Polfnl urad 9021 Celovec — Verlagsposfamt 9021 Klagcnfurt Uhaja v Celovcu — Erichelmmgsort Kiageniurt Posamezni Uvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Letnik XXI. Celovec, petek, 13. maj 1966 Štev. 19 (1250) Bratsko srečanje Slovencev iz Italije in Avstrije Kongres socialističnih strank zavzel stališče k mednarodnim problemom V nedeljo se bomo zbrali na bratskem srečanju Slovencev iz Italije in Avstrije, zbrali na prireditvi, ki bo kot skupna kulturna manifestacija odraz žive povezave slovenskega ljudstva obeh dežel, kjer živi slovenska narodna manjšina. Že leta 1950 smo se Slovenci iz obeh dežel zbrali na veliki skupni prireditvi, na »Dnevu slovenske kulture« v Trstu, ki je bil edinstveno doživetje z.a vse udeležence. Takrat je bila izražena pobuda za stalne take stike, ki pa jih žal ni bilo mogoče uresničiti, čeprav je ostala želja na obeh straneh živa skozi vsa leta. Šele lani ob obisku naših pevcev v Trstu, kjer so nastopili v novem slovenskem Kulturnem domu, je dobila ta zamisel spet realnejše oblike in tetko bo v nedeljo končno le prišlo do ponovnega srečanja koroških Slovencev z brati iz sosedne Italije. e Nedeljsko srečanje bo dokaz povezanosti obeh skupin, ki živita kot manjšini v podobnih pogojih. Tako v Italiji kot v Avstriji se Slovenci zavestno vključujemo v politično in družbeno dogajanje v državi, katere državljani smo. Pri tem pa hočemo ostati zvesti narodu in materinemu jeziku, zato se v splošnem procesu demokratizacije na vseh področjih borimo tudi za narodno enakopravnost kot pogoj nadaljnjega obstoja 1n razvoja našega življa. • Nedeljsko srečanje bo izraz skupnega kulturnega hotenja in manifestacija kulturne dejavnosti Slovencev na obrobju slovenskega narodnega ozemlja. V tem smislu bo prireditev izpoved skupne volje Slovencev iz Italije in Avstrije, da smo m bomo ostali živ del slovenskega naroda, povezani z njim v skupnem gojenju in razvijanju slovenske kulture. • Nedeljsko srečanje pa bo tudi demonstracija posredovalne vloge manjšin. Če pomislimo, kako bogato je tradicionalno sodelovanje med Koroško in Furlanijo-Julijsko krajino, potem je toliko bolj razumljivo, d<* se srečajo iz teh pokrajin ljudje istega jezika, katerim gre kot pripadnikom manjšin še posebna vloga tn naloga pri ustvarjanju mirnega sožitja med sosednimi narodi in deželami. Spričo vsega tega se bomo v nedeljo v čim večjem številu zbrali na bratskem srečanju Slovencev iz Itali-je in Avstrije! Kakor smo v našem listu že kratko poročali, je v Stockholmu zasedal deseti kongres Socialistične in-ternationale, na katerem se je zbralo 170 delegatov iz 54 držav sveta. Delo kongresa je vodil predsednik Socialistične stranke Avstrije dr. Bruno Pittermann, 'ki je bil ponovno izvoljen za predsednika Socialistične internationale. V štiridnevnih razpravah so za- Prijateljski odnosi MED SLOVENIJO IN ŠTAJERSKO Na povabilo Štajerskega deželnega glavarja Josefa Krainerja je ob koncu prejšnjega tedna bivala na uradnem obisku na Štajerskem veččlanska delegacija izvršnega sveta SR Slovenije. V delegaciji, ki jo je vodil predsednik IS Janko Smole, so bili člani izvršnega sveta Rudi Čačinovič, Mirko Jamar in Mirko Žlender ter podpredsednik komisije za mejna vprašanja Boris Trampuž. V razgovorih na sedežu štajerske deželne vlade je bilo z obeh strani poudarjeno zadovoljstvo, da se sodelovanje med obema sosednima deželama uspešno razvija v duhu dobrega sosedstva in prijateljstva. Hkrati so bile izražene konkretne želje, kako bi to sodelovanje v bodoče še razširili in poglobili. Predsednik Smole je deželnega glavarja Krainerja in njegove sodelavce povabil na obisk v Slovenijo. Med svojim bivanjem na Štajerskem so si gostje iz Slovenije ogledali razna gospodarska podjetja, graški sejem in druge zanimivosti. stopniki socialističnih strank obravnavali tudi pereča mednarodna vprašanja ter ob zaključku sprejeli vrsto resolucij k posameznim problemom. Ena teh resolucij se nanaša na vprašanje LR Kitajske in so zastopniki socialističnih strank zahtevali, da je treba LR Kitajsko takoj sprejeti v Organizacijo Združenih narodov ter v njen Varnostni svet. Kongres je pozval socialistične stranke, naj se za uresničitev te zahteve zavzamejo z vsemi močmi, ker bi člansivo Kitajske v OZN bistveno okrepilo svetovno organizacijo. Glede vietnamskega vprašanja je kongres zahteval takojšnjo ukinitev vseh sovražnosti, medtem ko naj bi o bodoči usodi Vietnama razpravljala posebna konferenca, pri kateri bi morale sodelovati vse prizadete sile, torej tudi vietnamsko osvobodilno gibanje, predvsem pa mora imeti vietnamsko ljudstvo možnost, da samo odloča o svoji bodočnosti. Udeleženci kongresa so se izrekli za zopetno združitev Vietnama, ki bi mu morali priznati status nevtralne države, iz katere bi morali umakniti vse tuje čete in vojaška oporišča. S posebno resolucijo je kongres obsodil politiko kolonializma in rasne diskriminacije. Kolonializem je treba dokončno zatreti s pomočjo Združenih narodov, na socialistične stranke pa je bil naslovljen poziv, naj se z vsemi močmi borijo za odstranitev sedanjega rasističnega režima v Južni Rodeziji, ki ga mora zamenjati večinska vlada Afričanov. Posebej je kongres obsodil Južno Afriko, Španijo in Portugalsko, ki nenehno zatirajo osnovne svoboščine in pravice človeštva. Koroški Slovenci novi vladi Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev sta na seji skupnega koordinacijskega odbora dne 10. maja 1966 temeljito pregledala trenutni položaj slovenske manjšine na Koroškem. Pri tem je bilo ugotovljeno, da obe osrednji organizaciji koroških Slovencev nikakor ne zanikata dosedanjih prizadevanj zvezne vlade, da bi bila uresničena določila državne pogodbe v zaščito manjšin in da bi se za manjšinsko vprašanje dosegla znosna rešitev. Hkrati pa obe organizaciji opozarjata, da so ostala nerešena še mnoga vprašanja, ki zadevajo bistvena življenjska področja slovenske narodne skupine. Tozadevno je bila na zvezno vlado v roke kanclerja dr. Josefa Klausa naslovljena vloga, kjer je rečeno, da se je reševanje manjšinskih vprašanj v sodelovanju s prizadeto manjšino izkazalo za pravilno. Zato koroški Slovenci zveznemu kanclerju predlagajo, naj bi se pogovori s predstavniki slovenske manjšine spet obnovili in nadaljevali. Hkrati sta Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev naslovila pismo na prejšnjega zunanjega ministra dr. Bruna Kretskega ter se mu zahvalila za njegovo pobudo in njegovo prizadevanje, da bi bila odprta vprašanja rešena v neposrednem stiku z zastopniki manjšine ter predstavniki dežele in države. Vloga na zvezno vlado je bila v prepisu poslana tudi zunanjemu ministru in koroškemu deželnemu glavarju v vednost. VELIKE PROSLAVE OBLETNICE ZMAGE V mnogih državah so bile tudi ob letošnji obletnici zmage nad nacistično Nemčijo velike proslave, na katerih so se spomnili zgodovinskih dogodkov pred 21 leti, ko se je s kapitulacijo Nemčije končala druga svetovna vojna in so narodi Evrope spet zadihali v svobodi, priborjeni z ogromnimi žrtvami v večletnem junaškem boju proti fašizmu. Tudi med ameriškim ljudstvom odpor proti vmešavanju Amerike v notranje zadeve Vietnama Čim dalj se nadaljuje in zaostruje vojna v Vietnamu, tem bolj narašča širom po svetu odpor proti ameriškemu vmešavanju v notranje zadeve Vietnama. Pred leti, ko je Amerika neposredno posegla v vietnamsko dogajanje, je bilo še Slovenci iz Žile, Roža in Podjune! V nedeljo 15. majo 1966 ob pol tretji uri popoldne se bomo zbrali na bratskem srečanju Slovencev iz Italije in Avstrije ki bo na Breznikovem camping-prostoru v Spodnjih Vinaroh ob Zablatniškem jezeru. Sodelovali bodo slovenski moški in mešani pevski zbori iz Italije in Koroške, skupno okoli 450 pevk in pevcev, ki bodo Izvajali bogat pevski spored. Poleg tega bo nastopila tudi godba ravenskih železarjev, medtem ko se bo ravenski slikar Franc Boštjan predstavil s slikami, ki jih je prejšnji mesec z velikim uspehom razstavljal v Pliberku. Ta prireditev bo doslej največja skupna kulturna manifestacija Slovencev v Italiji in Avstriji, s katero bomo izpričali živo povezanost vseh Slovencev v zamejstvu. Poskrbljeno je, da bo prireditev lahko nemoteno potekala ob vsakem vremenu. Slovenska prosvetna zveza precej držav, ki so brezpogojno podpirale načrte Washingtona. Toda danes se je njihovo število že nevarno skrčilo, kajti mednarodna javnost spričo grozodejstev ameriških vojakov v Vietnamu noče več verjeti zagotovilom Amerike, da na vietnamskem bojišču »brani svobodo in demokracijo". Zadnji dogodki namreč vedno bolj razgaljajo pravo ozadje ameriške intervencije: za vsako ceno obdržati na oblasti režim, ki bi proti volji lastnega ljudstva poslušno izpolnjeval povelja iz Washingtona. Do tega spoznanja v vedno večji meri prihaja tudi ameriško ljudstvo, med katerim se nevarno širi nezadovoljstvo z vladno politiko. Množeče se demonstracije širom po Ameriki zgovorno pričajo o zaskrbljenosti in razpoloženju Američanov, ki odločno zahtevajo konec vojne v Vietnamu. Pa tudi v vodilnih političnih krogih narašča odpor proti vladi, kakor dokazujejo izjave številnih visokih funkcionarjev. O stališču, ki ga v vietnamskem vprašanju zavzema predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata Fulbright, smo v našem listu že večkrat poročali. Poleg njega spada med najbolj odločne nasprotnike ameriškega vmešavanja v vietnamske zadeve senator Way- ner Morse, ki je pred dnevi zelo značilno izjavil, da je ameriška vlada napravila za komuniste mnogo več ljudi kot vsaka druga sila sveta. „Le prečestokrat prispeva Amerika h temu, da pridejo na oblast desnoekstremistični tirani, ki zatrejo vsako svobodo. To prakticira tako v Vietnamu kakor tudi v Latinski Ameriki." Zelo ostro je kritiziral vlado tudi senator Ernest Gruening. Dejal je, da je sicer zelo boleče priznati, da je napadalec v Vietnamu — Amerika. „Toda mi smo vsiljivci, ki smo se vmešali v zadeve vietnamskega ljudstva. Prišli smo iz drugega dela sveta in pri tem kršili svečane pogodbene obveznosti, kajti z intervencijo v Vietnamu Amerika ni kršila le listino Združenih narodov, marveč tudi določila južnoazijske-ga obrambnega pakta SEATO." Zahteval je, da je treba najti »pametno rešitev" in tako napraviti 'konec ubijanju v Vietnamu. Kljub temu pa odločilni krogi v Washingtonu, gluhi za proteste mednarodne in domače javnosti, nočejo prenehati s svojo pogubno politiko, marveč nadaljujejo zločinsko vojno proti vietnamskemu ljudstvu. Kdo more potem še verjeti, da se Amerika »iskreno prizadeva" za mir in pravičnost na svetu? Posebno slovesno so obletnico zmage slavili v socialističnih državah, katerih narodi so v minuli vojni doprinesli največje žrfve. Na prireditvi v Moskvi je govoril sovjetski obrambni minister Malinovski, ki je ugotovil, da se Zahodna Nemčija tudi danes še ni odpovedala politiki, katera je izzvala drugo svetovno vojno. Ostro je kritiziral zahodnonemški militarizem in poudaril, da je bonska vlada v zadnjem desetletju porabila za vojaške namene dvakrat toliko sredstev kot nacistična Nemčija pred drugo svetovno vojno. Hkrati je očital Ameriki, da si je s svojimi zločinskimi vojaškimi akcijami v Vietnamu nakopala neizbrisno sramoto. Obletnico dneva zmage so slovesno proslavili tudi po vsej Franciji. Osrednja proslava je bila v Parizu pri Slavoloku zmage, kjer je predsednik de Gaulle položil venec na grob neznanega junaka, pregledal enote vojske in sprejel čestitke predstavnikov diplomatskega zbora zavezniških držav. Tudi v Vzhodni Nemčiji so proslavili obletnico osvoboditve Nemčije izpod tašizma. Na enega največjih spomenikov v Evropi v berlinskem parku Treptow, kjer je pokopanih okoli 9000 sovjetskih vojakov, padlih v bojih za Berlin, so položili številne vence. V Pragi je na proslavi govoril češkoslovaški obrambni minister Lom-sky, ki je obtožil Ameriko, da nosi odgovornost za poslabšanje mednarodnega položaja. V odgovor na nedavne fzjave zahodnonemškega kanclerja Erharda, da želi Zahodna Nemčija mir, pa je dejal, da ni mogoče soditi na podlagi besed marveč izključno na podlagi dejanj, ki pa trenutno v Zahodni Nemčiji niso izraz iskrene želje po miru in varnosti v Evropi. DVAJSET LET PODRŽAVLJENE INDUSTRIJE: Podržavljena industrija krepi gospodarsko moč države Letos mineva 20 let, odkar je stopil v veljavo prvi zakon o podržavljenju industrije v Avstriji. 