti BDP, na kateri je zasnovala porabo in naložbe. Davek na dodano vrednost b gradnjo podražil in še poslabša rezultate gradbenih podjetij-tudi z dodatnimi stroški z posojila zaradi likvidnostni težav. “GPG-ju smo izračunan, da bomo morali plačati doc!a nih 350 milijonov tolarjev zar di zalog,” pojasnjuje Korose . hkrati pa poudarja, da na do g| LJUBLJANA - Skupno (brez samostojnih podjetnikov v gradbeništvu) je ustvarilo za 300 milijonov tolarjev izgube, medtem ko se je v letu 1997 ponašalo s 3 milijardami neto dobička. Kot je povedal Bogan Korošec, direktor GPG Grosuplje in predsednik Združenja za gradbeništvo pri GZS, je k temu največ prispeval zastoj v gradnji avtocest. Lani je bilo v tem programu opravljeno za 190 milijard tolarjev del. Na slovenskem trgu je letno za 250 do 300 milijard tolaijev naložb, 40 odst. vseh je državnih: na cestah, objektih v zdravstvu, šolstvu itd. V lanskem letu so naložbe v primerjavi z letom prej porastle za 1,5 odst. in so zaostajale za rastjo domačega bruto proizvoda (3,9 odst.). Slovenska gradbena podjetja so že več let zaporedoma vedno manj prisotna na,tujih trgih. Nemčija, na primer, postavlja ovire, delo v Rusiji je preveč tvegano, na Hrvaškem hi denarja, pri obnovi v Bosni pa naša podjetja ne smejo sodelovati. V tem letu gradbinci pričakujejo 6- do 7-odstotno rast naložb, od tega bo malo manj kot polovico gradbenih. Po Koroščevih besedah je vzpodbudno, da hitreje gradimo ceste, začeli smo z obnovo železnic, pa tudi podjetja več vlagajo, čeprav gre za naložbe od 100 do 500 milijonov tolarjev, ki so zanimive predvsem za manjša podjetja. rok podražitev pomeni manj naložb. V gradbeništvu še na prej primanjkuje delavcev, p° kvalificiranih, kvalificiranih n tudi strokovnjakov, ki so^ ^ gradbeništva “prebegnil' naročnikom gradbenih storite^ B. D- razvojnim zahtevam direktor Bernik. tj• V zagotavljanju kakovo^a vozijo, morajo delati z nižjimi stroški kot konkurenca, kar je mogoče le ob urejeni proizvodnji in doslednem upoštevanju sodobnih standardov. Krka prodaja tudi na najzahtevnejših trgih, kakršni so ZDA, Nemčija in Velika Britanija, zato je proizvodnja podvržena stalnim inšpekcijam iz teh držav. To je za kakovost izdelkov dobro, saj, kot pravi direktor Sektorja za upravljanje kakovosti Janez Bernik, je doma nadzor slab in ni sistemski kot v razvitih državah. V Krki se ravnajo po sistemu ISO 9001 in po že omenjeni Dobri praksi, s čimer zagotavljajo močno kontrolo v proizvodnji, pri preizkušanju zdravil, skladiščenju in pri delu v laboratorijih. V Sektorju za upravljanje kakovosti dela kar 8 odst. vseh zaposlenih v Krki ali 215 delavcev, od tega 50 z visoko strokovno izobrazbo. Polovica jih dela v kontroli analitskih laboratorijev in druga polovica v zagotavljanju kakovosti. “V družbi se tudi samooce-njujemo po merilih ocenjevanja za priznanje RS za poslovno odličnost in se nameravamo v naslednjem letu tudi potegovati za to priznanje. Lotili smo se projekta kadrov in izgradnje organizacijske kulture. Spoznati želimo prednosti in pomanjkljivosti in si postaviti nove cilje za izboljšave. Urejenost in discipliniranost zmanjšujeta stroške, kar povečuje konkurenčno sposobnost, da lahko ustvarimo dovolj velik dobiček in z njim sledimo najpomembnejši ljudje, zat^jSieH' ■—. V, ...V ... |j--------^ natančno poznati postopk do seznanjajo s tem na izo' ■ nih dneh. Lani seje vsalG^^jl IvV zaposlenih povprečno izo •, 6,5 ure, karjezadružbop f strošek, ki se nedvomno p -e|j- Ankete kažejo, da si de1» vseZad-jo izobraževanja, saj je n . ^lo, nje vsak odgovoren za sv J ^ so pa tudi vse bolj se zaV , a y zal#” tudi oni pomemben člen^jnjj|i in"' tavljanju kakovosti. v nj letih opažajo v podjetji' , pak, večja je urejenost PVS skrajšujejo se določen'. manj je zastojev zaradi inšpektorjev. Janez Bernik •Delavce je treba naUtt;ln# napak ne smejo prikr° 200, korenček po 300, soanji krompir po 150 do 200, J*n P° 600, rdečo peso po 200, -atopo220 Program dela za letošnje leto je skoraj enak lanskoletnemu, s tem da bodo letos, kot je povedal predsednik Zveze Evgen Gerželj, posebno pozornost posvetili trženju in predelavi mesa. “Obstaja velika razlika med odkupno in prodajno ceno. Na Primorskem je bila pred tremi leti odkupna cena 1.100 tolarjev, sedaj pa je 650-700, • V ZVEZI SEDAJ VSA DRUŠTVA - Na sobotnem občnem zboru Zveza društev rejcev drobnice Slovenije so v svoje vrste sprejeli še preostalih 8 od skupno 18 društev, kolikor jih ostaja v Sloveniji. medtem ko je prodajna cena v mesnicah še vedno 1.400 tolarjev, kot je bila pred tremi leti,” je povedal in dodal, da se je zato potrebno rešiti posrednika pri prodaji jagnjet. Nekateri udeleženci zbora so menili, da je Slovenija tako majhna, da bi morala biti naloga Zveze, da bi promovirala prodajo ovčjega mesa kot zdravo in dietno hrano. Vendar pa, kot je opozoril Jože Hobič iz Kočevja, pri reklamiranju ne smejo pretiravati. Bil je proti zahtevam nekaterih, da bi morali doseči prepoved uvoza makedonske jagnjetine, s katero imajo mesarji večji zaslužek kot s prodajo domače. Ob izraženih dvomih nekaterih v uvajanje B-kontrole in negodovanju drugih, da poteka selekcija pri drobnici prepočasi, bodo letos pri tem sodelovali še aktivneje, saj, kot je dejal Hobič, je vzrejni center v Logatcu zelo skromen, uvoz ovna pa bi stal več kot plemenski bik. Nadaljevali bodo z že do sedaj uspešno promocijo porabe ovčjega in kozjega mesa ter izdelkov iz ovčjega in kozjega mleka, iskali rešitve za viške volne in sodelovali pri izdelavi pravilnika o klavnicah ter predelavi Evgen Gerželj, predsednik zveze mesa in mleka na kmetijah. Z Veterinarsko upravo RS bodo skušali skleniti dogovor o načinu in obsegu kontrole mleka in mlečnih izdelkov ter plačevanju le-tega ter dogovor o izvajanju zdravstvene preventive pri drobnici. Za člane bodo organizirali dve strokovni ekskurziji, če se bo le dalo, Po 220 do 300, kolerabo po mer- Je P° 160, fižol po 500, ‘nerico š-:- v — — larji ev. špinače po 200 do 300 to- sejmišča KREŽICE - Na sobotnem sej- mesen lmel.' naPr°daj 113 do 3 3 d ,e starih prašičev, 39, starih mesecev, in 23 starejših. druPih",?rodali53 P° 280 do 310, S*n 12 po 260 do 280, tretjih gram P° 190 do 220 tolariev ki,°- STA VE NA KOZLA - Na razstavi drobnice v Semiču je precej zanimanja zbudil tri leta in pol stari kozel Daiablo srnaste pasme, last Milana Jovanoviča s Pleša pri Dolenjskih Toplicah. Obiskovalci prireditve so namreč stavili, koliko tehta, pri tem pa je imel najboljše oko in največjo srečo obiskovalec z Uršnih sel, ki je ocenil, da je teža kozla 80 kilogramov in se uštel le za pol kilograma. Za nagrado je dobil jagnje. (Foto: M. B.-J.) kmetijski Novosti proti krompirjevcu ta 8av°rf'ilds^‘ hrošč ali krompirjevec (Leptinotarsa decemlinea-Lu dodatek k latinskemu imenu je priimek žužkoslovca, ki Kol( *Sa j£ Kr..v v »■> ix iuiiiioi\viuu iiiivuu jw piniiivi\ /. n /. r\ v > o j v/ v u, rvi največ v°dl,|,or'i0 vso gomazečo golazen in so zato prišli pri pride-^'hkrompirja na zelo dober glas. 0°tud' Pripravki confidor, gaucho in mospilan svojo sla-seje j ’ ne preveč dolgo dobo delovanja. Če se zgodi tako, kot 6a° sam'’ ?? se ic ^as razvoja ličink raztegnil na več kot en mesec, viti. y 0 kropljenje ni več zadostovalo in ga je bilo treba pono-H^aaišaPr’mcru pa se lahko poveča odpornost ličink in ugih prj n*C(^'tost »kropiva, kar sc je že zgodilo pri nekaterih Inž. M. L. Naraščajoči strah pred klopi, ki že ogrožajo drobnico Nujna preventiva Klopov in z njimi povezanih bolezni sicer ni bilo v programu včerajšnjega posvetovanja o zdravstvenem varstvu drobnice v Grobljah pri Domžalah, kar pa ne pomeni, da z njimi pri reji ovc in koz ni težav. Še več: namnoženi klopi zavoljo lymske borelioze ih klopnega meningitisa, ki ju prenašajo, niso le strah in trepet obiskovalcev gozdov (v Skandinaviji že spreminjajo človeške navade!), ampak tudi rejcev drobnice. Veterinarska stroka zato opozarja, da je problem resen in da utegne biti reja zelo prizadeta, če rejci ne bodo ukrepali. Zlasti ob zaraščenih površinah, ki jih je pri nas vse več, se klopi močno namnožijo in prežijo na živali. Potreben je reden pregled, v mnogih primerih pa tudi uporaba kontaktnih insekticidov. Nekaj zaleže, predvsem v manjših čredah, že ročno trebljenje s krvjo napitih klopov, kjer veljajo ista načela kot pri odstranjevanju klopov s človeškega organizma. Zivinozdravniki odsvetujejo mazanje drobnice s petrolejem, saj je to že zastarel postopek, ki je postal ob mnogih novejših kemičnih pripravkih, insekticidih, neprimeren. bodo zaposlili tajnika Zveze, nekaj pa bodo skušali ukreniti tudi glede divjadi, čeprav, kot so poudarili nekateri udeleženci zbora, delajo ovčerejcem veliko škode tudi psi. M. LESKOVŠEK-SVETE KMETJE: PODALJŠAN ROK LJUBLJANA - Zaradi sorazmerno kratkega prvotnega roka je bil rok za oddajo obrazca “Podatki o kmetijskem gospodarstvu”, kije osnova za kakršnokoli intervencijsko pomoč, podaljšan še do 15. junija. Obrazce je moč dobiti na območni enoti kmetijske svetovalne službe ali pa na Poslovnem združenju prehrane Slovenije, Ljubljana, Slovenska c. 54. KMETOVALEC ŠT. 6 SLOVENJ GRADEC - “Davek na dodano vrednost in kmetije”, to je naslov zelo obsežnega osrednjega prispevka junijske številke glasila Društva kmetijskih svetovalcev Slovenije, v katerem je natančno in poglobljeno razloženo, kako bo z novostjo, ki bo začela veljati s 1. julijem. Poleg tega revija prinaša še članke o genetsko spremenjeni koruzi, sredstvih za investicije v kmetijstvu idr. • Vsakič, ko v gospodarstvu nekaj zaškriplje in se začne z odpuščanjem zaposlenih, se ljudje, doma na podeželju, vrnejo k zemlji. Če bi imeli namesto kopice majhnih kmetij le nekaj velikih, kaj takega gotovo ne bi bilo mogoče. (Tone Hrovat, predsednik državnega sveta) N HRIBČEK BOM KUPIL... Naš nastop na sejmu “Vino 99” Z vinskimi vzorci je na letošnjem 45. ljubljanskem vinskem sejumu sodelovalo 24 držav, degustatorji so zastopali 23 različnih držav, z vzorci so bili zastopani štirje kontinenti, samo Avstralija ne, tudi degustatorji pa so prišli iz štirih kontinentov, samo iz Afrike ne. Imeli smo priliko preveriti kakovost svojih vin pred najstrožjimi komisijami. Bela krajina, Dolenjska in Bizeljsko s Sremičen je sodelovalo skupaj s 56 vini. Sodeč po medaljah - dobili smo šampiona, osem zlatih medalj in štiri srebrne - je uspeh zelo dober, glede na delež zlatih medalj pa celo odličen. Šampion pa po-žlahtni še sijaj zlatih medalj. Primerjava števila dobljenih zlatih medalj s Slovenijo in svetom je za nas najbolj ugodna. Za našo samozavest je to dragocen uspeh, saj so naša vina v senci štajerskih kot primorskih. Sedaj je potrebno komercialno izkoristiti našo odlično uvrstitev v Sloveniji in bolj samozavestno utrjevati ugled naših vin. Tudi ostala vina, ki niso prejela medalj, a so bila ocenjena z do 14 točkami (ocenjuje se z negativnimi točkami, čim manj jih vinu prisodijo, boljše je), so po slovenskih merilih odlična, po mednarodnih pa med dobro in Ureja: dr, Julij Nemanič prav dobro kakovostjo. Prodajamo predvsem v Sloveniji, zato lahko govorimo o velikem delu naših vin, da so odlična. Znamo pridelati najboljša “predikat-na” in peneča vina, o čemer bi pred petnajstimi leti lahko samo sanjali. Svetujem, da posvetimo sedaj več časa in energije tudi kakovosti belih in rdečih vin brez ostanka sladkorja, ki jih imamo več in ki predstavljajo največji delež v vsakdanji porabi. Zlate medalje za bela in rdeča 9uha vina nam bodo odpirale vrata v najboljše restavracije in med poznavalce in naša bodočnost bo uspešnejša. Prihod konjskih vpreg s sodi vin iz Bele krajine na dan otvoritve sejma v Ljubljano je bil edinstven dogodek in dokaz tradicije ter klenosti ljudi, ki pridelujejo vino. Otvoritev je bila torej zelo originalna. Čestitam vsem dobitnikom medalj in tudi tistim, ki kljub visoki vinski kakovosti in dobri oceni niso dobili medalje zaradi pokroviteljeve omejitve, da ne sme biti medalj več kot 30 odst. udeleženih vin. Čestitke predvsem vrlim Belokranjcem, ki so vsej Sloveniji pokazali, da se hočejo potruditi, če gre za dobro ime vina, in se ne ustrašijo niti več kot 100 km dolge poti na počasnem, trdem kmečkem vozu. Čestitke vsem, ki se upajo sodelovati na tako zahtevni mednarodni tekmi, saj je ta korajža jamstvo za jutrišnji uspeh. Dr. JULIJ NEMANIČ Vse večji pomen ovčarskih psov V Semiču peta razstava drobnice ■ Na ogled tudi ovčarski psi in konji - Za sladokusce kozji sir in odlična jagnjetina, najboljšo, pa je spekel Milan Ivanetič z Omote SEMIČ - Društvo rejcev drobnice Bele krajine je v sodelovanju s kmetijskima svetovalnima službama iz Črnomlja in Metlike prvo junijsko nedeljo pripravilo v Semiču že peto razstavo ovc in koz. Program, kije vsako leto pestrejši, pa so dopolnili še z vrsto drugih predstavitev. Ovčereja je po oceni strokovnjakov trenutno ena od vodilnih kmetijskih dejavnosti v Beli krajini, rejci pa imajo že okrog šest tisoč plemenskih ovc mesne pasme. Prevladuje jezersko-solčavska pasma, oplemenjena z romanov-sko pasmo, pa jezersko-solčavska, okrog 200 pa je tudi avtohtonih belokranjskih pramenk. Slednje so se najbolj obdržale na kraškem območju ob Kolpi. Po programu FAO spada pramenka med ogrožene, da pa ne bi povsem izginila, so se rejci belokranjske ovce pred dvema letoma vključili v gensko banko. Danes je v ta program, ki ga izvaja biotehniška fakulteta, vključenih 14 rejcev. Na letošnji razstavi so si poleg konj, ki so jih pripeljali člani Konjeniškega društva Semič, obiskovalci lahko ogledali še številne ovce, ovne, koze in kozle, ki jih je strokovna komisija tudi ocenila. Najlepšo kozo ima Drago Hutar iz Rožnega Dola, najlepšega ovna Franc Čemas iz Zilj, z najlepšima kozlom in kozo pa se ponaša Peter Gorišek s Križnega Vrha pri Mokronogu, ki je na razstavi ponujal tudi kozji sir iz domače sirarne. Strokovna komisija je letos drugič ocenjevala tudi pečeno jagnjetino. Medtem ko je lani skoraj sramežljivo prineslo pečenko v oceno le nekaj Belokranjcev, je letos komisija morala poskusiti kar 15 pečenih jagenjčkov. Kot je povedal predsednik Društva rejcev drobnice Stanko Pašič, niso imeli lahkega dela, saj so bili vsi odlični. “Lahko zatrdim, da tako dobre pečenke vsaj za prodajo le- tos ni spekel še nihče v Beli krajini,” je zatrdil Pašič. Po oceni strokovnjakov se je tokrat pečenje najbolj posrečilo Milanu Ivanetiču z Omote. Na tokratni razstavi so prvič večjo pozornost namenili tudi pastirskim in ovčarskim psom, ki bodo imeli pri ovčereji zaradi vedno večjih tropov vse pomembnejšo vlogo. Rejec ovc Andrej Črnu-gelj z Grabrovca pri Metliki pa je prikazal delo z ovčarskim psom border colliem, ki ga je pred dvema mesecema pripeljal iz Anglije in je prvi te vrste v Beli krajini. M. BEZEK-JAKŠE • V morali enako kot v umetnosti: govorjenje ne pomeni nič, dejanje vse. (Renan) GORIŠKOV KOZJI SIR - Peter (na fotografiji desno) in Brigita Gorišek s Križnega Vrha pri Mokronogu sta pred šestimi leti pričela z izdelovanjem kozjega sira, sirarstvo pa je danes njihova osnovna dejavnost na kmetiji. Imajo 65 molznih koz smaste pasme, vsako leto pa razširijo ponudbo sirov. Imajo tudi sire s plesnijo, pa kajmak, beli sir, skuto. Za kilogram zrelega sira potrebujejo do 15 litrov mleka, medtem ko ga pri eni kozi na dan namolzejo po štiri litre. (Foto: M. B.-J.) helena mrzukar gospodinjski kotiček V Cas za jagodičasto sadje V gospodinjstvu lahko pripravimo jagodičasto sadje na več načinov, glede na vrsto in predvideni način uporabe. Sadje lahko zamrznemo, ga predelamo v sadni sok, kompot, sadno kašo, marmelado, džem, žele, liker in vino. Pri zamrzovanju sadja je bistveno, da se temperatura živila hitro zmanjša, predvsem v temperaturnem območju med 0° C in -5° C. To imenujemo kritično območje, ker nastajajo veliki kristali ledu, ki poškodujejo celične opne. Zato poskrbimo, da bi živilo čim hitreje doseglo temperaturno območje od -18 do -30° C. V tem času zamrzujemo jagode, češnje, višnje, borovnice, ribez, brusnice, kosmulje in maline. Sadje lahko zamrznemo s sladkorjem ali brez njega. Za zamrzovanje JAGODNE KAŠE uporabimo zdrave in okusne plodove, kijih strojno ali ročno zmešamo v kašo. Na en kilogram sadja porabimo 250 g sladkorja in zravnano kavno žličko vitamina C. Kašo zamrznemo surovo ali skuhano. Obstojna je 10 mesecev. Za SOK IZ KOSMULJ potrebujemo 5 kg kosmulj in 750 g sladkorja. V sokovnik damo oprane in odcejene kosmulje, jih potresemo s sladkorjem in sočimo 45 minut. Pri tem dobimo dobre 3 litre kosmuljinega soka, ki še vročega natočimo v tople steklenice in zapremo z gumijastimi pokrovčki. Za okusno RIBEZOVO VINO uporabimo beli ali rdeči ribez, po okusu pa primešamo še črnega. Iz 5 kg ribeza dobimo 3 litre soka. Temu dodamo 6 litrov vode in 2 kg sladkorja. Vre naj v 10-litrski pletenki. V ta namen damo v zamašek majhno stekleno ali plastično vrel-no veho. Pred vrenjem dodamo na 10 litrov 1 g vinobrana, da bo vino hitreje bistro in obstojno. Vino vre približno štiri tedne. Nato ga s plastično cevko previdno odtočimo v steklenice. Vino lahko tudi filtriramo prek papirnega filtra. Steklenice zamašimo in hranimo v hladnem prostoru. MARMELADE IZ JAGODIČ-JA pripravljamo s pomočjo želir-nega sredstva po navodilu na vrečki in zato lahko dodamo masi za pol manj sladkorja. DOLENJSKI LIST .... : TU je nova generacija slikarjev V galeriji Miklova hiša v Ribnici so odprli razstavo del absolventov slikarskega oddelka ljubljanske Akademije za likovno umetnost - Izjemno kvalitetna dela Marjan Maznik in Polona Šarec Simbol svobode Razstava konj Polone Šarec ŠMARJEŠKE TOPLICE - V Zdravilišču Šmarješke Toplice so v četrtek, 3. junija, z otvoritvijo likovne razstave Polone Šarec iz Dutovelj poskrbeli za prijeten kulturni večer, ki ga je popestrila tudi dekliška skupina Plamen iz Škocjana. Program je vodila Mojca Hočevar. Polona Šarec, po poklicu modna oblikovalka, se na Dolenjskem ne predstavlja prvič, saj je pred kratkim razstavljala v Zdravilišču Dolenjske Toplice. Tudi v Šmarjeških Toplicah razstavlja risbe konj. Izbrala jih je kar okrog trideset, vse na temo te plemenite živali, ki je njena velika ljubezen. Že vse življenje se namreč ukvarja s konji, do pred kratkim se je celo profesionalno. “Risati sem začela šele lani. Sicer odkar pomnim, rada primem v roke svinčnik, toda sedaj je to postalo bolj resno,” je povedala Šarčeva, ki pravi, da ji konji, čeprav jih tako dobro pozna in slika samo nje, še vedno pomenijo izziv in še ne ustvarja tega, kar bi hotela. O simboliki konjev in njihovem svojevrstnem upodabljanju v zgodovini slikarstva je spregovoril novomeški slikar Marjan Maznik, kije Šarčevo tudi predstavil. “Njeni konji so osvobojeni vseh mitov, so prava lirična podoba svobode, brez uzd visoko dvigajo glave. So kot otroci cvetja, tuje jim je vsako nasilje, hrepenijo po lepoti in ljubezni.” Razstava, ki je prodajna, bo na ogled do konca julija. L. MURN 15. REVIJA PIHALNIH ORKESTROV POSAVJA KOSTANJEVICA - Na dvorišču Galerije Božidarja Jakca (v slabem vremenu bo v osnovni šoli) se bo v soboto, 12. junija, ob šestih zvečer začela 15. revija pihalnih orkestrov Posavja. Nastopili bodo pihalni orkestri iz Krškega, Loč, Kapel, Senovega, Sevnice, Brežic in Kostanjevice. RIBNICA - Konec prejšnjega tedna je minil po mnogih slovenskih mestih v znamenju razigranih srednješolcev, ki so s sprevodi po mestnih ulicah na bolj ali manj hrupen način opozarjali javnost, da so zaključili šolanje na srednji šoli. Povsem drugače so zaključek šolanja proslavili absolventi slikarskega oddelka Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Predstavili so se s svojimi deli, dokazi njihovega študijskega in osebnega umetniškega zorenja. Skupni korak v javnost so naredili zunaj Ljubljane, v galeriji Miklova hiša v Ribnici, kjer je v petek, 4. junija, zvečer prof. Emerik Bernard po uvodnem nagovoru odprl razstavo njihovih izbranih del pod naslovom Isto ni isto. V galerijskih prostorih Miklove hiše so na ogled dela petnajstih mladih likovnih ustvarjalcev. Zorana Arizanoviča, Matjaža Arno-Ia, Simone Biličič, Martine Bohar, Damijana Cavazze, Gregorja Čeferina, Roberta Černeliča, Anje Jerčič, Katerine Kalc, Mirijam Krašna, Andreja Kusteca, Damjane Stopar, Petra Štrovsa, Polone Tratnik in Aleksandra Vukana. Kot avtor razstave je sicer zapisan prof. Bernard, vendar pravi, da gre za razstavo, ki so jo pripravili vsi skupaj. Ustvarjalci so sodelovali pri izboru, postavitvi razstave ter pripravi in oblikovanju priložnostnega kataloga. Tako so dobili pri svojem razstavnem vstopu v javnost celotno razstavljalsko izkušnjo. Po mnenju prof. Emerika Bernarda gre za izjemno kvalitetna slikarska dela zanimive generacije likovnih umentikov in so prav zato našla pot v ribniško galerijo, ki ima v slovenskem kulturnem prostoru zelo ugledno ime. Skupni imenovalec vseh razstavljenih POSAVKA IN BELOKRANJICA - Damjana Stopar iz Sevnice in Simona Biličič iz Gradca sta edini predstavnici z območja širše Dolenjske med petnajsterico letošnjih absolventov ALU. del je vračanje k slikarskemu viru, srečevanje s tradicijo in njeno ustvarjalno nadgrajevanje. “V načinu, kako najmlajša generacija pristopa k likovnim problemom, je opazno dvoje: na eni strani upošteva tradicijo, vzore, moder- BOŠTANJ - Pred 35 leti so pričeli ubrano peti boštanjski fantje, zato si je oktet nadel takšno ime. Od prve zasedbe danes prepevata le še Jože Pfeifer, dolga leta tudi umetniški vodja, in Franc Per-novšek, dolgoletni organizator okteta. Idejni ustanovitelj je bil njegov brat Mirko, v oktetu pa je pel tudi mlajši brat Marjan Pernovšek. 