26. julija 1946 je avstrijski parlament sklenil zvezni zakon o podržavljenju, s katerim je bila podržavljena vrsta industrijskih podjetij, ki zaradi vojne in njenih posledic niso bila v stanju, da bi se sama od sebe obnovila in začela s proizvodnjo. Z istim zakonom so bile podržavljene tudi glavne banke in sicer Credifanstalt-Bankver-ein, Osterreichische Landerbank in dsterreichisches Credit-lnstitut. Zakonu iz leta 1946 je sledil 26. 3. 1947 drugi zakon o podržavljenju, s katerim je bilo podržavljeno avstrijsko elektrogospodarstvo. V soboto je bila v zvezi z 20-letnico podržavljenja na Dunaju odprta razstava, ki prikazuje razvoj podržavljene industrije v prvih 20 letih in njen sedanji položaj v avstrijskem gospodarstvu. Razstava pod naslovom „20 let podržavljene industrije" kaže, da je podržavljena industrija lani zaposlovala 123.000 delojemalcev in da je njena proizvodna vrednost znašala 28,5 milijarde Šilingov. Razstavo sta odprla zvezni prezident Jonas in vicekancler dr. B o c k , v katerega pristojnost podržavljena industrija spada, dokler, ne bo po zakonu o razdelitvi kompetenc v vladi prenesena v zvezno ministrstvo za promet. V svojem nagovoru je zvezni prezident Jonas dejal, da trenutno podržavljena in-nustrija za turizmom donaša Avstriji največ deviz. Njen donos v devizah je od 1,5 milijarde šilingov leta 1950 narasel na skoraj 10 milijard šilingov leta 1964. Brez prispevka republike kot lastnika so podržavljena podjetja v tem času investirala 21 milijard šilingov in s tem po vrednosti pomnožila lastnino države. Spričo tega je treba priznati, je dejal zvezni prezident, da so bili zakoni o podržavljenju pravilni in da so omogočili izgradnjo hudo razdejanega avstrijskega gospodarstva po drugi svetovni vojni. Uspehi podržavljenih podjetij dokazujejo, da v Avstriji ne sme biti nasprotij med družbenogospodarskimi in privatnogo-spodarskimi podjetji, marveč mora vladati edino-le konstruktivno sodelovanje v okviru celokupnega gospodarstva. Pomen zakonov o podržavljenju je priznal tudi vicekancler dr. Bock, ko je dejal, da je bil zakon iz leta 1946 predpogoj za Opozicija zahteva v parlamentu: neobhodno potrebni prenos teh podjetij v avstrijsko last. Brez prenosa v last republike nikoli ne bi bilo mogoče spraviti ta podjetja tako daleč, da bi služila avstrijskim gospodarskim koristim. Zaključno se je vicekancler dr. Bock pridružil socialističnemu kon- Dohodkii zveznega davka na mineralna olja bodo po predlogu OVP iprišli v celoti v korist upravi zveznih cest. V 'prihodnjih 10 letih bo zvezni davek na mineralna olja, ki ga hoče OVP uveljaviti, prinesel državi za gradnjo cest dodatnih 6 milijard šilingov, letos pa računajo z zneslkom 450 milijonov šilingov. Od tega zneska hoče OVP zveznim deželam in občinam letos dodeliti izjemoma 75 milijonov šilingov, 375 milijonov šilingov pa porabiti za gradnjo avtocest in državnih cest. Zvezne ceptu koordinacije in koncentracije proizvodnih načrtov podržavljenih podjetij, ker razvoj proizvodnje v svetovnem gospodarstvu jasno kaže, da tudi v Avstriji ni mogoče zanemarjati reševanja potrebe industrijske kooperacije v malem in v velikem. Spričo lake izjave vicekanclerja dr. Bocka je zelo zanimivo, kako bo OVP v praksi rešila napovedano reorganizacijo podržavljene industrije. Kakor zaenkrat izgleda, stranka glede tega vprašanja še koleba, ker je v njenih vrstah prišlo medtem do do-kajšrtjih nasprotij glede zasedbe položajev v Industrijsko-upravni akcijski družbi (Ivag), ki naj bi po njenih napovedih upravljala podržavljeno industrijo. Dokler pa si OVP o tem ni na jasnem in edina, skoraj ne more parlamentu predložiti osnutka zakona o njeni ustanovitvi. dežele, na katere 'po kilometrih odpade 25 °/o cestnega omrežja, in občine, na katere odpade 65 %>, so od tega donosa skupno zahtevale polovico, torej 225 milijonov šilingov, ker z dosedanjimi sredstvi iz splošnega davka na mineralna olja potreb po gradnji in vzdrževanju občinskih in deželnih cest ne morejo kriti. Tudi od ‘teh sredstev odpade 26 % na republiko, 64 °/c na zvezne dežele in le 10 odst. na občine. Podražitev železnice je napovedana s 1. julijem. Medtem ko je napovedano, da se bodo potniške tarife v povprečju podražile za 30 odst., je zadnje čase tudi že govora o občutni podražitvi tarif za prevoz blaga. Kakor so kancem tedna pisali navadno dobro obveščeni časopisi, bo zvišanje tarif znašalo za drobne navadne, pospešene in ekspresne pošiljke 3S do 44°/o, za ločeno blago (Sperrgut) 50 do 200 %>, za vagonske pošiljke pa v povprečju Olajšave v obdavčenju delavcev in nameščencev Za podražitvijo bencina podražitev železnice Kakor vsa znamenja kažejo, bo vlada že v kratkem sprožila nov val podražilev. Parlamentu je že predložila osnutek zakona, po katerem hoče s 1. junijem na bencin, nafto in kurilno olje nabiti nov, tako imenovan zvezni davek na mineralna olja v višini 20 grošev na liler. Medtem se je tudi zvedelo, da namerava ministrstvo za promet poleg zvišanja potniških tarif železnice zvišati tudi tarife za blagovni promet. Ker hočejo poleg tega tudi družbe mineralnih olj podražiti bencin in nafto za 10 grošev pri litru, je neizogibno da bo tem podražitvam sledila splošna podražitev konzumnega in investicijskega blaga ter tarif podjetij, ki se bavijo z uslugami prevoza. Socialistični poslanci so v sredo predložili parlamentu osnutek zakona o olajšavah na področju mezdnega davka. Po tem osnutku naj bi bil davka prosti letni znesek za 13. in 14. plačo ter druge posebne doklade zvišan od 2600 na 3500 šilingov, pribitki za nadure pa naj bi bili mezdnega davka docela oproščeni. V zvezi s podražitvijo bencina naj bi se tudi pavšala za motorna vozila zvišala od sedanjih 208 na 312 šilingov mesečno. Nadalje naj bi bila višina davka prostih prispevkov za zavarovanje, vplačila pri stanovanjskih zadrugah in hranilnicah itd. za delojemalce zvišana od sedanjih 7000 na 10.000 šilingov, za vsakega družinskega člana pa od 1000 na 3000 šilingov. Poleg tega zahtevajo socialisti tudi zvišanje davka prostih poklicnih izdatkov (Werbungs- kosten) na 4212 šilingov letno ter uvedbo davka prostih posebnih izdatkov do višine 1872 šilingov. Davka prosti znesek za ustanovitev lastnega gospodinjstva naj bi bil zvišan od letno 2496 na 9984 šilingov. Tej prvi stopnji davčnih olajšav, ki bi delavcem in nameščencem pripomogel do zvišanja realnih zaslužkov najmanj 50 šilingov mesečno, naj bi pozneje sledila še druga stopnja olajšav. Istočasno so socialisti parlamentu predložili tudi osnutek zakona za boljše štipendiranje študentov. V svojem osnutku socialisti zahtevajo zvišanje štipendij od sedanjih 10 tisoč na 12.000 šilingov na leto. Za študente, ki ne stanujejo v kraju svojega študija, zahtevajo nadaljnje zvišanje štipendij za 40 odst. Istočasno se zavzemajo za olajšave glede obveznosti povračila štipendij in za olajšave postopka za dodelitev štipendij. 5 °/o. V JUGOSLAVIJI: Do leta 1970 nadaljnjih 5000 km sodobnih cest V Jugoslaviji se dobro zavedajo, da so sodobne ceste eden bistvenih pogojev uspešnega gospodarstva. Zaradi zaostalosti in gospodarske nerazvitosti predvojne Jugoslavije so bile tudi njene ceste v slabem stanju. Zato že vsa povojna leta vlagajo ogromna sredstva v izgradnjo in modernizacijo cestnega omrežja. V desetletju 1946— 1955 so sodobno uredili 4800 km cest, v desetletju 1956—1965 pa so s sodobnim cestiščem opremili nadaljnjih 7200 km cest. V 20 letih po drugi svetovni vojni so torej skupno uredili 12.000 km cest, kar predstavlja približno 17 odstotkov celokupnega jugoslovanskega cestnega omrežja. Sedanji načrt družbenogospodarskega razvoja Jugoslavije, ki velja za obdobje 1966—1970, predvideva modernizacijo nadaljnjih 5000 km cestnega omrežja. V tem načrtu je zapopadena predvsem dograditev Jadranske magistrale med Belim poljem in Ivangradom ter naprej do Kosove Mitroviče. Dokončana bo tudi Ibarska cesta med Kraljevim, Kosovo Mitrovico in Skopjem. S tem bo Jadranska magistrala spojena z avtocesto »Bratstvo in enotnost”, ki teče od Ljubljane v Zagreb in Beograd naprej do južne jugoslovanske meje. V prihodnjih 5 letih bo na tej cesti urejen tudi obvoz Beograda. V Bosni, ki ima sorazmerno najmanj sodobnih cest, bo v kratkem dokončana cesta med Travnikom in Jajcem, za njo pa cesta Županja—Opuzen in Opuzen—Metko-vič. V teku dveh let bo dograjena cesta Županja—Brčko—Tuzla. Po uresničilvi tega načrta bo v Jugoslaviji treba urediti še okoli 60 tisoč kilometrov cest za sodobni promet. Njihova ureditev bo vendar enostavnejša, ker bodo medtem glavne žile cestnega prometa že dograjene, kar bo bistveno olajšalo izgradnjo in ureditev preostalih cest. Obljube in dejanja | V vladni izjavi 20. aprila je med go- ;■ spodarska vprašanja, ki jih hoče vlada ; v bližnji bodočnosti rešiti, kancler Klaus l na eno izmed prvih mest postavil ukrc- * pe olajšave na področju mezdnega in » dohodninskega davka. Medtem ko po- : dražitve bencina sploh ni omenil, je po- dražitev železnice postavil na zadnje i mesto. Že v prvih 14 dneh po vladni izjavi je vendar finančni minister pomaknil obljubo davčnih olajšav na zadnje mesto vladnega gospodarskega programa. Dejal je namreč, da o njih zaenkrat sploh ne more biti govora in da niti ne more reči, kdaj ga. bo mogoče uveljaviti. Tako je bila ta obljuba brez krščanske vesti in sramežljivosti odložena, če že ne črtana iz vladnega programa. Vlada io je zamenjala s svojimi predlogi za podražitev cestnega in železniškega prometa. Tem podražitvam bodo sledile nadaljnje podražitve, kajti industrija in trgovina prav gotovo ne bosta vladi na ljubo prevzeli breme podraženih transportov blaga, marveč jih bosta tudi tokrat prevalili na potrošnike, na delavce in nameščence ter na kmečke ljudi. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■a■■■■■■■■■■ Vlada in z njo OVP, ki jo predstavlja, sta s tem dali prvo poskušnjo pojmovanja »krščanskih načel« stabilizacije cen in kupne moči šilinga. Njuna dejanja so že v prvem mesecu prišla v popolno protislovje z obljubami. To ne potrjuje le zgornji primer, marveč močno skrčena sredstva za pospeševanje kmetijstva po zelenem načrtu. Jeseni je minister za kmetijstvo zahteval v ta namen 800 milijonov šilingov, sedaj jib bo dobil le 580 milijonov, torej za 70 milijonov manj kot lani, ko je s proračunom še razpolagala vladna koalicija. Vlada in OVP pa hočeta zveznim deželam in občinam poleg vsega še omejiti proračunske prispevke za vzdrževanje bolnišnic ter za gradnjo šol in cest. Zamorec je s no jo dolžnost opravil, zamorec lahko gre! OVP se v odnosu do svojih vali:,inv dosledno ravna po tem pregovor::. '.ima jo, če koga boli glava, ker to volitvah volil. Takih volivcen, >. laj glava boli, pa ni malo in jih bo gotovo vedno več. lltllllllHIl^''«'- 'H -it-m GJ ■■■■■■■■ ■■■( DUNAJ. — Prihodnji teden bo odpotoval zvezni prezident Franz Jonas na večdnevni uradni obisk v Anglijo, kjer bo gost angleike kraljice Elizabete. Tako v avstrijskih kot angleikih vladnih krogih pripisujejo temu obisku velik pomen za nadaljnjo poglobitev odnosov med obema državama. PEKING. — LR Kitajska je v ponedeljek preizkusila svoja prvo vodikovo bombo in se tako uvrstilo poleg Amerike, Anglije in Sovjetske zveze v krog držav, ki razpolagajo s tem straSnim orožjem. V mednarodni javnosti je vesi o tej eksploziji izzvala živahne komentarje in so si strokovnjaki edini v mnenju, da je zabeležila LR Kitajska v zadnjih letih izreden razvoj svoje znanosti in tehnike. Ameriiki krogi so izjavili, da bo imela eksplozija kitajske vodikove bombe .izredno resne posledice” za mednarodni položaj, medtem ko je bila na Kitajskem objavljena slovesna izjava, da Kitajska pod nobenim pogojem ne bo kot prva uporabila atomskega orožja, kajti kitajsko ljudstvo je iskreno prepričano, da nikdar ne bo priSlo do jedrske vojne. KAIRO. — Te dni biva na uradnem obisku v Združeni orobski republiki predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin, katerega spremlja veččlanska delegacija političnih in gospodarskih strokovnjakov. To je hkrati prvi uradni obisk v inozemstvu, odkar je Kosigin leta 1964 postal predsednik sovjetske vlade. Razgovori med Kosiginom in Naserjem obsegajo v prvi vrsti vpraSanja odnosov med obema državama, prav tako pa ludi razne mednarodne probleme z ozirom na trenutni položaj v svetu. TEL AVtV. — Med nedavnim obiskom bivSega za-hodnonemškega kanclerja Adenauerja v Izraelu je priSlo do ponovnih protinemlkih demonstracij, s katerimi je izraelsko ljudstvo opozorilo nemikega politika na zločine, ki jih je nemSki nacizem zagreSil nad Židi in drugimi narodi. PARIZ. — Francija ne smatra za nesodobno le politiko Atlantskega pakta v Zahodni Evropi, marveč se hoče izločiti tudi iz vseh drugih .zavezništev”, ki so bila svoječasno ustanovljena proti vzhodnim državam. Tako je vlada v Parizu sporočila, da Francija ne bo sodelovala na letoinjih vojaSkih manevrih juž-noazijskega pakta SEATO, ki bi se morali prihodnji teden začeti v vodah južno od Kitajske. Svojo udeležbo pri teh manevrih je odpovedal tudi Pakistan. VARŠAVA. — Ob obletnici kapitulacije nacistične Nemčije je poljski zunanji minister Rapacki ponovno izjavil, da so poljske zahodne meje dejstvo, o katerem ne more več biti pogajanj. S sklepi potsdamske konference — je dejal poljski minister — naj bi bil izkoreninjen nemiki imperializem in militarizem, toda v Zahodni Nemčiji ti sklepi Se niso bili izvedeni, medtem ko v Vzhodni Nemčiji vladajo miroljubne sile in je bil nemSki imperializem enkrat za vselej odstranjen s poljskih zahodnih meja. CELOVEC. — Ob otvoritvi nove ljudske Sole v Bistrici ob Dravi je deželni glavar Hans Sima poudaril, da je bila na KoraSkem po letu 1945 zgrajenih že 72 novih ljudskih Sol s skupno 365 razredi; nadaljnjih 97 novih razredov je bilo ustvarjenih z dograditvijo in 59 razredov s pregradnjo starih Šolskih poslopij. Skupno je bilo torej urejenih 521 novih razredov, katerih gradbeni stroSki so znaSali okoli 250 milijonov Šilingov. Kljub temu pa potrebujejo koroSke ljudske Sole Se nadaljnjih 368 razredov, katerih gradnja bi zahtevala kakih 300 milijonov Šilingov. ŽENEVA. — Razorožitvena konferenca v Ženeci se je spet znaSla v slepi ulici. Ker trenutna ni itgledov, da bi na pogajanjih dosegli kakršenkoli napredek, je bila konferenca preložena za pet tednov in se bo znova sestala Sele 14. junija. SAIGON. — AmeriSko vojno letalstvo v Vietnamu je izvedlo napad na glavni stan vietnamskega osvobodilnega gibanja. V poročilu o tem napadu so celo Američani sami priznali, da so uporabljali strupene pline, čeprav je vojskovanje s kemičnimi sredstvi izrecno prepovedano in v smislu ženevske konvencije obsojeno kot zločin proti človeštvu. DUNAJ. — Zvezni prezident Jonas je v torek na Dunaju slovesno atvoril doslej največjo med noro dno konferenco strokovnjakov za raziskovanje vesolja, na kateri sodelujejo delegacije iz vseh delov sveta. PRETORIA. — Južnoafrilki rasistični režim je obsodil znanega borca za pravice črnskega prebivalstva Abrahama Fisherja na dosmrtno ječo, ker je pred sodiičem večkrat zastopal domačine, ki so bili obtoženi sodelovanja v boju proti rasni diskriminaciji. BEOGRAD. — Jugoslavija pripravlja doljnosežne olajiave za potovanje svojih državljanov v inozemstvo. Jugoslovanski potni listi naj bi imeli veljavo deset namesto sedanjih dveh let, viza pa naj bi veljala za neomejeno Število potovanj. V doglednem času pa namerava vizo za potovanja v tujino sploh odpraviti. BRUSELJ. — Dober zgled avstrijski vladi, kokfg j« treba nastopiti prati stalnim podražitvam, je dala zdaj belgijska vlada. Da bi zaustavila podražitve, j* Izdelala poseben načrt, po koterem bo na eni strani zmanjšala zaslužke veletrgovcev, na drugi strani po odpravila prometni davek pri Številnih vrstah po-froSnega blaga. HOBART. — Vodja avstralske laburistične opozicije Arthur Calwell je izjavil, da bi loburistična stranka, če bi priSla na oblast, umaknila ovstrolska čete iz Vietnama, kjer se skupaj z ameriškimi vojaki bojujejo prati vietnamskemu ljudstvu. Predlagal )•» naj bi po vsej Avstraliji orgonlzirali proteste in do* monstracije proti poSiljonju avstralskih vojakov o Vietnam. BERLIN. — BivSi svetovalec prejšnjega amerllkego predsednika Kennedfja Theodore Sorensen je na predavanju v zahodnem Berlinu izjavil, da bi tudi najmanjša pravica soodločanja Zahodne Nemčije pri skupni atomski oborožitvi povzročila zaskrbljenost pri sosednih državah In loko onemogočila zopetno združitev Nemčije. Zato noj bi se Zahodna Nemčija za vse čase odpovedola atomskemu orožju. Poleg tega je Sorensen mnenja, da Nemčija nikdor več ne bo dosegla svojih predvojnih meja na vzhodu, marveč mora do tega vpraSanja zavzeti realistično stalifče t*r s poglobljenimi političnimi, kulturnimi in gospodarskimi stiki prispevati k procesu sprave med Vzhodom in Zahodom. Gostovanje ljubljanske Opere v Celovcu je bilo tudi tokrat očarljiv kulturni dogodek V okviru tradicionalne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo smo v povojnih letih doživeli že dolgo vrsto kulturno-umetniških prireditev, kt so prispevale k medsebojnemu spoznavanju, izpopolnjevanju in oplajanju med sosednima deželama in narodoma. Svojo vlogo so v tem okviru odigrale izmenjave rožnih krojevnih ansamblov, posebne monHestacije pa so vedno bili medsebojni obiski naj-višjih kulturno-umetniških ustanov. Za Celovec in Koroško pomeni tak višek nedvomno vsakoletno gostovanje ljubljanske Opere, katere ansambli so posredovali tukajšnjemu občinstvu že lepo število prvovrstnih predstav in s svojo priznano visoko kvaliteto prepričljivo demonstrirali evropsko raven današnje gledališke umetnosti v Sloveniji. r------------------------------------------\ Dvajset let .Slovenskega vestnika” Nagradno tekmovanje v pridobivanju novih naročnikov Cas hitro beži in ob koncu tega tedna bo tudi v našem nagradnem tekmovanju ob dvajsetletnici .Slovenskega vestnika” prvi polčas. Šest tednov že teče naša akcija m iz mnogih krojev smo prejeli nove naročnike, ki so povečali krog bralcev našega Ihta. Pridobili so jih dolgoletni naročniki, ki so s tem Izpričali svojo povezavo z listom; mnogi pa so se na list naročili tudi sami in si s tem prav tako pridobili pravico, da bodo ob koncu tekmovanja upoštevani pri razdelitvi nagrad. Danes vam spet predstavljamo eno izmed lepih nagrad, in sicer je tokrat na vrsti GRAMOFON, ki bo tistemu, katerega bo pri žrebanju doletela sreča, gotovo napravil mnogo veselja. Je to gramofon na baterije znamke Philips .Miniphon”, opremljen s tremi brzinaml in uporaben za vse velikosti plošč. Ker ni vezan na električno omrežje, je to idealen aparat tudi za izlete, saj s svojo malenkostno težo 2,4 kg gotovo ne predstavlja obremenitve. Izglede, postati lastnik te lepe naprave, ima še vsak, ki se bo v prihodnjih šestih tednih udeležil našega nagradnega tekmovanja in pridobil nove naročnike .Slovenskega vestnika”! C ______________________________________> Nagrajenci mesta Ljubljane Tudi letošnje gostovanje ljubljanske Opere je bilo očarljiv kultumo-umefniški dogodek, ki bo ostal v najlepšem spominu pri vseh, ki so so si minulo soboto ogledali predstavo v celovškem Mestnem gledališču. Ni bilo sicer prvič, da se je ljubljanska Opera predstavila koroški javnosti s svojim baletnim ansamblom; vsekakor pa je tokrat prvič uprizorila baletni komad domačega slovenskega avtorja. In balet .Nina" znanega slovenskega skla- Cirofe in kino Kino (prav tako tudi televizija) ima na otroka podoben učinek in ga podobno očara kot na primer stripi, tekmovanja in hitrost. »Žive slike« vplivajo na otroško duševnost veliko bolj agresivno kot pripovedovanje ali branje. Največji poznavalci otroške psihologije soglašajo, da otroku pod sedmim letom ni primeren noben film. Tudi filmi, ki se odraslim zdijo neškodljivi, se večkrat izkažejo za neprimerne, ker lahko vsebujejo nekaj takih trenutkov, ko postane majhnega otroka resnično strah. Spomniti se moramo namreč na dejstvo, da otrok štirih ali petih let še ne zna ločevati resničnega življenja od neresničnega na platnu ali ekranu. Neredko se zgodi, da agresivnost filmske slike m otrokova težnja k posnemanju povzročita, da otrok čisto podzavestno ponovi surovo dogodivščino z vsemi tragičnimi posledicami, ki jih prinaša stvarno življenje. Kljub temu pa otrokom dandanes že kar težko prepovemo vsak obisk kina ali gledanje televizijskih programov — čeprav se morda bojimo, da jim bo to škodovalo. Torej moralo starši skušati najti pot, da bo u-streženo otroku in bo prav tudi njim samim. Glavno pravilo pri tem pa je zmernost. v Razumljivo morejo starši omogo-citi otroku le obisk njemu primernih predstav. Tako izjemoma lahko popeljejo