10 let skupine Cantate Domino Na slavnostnem koncertu podelili Gallusova priznanja KOČEVJE - Vokalna skupina Cantate Domino letos praznuje 10-letnico delovanja. V počastitev jubileja so minuli petek izvedli slavnostni koncert, na katerem so se številnim zbranim v dvorani Šeškovega doma predstavili s 17 skladbami iz svojega pestrega in bogatega repertoarja sklad domačih in tujih avtorjev. V desetih letih je v skupini prepevalo 14 pevk in pevcev. Pričeli so s sedmimi člani, že dobro leto pa skupino sestavlja 9 članov: Helena Koleta in Andreja Pogorelec (sopran), Mirjana Pajnič in Sonja Movrin (alt), Zlatko Pajnič in Borut Česnik (tenor) ter Franc Štefanič, Aleš Marolt in Robert Zadnik (bas). Umetniški vodja skupine je Franc Štefanič, ki je tako kot Helena Koleto, Mirjana Pajnič, Robert Zadnik, Aleš Marolt in Zlatko Pajnič, v skupini že od samega začetka. Poleg uradnih nastopov, ki so jih imeli do sedaj že 62 v domačem kraju in 23 drugod, je skupina Cantate Domino obudila tudi običaj koledovanja po domovih v božičnem času. Njihov repertoar obsega preko 170 skladb. Vsako leto ga obogatijo z okoli 17 novimi, ki jih predstavijo na rednih Umetniški vodja skupine Cantate Domino Franc Štefanič. letnih koncertih. Na petkovem slavnostnem koncertu, na katerem sta kot gostji nastopili pevka slovenskih ljudskih pesmi Ljoba Jenče in pianistka Natalija Bogdanova, je Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti podelil Heleni Koleto zlato Gallusovo priznanje, Francu Štefaniču in Robertu Zadniku srebrno, Andreja Pogorelc, Sonja Movrin in Borut Česnik pa so se pridružili preostalim trem članom skupine, ki so bronasto Gallusovo priznanje prejeli pred petimi leti. M. L.-S. nistično polpreteklost, na drugi skuša uveljaviti pritajene razmejitve in razumevanje lastnih pozicij, lastne navzočnosti v razsežju zgodovinskega smisla,” je ob otvoritivi dejal prof. Emerik Bernard. Razstava bo na ogled do 23. junija. M. MARKELJ GRAFIKE V KRKI NOVO MESTO - V Galeriji Krka bodo danes, 10. junija, ob osmih zvečer odprli razstavo del akademske grafičarke Zore Stančič iz Ljubljane. Avtorico in njena dela bo predstavil publicist Stojan Pelko, v kulturnem programu pa bo nastopil kitarist Jerko Novak. DINI V DOLENJSKEM MUZEJU NOVO MESTO - Hrvaško kulturno združenje in Dolenjski muzej vabita danes, 10. junija, ob šestih zvečer na otvoritev razstave akademskega slikarja Josipa Bot-terija Dinija. NA ZDRAVJE, STAROST! NOVO MHSTO - Pri založbi Erro je izšla nova, že tretja knjiga dr. Petra Kapša Na zdravje, starost. Knjižno novost so predstavili včeraj, 9. junija, dopoldan v sejni dvorani hotela Krka. O knjigi in avtorju sta govorila urednik založbe Erro Toni Vovko in prof. Jože Škufca. TRETJI BIG BAND FEST - Na dvorišču gradu Rajhenburg v Brestanici je v soboto, 5. junija, potekal 3. Big band fest, na katerem so nastopili trije orkestri: Big band Krško z dirigentom Alešom Sušo in pevko Vas0 Fabjančič (na sliki), Celjski plesni orkester Žabe s pevko Evo Hren poa vodstvom Tomaža Grintala ter Big band Zmaji Ljubljana pod vodstvom Matevža Smerkola. Pobudnik srečanj je Big band Krško, ki je leta 199v pripravil prvi big band fest na ploščadi pred krškim kulturnim domom, zda) pa se mu je pridružila še območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Organizatorja upata, da bo big band fest v krški občini postat tradicionalna prireditev in da se bo že naslednje udeležilo več zabavnik orkestrov. (Foto: M. Markelj) JUBILEJ OKTETA - Slavnostni govornik na koncertu je bil Jože Tavčar, podpredsednik UO sklada RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Oktetu so ob navdušujočem koncertu četitali številni pevci, v imenu sevniške občine pa se'jim je za pomembno poslanstvo zahvalil podžupan Andrej Stricelj. (Foto: P. Perc) 35 let okteta Jurij Dalmatin Jubilejni koncert nekdanjega okteta Boštanjski fantje navdušil - Priznanja ter nova zgoščenka in kaseta Ob 10-letnici je mentorstvo prevzel priznani slovenski zborovodja prof. Egon Kunej iz Celja, ki je v 17 letih dela z zborom veliko pripomogel h kakovostni rasti. Po hudi Kunejevi bolezni je vodenje prevzel njegov učenec prof. Emil Lenarčič, ki prepeva v oktetu tudi 2. bas. Oktet je svoj repertoar še obogatil in izpilil, tako da je nemalokrat navdušil ne le ljubitelje, marveč tudi strokovnjake. Posebej toplo so oktet vsakokrat sprejeli naši zdomci v Nuernbergu in Er-langenu, ki družno prepevajo v združenem moškem pevskem zboru slovenskih kulturnih društev Simon Jenko - Miško Kranjec. Zdomci so uvodoma nastopili tudi na jubilejnem koncertu okteta v boštanjski cerkvi. P. P. ZAKLJUČEK PESMI POSAVJA BREŽICE - Na letošnji zborovski reviji Pesem.Posavja je sodelovalo kar 23 pevskih zborov. Osem od desetih najbolje ocenjenih je v soboto, 5. junija, zvečer nastopilo na zaključni reviji v Viteški dvorani brežiškega gradu. Zapeli so: Lira iz Krmelja, zbori KD Franca Bogoviča iz Dobove, Primoža Trubarja iz Loke in KUD Brežice, Slavček z Velike Doline, Corona iz Boštanja, Solzice iz Brežic in Svoboda iz Brestanice. DEBUT MUSIČE SACRE NOVO MES TO - V kapiteljski cerkvi se je v nedeljo, 6. junija, zvečer na svojem prvem koncertu predstavil zbor Musiča sacra, ki ga vodi Vida Zorko. Zbor ima v svojem programu predvsem sakralno glasbo. FOLKLORNI VEČER V ARTIČAH - Folklorna skupina KUD Otoka Zupančiča iz Artič goji dobre stike s folklorno skupino Ozara iz Kranja folklorno skupino zdomskega slovenskega kulturnega društva Murk Boenningheima. Obe skupini sta bili minulo soboto, 5. junija, v gosteh p Artičanih. Plesalci so skupaj z artiškimi ljudskimi pevci in člani drams skupine pripravili v Prosvetnem domu pester folklorni večer. St^u občinstvo sta najprej pozdravila predsednik krajevne skupnosti rra Glogovšek in predsednik ZKD Brežice Ernest Ferk, nato pa so nastopu)I prikazali plese in ljudske običaje z različnih koncev slovenskega etnicncsP ozemlja. Na sliki: domači folkloristi so med plese s Ptujskega polja vsta tudi humorne vložke z metlo. (Foto: M. Markelj) Na poti do ustvarjalne izvirnosti V Kočevju so se zbrali literati začetniki iz ljubljanske regije - Izmed 42 sodelujočih je bila izbrana peterica obetavnih za državno srečanje v Slovenj Gradcu KOČEVJE - Pisatelja Lela B. Njatin in Andrej Blatnik, ki sta pregledala in ocenila dela literatov začetnikov ljubljanske regije, sodelujočih na letošnjem regijskem literarnem srečanju v Kočevju, nista imela prav lahkega dela. V branje sta dobila kar 47 pošiljk proznih in pesniških poskusov 42 avtorjev, iz raznolikega in kakovostno različnega literarnega gradiva pa sta po temeljitem tehtanju in presoji izbrala pet avtorjev, ki se bodo lahko udeležili državnega srečanja v Slovenj Gradcu. To so: Helena Crček, Jurij Jamnik, Alja Adam in Uroš Buh iz Ljubljane ter Maja Modic iz Ribnice. Srečanje literatov začetnikov je potekalo v četrtek, 3. junija, popoldan v hotelu Valentin, udeleži-. la pa se ga je večina sodelujočih. Zbrano so prisluhnili besedam obeh pisateljev, ko sta razgrnila svoje poglede na njihove stvaritve. Blatnik in Njatinova sta ocenila, da je kakovost letošnjih prispevkov večja kot na prejšnjih srečanjih in daje med sodelujočimi kar nekaj takih, ki svoja dela že lah- ko objavljajo v slovenskih literarnih revijah ali se pozanimajo na založbah o knjižni izdaji, večina pa se mora še izpopolniti v pisanju, si utreti svojo pot in najti najprimernejši ustvarjalni izraz, s katerim bodo potrdili svojo izvirnost, ki prej ko slej ostaja ena temeljnih vrednot literarnega ustvarjanja. V razgovoru, kije sledil uvodnim besedam, so ugotavljali, da pisci, ki stopajo na pot liter- Žlahtnost stare glasbe v denarnem primežu V soboto se začne Novomeški glasbeni festival - Usoda koncertov v Globodolu v rokah mirnopeške občine NOVO MESTO - Novomeški glasbeni festival, ki pomembno bogati kulturno podobo občine, ter domačim ljubiteljem glasbe in obiskovalcem od drugod ponuja niz komornih koncertov stare glasbe na različnih prizoriščih, od Straže, Prečne in Otočca do Brusnic in Novega mesta, stopa letos v tretje leto delovanja. Prvi od predvidenih devetih koncertov bo v soboto, 12. junija, ob 20.30 v Evangelijski cerkvi, ko bo nastopil kvartet Musiča Antiqua Slovenica s flavtistko Matejo Bajt, oboistko Špelo Knoll, violončelistom Igorjem Mitrovičem in Milkom Bizjakom na špinetu. Ali pa se bodo zvrstili vsi koncerti, ni mogoče zanesljivo napovedati. Osnovalec in umetniški vodja Novomeškega glasbenega festivala Milko Bizjak je sicer pripravil bogat in zanimiv program, ne ve pa, ali ga bo lahko tudi uresničil, saj še nima zagotovil, da bo glavna pokroviteljica dosedanjih festivalov, Mestna občina Novo mesto, zago- tovila obljubljena sredstva. Letos se med podpornike festivala prvič vpisuje tudi Ministrstvo za kulturo, ki bo sofinanciralo orgelski koncert Angele Tomanič. Še bolj vprašljivo kot Novomeški glasbeni festival pa je koncertno dogajanje v Domu glasbene dediščine v Globodolu, kamor rada zahaja tudi novomeška koncertna publika. Usodo teh koncertov ima v rokah novonastala mirnopeška občina, kamor Globodol sodi. Milko Bizjak ima sicer odobren prispevek Ministrstva za kulturo, vendar mora občina za izvedbo globodolskega glasbenega festivala primakniti svoj obvezni delež. Če občinski svetniki ne bodo prepoznali kulturne pomembnosti globodolskih koncertov in jih denarno podprli, potem bo umanjkal tudi delež države. Samo z nekaj sponzorji pa Bizjak stroškov nikakor ne bo zmogel - in mlada občina bo kulturno revnejša. M. MARKEIJ NAPOTKI PISATELJEV PETELJ EM-Lela B. Njatin Blatnik na srečanju lietartov z nikov v Kočevju. arnega ustvarjanja, najbolj P°®J0i šajo svetovanje in mentor vendar v založbah na Uvega ništvih revij za to n'.Pra jas posluha, ker jim volj0.1 (j3|j odmerjajo ali tržne zakon,l° nepoklicno delovanje. So P je|av-namene primerne literarne ^ ^ nice, ki jih pri ne manjka- a. seveda druženje z drugi"11. q ti. Lela B. Njatin je ustv.aILa na začetnikom posebej P° ,ret,na srce, da sta pisateljem p° predvsem samozavest in "0 moč ter preverjanje nji" dela v javnosti. . .,1/ClJ M. MAR^ Kiparska razsta^ Zagrebški Center za vzgojo na Mokrican^. MOKRICE - Samostojnega nova Galerija Meke je P.r!’ Qe)‘ v razstavnih prostorih b°1 je 1 na gradu Mokrice (aZ vzg0’ gojencev Centra za 1 ■ R<)V1.strii"1 jo mesta Zagreb. S pnl°žg>> kulturnim programom, v garO' so nastopili pesnik Dani jja barek, sopranistka Orian s0jo in pianist Dordc Manojlo ’ odprli v petek, 4. junlJ‘!',,Ho M razstavljena dela pa r za b' ogled do 18. junija. Cente ^ kovno deluj VI UVl IU. iiKD^ H) vzgojo v Zagrebu ■ ^pn utmje že četrt stoletja, na J -n us-prof. Nikola Pečko pouC"J|nars>® za k Mislil’ posoblja udeležence za "rjalil ustvarjanje v različnih m* -ego^ in različnih tehnikah. ! ,vaflajs| Sole jc med drugimi izsk kupino kiparjev, združenih v ^ f Alumni, njegova g°Jc’ .‘>jc. n tudi Danijela Meke iz . 0gle razstavi v Mokricah s° šolska dela 22 ustvarjalce • 101 DOLENJSKI LIST Št. 23 (2598), 10. Junij« POTA g IN ST^ , * r-n (—s /\ Li w H hL > dežurni poročajo ‘°rja i, in sklopki e. pravna S^tovalnica Sv, M etuje dipl. iur. arta Jelačin ^as> ki je potreben za garanje 0(lškodninske terjatve Po?,fkx0dnin^a terjatev za treh ,‘*cn° škodo zastara v nec; °dkar je oškodova-gove,,.,C za škodo in za nje-L„,P°vzročitelja. V vsa-stara „meru laka terjatev za-škode Ret^.letih P0 nastanku Ptedv a ■ zastaralni roki so da nnl tcdai. kadar je ško-ianiemZS)iena s kaznivim de-skj nr ie namreč za kazen-zast^^on predpisan daljši »inski u ’2as,ara odškod- ni oseh? bCVck.proti odg°vor' Predvj i sc 'zte^c ri|k, ki je skeoi, cn za zastaranje kazen-p® pregona. k0noc»e zastaralne rokeZa-51. 30,, ngaeijskih razmerjih v skleni, Up°števa za terjatve tretje j3 zavarovanja oz. 'knjsk 6 'z P°8°dbe o živ- starai„Crn Zavarovanju, ki za-1ruKi(. v Polih letih, terjatve iz s i zavarovalnih pogodb pa C, clih' šteto od prvega > v |Pretcku koledarskega ta, v ti KoiedarsKcg; ?tala v a,erern jc terjatev na vsakem primeru je ter-astarana pri življenj--im avarovanju v desetih Pav’pn drugih zavarovanjih 'Ctlh Maja visok krvni davek med mladimi Na PU Novo mesto beležijo maja nadpovprečen porast prometnih nesreč z udeležbo mladih voznikov dvokoles - Tri smrtne žrtve - Neprilagojena hitrost in neizkušenost NOVO MESTO - Maj, za mlade eden naj lepših mesecev v letu, seje letos na območju PU Novo mesto izkazal z zaskrbljujočim povečanjem prometnih nesreč prav med mladimi vozniki dvokoles, predvsem mladoletniki in otroki. Kot je povedal inšpektor za prometno varnost na PU Novo mesto Jožef Kočevar, sov tem mesecu obravnavali 18 prometnih nesreč, od tega tri s smrtnim izidom (en mladoletnik) in petnajst s hudo telesno poškodbo. “Ce k temu prištejemo še posledice nesreč, v katerih so bili udeleženi pešci in sopotniki iz omenjene starostne strukture, je stanje na področju varnosti cestnega prometa v letošnjem maju izredno slabo,” je povedal Koče- LAČEN, DA JE KAJ! - Stano-alca Zobčeve ulice v Novem mestu • LL je 6. junija neznanec obiskal jez povabila. Iz zamrzovalne skrije je odnesel okrog 10 kilogramov unega mesa in F. D. oškodoval za zu tisoč tolarjev. brez športnih copat - 31. |Ja je neznanec okradel učenca u .J“fija Dalmatina v Krškem, ed 10.40 in 11.20 je storilcu uspe-Pntl d*3 garderobe in izbral si je L? 9°Pate znamke Etnies, vred-15 tisoč tolarjev. Vse za šport in zdravo telo! PONAREDIL SPRIČEVALO -'letni M. B. iz okolice Novega le?! V Ge.stnem podjetju zaposlim k vozn'L tovornjaka, za izo-zb0 pa Je predložil dokumente p lceya'a 0 zaključnem izpitu kot taf11 " avl°mehanik. Toda za mnSn,° P°narejeno spričevalo je isnn aprda Dni neznancu odšteti o Jamških njark. M. B. je osum-kstin a eianJa ponarejanja ria?APAD. S PALICAMI - Po gle-TruiU te Z'JC Je M. K. iz okolice vhot?6®3 iuniia °dšel zaklepat Rer f13 vrafa predprostora pisarne. h(Je ^.Pisarni zaslišal šume, je Pfjzgati luči, toda še prej sta ca MP vCami naPadla dva neznan-favno t J6 uspel° Pobegniti iz hiše, ki si pa tud’ nepridipravoma, ejet;tter nista odnesla ničesar. Police iščejo. STILNPESEL D.ENAR iz go' 23 ■ | '.L junija je neznanec ob lin v?V v *°kal Vinoteke Mar- •olarjčv00111^11 ter u^rade' ™ l’s°č' o. PLAČAL ZAVES - 40-letni J. lanski .ce ^ovega mesta je sredi Podi ®a Januarja v novomeškem Po izsti?Tr§opred naročil zavese, tem i,a.Vl.raDna pa ga ni plačal in s k0 ms ka 'L Š- oškodoval za pre-lz5 bsoč tolarjev. p0ŽAR V VIPAP KRŠKO PožarS^? ' L junija je prišlo do k^vV.PAP Krško. Delavca, gasil?- a najprej zraven, sta z P°žar'm aparatorn lokalizirala l°riu I1 a.Pogonskem elektromo-tiw Hšloje do pregretja reduk- MIROSLAV DUŠIC PREDSEDNIK SINDIKATA LJUBLJANA - Ker na 2. kongresu Policijskega sindikata Slovenije (PSS) marca v Krškem nobeden od treh kandidatov za predsednika ni dobil potrebne večine, so ponovili celoten postopek. Kandidati so bili: Miroslav Dušič iz Ljubljane, Alojz Žerak iz Nove Gorice in Vlado Marinič iz Maribora (od kandidature dan pred volitvami odstopil). 108 volilcev je 61 glasov dodelilo Mirosldvu Duši-ču, ki je bil tako izbran za predsednika PSS. Zaposlen je v OKC PU Ljubljana, bil je član Izvršnega odbora PSS v prejšnjem mandatu in je aktualni predsednik Območnega policijskega sindikata Ljubljana. Žerak je prejel 45 glasov, dva volivca sta se vzdržana glasovanja. var. Po sedanjih podatkih so bili majav 18 hudih prometnih nesrečah kar trinajstkrat udeleženi otroci in mladoletniki, tri nesreče so zahtevale tri smrtne žrtve, od skupaj 15 poškodovanih je bilo letniki in da v osmih primerih niso imeli ustreznega dovoljenja za vožnjo. “Vse starše opozarjamo, naj imajo svoje otroke in mladoletnike pod nenehnim nadzorom, naj jim ne dovolijo uporabe motornih koles in koles z motorjem, pa tudi koles, dokler ne pridobijo ustreznega dovoljenja, naj jim kupijo zaščitne čelade ipd. Otroci so naše največje bogastvo, zato jih je treba varovati, usmerjati in s tem preprečiti vsako možnost tl * v' u 5^% • Kljub izredno visokemu majskemu krvnemu davku med otroki in mladoletniki na naših cestah pa je samo stanje prometne varnosti zdaj boljše. Primerjava med zadnjim tekočim letom, ko novi prometni zakon še ni veljal, in prvim letom njegove veljave, kažejo podatki za Dolenjsko in Belo krajino naslednje: manj prometnih nesreč, za 6 odstotkov manj nesreč s smrtnim izidom, v upadu pa so tudi hudo (za 6) in lažje telesno poškodovani (za 14 odstotkov). Bistveni premik je tudi, da se je za četrtino zmanjšal kot vzrok prometnih nesreč neprilagojena hitrost. Policisti opažajo, daje na cestah vse manj alkoholiziranih voznikov, zakrbljujoče pa je, daje poleg več treznih tudi več močno pijanih -dvig koncentracije alkohola v organizmu je povprečno za 0,25 g/kg. REŠEVALNA SLUŽBA - Na kraj namišljene nesreče so prihiteli tudi reševalci, ki so ponesrečene pravilno oskrbeli. (Foto: L. M.) Za požar dobro izuijeni Zaščitna reševalna vaja Evakuacija 99 v OS Dobova Jožef Kočevar, inšpektor za prometno varnost Hitrost ubija Poostren nadzor KRŠKO - Od 28. do 31. maja so policisti policijskih enot PU Krško izvajali poostren nadzor hitrosti voznikov motornih vozil, prehitrim voznikom pa so delili zloženke z naslovom “Hitrost ubija”. Temeljni namen akcije je vplivati na rizično skupino prometnih udeležencev, ki prekoračujejo omejitve hitrosti vožnje ali vozijo z neprimerno hitrostjo, kamor sodijo predvsem mladi vozniki po vozniškem staležu in starosti, objestni vozniki ipd. V tem času so razdelili 149 omenjenih zloženk, napisali 19 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, izrekli 79 mandatnih kazni in obravnavali eno prometno nesrečo zaradi neprilagojene hitrosti. Sicer pa se je v prvih štirih mesecih na območju Posavja zgodilo 344 prometnih nesreč, kar je za 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ko vzrok se na prvem mestu pojavlja hitrost (27 odstotkov vseh primerov). Poostrene nadzore bodo policisti ponovili v drugi polovici junija, julija in avgusta. POŽAR NA OBMOČJU NEK KRŠKO - Na nedograjenem objektu na območju NEK je 3. junija prišlo do požara izolacije. Ko sta delavca opazila, da na podstrešju gori, sta z aparati na prah delno pogasila požar. Na kraj nesreče so prišli še štirje gasilci PGE Krško. Pri gašenju ni bil nihče telesno poškodovan, materialne škode pa še niso ocenili. kar 10 otrok in mladoletnikov, med 18 lahko poškodovani pa trije. Otroci in mladoletniki so bili v prometnih nesrečah največkrat (šestkrat) udeleženi kot vozniki koles z motorjem, trikrat kot pešci in vozniki motornih koles, dvakrat kot kolesarji in enkrat kot potnik v vozilu. Da je stanje letošnjega maja res zaskrbljujoče, pove tudi dejstvo, da lani maja ni bilo nobene smrtne žrtve, eden se je hudo telesno poškodoval (voznik motornega kolesa) in sedem lažje (dva pešca, dva kolesarja, dva voznika z motorjem in en potnik). Zgovorna je tudi primerjava s celotnim lanskim letom, ko so na dolenjskih in belokranjskih cestah ugasnila 3 mlada življenja, 22 mladostnikov je bilo hudo in 39 lahko poškodovanih. “Najbolj pogost vzrok nesreč je neprilagojena hitrost v povezavi z neizkušenostjo,” je razlagal Kočevar. Zelo vznemirljiv je podatek, da so devet prometnih nesreč zakrivili otroci in mlado- ZASEG KOLESA Z MOTORJEM METLIKA - 2. junija so policisti v Metliki ustavili 25-letnega voznika kolesa z motorjem M. K. Alkotest je pokazal 1,95 promila alkohola v izdihanem zraku, poleg tega M. K. ni imel vozniškega izpita. Ker je večkratni kršitelj cestnoprometnih predpisov, so mu policisti začasno zasegli kolo z motorjem. Tokrat je prvič letos, da so policisti PU Novo mesto izkoristili zakonsko možnost zasega motornega vozila. Zaradi povečanja števila nesreč z udeležbo dvokoles bodo še poostrili kontrolo teh voznikov, zoper vse, ki bodo kršili predpise, bodo represivno ukrepali. po dolenjski deželi • POSTREGEL SI JE IN ODŠEL - Če človek nima denarja, si pač določenih stvari ne privošči, ker si jih ne more. Toda to ne velja za vse. 21-letni D. B. iz Brezjega ima sicer avto, nima pa vedno denarja za bencin. Zato je 5. junija popoldne zapeljal na bencinski servis na Ljubljanski cesti v Novem mestu, si natočil 33,7 litra goriva ter se meni nič tebi nič odpeljal. Enostavno je pozabil na plačilo. Petrol je oškodoval za dobre štiri tisoč tolarjev. • S SMREKAMI ZAPRL CESTO - 30-letniA. S. iz okolice Trebnjega, ki ga je že imel nekaj pod kapo, se je 6. junija ob 22.30 spomnil zanimive igre. Preko lokalne ceste skozi naselje Arčelci je nastavil dve smrekovi debli in cesto za ves promet zaprli. Toda kmalu so prišli policisti in zahtevali, naj oviro odstrani, pa mu to ni prišlo na kraj pameti, raje je še žalil policiste. Ti so ga na koncu obvladali in pridržali. tragedije,” opozorja novomeški inšpektor za prometno varnost. L. MURN IZSILJEVANJE KRŠKO - Trije mladi fantje - C. S., T. B. in B. V. - so 2. junija v lokalu Second home grdo izsiljevali G. Ž. iz okolice Krškega. Zahtevali so denar v višini 14 tisoč nemških mark, ki naj bi jih bil dolžan l. B. iz okolice Krškega. G. Ž. je dejal, da ni nikomur ničesar dolžan, nato so z njim fizično obračunali. Z njihovim vozilom so ga odpeljali k njemu domov, mu grozili, ga pretepali ter mu iz žepa vzeli 800 nemških mark in 700 tolarjev. Izpred stanovanja so mu odpeljali osebni avtomobil. Osumljenci - dva so policisti že prijeli - so še naslednji dan G. Z. klicali po telefonu in mu grozili. DOBOVA - OŠ Dobova, Občina Brežice in Uprava za obrambo Krško so v soboto, 5. junija, izvedli akcijo na področju zaščite in reševanja v posavski regiji. V OŠ Dobova so pripravili skupno reševalno akcijo Evakuacija 99, in sicer na temo Požar v šoli, evakuacija in reševanje prizadetih. Priprava in izvedba vaje je v skladu s programom aktivnosti informiranja, izobraževanja in usposabljanja predšolske in šolske mladine v šolskem letu 1998/99.”Vsa-ko leto pripravimo podobno vajo v eni izmed šol ene posavskih občin in letos je to brežiška. Namen vaje je bil praktično preveriti obstoječi načrt evakuacije učencev in zaposlenih v OŠ Dobova v primeru večjega požara v šoli, reševanje prizadetih in poškodovanih ter usklajevanje reševalnih aktivnosti,” je povedal Brane Zu-ber iz Uprave za obrambo Krško. Akcija, v kateri so simulirali požar v šolski kuhinji, je uspela. 