v kino tudi predšolskega otroka, seveda če so sami film že videli in se prepričali, da je primeren za njihovega otroka. Nikdar pa ni priporočljivo, peljati otroka v kino zvečer, kakor je treba resno odsvetovati tudi od prepogostnega obiskovanja kina. Enako velja to za gledanje televizijskih programov, kjer morajo biti starši prav tako skrb-l]ivi (po potrebi celo neizprosni), da bo smel otrok gledati le toliko časa in samo take stvari, o katerih so sanji prepričani, da mu ne bodo škodovale. Poletne igre v Brezah pred svojo 17. igralsko sezono Ansambel poletnih iger v Brežah se pod vodstvom arhitekta Han-r>esa Sandlerja pripravlja že na svojo 17. igralsko sezono. Kakor smo v našem listu že poročali, bodo letos na Petrovi gori v Brežah uprizorili dramo Fritza Hochvval-derja .Sveti eksperiment”, poleg lega pa v skrajšani obliki ponovili ljudsko igro Bertolda Brechta .Gospod Puntila in njegov hlapec Mafti". »Sveti eksperiment" Fritza Hoch-vvalderja je bil z uspehom uprizorjen na številnih velikih odrih in bo gotovo vzbudil zanimanje tudi v Brežah. Brechtov komad pa je bil izreden dogodek že lani in je povsem razumljivo, da se je ansambel v Brežah odločil za ponovitev, zlasti ker je lanskoletne predstave le prečestokrat motilo slabo vreme. datelja dr. Danila Švare nedvomno združuje v sebi vse tiste lastnosti, ki zahtevajo izredno kvaliteto tako v umetniškem kakor tudi v tehničnem smislu. V izvedbi baletnega ansambla iz Ljubljane je bila ta kvaliteta gotovo dosežena v vsakem oziru. Skladatelj dr. Danilo Švara ni le globoko čuteč oblikovalec moderne glasbe, marveč hkrati tudi prvovrsten dirigent, ki suvereno obvlada številčno zelo veliki orkester. Koreograf in režiser Metod Jeras je sam baletni solist in poleg tega skupaj s Poldetom Bibičem avtor libreta, tako da je s komadom naravnost zraščen in zna prepričljivo oblikovati tudi najmanjšo podrobnost. S povsem ustrezajočo in modernim načelom odgovarjajočo scenografijo prispeva svoj del k skupnemu uspehu akad. slikar Marjan Pliberšek, kateremu se pridruži še tehnično osebje, ki zasluži za to brez dvoma zahtevno uprizoritev splošno priznanje. Posebno doživetje pa je bil razumljivo baletni ansambel, ki je oa' posameznih solistov do zadnjega člana demonstriral dovršeno pies- Ob svojem petletnem jubileju, o ■katerem smo poročali že v zadnji številki našega lista, se je celovška »Galerija 61« spet predstavila z razstavo sodobne jugoslovanske umetnosti. Tokrat jo demonstrirajo trije mladi grafiki Bogdan Borčič in Andrej Jemec iz Ljubljane ter Dževad Hozo iz Titovih Užic, od katerih vsak razstavlja ipo deset barvnih jedkanic. Čeprav ni mogoče prezreti gotove sorodnosti, pogojene iz dejstva, da so vsi trije umetniki študirali na Andrej Jemec: POKRAJINA, barvno Jedkanico no in igralsko umetnost. Zlasti pa bo ostala nepozabna Tatjana Remškarjeva v naslovni vlogi Nine, ko je z brezhibno izvedenim plesom ter globoko doživeto pantomimo in mimiko .podoživljala" tragično usodo mladega dekleta, katerega hrepenenje po sreči in ljubezni se konča z razočaranjem in obupom. Prepričljivost njene umetniške izpovedi je dosegla višek nedvomno v zaključnem prizoru, ko se njena zadnja vizija mladostnega doživetja zaključi z duševnim zlomom in telesnim porazom — v zavodu za duševne bolnike. Ob tej blesteči kreaciji, ki jo zmore le umetnik najvišjih kvalitet, je ipač težko govoriti še o drugih akterjih. Vendar je treba ugotoviti, da so pokazali izredno znanje tudi vsi ostali solisti (Stane Polik, Mojmir Lasan, Vida Volpi itd.), kakor velja sploh za celotni ansambel, da je bil vsak posamezni gib, vsaka kretnja in vsak izraz mojstrsko izdelan do presenetljive popolnosti. Sijajni nastop ljubljanskih umetnikov je močno novdušil vse številne gledalce, med katerimi so bili tudi visoki predstavniki koroškega političnega in kulurnega življenja, kot namestnik deželnega glavarja ing. Thomas Truppe ter podpredsednika deželnega zbora Hans Pawlik in dr. Wolfgang Mayrhofer. V velikem številu so se predstave udeležiti tudi koroški Slovenci, medtem ko so bili s strani Slovenije navzoči sekretar sveta za kulturo in šolstvo Tomo Martelanc in njegov namestnik Ratko Polič ter generalni konzul SFRJ Franc Pirkovič z drugimi čiani konzulata. ljubljanslki akademiji likovnih umetnosti in je pri njih več ali manj opaziti določen vpliv vdikega mojstra grafike profesorja Rika Debenjaka, pa se vsak posamezni umetnik predstavlja s povsem lastnim slogom, kateremu še pridruži še individualna izbira motivike, tako da nudi razstava res pester in zanimiv pogled v bogato ustvarjalnost današnje jugoslovanske umetnosti. Najstarejši med umetniki je 40-let-ni Bogdan B o tavbi. Ko so pojav podrobneje raziskovali, ‘° ugotovili, da vidni purpur bolj zbledi, če ]e izpostavljen bleščeči svetlobi. Ta purpur pa le mogoče obnoviti, vendar je za ta proces potreben vitamin A. Z-elo razširjen predsodek, ki pravi, da nošenje sončnih očal zmanjšuje odpornost oči, le prof. Schobcr zavrnil z besedami: »Odpornost je lastnost mišic. Če nekdo mnogo skače, teče ali se ukvarja s telovadbo, bo ojačil svoje telesne mišice. Te mišice bodo postale bolj odporne in se ne bodo tako hitro utrujale. Toda mišice, ki širijo in ožijo zenice, so tako •menovane gladke mišice, ki niso podrejene človeški volji. Zato očesnih mišic ni mogoče trenirati na močno svetlobo tako, kakor na primer z dolgimi sprehodi treniramo mišice na nogah.« To pomeni, da lahko vskado mirno nosi sončna očala, če pri tem pazi, da ne uporablja najcenejša in najslabša stekla, ki neenakomerno propuščajo svetlobo. Takšna ste-^ela namreč preveč utrujajo oči in dolga uporaba takih očal lahko povzroči bolezenske spremembe vida. PROMETNA SREDSTVA BODOČNOSTI: Magnetna cesta namesto koles ZANIMIVOSTI- Skupina raziskovalcev z inštituta Westing House v New Yorku je v poskusne namene izdelala nov, revolucionaren prevozni sistem, ki je v vsakem pogledu izredno praktičen. Vozila bodočnosti ne bodo imela koles, ker ibodo obe značilni funkciji koles, to je nositi prevozno sredstvo in prenašati na zemljo (ali na železniške tire) moč, ki je potrebna za premikanje vozila, nadomestile magnetne ceste. Predstavljajmo si, da bodo na cesti bodočnosti po vsej njeni dolžini razvrščeni magneti, nekakšne dvojne tirnice, na spodnji strani bodočih vozil pa bodo pritrjeni magneti z enako polarizacijo. Znano je, da se magnetna polja nasprotnih polov (pozitivnega in negativnega) med seboj privlačijo, medtem ko se magnetna polja enakega pola med seboj odbijajo. Tako se bosta cesta in vozilo skušala oddaljevati drug od drugega. Posledica tega bo, da se bo vozilo — dvignilo. Prototip, ki so ga v ameriških laboratorijih že izdelali, plava v višini šest do sedem milimetrov; to popolnoma zadostuje, da ostane vozilo (trenutno je to simbolična ploščad) dvignjeno nad zemljo in da se kljub tovoru, ki ga prenaša, nikoli ne dotakne tal. Tako je že uresničena prva funkcija koles: prenašanje teže vozila. Drugo funkcijo koles, to je premikanje, vožnjo, omogoča prav tako preprosta teoretična rešitev. Vsak električni motor tradicionalnega tipa (od električnega brivskega aparata do najmočnejšega motorja) je v bistvu sestavljen iz dveh delov: iz statorja, ki miruje in rotorja, ki se v njem vrti. Za magnetno cesto bodo uporabili nov električni motor, pri katerem bodo staior v linearni ob- liki namestili po vsej dolžini ceste, rotor pa, ki bo prav tako linearen, bo v notranjosti vozila. Električna sila, ki se bo fretekala v stator, bo vlekla za seboj rotor in znjim vozilo. Tako bosta cesta in vozilo v prihodnosti eno samo prevozno sredstvo,v katerem bo električna energija ustvarjala magnetna polja, potrebna za prenašanje teže in premikanje prometnih sredstev. Prednosti takega prometa bodo ogromne. Hoja po vlaku ali drugem vozilu tega tipa bo lahka, ker bo prevozno sredstvo, v katerem bomo sedeli, plavalo po zraku, nosilo ga bo nevidno magnetno polje. Hitrost na novih cestah bo izredno velika (predvidoma naj bi dosegla okrog 270 kilometrov na uro), ker ne bo več trenja koles ob cestišče. Vozilo ne bo več izgubljalo moči in tako bo potrebna le majhna energija za dosego velike hitrosti. Magnetna cesta bo imela še druge prednosti. Razen šuma zraka, ki ga bo iztisnilo drveče vozilo, ne bo slišati nobenega hrupa, stroški se bodo zmanjšali, varnost potnikov pa povečala. • Na podlagi odkritij profesorjev NEELA IN FELICI1A i grenobelske univerze na področju elektromagneti zrna je firma SAMES izdelala posebno piitolo za barvanje. Gre za elektrostatičen generator. Ta ustvarja polje, ki se povsem prilagodi predmetu, ki ga je treba pobarvati. Polje razdeli barvo ¥ drobne delce in jih potem samo usmeri in enakomerno porazdeli po vsej povriini. Pod njegovim impulzom barva sama obide zapreke, kar omogoča, da je delo brez premikanja piitole opravljeno v eni sami operaciji. Potrebna električna napetost je povsem nenevarna /in ta tiha priprava itroii manj kot 100 watov. Toka piifola lahko prihrani 40 do 75 odst. barve in jo lahko uporabljamo za kakršnakoli barvo, lak ali apreturo. ODO d Ameriški zobozdravnik dr. Ralph Mezrow je z uspehom presodil že štirideset človeških zob. Gre za zobe, ki so popolnoma zdravi in jih je moral svojim pacientom izdreti, ker niso imeli pravega prostora v čeljusti, kar se pogosto dogaja. Presadil jih je pacientom, ki bi jim moral vdelati mostičke. Presajeni zobje so pričeli rasti v novem okolju in uspevajo pri nekaterih že tri »n pol leta, kar daje slutiti, da utegne pri zadostni zalogi Udrtih zob presojanje zob postati bolj enostavno *n zaželeno kol mostički. OOO d Statistike zdravstvenih delavcev v Zahodni NemčiJ'. so pokazale, da je 37 odstotkov vseh bolezenskih izostankov med delavci in uslužbenci posledica prehladov, v šolah pa povzročijo prehladi, ki so posledica 180 vrst virusov, celo 67 odstotkov zamujenih ur. OOO d V vzhodnem Berlinu pošiljajo vse rekonvalescente po srčnem infarktu iz bolnišnice v rehabilitacijsko kliniko, kjer jih s telovadbo In delovno terapijo pripravijo na normalne življenjske napore. Lepa trava nad pepelom demije znanosti Boris S-igaiov je ugotovil, da trava dobro raste na pepelu, če ga pokriva tanika plast hlevskega gnoja. Stebelc: Industrijski odpadki nasploh, predvsem pa žlindra in pepel, so zelo škodljivi tudi za rastlinstvo. Sapa raznaša pepel po okolici, tako da .njegovi drobci zapirajo rastlinske pore z oksidi luora, bakra in svinca. RasDline se začno sušiti. Naravnost trdovratni poskusi so pokazali, da se rastline morejo privaditi na neugodna tla. Sodelavec botaničnega vrta sovjetske aka- Tudi danes živijo velikani Kadar slišimo pripovedovali o velikanih, se nehote spomnimo na pravljice iz otroških let. Vendar pa tudi danes živijo na svetu ljudje, ki so po svoji velikosti v primerjavi z .normalnim" človekom zelo podobni pravljičnim velikanom. Statistiki so ugotovili, da je danes na svetu nekaj desetin orjakov, ki so visoki okoli dva metra in pol. Med njimi je najbolj znan Francoz Farnand Bachler, ki je