276 učencev dobovške šole zaradi gostega dima in ognja iz šole ni moglo izstopiti skozi vhodna vrata, ampak so poskakali skozi okna. Dva učenca sta zaradi strupenega plina na hodniku ostala popolnoma odrezana od ostalih in so ju reševali z gasilskimi lestvami. Nekaj učencev je ostalo na strehi šoli - te so na varna tla dobili člani Poklicne gasilske enote Krško z gasilsko platformo. V akciji, ki jo je gledalcem razlagal operativni poveljnik Občinske gasilske zveze Brežice Franc Urek, so sodelovala štiri sektorska gasilska društva: Veliki in Mali Obrež, Mihalovec, Gabrje, ter brežiški gasilci in reševalna služba. Namišljeno nalogo so izvedli dobro, toda kljub temu želijo, da jim je ne bo treba kmalu ponoviti še zares. ^ M NEPRILAGOJENA HITROST OREŠJE - 20-letni D. H. iz okolice Sevnice je 4. junija vozil osebni avto IMV R5 Campus iz Podgorja proti Sevnici. Zaradi neprilagojene hitrosti glede na stanje ceste je dlje časa drsel po levi bankini in trčil v začetek drsne ograje med voziščem in potokom Sevnična. Izruval je prvi stebriček, vozilo je odbilo in pristalo na sredini vozišča na strehi. Vozniku so priskočili na pomoč okoliški stanovalci, zdaj pa se zdravi v celjski bolnišnici. Materialna škoda znaša okrog 400 tisoč tolarjev. SSZ8K JUNIJSKE POPUSTI lit ADUTI JUNIJSKI POPUSTI otl 100.000 SIT do 300.000 SIT Altcijsltc cene zn KlIMA NAPRAVE 100.000 Sfflt ipoMitcateM ,1.095.000KT 6WIPT 8 popusta to le '1J85.00 ( ipopuitoaitu 1.695.000SH ikUaoitu 1.895.000 irt i «r*S3S«Z *WS*_300.000 8SS m .ooo sa ikUiofett 1.495.000 Bit ikUaolta 2.095.000 SR 2Xairbaq, ~ c«ntr. zaklepanje, •1. poalk stekel in ogledal iaobllisator motorja 9090SV 100.000 8» suzuki Odar rr r,v BALENO .000SO i VESEL 061 731 032 INTR0 061 140-13-72 KISOVEC 0601 71 331 AVT0NISS 061 159-38-41 UlA 068 44 231 AVTOMARKET 061 161-35-25 M|JRN 068 24 791 S.R.S. 061 27-47-89 MUUfR 068 51 059 AVT0TECH 061 666 359 BABIC 0608 21 307 RAJBAR 069 21 444 MG CENTER 0602 85 888 ANDI 063 743 389 0LDY 063 720 592 KRAJNC 062 300 19 70 SILER 062 654 20 01 jnnzMii K»a«* uo.oso •» SKRBIŠ 062 842 250 JERŠIN 064 242 779 KADIVK Šenov 0644180032 VUGA 065 29 022 KAQIVECleKe 064 718 585 UKMAR 065 640 011 LUSINA 064 652 200 GVS 065 73 135 BOGATAJ 064 555 222 OUALITT 066 38 500 STRIK0VIČ 064 331 013 GEC 067 64081 ,e uradni zastopnik Subaru Kado luhko zagotovi varnost in zanesljivost svojo |M>oblašorno servisno mrežo STANDARDNA OPREMA + CRAT1S ABS, KUMA, AUU pklišia, Im dekor redna cena 4..T00.000 sil AC SUPER PONUDBA redna cena •».940.000 sil LIMUZIMA 2 J km SUPER UGODNO NIŽJA GKNA-B0L1ŠA OPREMA redim cena 4.070.000 sil irnSmiDT hnmjnp 4- KUMAGMT1S INTI0 li.-Mosti IVI OMAMIT Ij. Mili Vrhniko Vir MARIKIU M pitij. HAJK fcrik«, 74 719 061 647 104 063 300 14 70 » SUMIŠ Piojtnl. MO (HITU tnljni 0LDY Vilnjr, V06A Han Oviri UDIVK U<« riooeisk 062 842 250 0602 85 888 ’ 063 863 960 065 29 022 ŠIU8 Praho, MM MT0 Šentjur 8U80MM Muh MMM Vipni 062 654 20 01 063 743 389 063 722 605 065 640 011 1418 % domišljija nima meja, je vse mogoče. H^rveče zvezde te zate. Zrezek jutranji zrak, ojiit s svežino nejiresjiane noči. Zagrnjen jieriskoji, ko ti je dovolj to, (žar imal. iZotovanje jiod jilatneno jionjavo. (Dd 16. maja do 30. junija se ko ste jzriklizali svojim sanjarijam. (Dk nakujzu Zfwinga vam ne (jo treka dojslačati jzlainenega strelnega okna. ' Za jianoramsko električno strelno okno v ojgremi UPack jia ko it e jzlačali te 67-000 totarjev, saj vam komo tudi jiri tej ojioiji jsodarili vrednost jzlatnenega strelnega okna. Od 16. 5. do 30. 6. 1999: fifatnsno sbi&lno okno zastonj. ŽIVLJENJA pripravili 5. šmarješki te • Tekače bodo razdelili v 1- *. tegorij, od cicibanov in cic-bank, ki jim je namenjena 6 m dolga proga, do mlajštn starejših članov in članic, bodo tekli na 21 km. Rekrj-j ativci se bodo pomerili na km dolgem trimskem teku. P1 nirji pa na 3-kilomctrski ra dalji. Prijavite se lahko pr štartom od 8. ure do 9.3U športnem centru v SmarjesK Toplicah. Dodatna P°j®sn dobite po telefonu 73 230. v , Šport iz Kočevja in Ribnice • VELIKE LAŠČE - Planinsko društvo Velike Lašče je ob občinskem prazniku pripravilo tretji tek, ki je štel tudi za občinsko prvenstvo. Na 13,5 km dolgi progi je treh skupinah nastopilo 30 tekmovalce?. Med najuspešnejšim so bili tekači iz Kočevja in Sodražice. V skupini do 39 let je s časom 56,44 zmagal Lojze Strle iz Sodražice, do 49 let Darko Rovanšek prav tako iz Sodražice, s časom 58,28, med veterani je slavil Franc Kocijančič iz Kočevja, ki je konkurente prehitel kar za tri minute. V teku za občinsko prvenstvo je zmagal Kristjan, drugi je bil Deterding. • RIBNICA - V petem krogu občinske lige Ribnice v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Elin Kot: Grafit 1:3, Sodražica : ŠMD Turjak 7:2, Tornado Agat on : Divji jezdeci Foto Toni 2:2. Na lestvici s po desetimi točkami vodita ekipi Tornado Agaton in Divji jezdeci Foto Umi. Med strelci je še naprej najbolj uspešen Blaž Arko iz Sodražice. • KOČEVJE - V petem Rrogcj občinske lige Kočevja so Ig/ . takole: skupina A - Slovenk®. Flamengo 5:1, Tri zvezde : 7:0, Kostel: Marof 3:2. Na 1^ ci s 13 točkami vodijo Tri ’ skupina B - Črni Potok : AS •' Krempa Štalcerji : AG Ko^ j 0:6, Radar : Mozelj 5:1- P točkami vodi AG Kovinar. • KOSTEL - Na igrišču °sn?Vt0 šole pri Fari v Kostelu bo viso' prireditev 12 ur košarke. Tek^ ^ vanje, ki ga pripravlja Cente šolske in obšolske dejavnost* . Fara, bo potekalo med ekip gostov (Horjula, Kranjske D AFS France Marolt) in doni nov (Kostel, CŠOD, Teko***-Kočevje). -.jsten* KOSTEL. - Jutri se bo na igrišču ob 16. uri začel tradic^ nalni turnir v tenisu “Kostel .99”. Pripravljajo ga Člani Kostel. Prepričani so, da K; zadnji turnir na asfaltu, saj tudi v Kostelu zgradili P igrišče za tenis. i naj bi riivO M. glavoNJIČ Prvonagrajencu bo pokrovitelj nagradne igre, Autocommerčevo podjetje AC-Intercar d.o.o., podaril avtomobil znamke Mercedes-Benz razred A. lavno žrebanje nagrad bo v nedeljo, 20. junija 1999, na POP TV. Mercedes-Benz Od 15. maja do 15. junija 1999 poteka v vseh prodajalnah Peka velika nagradna igra. čevlji do avta Vstopite v katerokoli prodajalno Peko, si oglejte pravila nagradne igre in izpolnite nagradni kupon. Nagrade: 1. vozilo Mercedes-Benz A140 2. 5 let par čevljev 2-krat na leto 3. 5 let par čevljev l-krat na leto 4. bon za nakup Pekove obutve v vrednosti 20.000 SIT 5. bon za nakup Pekove obutve v vrednosti 10.000 SIT Naslednjih 50 izžrebancev prejme bon za nakup Pekove obutve v vrednosti 5.000 SIT. Namesto Kitajca reprezentant Namiznotenisarji sezono zaključili v Novem mestu s turnirjem Top 12 - Krka letos četrta - Hribar bo predsednik NIČ VEČ SKUPAJ - Gregor Komac (levo) in Marjan Hribar, ki sta >’ prvi slovenski namiznoteniški ligi nekaj let veljala za napremagljiv par lani pa sta bila tudi državna prvaka, v prihodnje ne bosta več igrala skupaj. Marjan Hribar se je na turnirju Top 12 poslovil od aktivne športne poti in bo prevzel mesto predsednika namiznoteniškega kluba Krka. Novomeščani se bodo za sodelovanje zahvalili tudi Kitajcu Xuju Jta-ju. Poleg Komca in obeh domačih igralcev Tomaža Kralja in Matjaža Retlja naj bi v novi sezoni v dresu novomeške Krke igral eden izmed reprezentantov oziroma najboljših slovenskih igralcev. V Krki se dogovarjajo z Ignjatovičem, Škafarjem in Tokičem. Z enim izmed njih bodo Novomeščani v igri za sam vrh prvenstvene lestvice. (Foto: I. E) NOVO MESTO - Namiznoteniški igralci novomeške Krke so končnico državnega prvenstva končali na četrtem mestu, na katerem so bili tudi po rednem delu ligaških tekmovanj, čeprav je sprva kazalo na veliko presenečenje. Novomeščani so se pripravljali skupaj z Mariborčani in so končnico dočakali izvrstno pripravljeni. Na pivi polfinalni tekmi so v Ljubljani s 6:4 premagali lanske prvake in v tej sezoni neporažene igralce Maxija Olimpije. Druga tekma v Novem mestu bi Novo-meščane lahko že popeljala v finale, če ne bi Reflak v najlepši partiji končnice ugnal novomeškega Kitajca Xuja Jiaja, in Krka je izgubila s 3:6, z enakim izidoma pa so Novomeščane Ljubljančani premagali tudi na tretji tekmi, ko sta jo tako Xu Jia kot Gregor Komac odigrala poškodovana. Po mnenju mnogih je bil polfinalni boj med Krko in Maxijem Olimpijo finale pred finalom, saj so Ljubljančani v finalu zlahka ugnali Mariborčane. Zal je Novo-meščanom tudi v boju za tretje mesto sreča obrnila hrbet. Po porazu v Preserjah s 4:6 so krkaši doma premagali Preserjane z enakim izidom, tretja odločilna • V sobot« in nedeljo je namiznoteniški klub Krka v novomeški športni dvorani pripravil turnir Top 12, na katerem so razen poškodovanih reprezentantov Koinca, Reflaka, Ignjatoviča in Smrekarja nastopili vsi najboljši slovenski igralci. V prvi skupini je zmagal Bojan Tokič iz Maxija Olimpije (9zmag/2 poraza),drugi je bil Janez Petrovčič (Preserje, 9/2) in tretji Mirja Horvat (Moravske Toplice, 7/4). Z nastopom na tem turnirju seje od aktivnega nastopanja s 4 zmagami in sedmimi porazi oziroma devetim mestom poslovil Novomeščan Marjan Hribar, kije premagal tudi tretjeuvrščenega Horvata. Od krkašev je v drugi skupini nastopil tudi Tomaž Kralj, kije s sedmimi zmagami in tremi porazi osvojil 4. mesto. tekma pa se je končala neodločeno 5:5, a so tretje mesto zaradi več osvojenih nizov osvojili Preserci. I.V. I LTelekom^ Zdaj za veliko nagrado Krke V soboto v Novem mestu kolesarski kriterij Telekoma in v nedeljo Velika nagrada Krke - Pet profesionalnih moštev NOVO MESTO - Kolesarski klub Krka Telekom bo pripravil tradicionalni kolesarski dirki: v soboto, 12. junija, v središču • V času dirke bo v soboto od 16. do 21. ure in v nedeljo od 9.30 do 18. ure za ves promet zaprt Kandijski most, Glavni trg in Rozmanova cesta, v nedeljo pa bo občasno zaprta cesta med Novim mestom in Ratežem ter Otočcem in Novim mestom, medtem ko bo cesta med Ratežem in Otočcem med dirko zaprta za ves promet. Novega mesta mednarodni kriterij Telekoma; v nedeljo, 13. junija, pa na tako imenovanem balkanskem krogu (Novo mesto -Otočec - Ratež - Novo mesto) dir- ko za veliko nagrado Krke. V soboto bodo prireditev ob 17. uri začeli dečki, dirka članov, ki bodo po mestnih ulicah prevozili 21 krogov oziroma 44 kilometrov, pa se bo začela ob 19.30. V nedeljo se bodo mladinci pomerili ob 10. uri, člani pa ob 13. uri. Nedeljska dirka je uvrščena v peto kategorijo dirk in šteje za točke svetovnega pokala UCI. Nastopila bo večina najboljših slovenskih kolesarjev z domačim poklicnim moštvom Krka Telekom na čelu, prireditelji pa so v Novo mesto povabili tudi štiri italijanska poklicna moštva:: Can-tina Tollo, Amore & Vita, Liqui-gas -Pata in Navigare - Gaerne. Mladinci bodo morali prevoziti pet, člani pa deset krogov oziroma 182 kilometrov. (^KRKkZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC 'ČMff TENIŠKI CENTER OTOČEC Krka s Krko ob bok Unionu Olimpiji Košarkarski klub Krka prihodnjo sezono z desetimi kakovostnimi igralci za drugo mesto v ligi in pokalu - Generalni direktor Krke obljubil aktivnejšo vlogo v klubskem vodstvu in še močnejše pokroviteljstvo - Pomembno, da Smodiš ostane OTOČEC - V petek, 4 .junija, je vodstvo košarkarskega kluba Krka sku-PaJ s trenerjem moštva Ivom Sunaro in generalnim direktorjem tovarne zdravil Krka Milošem Kovačičem razgrnilo načrte novomeške košarke, ki naj bi se ob izdatnejši podpori glavnega pokrovitelja v naslednjih sezonah uveljavila tudi v evropskem merilu, na domačih tleh pa naj bi se postavila °b bok Unionu Olimpiji. Novomeški košarkarji so v minu-l Jezon' osvojili tretje mesto v državi, s čimer so po besedah predsednika kluba Sama Plantana zado-voljni, predvsem pa so veseli uspešnega nastopa v pokalu Radivoja .orača, kjer so sedemkrat zmagali 'n (zgubili le obe tekmi z Barcelono, je v finalu pokala Radivoja Kora-ca tudi zmagala, in tekmo v Rimu s tamkajšnjim Aeroportijem. Medeni ko si je v pretekli sezoni Krka utrdila mesto med štirimi najbolj-Sl.mi mbštvi v državi, želijo prihodnjo sezono osvojiti drugo mesto v 'g' Kolinska in v pokalnem tekmo-vanju, v pokalu Saporta pa bi se radi ^kazali vsaj tako, kot lani v pokalu adivoja Korača, v naslednjih dveh etih pa bi se radi približali uvrstitvi evropsko ligo, kjer bosta naslednjo ezono igrala dva slovenska kluba. Bistvena slabost lanskega Krki-ega moštva je bila, daje igra tcmc-J' a le na šestih igralcih in da prejš- nji trener svoji nalogi ni bil kos, zato so ga sredi sezone zamenjali z Ivom Sunaro, ki je že podpisal pogodbo tudi za naslednjo sezono. Pri sestavi moštva za prihodnjo sezono načrtujejo, da bo imel trener Sunara na klopi še pet igralcev, ki bodo lahko povsem enakovredno zamenjali igralce prve postave. Kdo vse se bo pridružil Smodišu, Petrovu, Stakiču, Nakiču, Ščekiču, Grumu in Drobnjaku še ni dokončno znano, v igri pa je kar nekaj imen. Bistvenega *pomena za moštvo je, da bi vanj pripeljali res dobrega centra, ki ga bodo najverjetneje “uvozili” z druge strani Atlantika. Dogovarjajo se tudi z dosedanjim vodjem igre pri Postojni, Dagmarjem Dražovičem, ki pa se za podpis pogodbe s Krko še ni odločil, ker se istočasno dogovarja tudi z nekaterimi klubi iz tujine. Trenerju Sunari se bosta pridružila še pomočnik in kondicijski tre- ner, ki ju klub zdaj ni imel. Pomembna pridobitev kluba je tudi lastna košarkarska šola, v kateri se z najmlajšimi ulfeda Leon Stipani-čev, kar je potrditev dosedanje usmerjenosti kluba, kije dajalo precej poudarka delu z mladimi, med katerimi sta od sedanje generacije največ dosegla Matjaž Smodiš in Simon Petrov. Najmočnejše zagotovilo, da načrti novomeškega košarkarskega kluba stojijo na trdnih temeljih, je napovedana aktivnejša vloga nekaterih vodilnih mož tovarne zdravil Krka v vodstvu kluba. Na novinarski konferenci na Otočcu, je generalni direktor Krke Miloš Kovačič, ki je bil šest let predsednik ljubljanske Olimpije, in razmere v slovenski košarki dobro pozna, napovedal trdno podporo novomeški košarki ter dejal, da je čas, da Slovenija ob Unionu Olimpiji dobi še nekaj kakovostnih moštev, ki se bodo Ljubljančanom lahko enakovredno postavila po robu. V močnem košarkarskem moštvu vidi Krka tudi poslovni interes, saj od košarkarjev je za razliko od obeh slovenskih pivovarn, ki večino piva Na Prilipah je bil najboljši Kem Kljub zanimivim bojem motokrosistov le malo gledalcev ob stezi v Prilipah - V razredu 125 ccm dvoboj Kerna in Jelena - Dobro so se odrezali (udi domači dirkači STOTNIJA PO RIMSKI CESTI - Takole se je okoli sto udeležencev kolesarskega izleta po rimski cesti od Ivančne Gorice do Dvora zbralo pred ostanki dvorskega plavža. Kolesarji so si med potjo, speljano po trasi nekdanje rimske ceste, ogledali številne kulturnozgodovinske znamenitosti od rimskega kamna miljnika, rimskega pokopališča in delov ohranjene rimske ceste do rojstne hiše urednika Kranjske čbelice. (Foto: S. Mirtič) • Več članov moštva, trener in nekateri ljudje iz uprave, so svoje nadaljnje delo v klubu pogojevali s tem, da bo v novomeškem moštvu še naprej igral Matjaž Smodiš. Kljub temu da seje Matjaž sredi sezone zelo resno pogovarjal o prestopu v Union Olimpijo, s katero je podpisal tudi že neko pogodbo, je klubskemu vodstvu uspelo pregovoriti ga, da ostane, za kar seje odločil po pogovoru z generalnim direktorjem glavnega pokrovitelja Milošem Kovačičem. se morali klubi pri prestopih teh igralcev dogovarjati in sporazumevati, ne pa da vlada pri trgovanju z igralci prava vojna. Klubi bi po njegovem morali več dati na skupen interes slovenske košarke. IGOR VIDMAR GRAH IN MALKOM SEMIČ - Na državnem prvenstvu v jadralnem padalstvu, ki so ga od 29.1maja do 6. junija pripravili v Kobaridu, je Novomeščan Marjan Grah, član semiškega kluba Cumu-lus, v vrstnem redu slovenskega prvenstva med 64 slovenskimi piloti osvojil sedmo mesto, v skupnem vrstnem redu odprtega prvenstva Slovenije pa je bil med 127 piloti iz šestih držav deveti. Uvrstitev Graha, ki je bil pred dvema letoma pro- glašen za najboljšega jadralnega padalca v Sloveniji in ga že ves čas podpira Malkom, je kljub temu uspeh, saj je edini med tekmovalci nastopil z serijskim rekreativnim padalom, ki je sicer počasnejše, a manj zahtevno in bistveno varnejše od tekmovalnih padal, ki so praviloma tudi brez varnostnih atestov. • Nobena družba ne more cveteti in biti srečna, če je večina v njej revna. (Adam Smith) V Krškem na vrsto prišli drugi Drugo mesto člana Savaprojekta Gregorja Zajca na veliki nagradi Savaprojekta -Odločil pobeg v predzadnjem krogu - Dan predtem drugi domačin Igor Kranjec bila njegova klubska tovariša Niko Hrstič deveti in Iztok Oprešnik enajsti, domačin Marko Krošelj pa je osvojil 14. mesto. Na dirki podmladka sta imela fanovca Nik Rovan in Tomaž Salo-bir kar precej smole, saj sta v obeh vožnjah večkrat padla, tako je Salo-bir v prvi vožnji razreda 60 ccm zaradi zlomljene ročice za plin moral celo odstopiti, skupno pa je bil potem sedmi, Marjan Konda (AMD Konda) pa šesti, medtem ko je bil Dejan Ogulin (Nix, Semič) med podmladkom razreda 80 ccm peti, Denis Dolinšek sedmi in Nik Rovan (oba Fun šport) deveti. POSAVCA NA VRHU SEVNICA - Na tretji tekmi slovenskega pokala v trapu sta posavska mladinca osvojila prvi dve mesti. Bizeljčan Janez Šekoranja je zmagal, Sevničan Gorazd Slemen-šek pa je bil med devetimi mladinci drugi. TURNIR TROJK DOLENJSKE TOPLICE - Košarkarski klub Dolenjske Toplice bo v soboto, 19. junija, na igriščih pri osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah pripravil peti turnir trojk. Prijave zbirajo in dodatna pojasnila dajejo po telefonu 65 510 (gostišče Račka). Prizadevni prireditelji so v nagradnem skladu zbrali za 200 tisoč tolarjev nagrad. Rok prijav je četrtek, 17. junija. 12 UR KOŠARKE V KOSTELU FARA - Na igrišču OŠ Fara bo v soholo potekala športna prireditev “12 ur košarke - Kostel 99”. Prireditev organizira Center šolskih in obšolskih dejavnosti - Dom Fara. Tekmovanje bo potekalo med ekipami gostov (Horjul, Kranjska gora, AFS France Marolt in reprezentanca ZUSGM) in domačinov (Kostel, CŠOD, Tekont in Kočevje). Pričelo se bo ob 10. uri in bo trajalo predvidoma do 22. ure zvečer. V primeru slabega vremena bo prireditev v šolski telovadnici. ELAN ŽE ZDAVNAJ REŠEN NOVO MESTO - Kljub krizi, ki jo je moštvo novomeškega nogometnega drugoligaša Elana doživelo sredi sezone, so si novomeški nogometaši že nekaj kol pred koncem prvenstvenih bojev zagotovili obstanek. V predzadnjem kolu so z 2:0 premagali zadnjeuvrščenega trboveljskega Rudarja in so s šestimi zmagami in 12 remiji oziroma 39 točkami iz 29 tekem na desetem mestu. ZMAGA KANJE DOLENJSKE TOPLICE - Klub za prosto letenje Kanja iz Dolenjskih Toplic je v Mariboru dosegel ekipno zmago na 5. tekmi v točnosti pristajanja z jadralnimi padali. Med posamezniki se je s tretjim mestom najvišje uvrstil Dušan Gorenc. NAD PIVOVARNO LAŠKO? -Takole je Matjaž Smodiš v minuli sezoni visoko preskočil košarkarje Pivovarne Laško. Bo to v prihodnji sezoni uspelo tudi njegovemu klubu ? V Krki so trdno odločeni, da se povzpnejo še za stopničko više kot letos, ko so bili uvrščeni za Laščani. (Foto: I. V.) prodata doma, vidi s pomočjo košarke lepo priložnost za reklamo na tujih trgih. Če moštvo že nosi ime Krka, mora biti uspešno. Za izdatnejšo podporo košarki so se v Krki odločili, ker košarkarske tekme na tribune športnih dvoran privabijo množico gledalcev in ker novomeška košarka v javnosti uživa veliko simpatij. Miloš Kovačič je poleg tega na Otočcu pripomnil, daje treba mlade domače igralce čim dlje zadržati v domačem klubu in da bi Prizadevni člani Krškega kolesarskega društva Savaprojekt so v soboto pripravil 11. kriterij mesta Krško, v nedeljo pa 10. veliko nagrado Savaprojekta. Čeprav oba dneva ni bilo na štartu edinega slovenskega poklicnega moštva Krka Telekom, v nedeljo pa so manjkali tudi kolesarji ljubljanske Perutnine Radenske Roga, sta prireditvi lepo uspeli, na svoj račun pa so prišli tudi mlajši kolesarji, ki sicer težje pridejo na stopničke za zmagovalce. Domačini so se razveselili predvsem drugega mesta člana domačega moštva Gregorja Zajca na nedeljski cestni dirki, v soboto pa je predvsem Brestaničane razveselil Rožljana Igorja Kranjca, ki je svojo športno pot začel v Krškem, zadnja leta pa uspešno nastopa za ljubljansko moštvo. Izidi, sobota, kriterij mesta Krško, člani - 1. Petek 28, 2. Kranjec 21, 3. Božič 14 (vsi Perutnina Radenska Rog)... 6. Zajc 10... 10. Četrtič 3 (oba Savaprojekt Krško); starejši mladinci - 1. Moro (HIT Casino Caneva) 28... 3. Zrimšek 16... 9. Švajger 2, 10. Nose 2 (vsi Krka Telekom); mlajši mladinci -1. Lazič (Radenska Rog) 16,2. Kebclj (Krka Telekom); dečki A - 1. Bole (Bled)... 7. Kastelic (Krka Telekom), 8. Zagorc (Savaprojekt); dečki B - 1. Mihovec (Radenska SMODIŠ V ŠPANIJI NOVO MESTO - Najboljši novomeški košarkar Matjaž Smodiš sodeluje na pripravah državne košarkarske reprezentance, ki je v sklopu priprav nastopila tudi na mednarodnem turnirju v španskem mestu Huelva. Slovenci so s 70:68 premagali Grčijo in s 70:61 Hrvaško in na turnirju osvojili prvo mesto. Na tekmi z Grčijo je Matjaž dosegel 6 in na tekmi s Hrvaško 3 točke. . RIUPE - Avtomoto društvo Brežice je v nedeljo na stezi v Prilipah 125 ° Ptto dirko letošnjega državnega prvenstva v motokrosu v razredu 80 CC,n -n *rc'tj(l dirko podmladka, ob tem pa še pozivno dirko v razredu SebCCnV.Clansk° dirko je zaznamoval dvoboj med Romanom Jelenom in astijanom Kernom, ki gaje dobil slednji, sicer pa je bila okrnjena pred-em “deležba med gledalci, ki se jih je ob progi zbralo le okoli 300. nem vrstnem redu državnega prvenstva. Dobro je svojo nalogo opravil tudi Novomeščan Jaka Može (mo-toklub Mel), kije bil v obeh vožnjah in tudi skupno peti, domačin Primož Jazbar (AMD Brežice) je s šestim mestom dosegel svoj največji uspeh do sedaj, na dirki pa se je s 125-kubičnim motorjem prvič preizkusil tudi Marko Špehar (Nix, Šemič), ki sicer vozi 80-kubični motor, in osvo- du 1 ic temu da so na dirki v razre-nio i ■’Cm- nast0Pdi nekateri tek-ra- v:’’ ki sicer vozijo v drugih ok/e ’ ie ki'3 udeležba precej vk_rniena> manjkal pa je tudi Sašo 8elj, ki je nastopil na dirki za Kraj v 'ian Kern, kuje vozil poškodo-r ’■s Precejšnjimi bolečinami v Zni '' Kijtib temu je v drugi vožnji po ?s!i vJprvi Ea ie bil druS'’ saJ ie Padel i Vaniu Komana Jelena volii • Jelen se je zato moral zado-en ,! z drugim mestom, vendar z uil ™ šPC*f/#€{ TV AjoTRi TC AJt f Otrok preživel modrasov pik Leto in pol starega Martina je v roko pičil modr^. j URŠNA SELA - Kot mnogi, so se tudi Zupančičevi z Makut pri Uršnih sclah veselili letošnjih prvomajskih praznikov, pa so se že začeli zelo slabo. Njihovega edinca, leto in pol starega Martina, je namreč na domačem dvorišču pičil modras. Samo hitremu ukrepanju staršev in seveda zdravniški pomoči gre zahvala, da je fantič, ki danes že spet brezskrbno skače naokrog, preživel in ostal brez posledic. Lahko bi se končalo tragično. Bilo je v petek, 30. aprila dopoldne, okrog 10. ure, ko so se Zupančičevi mudili okrog hiše. Imajo lep, s slamo krit dom na hribu zraven gozda, in petkov delovni načrt je bil, da malce uredijo okolico hiše. Očka Miro je želel pregledati kosilnico, mami Renata se jc ukvarjala z rožami, mali Martin pa se jc takoj zamotil na stopnicah. Toda s čim? S čisto pravim modrasom. “Vesel sem bil, da si je Martin očitno našel nekaj zanimivega, toda kar naenkrat zaslišim njegov jok. Med nogicama sem opazil neko žival in sprva mislil, daje martinček, toda zagledal sem modrasa. Pičil ga jc v kazalec desne roke. Bilo me je groza, ko sem pomislil na posledice,” je pripovedaval očka. Starša sta ukrepala hitro. Med vožnjo z avtom v novo- meško bolnišnico jc mami M .g tinu vseskozi izsesavala kn m J pljuvala ven, “in še zdaJ,LUjieS-kako sem imela na zobeh in nih tak čuden občutek, vse 0 i}^ vičeno, kot bi dobila ‘nie^cll^Iras-spominja učinkov strupa- Z niška pomoč jc bila hitra, ta K J uredili sprejem, malemu Ms' J dali vitaminsko injekcijo,an ,0. tike in infuzijo, ter ga po P° i;a|i vanju z rešilcem takoj PrcP v Ljubljanski klinični centf^'s,a v je ostal kar dva tedna, kaj tem času preživljala njeg°va ša in domači, pa sc raje ne sp njajo. “Zdravniki so nama se štirih dneh rekli, daje 99o ^ kov možnosti, da bo z naJ,a a,a. nom vse v redu,” je povoda ^ Pri otroku bi namreč zelo. lahko prišlo do šoka organ«-toda to sc k sreči ni zgodn°- js0 "Vsa zahvala zdravnikom^.^ v resnično storili vse, kar J® . ^ njihovih močeh, preseneče . sva tudi nad najinim sinom., tako majhen imel toliko m ^ se je znal boriti, morda cc J j, kot odrasel človek," sta starša, vesela ob pogledu . uje bega edinca, ki se mu na Pilati' zdaj pozna ugriz okrog ■u j ^ metrov dolgega modrasa. v imajo Zupančičevi spravijo steklenici domačega dva kilometra, trgovina tudi ni ravno blizu, v naselju ni predvidene nobene skupne javne površine, tudi otroškega igrišča ne. O upoštevanju kakšnih socioloških, psiholoških, ekonomskih, krajinskih in podobnih parametrov pri načrtovanju naselja Župnca pa seveda prav tako ni ne duha ne sluha. Kar nekoliko pogumen, verjetneje pa da neveden mora biti načrtovalec stanovanjskega naselja dandanes, da si v mestnem okolju privošči naselje kot bo Župnca. Žalostno in čudno je, da se po nekaj desetletjih prakse izgradnje stanovanjskih naselij enodružinskih hiš, po vrsti odličnih zasnov in izvedb tudi v Sloveniji, omeni«-mo le arhitekte, kot so Vurnik, Ivanšek, Furst, Moškon, Pust, dodajmo še slovenske raziskave o stanovanjski gradnji Jernejca, Šar-čeve, Vovkove, pa zopet Ivanška in Moškona, po tonah literature, ki z vseh možnih vidikov na dolgo in široko obravnava, kako je treba načrtovati tovrstno gradnjo, in seveda ob upoštevanju problemov, s katerimi se sooča Novo mesto zaradi slabega stanovanjskega urbanizma (najsi gre za slabo osnovno oskrbo v mnogih stanovanjskih naseljih, problem dostopnosti do raznih uslug, storitev, neizgrajeno in drago komunalno infrastrukturo, z nesocial-izacijsko naravo naselij...), konec dvajsetega stoletja sploh lahko zgodi takšen načrt za stanovanjsko naselje in to celo v Novem mestu, ki je že tako preobloženo s zazidavo prosto stoječih hiš. Mimogrede: celo predsednik države Milan Kučan in predsednik vlade Janez Drnovšek stanujeta, vsaj v tem sta lahko zgled vsem Slovencem, v pritlični, sploh ne veliki vrstni hiši v slovitem naselju vrstnih hiš Murgle na južnem robu Ljubljane, ki sta ga pred tridesetimi leti načrtovala arhitekta Marta in France Ivanšek. Za res prijetno naselje sta rfied ostalimi priznanji dobila nagrado mednarodne fondacije IKEA, ki v obrazložitvi med ostalim pravi, da sta arhitekta “z enostavnimi, funkcio- nalnimi enodružinskimi hišamijn z zelenimi rekreacijskimi površinami ustvarila lepo stanovanjsko naselje za še sprejemljivo ceno... • Dobro načrtovano, urejeno, opremljeno stanovanjsko naselje vrstnih hiš ali vsaj nekoliko gostejšega tipa pač zmore zlahka odtehtati življenje v prosto stoječi hiši na razkošno veliki parceli brez primernega funkcionalnega konteksta. In nenazadnje, ni pomembno le, kje se kaj zgradi, temveč tudi, kdaj se kje kaj zgradi, in urbanist mora imeti pred očmi predvsem interes skupnosti ter znati zadovoljiti interese posameznikov. Ce že ne drugega, bi se mestni svetniki lahko zavedali vsaj tega, daje mesto tudi ekonomska kategorija. Mesto je lahko poceni, lahko pa je tudi neznansko drago, lahko je drago že v času gradnje, lahko jutri, lahko vseskozi, stroski so zelo raznovrstni, na mnoge človek še pomislil ne bi in gred° iz različnih žepov. Vse to je odvisno tudi od kvalitete urbanističnega načrtovanja, od mestne urbane podobe; kako veliko je mesto, kakšne oblike je in kako J strukturirano, kakšen morfološki, tipološki vzorec ima. Bolj ko J mesto trapasto zasnovano, draži je, in manj ko se mestni svetnik tega zavedajo, bolj frči davkopta-čevalski denar v prazno. . D TOMAŽ LEVIČAR MARJAN LAPAJNt Medvedjek v pesmi Ciril, Ciril, odprl si ventil. Po kostanj si v žerjavko šel. Ker vroč, precej je bil, še dolgo si boš dlan hladil. Najboljša žavba zdaj je kes, naj bog te usliši, če misliš res. Da rane se počasi celijo, Ciril, spoznal boš tudi to. Čeprav si hrust in korenina, spoštuj, kar reče domovina. Zavetnik času čas najboljši je, to traja, a vedno uspe. Naj kaj in kes zate velja, visoka bo zdaj cena ta, župan poslan 'c pa le naj ve, do kod opleta jezik se. „„,rrf JOŽE GRGOVit Dobri obeti za novo desetletje Z obiska delegacije Novega mesta v partnerskem mestu Langenhagen v Nemčiji Po dobrih desetih letih, ko sta občini Langenhagen in Novo mesto slovesno podpisali dogovor o partnerstvu in sodelovanju, lahko utemeljeno ugotavljamo, da je doseženega veliko več, kot so si takrat kot pobudniki zamišljali v Razstava vzgojnih SREDSTEV IN IGRAČ . NOVO MESTO - Pretekli teden Je Nja v avli Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu odprta razstava vzgojnih sredstev in igrač, s katero so se predstavili oddelki programa Korak za korakom iz do-tenjskih, posavskih in belokranjskih vrtcev. Razstavljene igrače in druga V2gojna sredstva so izdelali otroci sami ali ob pomoči vzgojiteljic, pomočnic vzgojiteljic in staršev. V programu ob otvoritvi so nastopili Vv/rs' lz Pr' OŠ Škocjan, iz . VO Novo mesto - enota Pikapolonica in iz vrtca pri OŠ Vavta vas. azstava je bila na ogled dva dni, potem pa bo na ogled še v Brežicah 'n Metliki. S. NOVAK JUBILEJ ŠOLE V DOLENJI VASI DOLENJA VAS - V Dolenji vasi pri Ribnici so ob koncu tedna proslavili 40-letnico tamkajšnje stavbe podružnične k-: S°lstvo v tej KS ribniške občine ima dolgo tradicijo; poučevati so začeli v prejšnjem stoletju, zaradi bombardirane sole v drugi svetovni vojni pa so tforali učenci do izgradnje nove leta 1959 po znanje v zasebne hiše, kar je bila redkost. Letos pouk končuje 118 učen-r£v- Lani je preplah povzročil adon, saj so ga namerili veli-° več, kot je dovoljeno. Ob Pomoči občine in Zavoda RS za varstvo pri delu so odpravili a naravni zdravju nevarni vir sevanja. hannoverskem slovenskem društvu Krka. To sta enotno ugotovili obe občinski delegaciji na nedavnih pogovorih v tem pomembnem nemškem mestu, ki je posebej znano po industrijskem razvoju, trgovini, prometu in kulturi kot del obsežnega hannoverskega prostora. Novomeška delegacija, ki jo je vodil župan dr. Anton Starc, v njej pa sta bila še podžupan Boris Dular in Staša Vovk, je imela daljše pogovore z županjo Wal-traudo Kruckeberg, šefom mestne uprave dr. Klausom Rosenz-vveigom in svetovalko županje dr. Annemarijo Schacherer. Ugodno so ocenili dosedanje stike na PRETEPAL MATER KRŠKO - 67-letna M. G. je 1. junija proti večeru poklicla krške policiste, da njen sin doma razgraja. Sin S. G. se je z materjo sprl zaradi denarja, ki ga je dobila od njegovega očeta. Večkrat jo je udaril po glavi, ta pa je zdravniško pomoč odklonila. Zoper kršitelja sledi uvedba postopka pri sodniku za prekrške. PRI ŠKOFJELOŠKIH FOTOGRAFIH KOČEVJE - Na povabilo Foto kluba Antona Ažbeta iz Škofje Loke smo se fotografi FD Grča v nedeljo, 31. maja, udeležili fotografskega izleta po škofjeloškem hribovju. Razkazali so nam drugo najstarejše mesto v Sloveniji. Prelepo vreme, travniki polni cvetja na pobočjih Ratitovca, gozdovi Jelovice in zanimivost na Ledinah ter prijateljski odnos škofjeloških fotografov so naredili izlet neponovljiv. Prijateljske odnose bomo še poglobili, zato bomo Škofjeločane povabili na fotografsko akcijo Žabja svatba konec junija v Slovenski vasi pri Kočevju. JANEZ PAPEŽ Kočevje Pod [goi rs ki il ira m n a kolesih ^redili so ga podgorski vinogradniki - Novo društvo RATEŽ - Pred nedavnim je J ski krovec Alojz Pušnik iz etal v Halozah nekaj dni bival v : uv|tovi gostilni na Ratežu, kjer m S mo pokrival lesen hram. e 8re za navaden hram, ampak co m na kolesih, hram prikoli-°> tak, ki ga je moč z avtom pre-Pejiati kamorkoli. Na misel, da bi naredili tak ra>b, smo prišli v Društvu vinogradnikov Janeza Trdine Brus--Gabrje. Idejo so takoj spre-* 1 tudi v turističnem društvu l“aleja pod Gorjanci, navdušili ci ?e,tut*' fiasilci in drugi prebival-dai t pod8orskih vasi,” je povesti! °nc Vovko, znani rateški go-"'car in predsednik vinograd-ni. e8a društva. “To bo naš skup-. ram, upravljalo pa ga bo naše *ustvo.” Hram nL kolesih, ki Drin r ^rat ^ m’ ^odo na raznih in r,C i 'a*1 uP°rabili za promoci-p p°dgorskih vin in gorjanskega tu g^a nasploh, moč pa ga bo nik' na^ct'' V njem bo tudi hladil-|ja za v‘no in vodovodna napeli” 2n .aVnostno 8a b°do “krsti-ra, . jnnija na tradicionalni Za*avi češenj v Brusnicah. Trri rUStV0 v'nogradnikov Janeza kormu h un° m,aiših’ saJ deluie HlO' L ° *et°’ t0 na njcJU ^jevnih skupnosti Brus-v el. m Ga|rrje; šteje 100 članov, ski v'VnCm so t0 manjši ljubitelj-vik„'gradniki, tako imenovani ndarji. “Na našem območju Tone Vovko pridelujemo v glavnem cviček, nekaj tudi sortnih vin, še vedno pa imajo ljudje šmarnico, čeprav je je vse manj,” je povedal Vovko. “Poglavitni namen našega društva je izobraževanje vinogradnikov in kletarjev. Temu je bila namenjeno tudi prvo odprto ocenjevanje vin naših članov, na katerem so ocenjevalci opozarjali tudi na napake in bolezni vina. Na to ocenjevanje so prinesli tudi šmarnico, na tisto pravo za cvič-karijo pa že ne več.” Predsednik društva pravi še, da so mlajši člani, ki so se šele začeli ukvarjati z vinogradništvom in kletarstvom, bolj dojemljivi za sodobne strokovne nasvete in napotke, težje pa je s starejšimi, ki so vinogradniško in kletarsko znanje prevzeli od svojih staršev in togo vztrajajo pri starem načinu. A. B. najrazličnejših področjih ter hkrati ugotovili, daje še precej neizkoriščenih možnosti za uspešnejše gospodarsko sodelovanje. To pa mora temeljiti predvsem na tržnih podlagah in ne na vmešavanju politike. Možnosti so vsekakor že v pripravah na svetovno razstavo EXPO 2000, ki bo prihodnje leto v Hannovru, na katero so domačini novomeško delegacijo že tokrat tudi uradno povabili. Županja je posebej poudarila, da je razveseljivo zanimanje občanov njihove občine za obiske na Dolenjskem, zlasti zaradi naravnih lepot, domačih jedi in cvička, predvsem pa odprtosti in človeške širine ljudi. Zagotovo pa je največ širšega zanimanja požela folklorna skupina Kres, kije pod vodstvom Branke Moškon nastopila z daljšimi programi na osrednjem trgu Lan-genhagna, v veliki dvorani Forum, v bližnjem mestecu Asel in na kul-turno-zabavni prireditvi slovenskega kulturno-športnega društva Krka iz Hannovra. Ni odveč povedati, da so s svojimi dolenjskimi in belokranjskimi plesi odprli njihov letošnji kulturni festival. Prav zaradi navdušenega sprejema občinstva sojih že povabili na prihodnji obisk. Z. C. PROTI PRIVILEGIJU POSLANCEV V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije z začudenostjo spremljamo dogajanje v zvezi s spremembami zakona o poslancih, s katerimi si želijo poslanci Državnega zbora RS urediti med drugim tudi upokojevanje. Ena od namer novega predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je tudi bila, da se vse izjeme, ki se tičejo upokojevanja in ki so sedaj vsebovane v drugih zakonih, uredijo v novem sistemskem zakonu. Zato v svobodnih sindikatih ne vidimo razloga, zakaj bi moralo biti upokojevanje poslancev Državnega zbora RS še naprej urejeno v zakonu o poslancih, in to še pred sprejemom novega pokojninskega zakona. Zato zahtevmao, da se to vprašanje ustrezno uredi v predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. mag. DUŠAN SEMOLIČ predsednik ZSSS kZU)RSK1 HRAM - Podgorski hram na Haloz. (Foto: A. B.) kolesih je s slamo pokril OBVESTILO 0 PREVOZU V VELENJE Na osrednjo vseslovensko spominsko in jubilejno proslavo bo v petek, 25. junija, na dan državnosti, vozil iz Novega mesta v Velenje poseben avtobus. Srečanje pripravlja Glavni odbor ZZB NOB Slovenije pod geslom Severovzhodna Slovenija v boju za svobodo. Krajevna združenja Zveze borcev zbirajo prijave udeležencev za to proslavo. Če zbiranje prijav v vaši organizaciji morda ne teče, se lahko prijavite pri Območnem odboru ZB NOB v Novem mestu, Rozmanova 30. Prijave sprejemamo do 15. junija 1999 s plačilom avtobusnega prevoza v višini 1.000 (tisoč) tolarjev za osebo. Območni odbor ZB NOB Novo mesto DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU DOSEGA CILJE Dolenjsko društvo za boj proti raku Novo mesto deluje že od leta 1982. Osrednja naloga društva je osveščati ljudi, da proti raku nismo brez moči. Čeprav o raku še marsičesa ne vemo, pa zagotovo vemo dvoje: nekaterim rakom se lahko izognemo, nekatere pa odkrijemo tako zgodaj, da jih lahko uspešno zdravimo. Na občnem zboru 1. junija v prostorih društva so člani ugotovili, da so za lani zastavljene cilje dosegli. Govorili so o letošnjem programu: ob tednu boja proti raku so promovirali društvo in pridobivali nove člane, še naprej bodo pripravljali predavanja o raku dojk in poučevali pravilno samopregledo-vanje dojk. Vključili se bodo v akcijo proti kajenju “Slovesna obljuba” za učence šestih, sedmih in osmih razredov osnovnih šol, šolam bo društvo pomagalo pri izobraževanju otrok in mladine, izdali bodo novoletni koledar in prodajali novoletne voščilnice. Na včerajšnji seji Zveze slovenskih društev v Novem mestu so sprejeli tudi smernice za program “Slovenija in rak” v prihodnjem desetletju. Predsednik društva dr. ANTUN GLUCKS ODMEV NA KNJIGO ovne vojne Zamolčane žrtve 2. svet 1941-1945 v župnijah Krka, Šmihel in Zagradec Pred nekaj dnevi sem doživela nekaj, kar meje globoko prizadelo in razjezilo. Moja vaška soseda mi je, nič hudega sluteč, rekla: “Si videla ta novo knjigo? Sem jo kar kupila. Je tudi tvoj oče v njej. Vsi so popisani, ki so izginili med vojno ali pa po njej. Ti jo pokažem?” Seveda! Ampak kako bi bil moj oče med njimi? On ni izginil. Padel je v roški ofenzivi. Vedno sem bila ponosna na spomenico nad mamino posteljo, ki jo je podpisal Josip Vidmar. Skromno nadomestilo za ljubljenega očeta, ki sem ga vedno pogrešala. Radovedno sežem po njej. Na naslovnici križ s Križanim. Avtor: Milan Muhič, Ambrus, izdano v samozaložbi 1999. Še sveža, pomislim, in začnem kar stoje prebirati uvod, v katerem avtor poudarja, da ne misli razpihovati sovraštva, pa mi druga soseda kar tam že tisti večer jezna pove, da bi ga (avtorja) mama tožila, če bi bila še živa. “Same laži,” mi reče in drugi doda: “Kaj hudiči delajo! Samo novo sovraštvo razpihujejo!”