visok 235 centimetrov in težak 225 kilogramov; nosi pa čevlje s številko 62. Razen njega sta še splošno znana brat in sestra William in Marsina van Droysen iz Nizozemske, ki s'«* visoka 248 oziroma 238 centimetrov. Najvišji med vsemi pa je nedvomno Perzijec Siu Kad, ki je dosegel fantastično višino 327centimetrov. Zaradi svoje ogromne teže ta orjak ne more ne hoditi ne stati in njegova glava je tako velika in tako težka, da je ne more držati pokonci, marveč mu vedno leži na prsih. V zgodovini so znani še mnogi drugi ljudje orjaške postave. Švicar Constantine je bil visok 260 centimetrov, Avstrijec Winkelmaier 273 centimetrov in Luksemburžan Jean Crave 280 centimetrov. Kitajec Čang Ju Lingin Turek Enzkan sta bila visoka po 283 centimetrov, Rus Mašnov, ki so ga svojčas vodili in razkazovali po vsej Evropi, pa je dosegel višino 287 centimetrov. Znana so tudi cela ljudstva .velikanov". Tako so prebivalci ob Karibskem morju visoki povprečno po 186 centimetrov, medtem ko znaša višina črncev plemena Batutsi v Afriki 193 centimetrov. Stebelca so lepo napredovala, ker so se branila iz gnoja. Pozneje je pepel saim branil rastlinske korenine. Stene korenin so imele velilke količine proteina, ki je strupene in alkalne kisline spreminjal v hranljive snovi. Pri tem pa se kemična sestava stebel in listov ni spremenila. Že prvo leto so korenine prodrle trideset centimetrov globoko v pepel, ki se je sesedel, tako da ga ni več raznašal veter. Tretje leto je bila organska plast debela pol metra, tako da je bilo mogoče orati in sejati tudi že nekatere kulturne rastline. Podobne poskuse so delali v Veliki Britaniji, vendar tam pepela niso pokrili s kompostom, temveč s prstjo. Pojavil se je gospodarski problem: sloj zemlje je moral biti precej debel, da bi mogle zrasti travne bilke. Ta problem je rešil docent sverlovske univerze Vi-talij TarčevsJki. Pepel je prekril s plastjo zemlje, debelo 1—2 cm. Zemlji so dodali mineralne snovi, kompost, gnojila, razne odpadke in podobno. Potem so 'jo zvaljali, polili z vodo in zasejali. Prvo leto korenine gnojijo dvakrat in veliko zalivajo. Veter ne more raznašati pepela, ker je čezenj zapeljal valjar in ker je posejana trava. Že v začetku dobijo na taikem zemljišču 50 odstotkov trave za živinsko krmo. Tretje leto je na njem že mogoče gojiti žitarice, po štirih letih pa katerokoli kulturo, tako tudi grmičje in drevesa. Na ta način agrotehnika ne le preprečuje nevarnost sivih pepelnatih viharjev, temveč ustvarja tudi nove, gospodar- stvu koristne površine. ................."......................................................................................................................................................................................................................»um. •*Qnez Švajncer: ž njimi je bil nocoj prvič Peter Močnik, edini sin kme-hce na meji. Marsikaj je že prenesel čez, bil je celo v Gradcu, toda živine še ni pomagal gnati. Peter je bil pritlikave postave, nekoliko kozav v obraz, s črnimi brki ipod ''osom. Glavo mu je kazil izrastek, posledica pretepa s tanti na vinotoču. Toda to ga ni bolelo tako kakor zavest, da ima ploščate prsi. Že v osnovni šoli se ga je prijelo ime • kurjeprsnik". Tudi oblačil se je površno. Na pol poti je kočar Miha zaklical Cmagerju: .Pojdi ^‘bo za nami, kmalu bomo čez mejo!" Pospešil je korake, ker oni spredaj niso hoteli čakati. Pot se je vila po kolovozu in sneg je pokril zmrzal z Urezanimi kolesnicami. Cmager se je nocoj nemirno obračal nazaj... Nezna-T1e slutnje so ga obhajale ... Razbijalo mu je v sencih, in *delo se mu je, kakor da bi mu nekdo prišepetaval: „Ne-$reča te čaka. Ne bi smel iti od doma. — Ženo si pustil samo z otroki. V skrbeh 'je zate ... Streha na koči je trhla. ^aj če bo popustila pod snegom in zasipala družino? Gfroci bodo kriknili, toda sneg jim bo zamašil usta in zadušili se bodo." — Že je hotel zavpiti ,na pomoč', ker je nenadoma zaslišal šum, kakor da bi sneg zrušil njegovo ^očo. Kakor vkopon je obstal, toda polagoma se je po-^bil. Sneg ni pokopal njegove družine, samo z drevesa, Pod katerim je gnal živino, se je usipal. To je zabobnelo tako zamolklo. O-- je mislil, da se je zgodila nesreča. Zopet je .,! po snegu in zopet so se mu vračale prejšnje misli... Ko je bil mlad, je neko zimo snežilo več dni zaporedoma ... Na starem kmečkem hlevu je popustila streha. Živine niso mogli rešiti. Ko so jo odkopali, je bila že trda. Tudi hlapec je našel smrt pod ruševinami. Z iztegnjeno roko je ležal poleg postelje, kakor bi obtoževal gospodarja, da je moral prebivati v hlevu. Šele ko so odkopali živino, so hlapca odnesli v mrtvašnico. Zanj niso potočili solze, zaradi živine se niso mogli potolažiti. Dolga leta jim je pridno služil in vendar mu niso poklonili nobenega venca. — Ali ne bo konec teh misli? — Tudi takrat je bila zima, ko so našli obešenca ob cesti. Bil je berač in je od časa do časa prihajal v vas prosit miloščino. Spal je tam, kjer ga je dohitela noč. Nekaterim se je smilil in dajali so mu jesti. Nikdar niso zvedeli, kdo so njegovi starši in kdaj je začel beračiti. Kako so se čudili, ko so ga videli obešenega. Smrt ga je iztegnila, da je bil mnogo daljši. Veja se je upogibala in veter je pozibaval njegovo truplo. — Cmager se je stresel, ne od mraza, le teh strašnih misli mu je bilo dovolj... zdaj bi že morali biti čez mejo. Kje so ostali, da jih ne sliši? Preveč je zaostal, pohiteti mora za njimi, da mu ne bodo očitali, da je bil zanič. Da, da, jih že sliši... To so oni... Zakaj vendar tako kričijo? In zdaj so začeli celo streljati. .Anza, ne ubijaj," je hotel zakričati, a glas mu je zamrl v grlu. — 16 Ljubezen je včasih zelo kratka. Človeka čez noč objame topla misel, v srcu mu je lepo, z lahkimi koraki hodi med ljudmi. Postane dobre volje, prav takšen, kakor da bi se mu šele zdaj odprle oči. Mnogo se dogaja v srcu. Včasih mine vse to prav tako hitro, kakor se je začelo. Tak vihar je pretresel tudi Lojzikino srce. Nikdar še ni ljubila. O ljubezni je vedela le toliko, kolikor je o tem slišala od matere in drugih. Sramežljivo je povešala pogled v tla, kadar se je srečala s fanti. Ni razumela, kako neki morejo prijateljice njenih let gledati za njimi. Ali jim njihove matere niso rekle, naj še počakajo, da bo primeren čas za to? Vse bi bilo v redu, če ne bi dobila Anzove dopisnice. Če je zaprla oči, je vstajal pred njo fantov obraz in z njim spomin na preteklost. Igrali so se na paši, se z mosta ogledovali v vodi, lovili metulje in jedli mlečno koruzo, ki jo je pekel Anza. Lepa in brezskrbna so bila leta, ko je obiskovala osnovno šolo in še ni razumela pomanjkanja ter ni vedela, zakaj je bil njen oče tolikokrat slabe volje. Njegov pozdrav jo je napolnil z doslej neznanim čustvom. Ah, to je bilo novo, kakor pogled na drevo, ki je vzbrstelo čez noč. Sladkoopojno ji je bilo in po večerih dolgo ni mogla zaspafi. Zdaj tudi hi več spraševala prijateljic, zakaj so pogledovale za fanti. Kako rada je hodila odslej ob sobotnih popoldnevih po prašni cesti. K staršem v njegovo bližino. Na vinotoču je njeno hrepenenje prepredla temna misel. „Ali bo prišel?" Zaman se je ozirala po ljudeh, da bi zagledala Anzo. Vse dotlej je mislila, da se je ponorčeval iz nje, dokler ga ni srečala z vozom na cesti. Ko ji je povedal, zakaj ni mogel priti pravočasno, mu je verjela. Povabil jo je, naj prisede. Ubogala 'je. Vola sta stopala počasi; čutila je, da ji še nikdar ni bilo tako lepo. Toda nenadoma so sanje padle v vodo. Anza se je spozabil in jo na silo poljubil. .Če bi me imel rad, me ne bi kar na cesti poljubil,* je zaupala materi in ji povedala prav vse, kar je doživela s fantom. 6 — Štev. 19 (1250) 'numsEiiifej NAPREDNIH GOSPODARJ m 13. maj 1966 Nobena kmetija brez silosov in silaže! Vsak kmetovalec, ki ob sedanjem razmerju cen svojih pridelkov in cen svojih potrebščin s svojo govejo živino gospodari še brez silosov in brez sriaže, gospodari slabo. Tak kmetovalec ne more priti na svoj račun, ker s spravilom krme vsako leto zgubi velike količine hranilnih snovi, zlasti pa beljakovin, ki so v nakupu najdražje. Tak kmetovalec tudi ne more intenzivirati proizvodnjo na travnikih, da bi jih kosil tri- in štirikrat na leto in s tem povečal ne le proizvodnjo krme, marveč tudi njeno prebavljivost. Krma s travnikov, ki jih kosimo tri- do štirikrat, je namreč lažje prebavljiva, kakor krma z dvokošnih ali samo enokošnih travnikov. Od prebavljivosti krme pa sta odvisni molznost in rastnost goveje črede. Kdor trave ne silira, temu manjka pozimi tudi sočne krme za govejo živino in taka kmetija Je tudi na velikem delu. 5500 ALI SAMO 2750 ŠILINGOV OD 10 TON TRAVE! Začnimo kar pri izgubah na hranilnih snoveh, ki jih utrpimo pri spravilu trave in pri sušenju sena. 10.000 kg dobre trave vsebuje 250 kg prebavljivih beljakovin. Od te količine trave dobimo okroglo 2000 kg sena. Koliko beljakovin je v tem senu še ostalo, je odvisno od načina sušenja. Po sušenju na tleh je ostalo v tem senu le še 100 kg beljakovin, če smo sušili na sušilih, smo obdržali v tem senu 140 kg prebavljivih beljakovin, če pa smo sušili seno potom vetravanja na skednju, smo jih obdržali 180 kg. Kdor pa ima silose in je travo siliral, je odrezal najbolje: v 10.000 kg trave, ki jo je siliral, je obdržal 225 kg prebavljivih beljakovin. Pri običajnih silosih je naravno, da ne moremo vse trave silirati, ki smo jo tekom leta nokosili. Zato v naših splošnih pogojih najbolj varčno in izdatno gospodari kmetovalec, ki polovico trave, ki jo je tekom leta nakosll, silira, drugo polovico pa posuši potom prevetravanja na skednju (Heu-beluftung). Po tej poti dobi od 10.000 kilo- gramov trave še vedno 200 kg prebavljivih beljakovin. Kaj te beljakovine pri krmljenju krav pomenijo, vidimo na naslednjem primeru: Od 10.000 kg trave, ki smo jo na polovico silirali, na polovico pa posušili s pre-vetravanjem na skednju, dobimo po beljakovinah poleg vzdrževalne krme 2400 kg mleka z vrednostjo 5500 šilingov. Če smo taisto količino trave posušili s prevetrava-njem, bomo od nje dobili 2150 kg mleka, kar predstavlja vrednost 4950 šilingov. Če smo pa travo posušili na sušilih, bodo beljakovine v njej poleg vzdrževalne krme zadostovale za 1700 kg mleka in bomo svoje delo dobili poplačano le še s 3900 šilingi. Pri sušenju na tleh bo ostalo v senu beljakovin le še za 1200 kg mleka, kar pa predstavlja komaj vrednost 2750 šilingov. Razlika je torej očitna. Kaže nam, da sta silos in siliranje trave v resnici ključ k uspešni govedoreji in k uspešnemu kmetovanju, ker naše dohodke iz govedoreje lahko podvojita. BREZ SILOSOV N! INTENZIVNEGA TRAVNIŠTVA IN GOVEDOREJE Za našo tezo »nobena kmetija brez silo- z dovoljnimi količinami humusa, dušika, fos- sov in silaže” pa imamo tudi še druge argu- torne kisline, kalija in apna — tudi v manj mente. ugodnih legah število letnih košenj lahko Z gnojenjem, če je izdatno in harmonič- zvišamo na 3—4 košnje. Lojze Trunk nam je no — se pravi, če travnike redno zalagamo to dokazal. Štiri