. Umaknem se v hišo in listam strani, kjer je popisana naša Drašča vas. Poznam fante, gri belih so bili, res se niso vrnili. Zal mi je zanje, a kaj dela med njimi moj ata? Bilje prepričan antifašist. Že v začetku 1942. sta šla v partizane dva njegova otroka, tudi sam bi šel verjetno mednje, če ga Italijani ne bi ubili v roški ofenzivi! Kako ga morejo vtakniti med žrtve “komunističnega” nasilja, če jc bil v resnici fašističnega! Prebiram tistih nekaj vrstic o njem in sem vedno bolj ogorčena. Datum rojstva ni točen. Število otrok napačno. Piše, daje bil oče sedmih otrok, pa nas je bilo v resnici deset! Leta 1941 in 1942 (roška ofenziva je bila v drugi polovici 1942!) da je bil v vasi Smuka pri Lopati! (Kot da ne pozna Suhe krajine!?) in je padel kot civilna žrtev, ko jih je presenetila italijanska patrola! Resnica je, da je pokopan v skupnem grobu z več kot 90 partizani in civilisti na pokopališču v Starem Logu, da so padli v ofenzivo, ne v zasedo. Takrat so Italijani pobili vse moške, ženske in otroke pa odpeljali na Rab in v Gonars. Med njimi so bile tudi moja mama in štiri sestre, ena z dveletnim sinom, druga ranjena v prsa. Kot partizanko so jo Italijanom predali domačini! Komaj so preživeli in mama nikoli več po tistem ni bila zdrava. Vsa vojna leta so vedeli vsi, beli in rdeči, da smo partizanska družina, zato od belih vedno preganjani. Zdaj pa nas hočejo prestaviti na drugo stran? Ali morda avtor misli, da nam dela uslugo? Da smo eni tistih, ki se obračajo po vetru? Razmišljam: Kdo ve, kolikim se še dogajajo podobne stvari, pa niti ne vedo za to. Vse kaže, daje takih knjig več, saj sem v Delu (priloga Književni listi) 6. maja letos prebrala najavo knjige: Zamolčane žrtve komunizma v župnijah Velike Lašče in Škocjan pri Turjaku med 2. svetovno vojno in po njej 1941-1947. Izdal, uredil Franc Nučič, Dobrepolje, v samozaložbi. Dragi bralci! Prelistajte tudi take knjige in ob podobnih napakah reagirajte! Nič nimam proti temu, da se žrtve popišejo, a to mora biti opravljeno pošteno, ne na osnovi ustnih izjav, saj je spomin zelo nezanesljiv, napačni podatki ali pa celo prevrednotenja pa so lahko boleča in povzročajo samo nove bolečine in jezo. Od avtorja, gospoda Muhiča, pričakujem vsaj to, da se meni in vsem potomcem Ignaca Mestnika, mojega očeta, javno opraviči. IVANKA MESTNIK SREČANJE PIHALNIH GODB - Ribniška izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in KUD Ribniška pihalna godba sta bila organizatorja sobotnega srečanja pihalnih godb, ki so se ga poleg domačinov udeležili še godbeniki iz Kočevja in Kovinoplastike Lož. Po polurnem igranju na Knafljevem, Prijateljevem in Škrabčevem trgu so se v paradi skozi Ribnico napotili do centra Ideal, kjer je okoli 70 godbenikov vseh treh godb pod vodstvom kapelnika domače godbe Igorja Kovačiča skupaj odigralo 4 pesmi. Namen srečanja: poživitev dejavnosti godbe v Ribnici, medsebojno spoznavanje in izmenjava izkušenj med godbami. Srečanje seje končalo v večernih urah s koncertom Pihalnega orkestra Kočevje. Na posnetku: skupni nastop pred centrom Ideal. (Foto: M. L.-S.) KMEČKE IGRE NA TREBELNEM - Navkljub birmi seje na 3. kmečkih igrah, ki jih je v lepem sončnem vremenu preteklo nedeljo na Trebelnem pri lovski koči pripravilo tamkajšnje Društvo mladine, zbralo zelo veliko ljudi. 10 ekip iz 4 dolenjskih občin: Mirna Peč, Novo mesto, Šmarjeta in Trebnje naj bi se pomerilo v 4 kmečkih opravilih, toda “zalomilo” se je že pri prvi disciplini - žaganju hloda z ročno žago. Tekmovalca Mesarstva Cvetan sta namreč zlomila ročno žago (na posnetku) in nikjer niso našli podobne, so igro odpovedali. V kotaljenju bale, prevozu vode in hoji na smučeh pa se je najbolje odrezala ekipa koče Debenec, pred Mesarstvom Cvetan in 2. ekipo Akripola. Zbrane je pozdravil tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik, ki so ga s soprogo in s predsednikom sveta KS Trebelno, Antonom Cvetanom, pripeljali na prizorišče s kočijo. (Foto: P. P.) “S PESMIJO NA POČITNICE” - Pod naslovom “S pesmijo na počitnice ” je v soboto dopoldan pri brunarici v Dolgi vasi pri Kočevju potekala revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Nastopili so otroški pevski zbori obeh kočevskih mestnih šol, podružnične šole OŠ Ob Rinži iz Livolda,. učencev četrtih razredov OS Zbora odposlancev ter osnovnih šol iz Sodražice in Velikih Lašč. Iz OŠ Ob Rinži in OŠ Primoža Trubarja sta nastopila tudi mladinska pevska zbora, iz Oš dr. Ivana Prijateja iz Sodražice pa dekliška vokalna skupina. Prireditev je organizirala kočevska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, na njej pa je nastopilo okoli 200 otrok. (M. L.-S.) STEKLARSTVO VIDMAR V NOVIH PROSTORIH - Miran Vidmar z dvajsetletnim stažem v steklarski stroki se je te dni iz Ulice talcev preselil v lastne prostore-na Brodu. Na 300 kvadratnih metrih je poleg steklarske delavnice tudi dnevni bar s teraso, odprt tudi za zunanje goste. Kako uporabno je steklo, so Vidmarjevi pokazali tudi pri opremi novih prostorov. Poleg zasteklitev vseh vrst in obdelave ravnega stekla in ogledal izdelujejo tudi izolacijsko in varnostno steklo, opravljajo peskanje, izdelujejo pregradne stene iz kaljenega stekla, balkonske ograje in zastekljujejo traktorske kabine. (Foto: Majda Luzar, EPS) SREČANJE STAREJŠIH - Na območju KS Trebelno imamo organizirane tri KO RK, ki so drugič pripravile skupno srečanje vseh starejših. Med najstarejšimi udeleženci so bile (od leve proti desni): 90-letna Marija Pungerčar iz Mirne vasi, za njo je predsednica Anica Saje; 93-letna Antonija Florjančič z Roj, za njo predsednica Olga Starič; 91-let-na Marija Slak z Drečjega Vrha in za njo predsednica Breda Mervar. (Majda Miklič, OZRK Trebnje) SKRBIJO ZA GROB - Učenci osnovne šole Žužemberk vzorno skrbijo za grob dr. Frana Bradača, znanega slovenskega filologa in prevajalca, ki se je rodil 15. junija 1885 v Jami pri Dvoru, pokopan pa je bil leta 1970 na ljubljanskih Žalah. Učenci skrbijo, da je grob očiščen in da je na njem cvetje in svečka, redno se oglasijo in pozdravijo tudi njegovo hčer Zorko Bradač, znano glasbeno pedagoginjo. Srečanja z gospo Zorko so kljub njeni bolezni lepa in prijazna. Zorka Bradač še vedno prevaja in skrbi, da ji v jeseni življenja ni dolgčas. Na sliki: otroci in učiteljica Tanja Senica pri čiščenju groba. (Foto: S. M.) POHOD PREKO HMELJNIKA - Izpred okrepčevalnice Na klančku v Rogovili pri Mimi Peči je bil tudi letošnji začetek že tradicionalnega pohoda preko Hmeljnika, ki ga je v soboto, 5. junija, organiziralo TD Mirna Peč v sodelovanju s tamkajšnjo občino in vinogradniškim društvom. Pohodnike je čakalo okrog šest ur hoje (pot je bila dolga okrog 15 kilometrov), zato je bilo sveže vreme po petkovem dežju še kako dobrodošlo. Hodili so po gozdni Hmeljniški cesti, mimo Dolenjega Karteljevega, Kamenja do Hmeljnika, nato pa po bodoči vinski cesti nad Karteljevim, Zagorico, Globočdolom, Hmeljčičem, Plešivico do Lazov, kjer je bil zaključek z družabnim piknikom. Vinogradniki so vmes poskrbeli tudi za potrebna okrepčila. S tem pohodom so organizatorji obeležili petletnico ustanovitve TD Mirna Peč in leto dni od uspešno izglasovanega referenduma za občino. (Foto: L. Murn) Novomeški dijak Urban Simončič na olimpiado v Padovo Tekmovanje v fiziki Na vsakoletnih državnih fizikalnih tekmovanjih dijaki Šolskega centra Novo mesto dosegajo lepe rezultate. Tekmujejo v štirih skupinah. Na državno tekmovanje se uvrstijo z uspešnim reševanjem nalog na regijskem tekmovanju. Letos je bilo regijsko tekmovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine 17. aprila v Črnomlju. Dosedanje dobre rezultate dijakov s SC Novo mesto je kronal dijak 4. a razreda strojne šole Urban Simončič. Tekmoval je v najmočnejši skupini D. Na regijskem tekmovanju je prepričljivo osvojil prvo mesto. Na državnem tekmovanju se je v Novi Gorici 8. maja uvrstil na drugo mesto in osvojil tretjo nagrado (po točkah). Prvih deset tekmovalcev iz skupine D in prvi trije iz skupine C so se udeležili dodatnega izbirnega tekmovanja za uvrstitev v ekipo, ki bo Slovenijo zastopala na fizikalni olimpiadi v Padovi. Urban Simončič se je uvrstil na 3. mesto in skupno dosegel 2. mesto. Tako se je uvrstil v ekipo petih olimpijcev, ki bodo 16. julija odpotovali v Padovo. Simončič je odličen dijak in je zelo uspešen tudi na drugih področjih. Na tekmovanju dijakov srednjih strojnih šol Slovenije v matematiki je osvojil drugo mesto. Dobil je tudi prvo nagrado na natečaju združenja za kakovost z naslovom Kakovost in jaz. Vse čestitke za tako lep uspeh in vso srečo na olimpiadi v Padovi! ANDREJ ANŽLOVAR Za naloge zlata priznanja Uspešni dijaki črnomaljske gimnazije V četrtek, 27. maja, smo se raziskovalci in mentorji črnomaljske gimnazije udeležili 7. srečanja raziskovalcev dolenjske regije, ki ga je organizirala Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije - Regijski center ZOTKS za Belo krajino, Dolenjsko in Posavje na Srednji kmetijski šoli Grm v Novem mestu. Dijaki naše šole so sodelovali s petimi raziskovalnimi nalogami: s področja ekologije z nalogo Preverjanje učinkovitosti delovanja čistilne naprave mesta Črnomelj s pomočjo testnih organizmov, ki sta jo pripravili Iva Šober in Aleksandra Šavor pod mentorstvom Margarete Šavli; s področja matematike z nalogo Predstavitev geometrijskih teles na Soletu avtorice Nine Petruna pod mentorstvom Vincenca Petru-ne; s področja sociologije z nalogo Satanizem, ki jo je naredila Sanela Hodžič pod mentorstvom Janje Jan- 35-LETNICA MATURE BREŽICE - V soboto so slavili 35. obletnico mature nekdanji dijaki 4. a in 4. b iz leta 1964. V knjižnici Gimnazije jih je prijazno sprejela in razkazala šolo, predvsem nekdanje razrede, prof. Jožica Sušin. S “Ča-tež-ekspresom” so se nato odpeljali proti Sromljam v kmečki turizem Anice Kranjčič in proti kovaškemu muzeju gospe Podgorškove na Bizeljskem, od tam pa na kraj družabnega srečanja - v gostilno Kocjan v Stari vasi pri Bizeljskem. Za spomin na obletnico mature je vsak nekdanji dijak prejel kupico iz kristalnega stekla z vgraviranim znakom Gimnazije Brežice. Od nekdanjih profesorjev seje slavja udeležil tudi nekdanji ravnatelj prof. Bogo Javornik. A. Ž. AVTO KOČEVJE NA SEJMU TRANSPORTA MUNCHEN - V bavarski prestolnici poteka od torka do sobote, 12. junija, najpomembnejši evropski sejem transporta in logistike. Na sejmu predstavljajo novosti v tej dejavnosti, na skupnem prostoru pa svojo prometno infrastrukturo ter transportne povezave predstavlja tudi Slovenija. Med sedemnajstimi razstavljalci je tudi Avto Kočevje. kovič, in z nalogo Vzroki za razpad socializma v 20. stoletja avtoric Mateje Stopar in Tine Plut pod mentorstvom Janje Jankovič in s področja zgodovine z nalogo Rudnik Kanižarica avtorice Valerije Banovec pod mentorstvom Milke Rauh. Vsi udeleženci naše šole so dobili zlata priznanja in s tem možnost sodelovanja na državnem tekmovanju. Naloga s področja matematike je na državnem tekmovanju že sodelovala in zasedla 2. mesto. Na srečanju je bila še posebej pohvaljena naloga z naslovom Satanizem kot naloga, ki presega merila srednješolskega raziskovalnega dela. Da se je raziskovalna dejavnost na naši šoli razmahnila, smo dolžni zahvalo vsem sponzorjem šolskega Razvojnega sklada, ki finančno podpirajo udejstvovanje dijakov na raziskovalnem področju. Projektni vodja razvojnega sklada MARGARETA ŠAVLI Z DRŽAVNEGA TEKMOVANJA MLADIH TEHNIKOV LJUBLJANA - Zveza za tehnično kulturo Slovenije sporoča, da je bilo 5. junija VII. državno tekmovanje in XXIII. srečanje mladih tehnikov Slovenije na osnovni šoli Lucija pri Portorožu. V 28 panogah je skupno tekmovalo 530 učencev, med njimi pa so dobre rezultate dosegli tudi naši učenci, in sicer: Uroš Jenko iz OŠ Otočec - 1. mesto na tekmovanju z modeli raket s padalom, Žiga Vire - 1. mesto za foto razstavo; 1. mesto za foto razstavo je med šolami prejela OŠ Center, Sonja Poznič in Lucija Ferlin iz OS Senovo sta z video filmom dosegli 2. mesto, Davor Lipar iz OŠ Bo-štanj je dosegel 3. mesto v tekmovanju s ploščatimi modelarskimi zmaji, Davor Rožman iz OŠ Brežice 2. mesto pri izdelkih iz papirja in Sabina Vene iz OŠ Dragotina Ketteja iz Novega mesta 2. mesto pri izdelkih iz tekstila. Mladi kemiki Uspešni na tekmovanjih Med dolenjskimi osnovnošolci je veliko zanimanja za kemijo. Na to kažejo letošnji rezultati tekmovanj za Pfeglova priznanja v znanju kemije, ki so potekala od začetka aprt-la pa vse do četrtega junija po vsej Sloveniji. Sodelovalo je 423 osnovnih šol, od tega 45 iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Prvič se je 1042 učencev 7. in ?• razredov pomerilo v znanju kemije 2. aprila na šolskih tekmovanjih' Regijsko tekmovanje za srebrno Preglovo priznanje jc potekalo na novomeški gimnaziji 7. maja. Oh 214 sodelujočih se jih je 45 uvrstilo na državno tekmovanje. Na državnem tekmovanju si je 22. maja v Ljubljani 19 naših predstavnikov prislužilo najvišje, to je zlato Preglovo priznanje, ki med drugim prinaša tudi točke za vpis v srednje šole, ki so omejile vpis. Med njimi je bilo o učencev iz sedmih in 11 učencev iz osmih razredov. Svečana podelite' zlatih Preglovih priznanj je b'la minuli petek na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. .. Enajst osnovnih šol iz razlicntn koncev Slovenije je tekmovalo tuo v kategoriji Preglovih priznanj raziskovalno nalogo. Iz naše regij sta sodelovali dve skupini učence > iz OŠ Center in OS Vavta vas^ Učenca osmega razreda OŠ vav vas Janez Barbič in Matej Turk st zagovarjala nalogo z naslovo Polimeri v vsakdanjem življenju 1 zanjo prejela bronasto Preglu priznanje. Zlato Preglovo priznanj v tej tekmovalni kategoriji paso■ prislužili Milan Car, Kristina Got . in Ana Arh, učenci 8. razreda Center iz Novega mesta, za nalog z naslovom Spoznajmo gradbe materiale. Milan Car je bil nkr tudi najuspešnješi učenec tekm Vanja' M.ŠTERK OB 50-LETNICI TUDI NIŽJE CENE LJUBLJANA - V vseh Mercator; jevih prodajalnah z živilskim P gramom bodo vse od minut K ponedeljka do konca novem vsak teden do 50 odst. znižali c dvem izdelkom, ki ju dney.n°tv3. pujemo za potrebe gospodinj* ^ Kot sporočajo iz uprave, se bo tednih z ugodno ponudbo zvr 50 različnih dobaviteljev. NISSAN PRIMERA 1 1. junija 1999 Vas od 13. ure pričakujemo v novem prodajnem salonu NISSAN v Leskovcu - Krško AVGUŠTIN AVTOCENTER, VVolfova 19, 8273 Leskovec - Krško telefon: (0608) 22 669 omogočamo Vam testne vožnje 18 DOLENJSKI LIST Št. 23 (2598), 10. junija 199L TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do Morebitnih sprememb sporedov! četrtek, 10.VI. SLOVENIJA 1 7.40 - 2.25 Teletekst MO Vremenska panorama MO Tedenski izbor Pod klobukom 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Boj za obstanek, angl. serija, 4/12 11.55 Druženje in praznovanje, serija, 6/10 n ™ i2,25 Življenje slovenskih vasi 13.00 Poročila 14-10 Tedenski izbor Večerni gost 15.00 Zoom n.„ 10.30 Osmi dan 17.00 Tedi >735 Ročne ustvarjalnosti 8 00 Obzornik is In 5P°znavanje narave in družbe W0 Humanistika 8.15 Risanka 2 ?nevnik’vreme, šport 20 05 Tednik 21.00 TV Poper Turistična oddaja ?dmevi-kulIura' šP°rt • Podoba podobe "■f Somrak stoletja 25 Poročila SLOVENIJA 2 L? v.'einenska panorama -10.05 Tedenski iz-13-11 'in°c1"8’ 10,30 VVildbaeh, nem. naniz., 21 triki-1-> in6-tremne avanture; 11.45 Filmski 13 n's c ke Pa n1, k"u'‘e Pa ne> TV nadalj.; Rkani,Ve! Por°ča -13.35 Euronevvs -15.20 Po tu3" Obiskovalca, franc, film -17.30 • 1Q nnv* !' 18,05 Doktor Finlay, Škot. naniz. Atleta.- sre“ '19-30 Videoring - 20.00 sobe nmitui8 ■ 22.00 Poseben pogled: Kamene film-23.40 Metelj, amer. nadalj., 1/2 kanal a firadvie211'1!?' 8,00 ^ork 'n Mindjr, naniz. - 8.30 9 30 7 r1' nanlz-" 9,00 Žlahta, naniz. -ca sre prosim-hura-naniz- - ID-Ofi Kralji-Odn'P0"-; ‘ 81-00 Mannix, nadalj. -12.00 naniz k mw0prah show ‘14,30 Ne m' tezit> s8ow I7nnr anekenke'nadall-• 16-°°°Prah Za I Kraljica src, nadalj. ■ 18.00 Korak naniz .tQm?,aniz''18,30 Malcolm in Eddie. Zmeni-, Španovi možje, naniz. -19.30 22.lfl Te|F m * 20.00 Film po izbiri gledalcev -1 cscka. film - 23.40 Nedotakljivi, naniz. *5 prrt|t!lde?Sani' 1710 Risanka -18.00 Iz Novice.In^' 18-30 Rezerviran čas -19.00 24 Ur en -“Tedenski kulturni pregled -19.30 Poznate’mvaktna oddaJa *20-40 Nas • turni nrp i i Novice - 21.15 Tedenski kul-^aimoAunai21'25 Lit'iski mozaik-21,45 Hrv! 7.40 Tv 10.00 Poroči" ^ ^°^ro jutro, Hrvaška - 12.00 Pe,0-1. ’10,05 Izobraževalni program -Ubogo hT '12,35 New York (serija) -13-05 klub ,7«® dekle (serija) -13.55 Poslovni Hnatt, j' ' Izobraževalni program - 17.00 Kolo sre/neS,'12,55 8p°mini iz otroštva -18.30 ''rente ?'10 Kisanka ■ 19.30 Dnevnik, lallurit -^An?0'.10 Odprto - 20.55 Pol ure za 72.35 v id, ’ ^ • 22.05 Opazovalnica ■ “"J11 izgubljenega časa I °8alalLkoledar' 15-°° D°fier dan ■ 17.15 i ^igrica - S ?ah°da (serija) -18.0(1 Hugo, nevni|r županijska panorama -19.30 SeiiYr!re?e’ šport - 20.10 Kviz - 20.35 "71.55 Rai r " 2130 Popolna tujca (serija) Velike mi stiva| - 22.05 Cro session - 234)5 Senski »^(fiS)s,oletia (seriia) ■23"40 Jc‘ ,llK 11.VI. 8.00 v Telctekst Tcrlme"ska Panorama iede"sktizbor 9X?varialnos,i «•30 10.55 v Ja za otroke 12 05 v°lna'k' * nlk°fi ne Lonca, film i 12Vs lJpHznavanje narave in družbe '3.00 Pn, , , Umanistika 'sto xaomi* !6 00 PodnKVSka glasba ■30 fAv p°0obe ".001 ?lovi !^°Saia"°8 "aokr°g , °0 Oh,1 za 0|roke l8,loffrmk '?.15 večer Sfer-1- 7'TO č h * naniz- 20/24 . Uročila 2 J^DokS' pan°rama -10.05 Videoring S-I^^u,.naniz,-.1.2« Ledt hit'1'11 • I3’in'c'ay' ikl»- naniz. ■ 11.20 Leda, Lfilm .,! j^rnnctvs. 15 j« La Promesc, 411 Človeško telo. dok. serija - 17.30 Po Sloveniji • 18.05 Otok Jersey, angl. nadalj., 11/12 -18.30 Simpsonovi -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Z Michaelom Palinom okoli oceana, serija, 8/10 - 21.05 Menihova skušnjava, hongkong. film - 23.00 Red in zakonitost, amer. naniz., 1/22 - 23.50 Metulj, amer. nadalj., 2/2 -1.30 Sharman, angl. nadalj. KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, hunt. naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. - 9.30 Želite, prosim, hum. naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Mannix, nadalj. - 12.00 Atlantis -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Ne mi težit -15.00 Manekenke, nadalj. -16.00 Oprah shovv • 16.50 Bravo, Maestro -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Skrivnostna smrt Nine Cherau, film - 22.00 Kvantni skok - 23.00 Airwolf, naniz. - 0.00 Nedotakljivi, naniz. -1.00 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Najspot -17.50 Adrenalin za vsak dan -18.20 Kmetijski razgledi -18.40 Kulturni pregled -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Kako ustanavljamo podjetje HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.35 Nevv York (serija) -13.05 Ubogo bogato dekle (serija) -14.25 Pol ure za kulturo -14.55 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Umetnost (dok. oddaja) 20.45 Lepa naša - 22.00 Opazovalnica - 22.30 Ljudje smo -23.20 Nočna straža: Nikita (serija); Dok. serija; Britanski film; Sedmi element in Filmska klapa HTV 2 14.40 TV spored -15.00 Dober dan -17.10 Prizma -18.00 Hugo_, tv igra -18.30 Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Ro-seanne (humor, serija) - 21.05 Smrtonosni lov (film) - 22.50 Fatamorgana SOBOTA, 12.VI. SLOVENIJA 1 7.05 - 2.05 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Trojčice, ris. naniz. 8.55 Pod klobukom 9.45 Don Kihot, naniz. 10.10 Škratje, amer. film 11.30 Seinfeld, naniz. 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.20 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.30 Prisluhnimo tišini 14.00 Petka 15.15 Roka pregnancem 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Svet čudes, avstral. serija, 7/13 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Šoubošel 21.15 Pajčevina 21.50 Druženje in praznovanje, dok. serija, 7/10 22.30 Poročila, šport 22.55 Življeneje z Rogerjem, amer. naniz., 11/20 23.20 McCallum, angl. naniz., 5/6 0.20 Poročila 0.30 Zadnji rez, amer. film SLOVENIJA 2 9.25 Videoring - 9.50 Zlata šestdeseta -10.45 Štafeta mladosti -11.40 Davov svet, amer. naniz. -12.05 Pearl, amer. naniz. -13.00 Euronevvs - 14.40 Tramvaj, poželenje, amer. film -16.35 Šport; Košarka; 18.05 Teniški magazin; 19.00 Olimpijski magazin -19.30 Videoring - 20.00 Noro zaljubljena, amer. naniz. - 20.25 Ljubi, ne ljubi, Šved. film - 22.10Trend - 22.40 Sobotna noč - 0.40 Srhljivo, avstral. naniz., 7/12 KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, naniz. - 10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Kri ni voda, naniz. -11.00 Charles je glavni -11.30 Meego, naniz. -12.00 Zmcnkarije -12.30 Bravo, Mae-stro-13.00 Lepotica in zver -14.00 Kockar III, film, 1. del -16.00 Življenjska priložnot, film - 18.00 Odklop - 19.00 Lovec, naniz. - 20.00 Zmcnkarije - 20.30 Resnični svet, naniz. - 21.00 Mreža, naniz. - 22.00 Vezi greha, film - 23.55 Cestni bojevniki, naniz. - 0.40 Atlantis VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -16.50 Videoboom 40-17.45 Kako biti zdrav in zmagovati - 18.20 Kako ustanavljamo podjetje -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije LTV - 20.30 Za zdravo srce - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 7.45 Tv spored - 8.00 Poročila - 8.