odkosi pa nam dajo še IZ PRAKSE ZA PRAKSO: Uspeh zelenega gnojenja pri koruzi in krompirju Ob sedanjem pomanjkanju časa za okopavanje in osipanje krompirja in koruze in spričo kemičnih sredstev Gesaprim in Gesagard, s katerimi zatiramo plevel v njunih nasadih, postaja potrebna zrahljanost zemlje vprašanje, ki ga drugače skoraj ne moremo rešiti, kakor pa z zelenim gnojenjem. Njegov vpliv na zrahljanost zemlje je posebno očiten na težji zemlji. Za potrdilo te trditve navajam naslednji primer: Pred nekako osmimi leti sem avgusta posejal slabši del njive, ki sem jo naslednje leto namenil za krompir, z oljno repico (Riipsen), drugi del njive pa sem pustil neosejan. Oba dela sem pognojil enako, le da sem na prvem delu dal gno jila že ob setvi repice. Uspeh zelenega gnojenja ni izostal. Kjer sem podoral repico, se je krompir lepše razvijal, kot pa na drugem delu njive, pridelek pa je bil za četrtino večji, ker zemlja ni bila tako zbita, kot na drugem delu njive. Isto dobro izkušnjo sem napravil pozneje pri koruzi, tako tisti za silažo, kot pri oni za zrnje. Pri tem sem prišel tudi do spoznanja, da je za zeleno gnojenje oljna repica boljša kot ogrščica (Raps), ki je zelo občutljiva za zimo in ki je v pomladanskem razvoju počasnejša od repice. Takorekoč neizogiben pa je podor repice pri koruzi sedaj, ko plevel med njo zatiramo z Gesaprimom in ko jo zaradi tega ne oko-pujemo več. Pozabiti tudi ne smemo, da je cvetoča repica prva pomladanska če- hel’a hrana' M. na Vrheh enkrat toliko trave, kakor nam je dasta dva odkosa. Teh količin nakošene trave pa ne moremo drugače spraviti pod streho in jih konzervirati za jesensko, zimsko in pomladansko krmljenje, kakor da jih vsaj do polovice siliramo. K temu nas sili tudi vreme, ko imamo maja in junija navadno veliko deževnih dni, vsled česar prvo košnjo lahko edino s siliranjem uspešno spravimo pod streho. Isto velja za zadnjo košnjo. Z izdatnim in harmoničnim gnojenjem, ki omogoča zgodnješo in večkratno košnjo, pridelek trave lahko povečamo za 10.000 kilogramov po hektarju. Če postavimo svoj račun spet na to, da bomo polovico te trave silirali, drugo pa posušili s prevetrava-njem, pridemo do tega, da nam izdatno in harmonično gnojenje s pomočjo silosov pridelek beljakovin poveča za okroglo 200 kg po ha. Če te beljakovine spremenimo v mleko, vidimo da s tem količino mleka po ha dvignemo za 2400 kg, po vrednosti pa za 5500 šilingov. Ob tem pa tudi ne smemo prezreti, da je prebavljivost sena in silaže pri štirikratni košnji na leto mnogo boljša, kot pa pri dva- Silolak za obvarovanje koruze pred vranami Kmečka praiksa je pokazala, da Mor-ikk ne obvaruje več koruze pred vranami. Njegova grenkoba jih ne zavira več, da bi koruze ne pulile, ko vznikne. Škoda, ki jo zaradi tega utrpimo na posevkih koruze, je vsako leto pomembna. Kakor pa so pokazale izkušnje okoli Zablatniškega jezera, pa se vrane koruze ine lotijo več, če smo jo pred saditvijo poleg v Morkit namočili še v silo-lak. Tako zaščiteno koruzo bodo pustile vrane že po prvih poskusih pri miru. Silolak kalivosti koruze ne škoduje. Kaliva ositane tudi še drugo leto. kratni košnji. Prebavljivost sena in silaže pri dvakratni košnji se vrti pri 60 %, pri štirikratni košnji pa lahko znaša tudi 20 %>. Ta razlika pa je odločilna, čeprav znaša samo 10%. Ta razlika namreč odloča, ali bo krava pri popolni sitnosti dala na dan le 4 kg mleka ali pa ga bo dala 13 kg. Štiri kilograme ga bo dala v primeru dvakratne zakasnele košnje in sušenja sena na tleh, 13 kg pa ga bo v stanju dati ob štirikratni košnji in siliranju polovice nakošene trave. SILIRANJE TRAVE STANE NAJMANJ DELA Bistven argument, ki govori za silos in siliranje trave, je vprašanje obvladanja dela. Pri visoki stopnji mehanizacije košnje in spravila nam v tem pogledu računica pokaže, da zahteva en odkos s sušenjem na tleh 30 delovnih ur po hektarju, če pa seno še kopičamo, pa okoli 50 ur. Ta potreba po delovnih urah naraste na 54 ur, če seno sušimo na sušilih, čeprav pri spravilu od vremena nismo tako odvisni, kot pri sušenju na tleh. Če sušimo s prevetravanjem se število delovnih ur zmanjša na 34, če pa travo siliramo, je bomo hektar površine pokosili, spravili do silosa in v silos v 26 urah. Tako sta torej tudi v tem pogledu siliranje in prevetravanje najlažja, od vremena najmanj odvisna in zaradi tega najcenejša pot priprave zimske krme za naše govedo. In še nekaj, kar je tudi v zvezi z delovno-tehničnim vprašanjem priprave zimske krme: zagotovitev sočne krme za zim- ski čas, brez katere uspešne govedoreje ni. Kot sočno krmo v zimskem času pokladamo goveji živini lahko krmno peso, silokoruzo ali pa travno silažo, vprašanje je le, katera od njih nas stane najmanj dela. Krmna pesa po naših krajih še vedno zahteva 600 delovnih ur po hektarju, silažna koruza jih zahteva 200, travna silaža pa še manj. Za pridelek kilograma beljakovin v krmni pesi je potrebnih 65 delovnih ur, v travni silaži pa le 15 do 20 ur. Ob vseh teh argumentih, ki govorijo za silose in za siliranje trave, ne smemo prezreti tudi še poslednjega. Marsikdo je že prišel do spoznanja, da sta mu po poti gnojenja travnikov in poenostavitve kmetovanja postala hlev in skedenj za seno premajhna. Spoznal pa je tudi, da povečanje hleva za par stojišč ni tako težko vprašanje, kakor pa povečanje skednja za spravilo razpoložljive in potrebne krme. V veliko primerih je to vprašanje docela nemogoče. Silosi in siliranje pa omogočajo, da tudi pri večjih pridelkih s travnikov in pri večjem številu živine razpoložljivo in potrebno krmo spravimo z manjšimi stroški na varno, kakor pa s povečanjem skednja. NE KOLEBAJMO ŠE NAPREJ — ODLOČIMO SE! Če vse te argumente združimo, spoznamo, da imamo uspeh in zaslužek pri goveji živini v svojih rokah. Koliko nas bo stal kilogram mleka ali pa kilogram prirastka na govedu je — kakor smo spoznali — odvisno • od intenzivnosti našega travništva in • od razpoložljive kubature naših silosov. Z izdatnim harmoničnim gnojenjem dohodke od prodanega mleka lahko povečamo, če travo, ki jo nakosimo, do polovice siliramo, drugo polovico pa posušimo s pre- veiravartjem. S tem postopkom spravila goveje krme ob zmanjšanju dela lahko močno povečamo. Videli smo, da nam ta postopek v primerjavi s sušenjem sena na tleh naše dohodke iz govedoreje lahko podvoji. Iz vsega tega lahko samo zaključujemo: Le, kdor ima silose in kdor travo kar se da v veliki meri silira, žele lahko koristi vse skrite gospodarske rezerve, ki jih ima na kmetiji v travnikih in v svoji goveji živini. Kdor tega še ne verjame, naj se osebno prepriča na kmetijah, ki so na to pot že stopile. Teh pa tudi pri nas ne manjka. iniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiHHiiiiHitiuinnHiianiinuiiiiiiiHiimHiiiHiiiiiitniiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiimmiiiiiiiiitmiiiiimiiiiii iiiiimiiimiiiiiiiimiiiimiiiimiiiiiiinmJii .Pusti tega capina na miru," ji je svetovala mati, .nič moškega še ni na njem. Premlad je, da bi mislil resno s teboj. Ti imaš tudi dovolj časa, da počakaš. Bo že še vprašal kdo po tebi." .Prej sem mislila, da sem ga imela rada.” .To se ti je le zdelo. Pomiri se in ga pozabi. — Je bolje, da ne pride tihotapec v hišo." Ugovarjala je: .Mati, kaj vendar govorite! Anza ni tihotapec!" „Ti ne veš, jaz pa vem, da je!" se je razgrela mati. .In še kakšen tihotapec!" .Tega mi gotovo ne bi prikrival." .Fant ni neumen, da bi se izdal. Od kod pa bo imel toliko denarja? Dekletom plačuje v gostilnah, da bi jih laže zapeljeval." Osupnila je. Doslej je mislila o Anzi samo lepo. — V šoli so igrali .Tihotapce”. Ljudi se je nabralo toliko, da je zmanjkalo vstopnic. Sentpavelčani so radi gledali igre. Posebno v zimskem času, ko ni bilo dela na polju. Nekateri so med predstavami jokali, drugi so se smejali vsaki malenkosti. Premožni kmetje so sedeli v prednjih vrstah. Okoli peči in pri oknih, med predstavo zasenčenih s črnim papirjem, so se prerivali hlapci in vsi tisti, ki so mogli kupiti vstopnice za sedež. Lojzika je šele v drugem odmoru zagledala Anzo in ga nehote pobožala z očmi. Srečala sta se na hodniku, kjer so prodajali pecivo. Prihitel je k njej in povabil: .Boš jedla torto?" .Hvala, ne bom," se je branila. „No, no, zakaj si takšna? Nekaj sladkega boš že pojedla." Ko še ni hotela, jo je prijel za roko, kupil poln pladenj peciva in ponudil: „To je tvoje!" V zadnjem dejanju ni bila več zbranih misli. Igralci na odru so ji zaplesali pred očmi. Kar ustrašila se je tihotapca, ki je skočil s kozolca in padel v roke graničarjem. Obležal je na tleh, zvezali so mu roke na hrbtu. Pretreslo jo je, ko se je spomnila na materine besede: ,Anza je tihotapec!' Iskala je s pogledom po dvorani Anzo. Sedel je v tretji vrsti. Videla je, kako je vztrepetal ob tem, kar se je pravkar zgodilo na odru. Odslej je verjela materinim besedam. Ko je po predstavi z mlajšim bratom odhajala iz šolske dvorane, jo je Anza vprašal na stopnicah: .Boš ostala? Pri Mačku bo ples." .Pozno je in plesati tudi ne znam." ,Se boš že naučila." .Jutri moram zgodaj z doma,” se je branila, nato pa sprejela vabilo. Peter Močnik je bil Anzi nevoščljiv dekleta. Nakljub jo je prosil za ples. „Ne znam," je odgovorila sramežljivo. „Bo že šlo. Saj lahko plešem z njo, kajne, Anza?" .Če hoče, naj gre, zaradi mene,’ je pokimal Anza, dasi mu ni bilo vseeno, da bi drugi plesali z Lojziko. Menil je, da ima samo on pravico do nje. Resda je bila danes neprijazna z njim — sramovala se je ljudi — ko bosta sama, bo že bolje, se je tolažil in trčil z njenim bratom na zdravje. Ker so imeli isto pot, je Peter Močnik šel z njimi. Najrajši je bil blizu nje. Anza je imel samo toliko priložnosti, da je vprašal dekle, če se ne bo zagledala v njega — kurjeprsnika. ,Si neumen! Boljšega sem že vredna. Kaj vendar misliš o meni?" je v naglici odgovorila. Peter je ni slišal in Anza poslej ni bil več tako nestrpen. — Potem ko so se Lojzikini starši preselili v Močnikovo viničarijo, ji je mati rekla: .Peter bo po svoji materi prevzel grunt... Če bi ti njega dobila za moža, ah..." .Mati," je vzkliknila, .premlada sem, ste rekli." Mati je zavrtela oči in pomembno pribila: „To sem res rekla. Toda, ti ne veš, kaj se pravi biti kmetica? Zaradi mene Peter ne prihaja k nam. Tebe rad vidi!" Zbežala je v hišo in zakopala obraz v blazino. .Ne mučite me s tem fantom," se ji je izvilo iz prsi in oči so se ji zalile s solzami. Na praznik sta oče in mati odšla v sosedno vas, brat se je s tanti smučal na hribu in Lojzika je ostala sama doma. Zaklenila je hišne dveri in pletla v kamrici nogavice. Nič posebnega ni mislila, ko je potrkalo na dveri. Radovedna je pogledala skozi okno in se vznemirila. Na pragu je stal Peter in otresal sneg s čevljev. V roki je držal pletenko. .Staršev ni doma," je pojasnila na pragu. „Ni jih, praviš. Kam so odšli?" „Do večera bodo nazaj. Pa takrat pridi." Zadrhtele so mu ustnice. .Lahko malo ostanem pt* tebi?" je vprašal s prosečimi očmi. „Če boš priden," je sramežljivo odgovorila in go spustila noter. Mrak je silil skozi okno, domači pa se še niso vrnili-Nestrpno je čakala nanje in strah jo je bilo samo s Petrom. Ko je ne bi somo ogledoval in bi vsaj malo več go* vorill Karkoli že. Slišala je, kako težko je dihal. Njegove ploščate prsi so se dvigale, kakor da bi privzdigoval velik kamen, ki so mu ga porinili pod srajco. .Ali te smem nekaj vprašati?" je končno posegel v njeno razmišljanje. (Dalje prihodnjič) darrell bates Nočni vlak iz Paddingtona »Zdravo, Henry,« sem zaklical. »Videti si zelo zadovoljen!« Henry Collaporter je skril obraz za čašo piva. -Nisem ga bil videl že več let, toda dobro sem ga poznal. Ko je pogledal iziza kozarca, sem opazil običajno potrtost. »•Nisem«, je relkel. »Počutim se prav strašno.« Zagrabil sem za prazni kozarec. »■Prinesel ti bom še enega,« sem dejal. Zelo so ploskali, ko je Parfitt uganil naslednje štiri. Bila je sobota in sedela sva na vrtu gostilne » Pri Lordu«. »Kaj je narobe?« sem iga vprašal. »Imaš prebavne motnje ali kaj podobnega?« S Henryjem sem si lahko privoščil kakšno šalo. Bila sva sošolca. Imel je mnogo več uspeha kot jaz. še nekaj naju je razlikovalo: z mirno vestjo sem lahko živel na tuj račun. »Ne, sploh ne. Nič podobnega.« Razlikovalo naju je tudi, da se Henry ni bogve kaj veselil svojih uspehov. Jaz pa sem zadovoljen človek. Tega sicer ne zaslužim, a sem kljub temu. Poučeval sem glasbo in matematiko na majhni šoli v Somer-setu. Teta mi je zapustila nekaj denarja. Henry ipa je bil mešetar z državnimi papirji .in je imel eno hišo na deželi, drugo pa v Wilton Street, tri avtomobile in dvakrat na leto počitnice na kontinentu. »Gre za. .. « Obotavljal se je. Vedel sam, da mi bo konec koncev le povedal. Vedno »i je rad olajšal dušo. . »Zelo sem vznemirjen.« Zazrl se je v peno na pivu. »Ne morem se ^pomniti: si morda kdaj srečal mojo ženo?« »Da,« sem odgovoril in izpil ostanek piva. »Bil sem na vajini poroki.« »Saj res. Oprosti. Toda to je bilo «• Njegov mešatarski spomin se je prestavil, slišati je bilo dobro namazan, dragocen mehanizem: — pred enajstimi leti.« »Pred enajstimi leti,« sem dejal. »Kako čas ...« Obrabljene fraze namenoma nisem končal. Lahko jo je sam. »Kaj iboš delali nocoj?« »Nič,« sem odgovoril. »V redu. Povabim ite na večerjo.« Henry je bil strašen dolgočasnež. Vedno je govoril o (denarju in o stvareh, ki jih lahko kupiš z njim. A jedel bom 'dobro, pa tudi zgodbo bi rad slišal. Zelo rad. »Zelo rad se ti pridružim,« sem tekel. Sla sva v majhen lokal na Edgware Road. »(Hrana je dobra,« Je dejal, »in mirno je«. Navadno je večerjal pri Prunier‘s toda ogledal si Je bil mojo obleko. Hlače sem imel zmečkane in tudi ne zelo čiste. Hen-X Pa ‘ie bil vedno zelo natančno °bleČen. Zaradi te stvari, ene izmed mnogih, ga nisem imel preveč rad. • • kot sem dejal, zelo sem vznemirjen.« Igračkal sem se s škombri na krož-ntku. Hvala Ibogu, da je končno le Pričel! Prve pol ure je govoril samo ° velikih davkih. »Mislim, da ne veš, da sem se na-se*1 na Cornwallu. Moja žena je tam z otroki na počitnicah. London ji ni Preveč všeč, saj je doma z dežele.« »Ali res?« sem nevedno vprašal. Nalil sem si vina, belega Montra-vheta. Zraven ribe sem jedel le ocvrt krompir. »Na deželi prebijem samo konec mdna.« V njegovem govorjenju je bilo čutiti odpor do trave, krav in martinčkov po skalah. Razumel se je edino na bike in medvede. »Lepo,« sem odvrnil. Od petka do l°rka, nekaj takega. Seveda mu ni-;» sem rekel, ker .ga nisem hotel užaliti. »Sarah je mirno dekle. Redkokdaj gre ob večerih ven. Raje ropota z lonci, veš.« Opravičeval jo je, pa saj Je bila njegova žena. »Prejšnji petek,« je nadaljeval, »sem kot ponavadi potoval tja v spalniku in se vračal v ponedeljek £v©cer z nočnim vlakom. Z avtomobilom se peljem 'do postaje, nato pa Sa pustim v bližnji garaži. Hiša je ob °bali in je malo osamljena. Sarah je ta lega zelo všeč. Od doma sem šel OK;rnogo in roko na tej nogi polne pol ure.« »Torej si se splazil nazaj.« »Točno, prav to sam storil. Vrnil sem se do avtomobila ,in se odpeljal v London. Včeraj pa sem ji poslal telegram.« »Kaj si ji sporočil?« »Samo to, da me naslednji teden ne bo domov. Prav nič drugega.« Spet se je zarežal. »Ali misliš, da je tako dobro?« Malo sem ga (pogledal, predno sem odgovoril. -Pogledal sem tudi na uro. Bilo je nekaj čez devet. »Da,« sem nazadnje dejal, »čisto pravilno«. »Res? Presenečaš me. Pričakoval sem, da mi boš govoril o morali in ljubezni. Vedno si bil malce dlakoce-pen. -Gotovo zato, ker se plašiš žensk.« »Da, a v tem primeru ti ni ostalo drugega.« Spet sem pogledal na uro. »Skoraj bi (pozabil,« sem rekel, »da moram ujeti vlak iz Paddingtona.« Nagubal je čelo. »Zakaj mi nisi prej povedal? Kdaj imaš vlak?« je dodal. »Ob devetih in pedeset minut,« sem avtomatično, morda nekoliko raztreseno, odgovoril. »Ob devetih petdeset? Pa saj to je moj vlak, moj močni vlalk za Corn-wall. Kam pa greš?« Bil je užaljen, kot da bi bil vlaik njegova last in nezaupljiv, kakor da bi zašel na njegovo področje. »Obiskal bom prijatelja.« Zelo nerad lažem, celo Henryju Colapor-terju. »Oh,« je rekel. »Razumem.« Poklical je (natakarja in plačal račun. Pol ure pozneje je vlalk odpeljal s postaje. Olajšano sem vzdihnil. Malo sem zavihal rokav plašča, da bi si ogledal rolko. Res je, da je tanka in koščena, na spodnjem koncu malo poraščena z dlakami. Nikakor pa ni podobna opičji. Na vsak način je pretiraval. Vprašal bom Sarah. Povedala mi bo. Ona vedno reče, kar misli. Vedno, vsa ta leta, kar jo poznam. Draga Sarah. Presenečena bo, da sam se tako kmalu vrnil. Ugibala bo, kje meki sem zvedel, da bo sama. Seveda ji ne bom povedal, kaj mi je pripovedoval Hanry. To bi res ne bilo lepo. So nekatere stvari, ki jih enostavno ne moremo narediti nekdanjemu sošolcu. Slovenci od Žile, iz Roža in z Gur ter iz prostrane Podjune! Pojutrišnjem, v nedeljo popoldne ob pol tretji uri se bomo na Breznikovem camping- prostoru ob idiličnem Zablatniškem jezeru zbrali na bratskem srečanju Slovencev iz Italije in Avstrije in s tem potrdili povezanost primorskih in koroških Slovencev. Primorski pevski zbori bodo skupno z našimi zbori — nastopilo bo okoli 450 pevk in pevcev — manifestirali kulturno enotnost vseh Slovencev. Vsaka vas in vsaka družina naj bo zastopana na tej prireditvi! Kdor Ima avtomobil, naj ga ta dan napolni in pride k Zablatniškem jezeru, da bomo zbrani Slovenci od Jadrana do Svinje planine ter krajev Drabosnjaka in Matije Majarja-ZHjskega, od Slovenske Benečije do sive Pece in Komeljskih gozdov. Iz CELOVCA Piske rce / Piskcrtschach O ŠKOCIJAN/Sl . KANZIAN Iz Velikovca, Sinče C/raba!|d vas/Crabelsdorf ^ \ Zamanjc / Obersammclsdorf Mokrije / Moknach Zablatniško jezero . k» Turnersee St. Vid/St. Veit TUKAJ JE SREČANJE Sl. Primož Ciuhi les/Lauchcnholz Mlinare / Mullncrn Gornja skica kaže kraj našega srečanja in pot, kako lahko z vseh strani pridemo do Zablatniškega jezera: ■ od Ziije, iz gornjega Roža in z Gur bomo vozili čez Celovec, Tinje in Škocijan; ■ iz spodnjega Roža čez Galicijo in od tam čez Belo in Mlinare, ali pa čez Kamen in Škocijan; ■ iz Podjune in iz okolice Velikovca je najboljša zveza čez Sinčo vas in ob vzhodni obali Ktopinjskega jezera ali čez Dobrlo vas in Mokrije, • iz Železne Kaple in njene okolice pa čez Žitaro vas in Mlinare. Parkirnih prostorov na kraju srečanja ne manjka in bo vsak našel prostor za svoje vozilo. Srečanje bo ob vsakem vremenu! RADI O P R O G RAM; RADIO CELOVEC I. PROGRAM Pefočlla: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 freevne oddaj« (razen nedelj«): 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Petlro meiono — 7.55 Oospodorsk« vesti — 9.00 Pozdrav nale — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudsk« viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski ken- eert — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vos — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 11.45 Pestre melone — 18.55 Lokalni tport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Sobota, 14. J.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Aeliia, žena Norika — 15.50 Pevski zbor iz Spittala ob Drovi — 16.00 Aktualna reportaža — 16.30 Koraiki knjižni kotiček — 17.00 Koko naglo mine čas — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20(15 Odidi, če moreš, pripovedka — 20.45 Koncert dunajskih filharmonikov — 22.20 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 1J. 5.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Bavarski simfonični orkester — 1(1.00 Koncert v zelenem — 12.40 Ogledolo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav note — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Samo veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski šport — 20-10 Cyprienne, veseloigra — 21.15 Kongres je res plesal. Ponedeljek, 16. 5.: 8.00 Mali jutranji koncert — 8.45 Ljudska glasba tujiih dežel — '15(15 Komorni koncert — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.25 Za vas, za vse — 18.35 Mladina in gledališče — 20.15 O Schubertovih delih — 20.30 Evropska reportaža — 21.15 Iz koroškega glasbenega življenja. Torek, 17. J.; 8.00 Zveneči jufronji pozdrav — 12.15 Prihod zveznega prezidenta v London — 15.30 Veseli ljudje iz hribov in dolin — 15.45 Četrt ure kulturnego urada — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Aktualna literarna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Lahka bol, slušna igra — 21.30 Glasba zo zabavo. Sreda, 18. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Zbor rodia Celovec — 15.45 Vprašanje okusa — 17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 Aktualna reportaža — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znonstveni pogovori —- 19.00 XY ve vse — 20-15 Jantar v pesku, slušna igra — 20.55 Orkestralni koncerti. Četrtek, 19. J.: 8.05 Srečno, sedoj potujem — 9.05 Poljska znamenja po alpskih pokrajinah — 11.00 Moj v petju in zvokih — 13.45 Iz domačih krojev — 14.30 Pozdrav nale — 16.30 Otrošika ura — 18.05 Švicarska riviera — 19.00 Šport — 19.30 Krst Caravelle .Steiermark* — 20(10 Koroški hišni koledor — 21.00 V alpskem svelu. Petek, 20. 5.: 8-10 Zveneč jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 18.00 Koroške pihalne godbe — 18.35 Kaj pravi industrija — 19.00 Semperit Rallye 1966 — 20-15 Sei-na — Donava — 20.45 Progrom dunojtkih slavnostnih tednov — 21.00 Glasbene šorade. II. PROGRAM Peročlla: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave Iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddajo s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni komentar — 22.10 Pregled po svetu. Sobota, 14. 5.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Pihalna glasba — 14.40 Tehnični razgledi — 16.00 Za delovno ženo — 17.35 Edd Stavnjak poje šansone — 17.50 Šport in glasba — 19.30 Velika šansa — 20.15 Avstrijska hitparada — 21.30 In svet gloduje. Nedelja, 15. 