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti -13.10 Kantervilski duh (amer. film)-15.05 Briljanten -16.05 Velike avanture (serija) -17.05 Film ■ 18.45 Risanka -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Holy Matrimony (amer. film) - 22.05 Opazovalnica - 22.35 Nočna straža: Hobotnica (film); Pearl (serija); Smrtonosna stava (amer. film) HTV 2 12.40 Tv koledar -12.50 Črno-belo v barvi -14.20 Theatron -16.20 Margaret in afera Saint-Fiacre (franc, film) -17.20 Obzorje divjine -18.20 Dok. folklorna oddaja -19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Triler - 21.10 Dok. oddaja - 22.05 Zlati gong - 23.00 Svet zabave NEDELJA, IT.VI. SLOVENIJA 1 7.05 - 1.50 Teletekst 8.00 Živ žav Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja 8.25 Risanke 9.20 Telerime 9.25 Pika Nogavička, Šved. naniz. 9.50 Ozare 9.55 Zborovska glasba 11.00 Podvodni raziskovalec, serija, 3/13 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.25 Pomagajmo si 13.55 Tedenski izbor Šou bo šel 14.55 Pajčevina 15.20 TV Poper 16.00 Trik-trak 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Slovenski magazin 18.40 Življenje slovenskih vasi: Krkavče 19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.30 Intervju 22.25 Poročila, šport 22.50 Čudežni mandarin, balet 0.10 Poročila SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 8.55 Videoring - 9.20 Ples na glasbo časa, angl. nadalj., 4/4 -11.00 Zvezde Holiywooda -11.30 Trend -12.00 Mur-phy Brown, amer. naniz. -12.30 Policija na naši strani - Šport -17.40 Nogomet -19.35 Videoring - 20.00 Ščuke pa ni, ščuke pa ne, tv nadalj., 3/7 - 20.55 Stoletje ljudstva, dok. oddaja - 21.50 Šport v nedeljo - 22.50 Menihova skušnjava, hongkong. film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve -10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Kri ni voda, naniz. - 11.00 Charles je glavni -11.30 Meego, hum. naniz. -12.00 Prijatelja v krilu, naniz. -12.30 Stilski izziv - 13.00 Lepotica in zver - 14.00 Kockar III, film, 2. del -15.50 Klik: Pravdarji, hum. naniz.; Družinske zadeve; Atlantis: Princ z Bel Aira, hum. naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Peklenska opojnost, film - 21.50 Stilski izziv - 22.30 Rešena iz raja, film - 0.20 Nezgodni oddelek, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 14.VI. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.50 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Oddaja za otroke 9.40 Lahkih nog naokrog 10.20 Dober večer 11.10 Na vrtu 11.35 Svet čudes, dok. serija, 7/13 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Škrati, amer. film 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Pika Nogavička, Šved, naniz. 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem naniz., 2/26 21.00 Dosje 22.00 Odmevi, kultura, šport SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Otok Jersey, angl. nadalj., 11/12; 12.25 Simpsonovi, naniz.; 12.50 Z Michaelom Palinom okoli sveta, serija; 12.55 Stoletje ljudstva, dok. serija, 6/6 -15.15 Gilda, amer. film -17.00 Policija na naši strani -17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nadalj., 21/24 -19.00 Jasno in glasno - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 22.30 Leteči cirkus, 6/45 - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. - 9.30 'Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Danny-jeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Manekenke, nadalj. -16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Kupid, nadalj. - 21.00 Srce na preizkušnji, film - 22.45 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.30 Ned in Stacey, naniz. -0.00 Nedotakljivi, naniz. - 1.00 Nemogoče, naniz. - 2.00 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Resnice o vinu - 21.50 Brez šminke TOREK, 15.VI. SLOVENIJA 1 7.40 - 2.10 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 9.45 Waynove dogodivščine, naniz., 2/26 11.10 Trik-trak 11.40 Parada plesa 12.10 Gozdarska hiša Falkenau, naniz., 2/26 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 14.30 Dosje 16.30 Med valovi 17.00 Sprehodi v naravo 17.15 Najlepše počitnice, franc, nadalj., 10/12 18.00 Obzornik 18.10 Moč humanosti 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Župnik za deset tednov, nnaniz., 13/20 21.00 TV konferenca 22.00 Odmevi, šport 22.50 Samo posest, franc. dok. oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Sestre, nadalj.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City; 13.45 Jasno in glasno; 15.10 Leteči cirkus, serija; 15.40 Tramvaj, poželenje, amer. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Saint Tropez, nadalj., 12/26 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Šport - 21.00 Udarna moč, dok. oddaja - 22.00 Rdečilo, hongkong. film - 23.00 Svet poroča - 0.00 Mur-phy Brown, naniz. KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindv, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. - 9.30 'Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Atlantis -12.50 Kuharska oddaja -13.30 Oprah shovv - 14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Manekenke, nadalj. -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18,30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Sodba, film - 22.50 'Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.30 Nedotakljivi, naniz. -1.00 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.15 Šport -18.30 Za zdravo srce -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Parada humorja, 1. del - 21.15 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.25 Brez šminke SREDA, 16.VI. SLOVENIJA 1 7.40 -1.15 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Sprehodi v naravo 9.45 Najlepše počitnice, franc, nadalj., 10/12 10.20 Moč humanosti 11.10 TV konferenca 12.05 Župnik za deset tednov, naniz., 13/20 13.00 Poročila 13.25 Tedenski izbor Obzorja duha 13.55 Ljudje in zemlja 14.45 Roger Planchon, dok. oddaja 15.35 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Male sive celice 18.00 Obzornik 18.10 Boj za obstanek, angl. serija ' 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, angl. film 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Koncert SLOVENIJA 2 ,9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Saint Tropez, franc, nadalj., 12/26; 11.20 Udarna moč; 12.15 Šport -13.10 Euronevvs -15.50 Ugodje, angl. film - 17.30 Po Sloveniji -18.05 Wildbach, nem. naniz. -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Nogomet - 23.00 Staviski, franc, film KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy - 8.30 Bradvjevi, naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Manekenke, nadalj. -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Beethoven 2, film - 21.45 Sever in jug, nadalj. - 22.45 'Alo, 'alo, hum. naniz. - 23.30 Petek, trinajstega, naniz. - 0.30 Nemogoče, naniz. -1.00 Danyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-17.30Parada humorja, l.del -18.25 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Resnice o vinu - 20.35 Kuhajmo skupaj - 21.00 Novice - 21.30 Za zdravo srce - 21.45 Andrenalin za vsak dan TELEVIZIJA NOVO MESTO kanal s Trdinovega vrha^l na kanalu i I nlENJSKl Lls Žreb jeza sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Adrijani Pižem iz Mačkovca 7 a pri Dvoru. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: (1) Gremo na vino - ansambel Tonija Verderberja (4) Jernejevo - Trio Frančič 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Predlog: Za tvoj najlepši dan - ansambel Franca Flereta Rada bi še plesala - ansambel Petra Finka O Francetu - ansambel Slapovi Kljuse - ansambel Franca Potočarja Neki vam puvedu - ansambel Vasovalci Malarska - ansambel Bobri Če se bom ženil - ansambel Jasmin (8) Čar prve ljubezni - Trio Najstniki (7) Ljubezen je večna - ansambel Izvir KUPON ŠT. 23 Glasujem za: Moj naslov: ^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103. 8000 Novo mesto ^ NAGRADE V NOVO MESTO, LESKOVEC IN NA BLED Žreb je izmed reševalcev 21. nagradne križanke izbral Mileno Štravs iz Novega mesta, Martina Frankoviča iz Leskovca in Zalko Černe z Bleda. Štravsovi je pripadla denarna nagrada, Frankovič in Černetova pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 21. junija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24. p.p. 212, 80(11 Novo mesto, s pripisom “križanka 23”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 21. KRIŽANKE Pravilna rešitev 21. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PARADA, OTOMAN, SONANT, ERG, TI, ŠAL, AMOK, STRUP, SLINA, ARAK, PIR, MIZAR, ETAPA, PODRAST, NEP, ALE, DEKODER, NAL. AVATARA. NAGRADNA KRIŽANKA 23 m VRSTA RIBIŠKE LADJE AVTOR: UDIR HRVAŠKI SKLADATELJ (BRANIMIR, 1918-1979) ZOBNA ZALIVKA KRAJ PRI OPATIJI KALORIČNA VREDNOST BIBLIJSKI VELIKANI V JUŽNEM KANAANU RUPNIK IVAN NAPOVEDO- VALEC NASIČENI OGLJIKO- VODIKI AM. BOKSAR (TYSON) MEDVEDEK * VREČAR DESNI PRITOK DONAVE, NEMČIJA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST PRIIMEK IN IME SLOV. DRUBENO-POLITIČNEGA DELAVCA PUŠČAVSKI RIS VRSTA TISKARSKIH ČRK VERSKI POGLAVAR ŠIITOV VZDEVEK HINKA BRATUŽA REKA NA SV. IRANA RIBONUKLE- INSKE KISLINE Ž. IME AVSTRIJSKI URBANIST IN ARHITEKT (ROLAND) IME VEČ REK V ANGLIJI INKOVSKI VLADAR RAZJEDA NA KOŽI ALI SLUZNICI GRŠKA ČRKA EGIPČ. BOG SONCA MESTO V IRANU DEL TENIŠKE IGRE GORA V SEVERNEM VIETNAMU NAJVEČJI MORSKI SESALEC LOVEC VLADIMIR ZNAČILNOST RAVNEGA VOLKULJA IZ KIPPUN-GOVE “KNJIGE O DŽUNGLI’ OVIRANA TEKMOVALNI STEZI ZA KONJE LIČINKA IT. KEMIK (GIULIO, 1903-1979), NOBELOVEC 1963 I KREKOVA BANKA CE STE SE ODLOČILI ZA PRODAJO VAŠIH DELNIC, KI STE JIH PRIDOBILI Z ZAMENJAVO ZA LASTNINSKE CERTIFIKATE, LAHKO TO STORITE PRI NAS. PRIJAZNO VAM BOMO SVETOVALI IN POMAGALI IZPOLNITI NAROČILO ZA PRODAJO DELNIC, KI KOTIRAJO NA LJUBLJANSKI BORZI. PE NOVO MESTO. Prešernov trg t Tel.: (068) 322-190 tf.kxekova-banka.sl Ml BO Komunikacije Nove sodelavce vabimo k soustvarjanju informacijskih avtocest za novo tisočletje • ATM stikalnih prostranih omrežij • hitrih stikalnih LAN omrežij Če ste že delali z usmerjevalniki, koncentratorji in stikali, se boste vrhunske tehnologije lahko naučili pri nas. Delovna mesta so v Ljubljani. Nudimo dinamično delo, stimulativne pogoje, izobraževanje doma in v tujini ter oseben razvoj zaposlenih. Vaše pisne prijave z življenjepisom pričakujemo do 24. junija 1999 na naslov: MIBO Komunikacije, Železna 14, 1000 Ljubljana. Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor. http://www.mibo.si e-pošta: info@mibo.si SREČANJE V PREČNI - V PrečnCje bilo 30. maja srečanje starejših faranov, ki ga je organizirala na novo ustanovljena župnijska Karitas Prečna. Srečanja se je udeležilo 60 ljudi. Začelo se je s sveto mašo in nastopom mladih, potem pa smo poskrbeli za pogostitev. Bilo je zelo živahno, saj sta se oglasili tudi harmonika in kitara, pa tudi petje je odmevalo NA REVIJI “PIKA POKA POD GORO" - Sredi maja je v kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina potekala 3. državna revija ljudskih plesov, pesmi in običajev, ki se je je udeležil tudi tamburaški orkester Glasbene šole Črnomelj pod vodstvom Silvestra Mihelčiča mlajšega (na sliki). Prejeli so zlato priznanje. Mentorju in glasbeni šoli gre posebno priznanje za skrb in načrtno ohranjanje dolgoletne tradicije. Ta teden učenci in učitelji šole vabijo na letne zaključne koncerte. V četrtek, 10. junija, se bodo ob 17. uri v Domu upokojencev predstavili učenci podružnične šole iz Semiča, v torek, 15. junija, ob 18. uri učenci matične šole v KD Črnomelj, v četrtek, 17. junija, ob 19. uri pa še mladi glasbeniki podružnične šole v Metliki v tamkajšnjem kulturnem domu. (Silvester Mihelčič, Glasbena šola Črnomelj) USPELA EKOLOŠKA AKCIJA - Klub jamarjev Kostanjevica na Krki je imel 29. maja drugo delovno akcijo. Očistili smo Brezno in njegovo okolico na Rovišču. Gre za divje odlagališče ob cesti za Kozarje ter brezno pri Banovi jami na Dolšcah. Tu se je nabralo veliko raznih, tudi nevarnih odpadkov, ki neposredno ogrožajo našo pitno vodo pa tudi živalstvo in rastlinstvo kostanjeviške jame. Najnovejše vodne raziskave v njej potrjujejo domneve o velikem vodnem bazenu pod Gorjanci, voda pa je ekološko ogrožena. Akcija je imela širši krajevni pomen. Skupaj z vsemi, ki organizirajo podobne akcije, kot so lovci, ribiči, potapljači in šola, želimo prispevati k izboljšanju kritične ekološke situacije in povzdigniti ekološko zavest prebivalstva. Sodelovalo nas je 16 članov jamarskega kluba. Napolnili smo 240 črnih vreč za odpadke. Sedaj, ko je po vaseh organiziran odvoz odpadkov, pričakujemo, da bo za našimi akcijami narava ostala čista. (Miro Robek, Klub jamarjev Kostanjevica na Krki) 20 Osnovna šola ŠMIHEL Šmihel 2 8000 Novo mesto telefon: 068/371-81-01, fax: 068/371-81-52 razpisuje za šolsko leto 1999/2000 prosta delovna mesta: • 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom • UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom • UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom • UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom • UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom • UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom • SOCIALNEGA DELAVCA za nedoločen čas, s polnim delovnjm časom • UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA " za določen-čas, do 31.8.2000, s polnim delovnim'časom • UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE za določen čas, do 3T.8.2000, s polnim delovnim časom, za poučevanje učenk Začetek dela: 1. september 1999. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96) pošljite v 8 dneh po objavi na Osnovno šolo ŠMIHEL s pripisom “ZA RAZPIS”. Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku. ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Kolodvorska 15, 1518 Ljubljana Telefon: 061/17-45-100 OBVESTILO UŽIVALCEM POKOJNIN OZIROMA DENARNIH NADOMESTIL IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA, UVELJAVLJENIH V LETU 1999 Uživalce pokojnin oziroma denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki ne prejemajo plače, uveljavljenih od vključno 1.1.1999 dalje, obveščamo, da so v skladu s III. točko Sklepa o določitvi meril in kriterijev za obliko ter višino dodatka za rekreacijo upokojencev v letu 1999 (Ur. I. RS, št. 39/99) upravičeni do izplačila dodatka pod pogojem, da v letu 1999 iz naslova delovnega razmerja niso prejeli regresa za letni dopust. V primeru družinske pokojnine se ta pogoj nanaša na pokojnega zavarovanca, po katerem je uveljavljena pravica do družinske pokojnine. Glede na to bo prvi del dodatka za rekreacijo skupaj z izplačilom pokojnin za mesec junij 1999 lahko izplačan le tistim uživalcem pokojnin in denarnih nadomestil, uveljavljenih v letu 1999, ki bodo oddelku za nakazovanje pokojnin pravočasno posredovali potrdilo delodajalca, da v letu 1999 iz naslova delovnega razmerja niso prejeli regresa za letni dopust. Enako bo izplačan prvi del dodatka za rekreacijo le tistim upravičencem do družinske pokojnine, ki bodo posredovali potrdilo delodajalca, da pokojni zavarovanec ni prejel regresa za letni dopust za leto 1999. V primeru, da pred uveljavitvijo pravice do pokojnine oziroma denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja od vključno 1.1.1999 dalje niste bili v delovnem razmerju (oziroma pokojni zavarovanec ni bil v delovnem razmerju), je potrebno pismeno izjavo s takšno vsebino posredovati oddelku za nakazovanje pokojnin. Ta izjava bo nadomeščala potrdilo delodajalca, da v letu 1999 ni bil izplačan regres za letni dopust, in omogočila izplačilo dodatka za rekreacijo. Uživalci pokojnin, ki jim je bila pravica do pokojnine oziroma nadomestila iz invalidskega zavarovanja priznana do vključno 1.6.1999, bodo prejeli pismeno obvestilo o obveznosti predložitve potrdila delodajalca ali pismene izjave oddelku za nakazovanje pokojnin. Pri uživalcih navedenih dajatev, ki jim bo pravica z odločbo priznana po omenjenem datumu, pa se bodo pogoji za izplačilo dodatka za rekreacijo ugotavljali v postopku za priznanje pravice do pokojnine oziroma nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Litijske novice škrat spet šaril J TRF.RN.IF - V nreišnii ševilki n; SESTANEK KRAJEVNIH IN MESTNE SKUPNOSTI - Pretekli teden so se prvič sestali predstavniki krajevnih in mestne skupnosti v novi sestavi. Ni jim namreč vseeno, ker še do danes ni sprejet statut občine. Kdaj bo prišel na vrsto proračun, pa je že drugo vprašanje. Občinski svet tudi še ni imenoval odborov. Velik problem KS je njihovo financiranje. Občina jim nakazuje denar po kapljicah in ponekod imajo še neporavnane obveznosti iz zimskega obdobja. Predstavniki so izrazili tudi nezadovoljstvo z delom župana, predvsem ko gre'za pogovore na relaciji župan - KS. Zato je nujno, da župan čimprej imenuje podžupane, ker on zaradi obveznosti v državnem zboru ne more opraviti vsega na občini. PREDSTAVITEV POLIČEVE KNJIGE - Vasilij - Vaško Polič, danes zaposlen kot vrhovni sodnik svetnik, je tudi izredno plodovit pisatelj. Po številnih znanstvenih strokovnih delih je začel pisati tudi literaturo. Do sedaj je izdal že štiri knjige. V litijski knjižnici je skupaj z bratom Racom, igralcem in bralcem njegovih kratkih zgodbic, predstavil knjigi Erotika in ekologija ter Opičji senatorij. Nastopil je tudi harmonikar Matija Krkovič - Tič, ki je igral, kot je sam izjavil, na preko sto let staro harmoniko. Mnogim obiskovalcem bo v spominu ostala Vaskova himna s harmonikarjem ter nastop članic pevske skupine Društva upokojencev iz Litije, ki so s poslušalci zapele nekaj starih slovenskih narodnih pesmi. K. ŠUŠTERŠIČ TREBNJE - V prejšnji ševilki nam je škrat v Trebanjskih iverih pomensko spremenil vzrok, zakaj protestirajo krajevne skupnosti Mirnske doline zoper razrez letošnjega občinskega proračunskega kolača. Gre seveda za to, da so volivcem pred uvedbo krajevnih samoprispevkov, ne pa pred uvedbo krajevnih skupnosti, obljubili, po kakšnih kriterijih bodo lahko z občinsko pomočjo prišli do boljših cest oz. t.i. komunalne infrastrukture. Skratka, v KS Mirna, Mokronog in Šentrupert opozarjajo občinske politike, daje obljube potrebno spoštovati! ŠPORTNO DRUŠTVO “GRIP” Novo mesto, Jakčeva 10, tel.: 041/680-713 ŠPORTNO AKTIVNI TEDEN MLADIH Že peto leto zapored Športno društvo Grip s skupino športnih pedagogov Občine Novo mesto organizira športne aktivnosti mladih, ki potekajo v športnem parku v Šmarjeških Toplicah. V PROGRAM so vključene naslednje aktivnosti: • TENIS • PLAVANJE (bazen Šmarješke Toplice) • IGRE Z ŽOGO (nogomet, košarka, odbojka na mivki) • ORIENTACIJA (opisna in po gozdu) • RIBOLOV • VESLANJE • LOKOSTRELSTVO • HOKEJ • MINI GOLF SKUPINE mladih so razdeljene tako: 5-7 let, 7-9 let, 9-12 let in 13-15 let. V vsaki skupini je največ 8 učencev. Športno aktivni teden mladih traja od ponedeljka do sobote, ko je zaključni piknik š podelitvijo nagrad, na katerega so vabljeni tudi starši. POTEK AKTIVNEGA TEDNA: Učenci se vsak dan zberejo na stadionu Portovalu (ali na dQlQČefierrr kraju, če so izven Novega mesta) ob 8.30 in se vračajo ob 15. uri. Po skupinah je delo do 11. ure,'"nato je-malica (košilo) za vse. Do 14.30 je zopet delo po skupinah in odhod domov. Prevoz je organiziran s kombiji. Programa se lahko udeležijo tudi neplavalci, ker bo zanje organiziran plavalni tečaj (vsak dan dve uri). Ostali čas: delo po skupinah. Plavalci bodo svoje znanje izpopolnjevali, na koncu pa tekmovali. Potekal bo tečaj tenisa, ribolova, veslanja, orientacije in lokostrelstva. Po vsaki polni uri pa skupine zamenjajo mesta. Aktivnosti bodo potekale v času: 1. teden 5. do 10. julija; 2. teden 12. do 17. julija; 3. teden 19. do 24. julija; 4. teden 9. do 14. avgusta; 5. teden 16. do 21. avgusta; 6. teden 24. do 29. avgusta. Za vsak teden posebej se lahko prijavite na telefon 041/680-713, kjer dobite vse podrobne informacije. Cena: 12.000 tolarjev. OPREMA: copati, brisača, kopalke, rezervna majica, kapa in lopar (možna je sposoja tudi pri nas). V primeru dežja bodo aktivnosti potekale v dvorani! ^ PRIJAVNICA Ime in priimek: letnica rojstva: naslov, telefon: se prijavljam na aktivne tedne mladih od do Podpis staršev: 93 Kg Prijavnico pošljite na naslov: ŠPORTNO DRUŠTVO GRIP, JAKČEVA 10, 8000 NOVO MESTO Mestna občina Novo mesto SEKRETARIAT ZA KMETIJSTVO IN TURIZEM Seidlova c. 1, 8000 Novo mesto • JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV TURISTIČNIH DRUŠTEV IN ZVEZE -OBVESTILO Mestna občina Novo mesto objavlja javni razpis za sofinanciranje programov turističnih društev in zveze: Vse podrobnejše informacije, ki so navedene v razpisu, dobijo posamezna turistična društva in zveze na Mestni občini Novo mesto, pri Sekretariatu za kmetijstvo in turizem, Novi trg 6, 8000 Novo mesto, ali po telefonu na številki 068/317-190, 317-192. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je nepričakovano zapustil JOŽE SVETE iz Kočevja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom j® znancem za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Hv^ Društvu upokojencev Kočevje, Zvezi borcev Kočeyje’ pevskemu zboru Svoboda in vsem, ki so ga pospremil1 n njegovi zadnji poti. Vsi njegovi OSMRTNICA Iztekla se je življenjska pot našega sodelavca iz Sektorja logistike in nabave LEOPOLDA KUPLENIKA iz Lobctove 30, Novo mesto Od njega smo se poslovili v torek, I. junija, na pokopališču v Šmihelu. S hvaležnostjo ga l10111 ohranili v trajnem spominu. Delavci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto , (pp Til INSTALACIJSKI MATERIAL TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 ZAHVALA V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, babica KATARINA CVETAŠ Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, Marici, Katici, Viljenki, Angelci, Anici, sorodnikom, prijateljem, vaščanom za pomoč med boleznijo in ob smrti, za darovano ?vetje, sveče, izraženo sožalje. Posebna zahvala dr. Jilijani opeč za lajšanje bolečin, pogrebni službi Jožeta Flajnika, g. župniku, govornikom Francu in vsem, ki ste našo mamo spremili k večnemu počitku. Hvaležna hči Barbara z možem Jankom, sinovi Jože, Niko in Janko z družinami, vnuk Dovi, zet Miko Sečje selo pri Vinici, Toronto, Jesenje, Logatec, 22.5.1999 V SPOMIN 15. junija bo minilo 15 let, odkar je ugasnilo plemenito srce ljubemu sinu in bratu LADIJU FERKOLJU iz Zavinka 10 pri Škocjanu Ohranili te bomo v lepem spominu. Vsi tvoji POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vs/, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA V 53. letu nas je po hudi bolezni zapustH naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric FRANC HENIGMAN iz Straže n /Cno.se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, ? j T.anjim sodelavcem Pionirja, Krki,kvarni zdravil in dr k 011111 ^ovo mest0 za cvetje, sveče in izraze sožalja. Hvala • Kokalju za obiske na domu, gospodu Turku za poslovilne sede, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za Po odpete žalostinke, gospodu za odigrano Tišino ter v ru s*u^' Oklešen. Hvala vsem, ki ste pokojnega v tako e 'kem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Spomin na mater pokopano, komu ni dmg, komu ni svet. Umrje mati vsem prerano, naj tudi sto užije let. Minilo je žalostno leto, odkar si nas zapustila, draga mama MARIJA KOVAČ iz Bršljina Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustil mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE KUKAR Dol. Polje 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivom Tiskarna Novo mesto, Danffos Compressors Črnomelj, Revozu Novo mesto in Gozdarstvu Straža. Zahvala velja tudi.osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, pogrebni službi Oklešen, g. župniku za opravljen obred, Društvu upokojencev Dolenjske Toplice, g. Gimplju za poslovilne besede in gospodu za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 55. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric VINKO GORENC iz Jelendola 14 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem ter kolektivu Revoz Lakirnici in karosernici za podarjeno cvetje, sveče ter ustne izraze sožalja. Še posebno se zahvaljujemo družini Golobič, govornici Tanji, GD, Urološkemu oddelku bolnišnice Novo mesto, sestri Slavici, pevkam ter pogrebni službi Blatnik. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V naših srcili ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V 18. letu starosti je brez slovesa odšel od nas SAŠO MARKOVIČ z Gor. Jesenic 2 pri Šentrupertu Iskr' Sožai'10 se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrazili se 2 Je’ Pokojnemu darovali cvetje in sveče ter nam ob težkih trenutkih stali obstrani. Posebno PokT -U-iemP gas>lcem, ki so pokojnika pospremili k zadnjemu počitku, sošolcem 2. d strojne Posl(v|Ile Novo mesto, gospodu razredniku, ostalim profesorjem in ge. ravnateljici za l^ovaif e si°vo- Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem ter pogrebni službi na _• za organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se vsem, ki ste Saša imeli radi in ste ga pospremili Jcgovi prerani zadnji poti. Brez tebe ostal je pust in prazen dom. Vsi njegovi • Ljubezen je glavni ključ, ki pri človeku odpira vse. (Hippel) ZAHVALA Srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Zaprla trudne si oči, spočila žuljave dlani. Od nas poklical te je večni, pri njem dobimo se spet srečni. V 93. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, teta, babica in prababica NEŽA ŽELEZNIK Koroška vas 14 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, še posebno pa gospodu župniku za sv. mašo. Iskrena hvala Franciju Luzarju za poslovilni govor ter pogrebni službi Oklešen. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 73. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča in stara mama JOŽEFA - PEPCA ILOVAR iz Novega mesta Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo drago mamo tako množično pospremili na njeni zadnji poti, sorodnikom, sosedom ter vsem za darovano cvetje in sveče, KS Mestne njive in RK Mestne njive. Še posebej se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Novo mesto, Policijski upravi Novo mesto za ganljiv govor in godbo, njenim prijateljicam, posebno ge. Ruži Modic za govor. Še enkrat hvala vsem! Vsi njeni ZAHVALA Kako zelo nam manjkaš Ti, povsod Te iščejo oči, spomin na Tebe še živi, čeprav Te več med nami ni. V 66. letu starosti nas je po hitro napredujoči bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric in svak . FRANC BANIČ iz Konca 18 PoC* za*lvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, lnfckci' 'r U ^arovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam izrazili sožalje ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala osebju Vlešu pS °ddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, pogrebni službi Novak, pevskemu zboru z Reperčvrha, hišo, ppri""u /a Uigrano Tišino, g. župniku za opravljen obred, Jožetu Gazvodi za poslovilne besede pred domačo *“ne'zu p Podgrad in ZB Podgrad. Hvala podjetjem GRC Novo mesto, Mercatot Dolenjska, Lisca Zagorje in ■izvodu za podarjene vence. Še enkrat hvala vsem. ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi lai Sporočamo žalostno vest, da nas je v oseminsedemdesetem letu za vedno zapustil naš upokojenec VLADIMIR AVSEC vodja splošnega sektorja Ohranili ga bomo v lepem spominu. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, d.d. 7 /Sv M fl (Ml /A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - ilr\ U\il U llull Irk POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski Četrtek, 10. junija - Marjeta Petek, 11. junija - Srečko Sobota, 12. junija - Janez Nedelja, 13. junija - Anton Ponedeljek, 14. junija - Vasilij Torek, 15. junija - Vid Sreda, 16. junija - Beno LUNINE MENE 13. junija ob 21.03 - mlaj kino BREŽICE: 10. in 11.6. (ob 18.30) ter od 12. do 16.6. (ob 20.30) akcijski film Maščevanje. 10. in 11.6. (ob 20.30) ter 12. in’ 13.6.;(ob 18.30) komedija Glasba iz druge sobe. ČRNOMELJ: 11. in 12.6. (ob 21. uri) ljubezenska drama Ljubezen v steklenički. 13.6. (ob 18.30 in 20.30) komedija V teru. DOBREPOLJE: 13.6. (ob 20.30) drama Življenje je lepo. GROSUPLJE: 11.6. (ob 20. uri) drama Življenje je lepo. IVANČNA GORICA: 10.6. (ob 20. uri) drama Življenje je lepo. KOČEVJE: 14.6. (ob 18. in 20. uri) drama Življenje je lepo. KRŠKO: 10. in 11. (ob 20. uri) ter 13.6. (ob 18. uri) drama Španski zapornik. METLIKA: 11.6. (ob 21. uri) komedija V leru. 13.6. (ob 18.30 in 20.40) ljubezenska drama Ljubezen v steklenički. NOVO MESTO: Od 10. do 13.6. (ob 19. uri) film Mafija. Od 10. do 13.6. (ob 20.45) ter od 14. do 16. (ob 19. uri in 20.45) komedija Vrnitev obiskovalcev 2. RIBNICA: 12.6. (ob 22. uri) drama Življenje je lepo. TREBNJE: 11. (ob 20. uri) in 13.6. (ob l?Turi) kriminalni film Rane. 16.6. (ob 17. uri) komedija Past za starše. VELIKE LAŠČE: 12.6. (ob 20. uri) drama Življenje je lepo. film ff • MORILCI, TATOVI IN DVE NABITI ŠIBROVKI, komični krimič (Lock, S točk and. Two Smoking Barreb, 1998, Velika Britanija, 110 minut, režija: Guy Ritchie) Filmi, ki prihajajo z Otoka, prav tako pa tudi iz provinc Združenega kraljestva, so praviloma prava osvežitev v običajni skoraj izključno ameriški produkciji. Morilci, lajavi in... morda ni ravno najbolj vzorčen primerek britanske žlahtnosti, kot na primer Trainspotting ali Do naz’ga, nedvomno pa je soliden in še vedno precej angleški film. Tak je zaradi obešenjaškega humorja v stilu črnega komedi-janstva, londonskega cockney-ja, pubov in malih, zanemarjenih ulic, vendar pa je v njem tudi kar nekaj ameriškega. Glavni igralci so mafijci, zaplet pa nastane zaradi kvartopirskega dolga: to je tipična predpostavka ameriške gangsteria-de. Štirje mladci, perspektivni tatiči iz londonskega East Enda, napraskajo famoznih 100.000 funtov, kolikor je po- goj za vstop v kvartopirski ring pri famoznem Hanyju Sekirici, strašno zamerljivem pomo menedžerju in ljubitelju starin. Seveda igro izgubijo, ker je la-žirana, fantje pa morajo v tednu dni vrniti neverjetnih pol milijona funtov, sicer jim bo Harryjev oproda Barry Prekrš-čevalec za vsak dan zamude odsekal prst, zatem pa sledijo bolj konkretni deli telesa. Juh-ca, Tom, Spehec in Eddie ne po-gruntajo, da hoče Sekirica via dolg priti do puba, katerega ponosni lastnik je Eddiejev ata, sam gospod Sting. Eno najboljših grl svetovnega popa zadnjih dvajset let, se je tokrat že drugič poizkusilo v epizodni vlogici lastnika lokala, prvič že pred osmimi leti v Viharnem ponedeljku, kjer mu je biznis-men Tommy Lee Jones hotel prevzeti jazz klub. V obeh primerih se je Sting skromno odrezal, toda kot človek z motom “Tujega nočem, svojega ne dam”. Skratka, edina rešitev polmilijonskege težave je rop, omislijo pa si rop roparjev, ki so oropali roparje oziroma fabri-kante gandže, nad katero je imel roko neki drug ropar, ki naj bi mu prodali lastno gan-džo. Komedija zmešnjav, v kateri jo neumni in naivni odnesejo najbolje. TOMAŽ BRATOŽ PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Bližajo se počitnice in čas brezskrbnih dni. Da bo prihodnost bolj varna, vas vabimo, da svoje prihranke vežete na vseh poštah v Sloveniji ali v Komercialnem centru Maribor. Informacije na tel. št.: 062/449 24 63, 228 82 46. Tn IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za I. polletje S. J JO tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.028 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 21.840 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi J.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska bunka, d.d.. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo 1068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (0681322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DF.LO-TČR, d.d., Ljubljana. ČESTITKE LOJZKI GOTLIB iz Šegovc vse najboljše za 70. rojstni dan! Pavlinovi z Rateža. 2149 KMETIJSKI STROJI CISTERNO za gnojevko, 1700-litrsko, prodam. B (068)78-196. 2071 KOSILNICO BOS, z vozičkom, bencin - petrolej, prodam. B (068)82-194. 2092 SEJALNICO, 2.5 m, obračalni plug. 12 col, in vinogradniški goseničar prodam. B (0608)56-269. 2093 TRAKTOR MACE FERGUSON 3070 elektronik, balirko Ford in zavijalko Ford, komplet, prodam. B (068)42-800. 2099 ROTACIJKSO KOSILNICO Sip Roto 255 D. staro 1 leto, ugodno prodam. B (068)49-224. 2100 STAREJŠI TRAKTOR Deutz 30, s koso in hidravliko, prodam. B (068)20-404. 2101 PRIKOLICO za manjši traktor z elektromehanskimi zavorami in prikolico za osebni avto, atestirano, prodam. B (068)47-427. SAMONAKLADALKO HAGEDORN, 20 m3, 7 nožev in bočno kosilnico Fahr za na stroj, oboje zelo dobro ohranjeno, prodam. B (068)25-862 ali (041)689-426. 2110 TRAKTOR DEUTZ, 45 KM, letnik 1974, 4170 delovnih ur, prodam za 560.000 SIT. B (068)58-081. 2111 FREZO IMT in mešalec, enofazni, 100-litr-ski, prodam. B (068)323-231. 2116 TRAKTOR IMT 533, generalno obnovljen, ali IMT 549, letnik 1988, v odličnem stanju ter frezo MIO STANDARD Osijek F 600 prodam. ©(068)45-446. 2147 MOTORNA VOZILA GOLF II, letnik 1987/88, prodam ali menjam za traktor B (068)87-616. 2076 JUGO 55, letnik 1990, prodam. B (068)81-715. 2080 CLIO 1.2, letnik 1994, prodam. B (068)85-782. 2084 BMW 315 i, letnik 1991, prvi lastnik, kovinske črne barve, 170.000 km, ugodno prodam. B (068)65-838 ali 67-617. 2088 R 4 GTL, letnik 1989, 90.000 km, registriran do 3/2000, prodam. B (068)75-334 ali (041)697-963. 2090 FIAT MAREA 1.8 ELX LIM. prodam ali menjam za R 5. B (0608)87-543, popoldan. OPEL ASTRO, letnik 9/95, lepo ohranjeno, 5V. kovinske barve, prvi lastnik, prodam. B (068)66-649. 2095 R 4 GTL, letnik 1991, registrirano do 4/2000. prodam. B (068)322-824. 2096 ŠKODO FELICIO LX 1.6, letnik 1997, 18.000 km, kovinske zelene barve, prodam. B (068)342-643. 2097 JUGO KORAL 45, letnik 1990, prodam. B (068)76-013 ali 73-857. 2114 Z 126 P, letnik 1991, 34.000 km, prvi lastnik, ugodno prodam. IT (068)89-290. 2119 GOLF D, letnik 1987, opel kadett, letnik 1990, jugo 45, letnik 1990 in mešalec za gnojevko z elektromotorjem, prodam. B (0609)634-531. 2126 Z 128, letnik 12/86, registriran do 12/99, prodam. B (041)553-008. 2128 OPEL ASTRO karavan 1.6, letnik 1993, registriran do 11/99, 150.000 km, prodam. B (041)717-167. 2130 NISSAN SUNNY 1.4 L.X, letnik 12/92, 93.000 km, rdeč, ohranjen, garažiran, drugi lastnik, ugodno prodam. B (068)65-695 ali (041)633-099. 2131 R 5 CAMPUS, letnik 1993, 3V, moder, registriran do 11/99, in fiat pando 1.0 CLX, letnik 1993, prodam. Judež, Valantičevo 20, Novo mesto. 2132 R 4, letnik 1989, zelo ohranjen, prodam. B (068)325-140,zvečer,(041)563-370. 2136 GOLF JX, bel, 3V, lepo ohranjen, registriran do 12/99, prodam. B (068)85-975. 2138 FIAT 126 P, letnik 1989, obnovljen, lepo ohranjen, prodam. B (068)75-003. 2140 FIAT TIPO 1.4, letnik 1993, bel, lepo ohranjen, prodam. B (0608)84-274, po 20. uri. GOLF TD karavan, 1.9,letnik 1994,prvi lastnik, 95.000 km, višnjeve barve,-dobro ohranjen, registriran do 30.4.2000, prodam. B (068)73-122. 2144 Z 101 KORAL ugodno prodam. Jožica Kastelic, Ravnace 12 pri Suhorju. 2115 CLIO 1.4 RT, troje vrat, bele barve, registriran do maja 2000, prodam. Tel.: 041/628-385 Splača se varčevati! DOLGOROČNO VEZANA “T TOLARSKA SREDSTVA Doba varčevanja Obrestna mera nad 12 mesecev TOM + 2,54 % nad 24 mesecev TOM+ 4,00% nad 36 mesecev TOM + 5,00 % RENTNO VARČEVANJE V TOLARJIH 1 depozit TOM + 5,50 % depozit z valutno klavzulo TOM + 5,50 % mesečni pologi TOM + 5,30 % Banka, TD PLEN J S K A BANKA kjer ne boste ostali pred zaprtimi prati! RDEČ R 19 1.4 RL. troje vrat, letnik 1993, registriran do 3/2000,84.000 km, nove gume, prodam. S (061)578-465, od ponedeljka do četrtka, (068)326-483, v petek in soboto po 20. uri. 2150 FORD FIESTO, letnik 1993, ugodno prodam. S (068)323-909. 2151 CLIO 1.4 RT, 3V, prvi lastnik, servisna knjižica, 82.000 km, kovinske barve, strešno okno, prodam. « (041)504-605 . 2158 GOLF, letnik 1989, 138.000 km, kovinske zelene barve, zelo dobro ohranjen, poceni prodam. O (068)89-956 ali (041)506-585. HYUNDAI Pony 1.5 LSI, letnik 1994,51.000 km, kovinske zelene barve, prodam. "S (068)75-276. 2112 R 4 GTL, letnik 1988, in M 14, letnik 1986, ugodno prodam . H (068)81-486. 2135 POSEST PARCELO, 470 m2, v okolici Novega mesta, z lokacijskim dovoljenjem, prodam. B (068) 85-830. 2146 VRH PRI FARI, ugodno pro|Jšm staro hišo, potrebno popravila, primerno za vikend, 784 m2 zemljišča. B (063)718-219 ali (063)453-182.' 2124 HIŠO, stanovanje ali zazidljivo parcelo v Dolenjskih Toplicah in Selih kupim. B (041)635-010. 2134 V CENTRU SEMIČA prodam starejšo pritlično hišo, 80 m2, voda, elektrika. B (068)66-599. 2085 PREKLICI Oddamo poslovni prostor na Otočcu, Šentpeter 5, velikosti 111,20 m2, primeren za trgovino ali mirno obrtno dejavnost. Lokacija ob glavni cesti, dostop odličen, parkirni prostor je ob objektu. Informacije dobite na sedežu Zarje, d.d., Novo mesto, Prešernov trg 5, ali na tel. št. 323-171. -*//*- ALTO 1,095.000 tolarjev SVVIFT 1.0 3V 1,295.000 tolarjev JIMNY 1.3 3V 2,495.000 tolarjev GRAND VITARA 1.6 3V 3,095.000 tolarjev AVTOSERVIS MURN Resslova 4 Novo mesto TT 068/24-791 041/691-434 C CD O O. (D =5 Žolnir v Kostanjevici. TT (0608)8 HONORARNO ali redno zaP0^,^)?1' je. Stanislav Rus, soboslikarstvo, iv (041)617-255. STANOVANJA V SEMIČ vanje, pr»0 "u ini cn,,;Xi’5®3 vo nadstropje, takoj • ?? rmirr it;«■— ŠTUDENTKI ali študentu oddam sobo v Ljubljani, tt (068)323-104. 2082 V NOVEM MESTU prodam garsonjero z vsemi priključki. O (068)342-019 ali (061) J35-162, zvečer. 2104 v NOVEM MESTU, na Ragovski, prodamo za 4*600.000 SIT delno opremljeno garso* "Jero, 26 m;, četno nadstropje, CK, telefon. Media nepremičnine. B (068)325-449 ali (041)636-746. 2121 ^ r636-746. 2123 ŽIVALI MLADE NESNICE hisex, rjave, pred nes-i J°’ln grahaste, opravljena vsa cepljenji prodajamo po ugodni ceni. Naročila in ^uPan^'^i Otovec, Črno* j. (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Van°Va’ (0608)67-587, Dušan Sajevec, Sle t 1*1l>' ® (068)84-111, Anita Janežič, . psek> Mokronog, ® (068)49-813. 1287 nnvT0K?VNE školske ovčarje> stare 8 ted-ugodno prodam. “E* (0608)87-395. 1997 £S<žel°dobre čuvaje' prodam20® (oK!58,ari4leIa’ZaZak0l'Pr°dam2o® rrnvi^ MARKIČE - nesnice, stare 3 mesece, wsassi,,Tio6,),s,s ‘^ROLE, 400 kg, ter odlično belo in ec vino prodam. B (068)78-118. 2117 (068j«$45. St>rega ’ tede"’ kUp‘m21H PIŠČANCE, težke 1.5 do 2 kg, po 310 SIT/ (068)81-519 25 d° 40 kg’ prodam, ® TELlrn u 2143 (068)89-766 J° ? meSeCeV’ Pr°dam21^ dam*?? IS?^1 starega 1 teden, pro-a“ra-» (068)30-242. 2120 879^’ tez^e 3«) Lg, prodam. B (041)599- TELI 2098 Sim”™ in'?0, bre)° 7 mesecev, prodam, a pa 1U dni stara teleta. B (068)25-083. ^ 2°/» H Q/cev \1'' ® 068/324-377 RJk______ gADlO MAX 88,9 FM 07,6 FM *Ad BREŽICE 95,9 MHz & SilLO 011 Ro07 5 IS1Hz LKV tl* u^'ca 39, Kočevje 061/855-666 STEKLARSTVO VIDMAR, s.p., iz Ul. talcev 2 je v novih poslovnih prostorih na Brodu 11, Novo mesto. Spoštovane stranke in poslovni partnerji! Obveščamo Vas, da smo se s 7.6.1999 preselili v nove poslovne prostore na Brod 11, Novo mesto. Obiščete nas lahko vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Tel.: 068/23-474, 326-279 Fax: 068/23-474 ISKRA ELEKTROLITI, d.o.o. Proizvodnja elektrolitskih kondenzatorjev, d.o.o. -v likvidaciji 8230 Mokronog, Stari trg 36 Iskra Elektroliti v likvidaciji ponovno objavlja licitacijsko prodajo orodjarske opreme, pisarniške opreme, materiala in strojev. Odprodaja bo 14.6.1999 v prostorih Iskre Elektroliti, Stari trg 36, Mokronog, ob 10. uri. Ogled je možen istega dne od 8. do 10. ure. Srednja generacija, pari in posamezniki vabljeni na ples v petek, 11. junija, zvečer v Motel Grosuplje. Prepeva Braco Koren in ansambel Lira s pevko Barbi. Organizator: DRUŠTVO METULJI RvMlO OGNJIŠČE £ % SCOOTER SUZUKI AP 50 V Cena: 345.000 SIT Pooblaščeni trgovec in serviser AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto TT 068/24-791 od 8. do 16. ure LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • hiše: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Žužemberku, Mokronogu, Srednjem Lipovcu, Semiču, Kostanjevici, Straži, Brezovici pri Šmarjeških Toplicah, Zagradu, Škocjanu, Grobljah, Volč-kovi vasi, Gor. Vrhpolju in drugod; • stanovanja: v Novem mestu. Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Kranju, Smolenji vasi; • vikendi: na Otočcu - okolici, v Brežicah - okolici, Dvor-Boršt, Kot pri Dvoru, Straža, Trška gora, Gabrje, Bučka, Podturn-Jagodnik, Stari Ljuben, Tolsti Vrh, Šmarješke Toplice, Šentrupert - okolica in dugod; • gradbene parcele: v Češči vasi, Mirni Peči, Mokronogu, Šentjerneju-Groblje, Vrh nad Šentrupertom; • poslovni obiekli in prostori: v Novem mestu, Črnomlju, Sevnici -Dol. Boštanj, Šentrupertu, Žužemberku • ostalo: prodamo kmetije, oddamo v najem stanovanja in poslovne prostore. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. Dinamično delo išče strokovnjake! K sodelovanju pri povečanju obsega dejavnosti vabimo kandidate za zaposlitev na naslednjih področjih: ŽIVILSKI TEHNOLOG za delo na področju razvoja in prodaje KOMERCIALIST za delo na posameznih območjih prodaje VODJE OBMOČNIH PRODAJNIH SKUPIN za delo na posameznih območjih prodaje Od kandidatov pričakujemo srednješolsko, visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali živilsko-tehnološke smeri. Od kandidatov nadalje pričakujemo delovne izkušnje in seveda prijavo z kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj. Kandidate bomo izbrati na podlagi njihovih dosedanjih izkušenj, pred končnim izborom pa bomo od kandidatov zahtevali tudi predložitev programa metod in tehnik dela. Izbranim kandidatom ponujamo zaposlitev za nedoločen čas. dinamično delo v uspešnem podjetju, dodatno strokovno izobraževanje, napredovanje nagrajevanje in zaposlitev v regiji bivanja. Lastoročno napisane vloge pošljite na naslov: DoiVDonats d,» Pševska pot. 4000 Kranj Dodatne informacije: 064 311 164 sr ^ '.(.V; zavarovalnica tilia Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto objavlja prosti delovni mesti za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom: sistemska analitika v sektorju financ, računovodstva in AOP Od kandidatov pričakujemo: • univ. dipl. inž. informatike, matematike ali organizacije dela • poznavanje dela z relacijskimi bazami • komunikativnost in smisel za delo z ljudmi Zaželjeno je tudi poznavanje operacijskih sistemov Novell, Windows NT in Unix. Kandidatom nudimo: • dinamično in zanimivo delo • možnost strokovnega razvoja Če imate zgoraj navedene pogoje, vas vabimo, da svoje ponudbe z dokazili o doseženi stopnji strokovne izobrazbe in kratkim življenjepisom pošljete kadrovski službi Zavarovalnice Tilia, d.d., Novo mesto, Seidlova cesta 5, v roku 8 dni. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. #7 IZ frizerski salon R A Sabina Zakšek, s.p. Marjana Kozine 3 Novo mesto * • ponedeljek in torek od 9. do 16. ure, • sreda, četrtek in petek od 12. do 19. ure, • sobota od 8. do 13. ure. 041/533-001 ROLETARSTVO •ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE •VERTIKALNE ŽALUZIJE • PLISEJI •ROLOJI •TENOE •K0MARNIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fax: 068/341-673 PVC STAVBNO POHIŠTVO • OKNA• VRATA• VSEH OBtIK• 'S zunanja žaluzija aluminijasta roleta mm, ■—T" T~C m - m «■ m m imhii i notranja žaluzija ravne kupolaste * balkonske * senčniki ZA VAŠ DOM ali POSLOVNI OBJEKT www.avtoimpex.si Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje evalni Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. Vabljeni SSSBSSfl MANA' tutLdUčna. CLrjenelja Kandijska 9, 8000 NOVO MESTO Tel.: 068/321-115, 325-477, fax: 342-136 KRETA • 7 dni • nočitev/zajtrk in letalo MAROKO • 7 dni • pol + letalo • HTL**** PORTUGALSKA • nočitev/zajtrk in letalo RODOS • 7 dni • nočitev in letalo MALTA • 7 dni • polpenzion in letalo SANTORINI • 7 dni • nočitev/zajtrk in letalo 66.600 SIT/os. odhod 11.6.1999 69.900 SIT/os. odhod 17.6.1999 59.900 SIT/os. odhod 17.6.1999 48.000 SIT/os. odhod 18.6.1999 49.900 SIT/os. odhod 1.7.1999 59.900 SIT/os. odhod 25.6.1999 ... in seveda celotna ponudba potovanj in počitnic v tujini! NOVE - NIŽJE CENE ZA POČITNICE V JUŽNI DALMACIJI Z LETALOM! NA NEKATERIH DESTINACIJAH OTROCI DO 12. LETA - BREZPLAČNO! REZERVACIJE TUDI PO TELEFONU! POKLIČITE, POSLALI VAM BOMO BREZPLAČEN KATALOG! uper !H kci V Kovinotehni vam pralnega stroja, hladilnika ali štedilnika ne bomo le prodali ! O Najprej vam bomo SVETOVALI O Potem kupljeno na dom PRIPELJALI O Po želji PRIKLOP DODALI O Nepotrebno EMBALAŽO ODNESLI O SERVIS ZAGOTOVILI O IN SE SKUPAJ Z VAMI VESELILI ! KOVINOTEHNA Hladilnik KENMORE skupna prostornina 235 L zamrzovalni prostor 48 L avtomatsko odtajanje Hladilnik K 31 GORENJE skup. prostor. 312] zamrzovalni prosto avtomatsko odtaja? Kombiniran štedilnik K -142 GORENJE Gotovinski popusti s kartico Kovinotehna PORTRET TECjA TEclNA Anton Pa Delavnico je odprl v najeti garaži. Je eden tistih podjetnikov, ki je začel iz nič. Po šolanju je šel nabirat izkušnje v tujino, v znana švicarska podjetja, po'vmitvi domov pa kaj kmalu, pred dobrimi 20 leti, začel na svoje. Prebrali smo, da mu njegov nemirni in poslovno nastrojeni duh ni dovoljeval, da bi za dalj časa ostal v kakem družbenem podjetju. Glede na njegovo podjetniško pot bo to verjetno kar držalo. Anton Pangrčič je človek akcije in dela, očitno pa ni govornik, kar se je pokazalo tudi pretekli torek, ko je prejel letošnje priznanje Območne gospodarske zbornice Posavje. Le stežka smo ga pripravili, da je povedal nekaj besed, ker se, kot pravi, nerad pojavlja v javnosti, pa tudi zato, ker je prepričan, da ga vsaka publiciteta udari tako ali drugače. Če drugega ne, meni, te takoj pod drobnogled vzame davkarija. V njegovi delavnici so nastajali zavorni diski za osebna in tovorna vozila, pozneje tudi zavorni bobni za kamione. Pangrčič je ob tem pokazal veliko smisla za iskanje novih tehnoloških rešitev. Leta 1981 je začel razvijati zavorni disk za potniške vlake. Vztrajno je spreminjal dotedanje izdelke in nepopustljivo iskal nov in boljši izdelek. Potem ko mu je uspelo, je moraI ljudi na železnici še prepričati, da gre za dober izdelek, ki lahko zamenja uvožene. Se potem, ko so že vgraditi prve izdelke na vlak JŽ, jih je moral preizkusiti na uglednih inštitutih v tujini. Pangrčičeva podjetniška usoda z začetkom iz nič ter z vzponi in padci je po svetu običajna, za Slovence, ki nismo vajeni temnih plati kapitalizma, pa morda ne. Ker je jugoslovanski trg razpadel, še preden si je podjetje Kovis z Velike Doline pri Brežicah našlo pot na tuje trge, je moral začasno odpustiti skoraj vse delavce, z nekaj preostalimi pa pripravljal nastop na novih trgih. V najtežjih časih je zasnoval nov zavorni disk 2. generacije, ker se je, kot pravi, zavedal, da mora slediti razvoju. Pridobil je ustrezne certifikate in spet oživil proizvodnjo ter poiskal kupce v tujini. Pred petimi leti je v tujem inštitutu preizkušal zavorni disk 3. generacije, prvi iz svoje delavnice, ki je namenjen vlakom s hitrostmi preko 200 km/h. Gre za njegov patent, ki je patentiran v Nemčiji. V boju za trg je samoumevno sledil zahtevam po kakovosti in uvedel poslovanje po standardu ISO 9001. Mož, ki je, verjetno v skrbi za razvoj in zavorne diske novih generacij, včasih neprijazen, ali bolje rečeno, nedostopen za novinarje, je slovensko javnostpresenetil z nakupom livarne v Štorah. Ker je imel pri zagotavljanju kakovosti težave z dobavitelji, se je odločil vzeti stvar v svoje roke. S to odločitvijo je poleg ostalega ohranil 150-letno tradicijo livarstva v Štorah, ki je prej doživelo dva zaporedna stečaja, ter z velikim denarnim vložkom pa tudi z osebnim prizadevanjem obnovil izdelavo najboljših ulitkov iz te livarne. Livarna Kovis je ponovno pridobila pomembne mednarodne certifikate in posluje z dobičkom. Kovis namerava za najmanj 100-odst. povečati število zaposlenih v livarni in hkrati zmanjšati število delavcev na Veliki Dolini. “Razmere v Sloveniji so take, da se ne splača dodatno zaposlovati, "pravi, Sicer pa dela z mislijo, da od države ni kaj pričakovati, otepa se posojil in se drži starega reka “Uzdaj se use i u svoje kljuse". Živi v stalni pripravljenosti. “Ko ti gre najbolje, že prežijo nate težave, ” mu govorijo izkušnje. Priznanje zbornice za gospodarske dosežke je potrditev, da ima kar prav, je pa tudi priznanje malemu gospodarstvu. BREDA DUS1C GORNIK Izlet naročnikov Dolenjskega lista Enodnevni izlet na otok Krk v soboto, 19. junija V soboto, 19. junija, ob 6.uri gremo na izlet na otok Krk. Odhod bo kot vedno z novomeške avtobusne postaje. Pot nas bo vodila mimo Straže in Dvora do Kočevja in naprej na mejni prehod Brod na Kupi, dalje do Delnic in po novi avtocesti do mostu, po katerem se bomo popeljali na otok Krk. Ce bo vreme lepo, bomo večji del dneva izkoristili za kopanje, če pa bo za kopanje premrzlo, bomo več časa namenili naravnim lepotam tega otoka in kulturnozgodovinskim spomenikom. Okoli druge ure popoldne bomo odšli na kosilo v hotel Jadran v Njivicah, kjer si bomo ogledali tudi hotelske namestitve. Za prehod meje potrebujemo slovenski potni list ali slovensko osebno izkaznico. Cena za naročnike Dolenjskega lista je 4.900, za ostale 5.900 tolarjev. Prijavite se čimprej, najkasneje pa do ponedeljka, 14. junija, na telefon: 068/ 321-115, 325-477 Na izlet vas vabita DOLENJSKI LIST! in hanJp tuuitLčna. cLčjencijcL 3. ORIENTACIJSKA VOŽNJA ZASEZENI PIŠTOLI SLOVENSKA VAS - Policisti so prejšnji teden na meji zasegli dve pištoli in 50 kosov streliva. 4. junija so ob vstopu v RS na mejnem prehodu Slovenska vas pri hrvaškem vozniku osebnega avtomobila znamke Opel J. Š. našli v moški ročni torbici pištolo znamke CZ M/70 kalibra 7,65 mm, zraven pa še rezervni nabojnik s 5 naboji istega kalibra. 6. junija pa so pri hrvaškem državljanju G. P. v avtu znamke Mercedes v armaturi našli revolver malih dimenzij ter nato še 35 nabojev kalibra 22 LR. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Šentjernejcani za čistilno napravo jio 300 tisoč na gospodinjstvo - Za referendum o Natu - Telefon je bil gluh - Objavite Šetincev članek o Pungartniku - Neprimerljivi vojni Mariju Zagorc iz Šentjerneja zanima, če bo moralo za tamkajšnjo čistilno napravo vsako gospodinjstvo res plačati 300 tisoč tolarjev. Šentjernejski župan Franc Hudoklin je to potrdil, vendar vse skupaj ni tako hudo, kot se sliši. V šentjernejski občini načrtujejo zgraditi 12 malih in eno večjo centralno čistilno napravo, ki bi jih povezali z več kot 150 kilometri kanalizacijskih cevi. Po njihovih izračunih naj bi strošek tega na gospodinjstvo res znašal okoli 300 tisoč tolarjev, vendar ne gre za enkraten znesek, pač pa za plačevanje v dobi 20 let. Poleg tega gospodijstvom ne bo treba zbrati vsega denarja. Marija iz Trebnjega se strinja z izjavo za javnost Slovenskega foruma v prejšnji številki Dolenjskega lista (Senca vojne nad nami) in meni, daje za vključevanje Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. Slovenije v Nato nujno potreben referendum. Meni, da Nato v Jugoslaviji ruši tudi mostove in tovarne, ki smo jih s solidarnostnim delom ob sobotah na posreden način gradili tudi-Slovenci. Franc Dragman iz Bršljina nas je poklical od sosedovih, saj njegov telefon že pol meseca ne dela. Telekomov serviser je Dragma-nove obiskal že večkrat, a mu ni uspelo ugotoviti napake. Franc se je razhudil na novomeški Telekom in svetoval, naj, če ne znajo popraviti sami, pokličejo strokovnjaka iz Ljubljane. Ko smo v ponedeljek zvrteli njegovo številko, je telefon že delal, Franc pa kljub temu še ni bil pomirjen, saj bo moral plačati naročnino in davke tudi za čas, ko telefona ni mogel uporabljati. Marija Klemenčič iz Trebnjega je v Dnevniku prebrala članek Mileta Šetinca o aferi Pungartnik. Članek ji je bil tako všeč, da želi, da ga objavimo tudi v Dolenjskem listu, saj vsi ne berejo Dnevnika. Marija meni, da si Pungartnik ne zasluži takega blatenja, saj seje za nepremišljeno izrečene besede o martinčkanju na Medvedjeku javno opravičil. Marija meni, da je Pungartnik poštenjak in je bil zaradi tega tudi izvoljen za trebanjskega župana. Pravi, da resnica boli in da so se zaradi tega prizadeti tako burno odzvali. Ferdinand iz Novega mesta jc zgrožen nad cirkusom, ki ga delajo nekatere stranke in veterani slovenske osamosvojitvene vojne zaradi Pungartnikovc izjave. Prepričan je, da teritorialcem takrat na Medvedjeku, ko so nad njimi letela vojaška letala in so vanje merile cevi oklepnih vozil, ni bilo lahko pri srcu in da je bilo mar- sikoga zelo strah, a se ta vojna kljub temu ne da primerjati z narodnoosvobodilnim bojem, ki je trajal cela štiri leta in terjal ogromno žrtev. I. V. VELIKA TATVINA NOVO MESTO - V trgovino z rezervnimi deli na Ljubljanski cesti je od 2. do 3. junija vlomil neznanec in si protipravno prilastil pet pnevmatik, dva avtoradia, pet akumulatorjev in okrog 10 tisoč tolarjev. T. B. je oškodoval za okrog 250 tisoč tolarjev. Krmelj postal Meka oldtimeijev 136 zelo lepo vzdrževanih motociklov (najstarejši iz leta 1924!) in avtomobilov KRMELJ - “Krmeljsko poletje ’99” je pretekli konec tedna po ocenah organizatorjev, med katerimi sta bila direktor dirke Bogdan Jerič, domačin, ki seje pred leti udoniil v Smledniku, in krmeljski podjetnik Jože Erman, privabilo v treh dneh kar okrog 5.000 obiskovalcev. Zanimivo, da jih je bilo še najmanj, “le” nekaj sto, ravno zadnji dan, ko je nastopil legendarni Lojze Slak s svojimi Fanti s Praprotna. Pri 30 motociklih, izdelanih do vključno letnika 1968, so po starosti prednjačili BMW R35 Martina Skubica, HMW Jožeta Skubica (oba letnik 1937), in leto mlajši Ziindapp KS600 Srečka Pluta. Presenetil pa je tudi domačin, podjetnik Janez Valant iz Kaplje vasi, z motociklom BMW R24 (letnik 1949). V tej kategoriji sije v lovu na zlato lisico najmanj kazenskih točk nabral Andrej Pristov z BMW R50/2. Posebno privlačna je bila deseterica - tudi zaradi dodatne opreme in garderobe - motociklov z bočno prikolico, izdelanih do leta 1968. Indian Scout Jožeta in Tatjane Komljanec (AMD Tržič) je prvič zapeljal po cesti že leta 1924 in je bil najstarejši odltimer sobotnega shovva v Krmelju. Pri prikoli-čarjih sta se tekmovalno najbolje odrezala dva Janeza Koželja z BMW R25/3, letnik 1955. Najštevilnejša je bila kategorija C; teh avtomobilov, izdelanih do leta 1*74, so pripeljali zvečine lastniki raznih klubov natanko 47. Po starosti je prednjačil Ford Doctor Coupe - letnik 1930 Vladi- mirja Čeha ; zanimiv je bil tudi Opel kadett, letnik 1934 Srečka Erjavca (Codelli klub). V tej kategoriji je sicer zmagal Jože Janško- vcc s Triumphom Spitfire MK3, letnik 1969. Pri markantnih motociklih Harley&Davidson seje najbolje odrezal Andrej Repovz (HD Bucl 1998). Pri iskanju skritega predmeta na cilju je imel največ sreče Stane Šauer (Fiat 850, 1. 1969) in si prislužil nagrado v vrednosti 3.500 mark. P. PERC KANA12W< gpsBistk:'**«.- mim OLDTIMERJI V KRMELJU - Najdražji veteran v Krmelju je bil Rolce Royce Phantom 2 (Codelli cjpssic klub), letnik 1936. Lastnik Jože Slabe, doma v Logatcu in podjetnik v Švici,-nam je zaupal, da je za tega lep°lcaj. ki so ga izdelali za slovitega pivovarja Heinekena, odštel reci in piši milijona ameriških zelencev! Gospodu Slabetu so šli posli očitno kar dobro od rok, saj ima v svojih garažah še okrog 20 prestižnih avtomobilov, med njimi po dva ferrarija in porscheja, žena Majda pa se vozi v mercedesu 500.... (Foto: P. P) Rock Otočec v prečenskem blatu Rock Otočec se je preselil ob prečensko letališče - 56 glasbenih skupin - V treh dneh več kot 30.000 obiskovalcev - Blato predvsem na fotografijah Boruta Peterlina PREČNA - Največji slovenski festival rockovske glasbe, tretji Rock Otočec, je ohranil svoje ime, čeprav travnik ob Krki v neposredni bližini otoškega gradu ne bo doživel mojstrovin virtuozov električnih kitar, bobnov in črno-belih tipk, saj so se organizatorji enega največjih glasbenih dogodkov v srednji Evropi odločili, da festival premaknejo na jaso ob prečenskem letališču, kjer desettisočglava množica mladih in manj mladih ljubiteljev rocka ne bo motila miru željnih gostov otoškega gradu. Kljub temu da bo letošnja prireditev v Prečni, je ime Rock Otočec ostalo, saj se je že uveljavilo tudi izven meja naše domovine. Letos bo festival trajal tri dni, od petka do nedelje, 2. do 4. julija. V treh popoldnevih oziroma večerih se bo zvrstilo kar 56 skupin, od tega pet iz Združenih držav Amerike. V treh dneh, po besedah očeta prireditve Franceta Keka - • Med ljudmi, ki jih rockovska glasba ne zanima in Rock Otočca do sedaj niso spoznali od blizu, velja precej zmotno pripričanje, da gre pri vsem tem predvsem ža valjanje pijane mladine v blatu. S fotografijami blatnih mladcev na Kock Otočcu je znani dolenjski fotograf Borut Peterlin prišel do naziva fotograf leta v Sloveniji, zato so njegove blatne fotografije postale simbol te prireditve. Vendar se izmed več tisoč obiskovalcev v blatu ni povaljalo kaj več kol deset mladcev in mladenk, velika večina je ob glasbi uživala trezna, nasilja pa je bilo manj kot na običajni gasilski veselici. Ferota, pričakujejo obisk okoli 30 tisoč poslušalcev. Med tujimi skupinami, ki so napovedale svoj nastop v Prečni, velja omeniti newyorško skupino Dog Eat Dog, ki je prgd leti osvojila prestižno nagrado evropskega MTV-ja, trenutno najbolj vročo evropsko zasedbo Liquido, pionirje skaja The Toasters pa Arizonski Calexico. Muziciranje ene- ga izmed desetih najboljših s taristov na svetu Vlada Stefan°'J. skega bo zadostilo tudi nfJh°j zahtevnim ušesom, privržen domačega rocka pa bosta na n°6 dvignila Peter Lovšin in Big ro® Mama. Nastopile bodo tudi sK raj vse dolenjske, posavske in ^ lokranjske skupine na čelu z V D, Ž Kovači in DMP-jem. y & ARS RAMOVŠ Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše. (061) 125 33 66 PRAZNIK CVETJA - Praznik cvetja na Otočcu si je konec prejšnjega tedna ogledalo več kot 6.000 Ijiali. Imeli so kaj videti: številne cvetne aranžmaje na Krki, ki so jih iz več kol 10.000 cvetov zvečine naredili dijaki novomeške srednje kmetijske šole Grm; vse tri dni je pred gradom delovala slikovita srednjeveška tržnica, v soboto zvečer so po Krki spustili na stotine lučk, zvečer je bil nad gradom razkošen ognjemet, predstavila so se turistična društva, nastopil je Izvrstni pihalni orkester Krke Zdravilišč. Prireditev, ki so jo letos pripravili drugič, postaja tradicionalna. (Foto: A. B.) DOLENJSKI UST 11. junija 1 964 Je ustavno določilo nepomembno? Ko ugotavljamo, da priprave na uvedbo “angleške sob1m1 to je 42-urnega delovnega tedna, niso stekle v okviru d0!0.j. ustavnih in zakonskih predpisov, se moramo resno vpraša • kakšen pravni red ustvarjamo, če si vsaka delovna organizacij ' ' edptf ;,d\ni lahko vsakdo po svoje kroji in tolmači to, kar nalagajo zak° in predpisi, je treba narediti konec! Prost pristop v knjigarni MK Ob navzočnosti podpredsednice skupščine SRS Drag^jj Rome in ostalega občinstva je pisatelj Ivan Potrč 5. jun.9^ lasti pravico omalovaževati ustavna določila in PreCjPja najvišjih organov družbeno-političnih skupnosti? Razvadi- . kdc ~ —' i • 1 ---*■ - • 1—to novomeškem Glavnem trgu odprl novo poslovalnico Mlad. ske knjige. Poudaril je velik pomen knjigarne, v kateri bo P dostop do knjig omogočil slehernemu občanu, da prtde zaželenega čtiva. Ta način poslovanja je novejšega datuma- Zelena Krka v nevarnosti e Dolenjski turizem, kije tesno povezan z zelenilom Krke. . izmed redkih še neoskrunjenih rek v Sloveniji, je v nevarn . Vzroki so izplake, ki se že nekaj let pojavljajo, od 21. febru letos pa vse močneje. Zakaj se to dogaja, še ni povsem pGj0 njeno, vsekakor pa so potrebni hitri in učinkoviti ukrepi, kip ( zahtevali precej sredstev. Stojan Jakovljevič, tajnik z >njij ribiških družin v Novem mestu, pravi, da škode še niso oc in da kažejo predstavniki kočevskega rudnika veliko razu ^ vanja za vgraditev čistilnih naprav, ki bi preprečile, da bt» »j nalivih v izviru Radcščice pojavljal premogov prtih, ki ones ta vodni vir in kasneje še Krko. Huliganstvo ali kaj? 9. O odnosu do družbene lastnine, o problemu “moje-naše ' 0 bilo že veliko povedanega, tako da je človeku že kar ner jg govoriti o tem. Ribniška občina je za ureditev starega g ! -žrtvovala veliko denarja in Ribničani so ponosni nanj- u Jvd Vtis govoriti o tem. i denarja in Ribničani so ponosni i—w , lahko iz dneva v dan opazujemo, kako se mladi fantje (n^za. otroci) podijo po njem, skačejo z balkona in na balkon, PA ^ jo po arkadah itd. Težko bi rekli fantom v obledelih kavb‘ J _ in s tarzanskimi frizurami huligani, prej pobalini posebne •