5.: 8.15 Kaj je novega — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — i11j15 Velika simfonija — 13.10 Za avtomobiliste — 15.00 Ljudstvo in domovina — 16.00 Ti si moj svet — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.30 Melodija za nedeljski večer — 20.00 K 15. maju — 20.15 Veliki mirozov — 21.00 Beethovnov koncert. Ponedeljek, 16. 5.: 8(10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Zo prijatelja opere — 14.20 Sodobni avstrijski komponisti — 15.35 Variacije na temo demokracija — 16.00 Otroška ura — 17.25 Brali smo za vas — 17.40 2enska oddaja — 18.00 Dve sto let dunajski Prafar — 19.30 Ob 350-letnici rojstva Johanna Jakoba Frobergerja — 20.30 Luna. Torek, 17. J.: 8-20 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Pomembni orkestri — 14.35 Dnevnik in moderni avtor — 15.35 Vedro in veselo — 16.00 Književniki v eksilu — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Polefi z nami — 20.30 Robert Stolz dirigira — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 18. 5.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere — 15.45 Otroška ura — 16.00 Hvaljena dežela — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domoči zdrovnik — 19.30 Halo, teenogerjj — 20.15 Vseh devet — 21.40 Popravi, kar so drugi zagrešiti. Četrtek, 19. 5.: 8.05 Glasbeni sprehod po Dunaju — 9.00 Operni koncert — 11.00 Slovanska simfonija — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Pomladni prašnik — (15.45 Majsko petje, majsko zvenenje —• 17.35 Malta, otok vitezov — 18.05 Wiill Meisel, 40 let komponist — 19.20 Nevarna igra, komedija — 20.45 Starodunajski panoptikum — 22.10 Svetovni šport. Petek, 20. 5.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve vilikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14(10 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Ljudska glasba — 15.35 Glosba Nica Doslola — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Gigi — 21.00 Mi in gore. Slovenske oddaje Soboto, 14. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Smarnična pobožnost. Nedelja, 1S. 5.: 7.30 Duhovni nogovor — S pesmijo In glasbo pozdravljomo in voščimo. Ponedeljek, 16. 5.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Boštjan Kneipp — Veseli zvoki — 18.00 Za našo vas. Torek, 17. 5.: 14.15 Poročila objave — Športni mozaik — Beremo za vas. Sreda, 18. 5.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 19. 5.: 7.30 Poročila, objave — Velika noč v besedi »n pesmi. Petek, 20. 5.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Iz ljudstva za ljudstvo — Beremo za vas. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327rl — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHZ Poročila; 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro — 11.00 Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 22.10 Plesna glasba. Sobota, 14. 5.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol — 10.15 Koncert opernih melodij — 12.05 Divertimento Primoža Ramovša — 12.40 Ansom-bel Franka Jankoviča in kvintet bratov Avsenik — 14.05 Prizori iz opere .Gorenjski slavček' — 14.35 Voščila — (15.30 Pesmi in plesi Jugoslavije — 18.20 Iz naših relejnih postaj — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni večer lažje orkestralne glasbe — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 15. 5.: 8.05 Pasjeiubje po svoje, mladinska radijska igra — 9.00 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Slavni pevci, znamenite arije — 15.30 Humoreska tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Glasba pripoveduje — 22.10 Nočni zabavni zvoki. Ponedeljek, 16. 5.: 8.05 Chopinove in Lisztove skladbe — 8.55 Za mlade radovedneže — 10.35 Naš podlistek — 12.05 Srečanje z Ivanom Petričem — 12.40 Slovenske narodne — 14.05 Pri skladatelju Samu Vremšaku — 14.35 Voščila 15.30 Iz zborovskih del Marjona Kozine — 17.05 Glasbena križanka — 18.20 Signali — 18.45 Narava in človek — 20.00 Simfonični koncert orkestra zagrebške filharmonije. Torek, 17. 5.; 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 12.05 Slavni virtuozi — 12.40 Ansambel Rudija Bordorferja in Milana Vitka — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.20 Plesni orkestri v besedi in glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpatjih — 20.20 Stranitzky in narodni junak — 21.35 Iz fonoteke Koper. Sreda, 18. 5.: 8.05 Glasbena motineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.30 Godala v ritmu — 10.45 Človek in zdravje — 12.05 Iz opere .Cavalleria rusti-cana" — 12.40 Slovenske narodne — 14.35 Voščila — 15.30 Španska pihalna glasba — 17.05 Dirigent Vaclav Talich — 18.15 Iz študija 14 — 18.40 Naš razgovor — 20.00 V 100 mLnuiah tri opere — 21.40 Arničeve skladbe. Četrtek, 19. 5.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Palč- kove majske dogodivščine — 10d5 Pojo solisti zagrebške opere — 12.05 Spevi in spevoigre — T2.40 Cez hrib in dol — 14.05 Domača koncertantna literatura — 14.35 Enojsta šola — 15.30 Tuje pihalne godbe — 17.05 Turistična oddaja — 18.20 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer — 21.00 Noč z Hamletom. Petek, 20. 5.: 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Iz hrvatske in srbske solistične glasbe — 10.35 Novost na knjižni polici — 12.05 Iz Wagnerjevih oper — 12.40 Iz narodne zakladnice — 14.35 Avstrijske narodne pesmi — 15.30 Od vasti do vasi — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.20 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 18.45 Kulturne diagonale — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Češka skladoteljska emigracija v Italiji — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. RADIO TRST So-bota, 14. J.: 12.00 Kulturni odmevi — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Volan — 17.30 Lepo pisanje, POHIŠTVO za dam in za goste Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf A 9141 tol. [0-42-3«) 281 Oglejte si našo razstavo tudi v prostorih hotela Rutar v Dobrli vasi. vedenje, vzori in zgledi mladega rodu — 18.30 Panorama jazza — 19.15 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 20.45 Slovenski oktet. Nedelja, 15. 5.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11-15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Odmevi tedna po naši deželi — 15.30 Ruy Blas, drama — 20.30 Iz slovenske folklore. Ponedeljek, 16. 5.: 12.15 Liki naše preteklosti — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Simfonične skladbe — ‘19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — 21.00 La Wally, opera. Torek, 17. 5.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.30 Koncertisti naše dežele — 19.00 Plošče za vas — 21.00 Pregled slovenske dramatike. Sreda, 18. 5.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.15 Higiena in zdravje — 20.35 Brezbarvni nič, novela — 21.00 Simfonični koncert. Četrtek, 19. 5.: 8.30 Praznična matineja — 11.15 Porgy and Bess, suita — 11.40 Zbor .Kras" iz Dola-Poljan — 12.00 Za smeh Ln dobro voljo — 15.00 Netopir, opereto — 18.15 Velikonočni kruh, novela — 19.00 Pisani balončki — 21.00 Župan, drama. Petek, 20. 5.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Opera v očeh libretistov — 119.00 Zbori Furlanije-Julijske krajine — 19.15 Slovenski znanstveni delovci s tržaške univerze — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe. Sobota, 14. 5.: 17.04 Novo za ženo — 17.25 Veselje z glasbo — 17.55 Ta naš svet — 18.40 Kaj vidimo novego — 19.30 Cas v sliki — 20(15 Rdeči prt — 22-15 Sedem dni časovnih dogajanj — 22.45 Pekel Oklahome, film. Nedelja, 15. 5.: 17.30 Svet mladine — 17.55 Kaj lahka postanem — 19.00 Oddaja televizijskega direktorja — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Samba, igra — 22.25 Kristjan in svet. Ponedeljek, 16. 5.: 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Pustolovščine pod vodo — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Iz cirkuškega življenja — 21.00 Franz Gr.illparzer. Torek, 17. 5.; 18.35 Tečaj angleščine — 19.30 Cas v-sliki — 20..15 Denar ne pozna meja — 21.15 Horizonti. Sreda, 18. 5.: 11.03 Denar ne pozna meja — 12.03 Horizonti — 17.03 Mali vedež o risanju — 17.30 Lassie — 17.55 Poslednji raj — 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Podobe iz Avsfrije — 19.30 Cas v sliki — 20(15 V Indiji Koromandijii — 22-15 Na j večje boksorske tekme stoletja. Četrtek, 19. 5.: 17.03 Palček Nosek — 19.00 Srečanje z živalmi — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Ljudsko gledališče. Petek, 20. 5.: 11.03 Sen poletne noči — 18.35 Z nasvetom in dejanjem — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Njegova največja prevara, komedija — 21.45 Iz prve roke. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tisk« Založniška in iiskorska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Klo-genfurt - Celovec, Postfach 124. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIftllllllllllllllKIIHIfmillllllllllllllCIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllIlllllillllllUllliHlilHiiiiiiiiiiJIllU Ta teden vam priporočamo: Iz slovenske književnosti R8 France Bevk: ROŽ, PODJUNA, ŽILA, potopis po Koroškem, 90 str., ilustr., kart. 30 šil. ESI Ivan Cankar: ČRTICE, zbirka krajših spisov priljubljenega slovenskega pisatelja, 160 str., ilustr., br. 13 šil. B Fran Detela: RODOLJUBJE NA DEŽELI in druge povesti, Zbrano delo, 540 str., pl. 62 šil. M Jože Dular: KRKA UMIRA, roman iz podeželjskega življenja, 452 str., pl. 51 šil. Fran S. Finžgar: POD SVOBODNIM SONCEM, zgodovinski roman, dve knjigi skupaj 480 str., br. 30 šil. B Ferdo Godina: BELE TULPIKE, roman iz življenja prekmurskih ljudi, 280 str., ilustr., pl. 52 šil. ■ Karel Grabeljšek: POMLAD BREZ LASTOVK, povest iz vojnih let, 152 str., br. 5 šil. B Oskar Hudales: KRIŽAR LENART, zgodovinski roman iz časov križarskih pohodov, 568 sir., ppl. 73 šil. B Anton Ingolič: TAM GORI ZA HRAMOM, zbirka novel in črtic, 248 str., pl. 48 šil. B Matevž Hace: NAŠI OBRAZI, zbirka partizanskih povesti, 174 str., br. 20 šil. B Juš Kozak: PAVLIHOVA KRONIKA, spomini pisatelja na študentska leta in na orvo svetovno voino, 252 str., pl. 40 šil. B Alojzij Remec: VELIKI PUNT, kmečka zgodba iz 18. stoletja, 160 str., br. 6 šil. B Miško Kranjec: MAJHNE SO TE STVARI, zbirka novel iz življenja na vasi, 484 str., ppl. 30 šil. Mimi Malenšek: INKVIZITOR, zgodovinski roman iz reformacijske dobe, 688 str., polusnje 123 šil. B Ivan Potrč: NA KMETIH, roman iz podeželjskega življenja, 208 str., kart. 32 šil. B Prežihov Voranc: SAMORASTNIKI ter novele in črtice, Zbrano delo, 536 str., pl. 70 šil. B lvan Pregelj: OTROCI SONCA in druge povesti, Izbrana dela, 400 str., pl. 57 šil. B Alojz Rebula: KLIC V SREDOZEMLJE, roman iz življenja primorskega ljudstva, 160 str., br. 8 šil. B Ivan Ribič: GOZDOVI SO Ml POVEDALI, zbirka povesti iz partizanskih let, 208 str., pl. 20 šil. B Tone Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, pustolovska povest za mladino, 96 str., ilustr., kart. 25 šil. B Uku Vasletova: ROMAN O PREŠERNU, življenjska zgodba največjega slovenskega pesnika, 464 str., pl. 82 šil. B Drago Vresnik: DAN V OKTOBRU, roman iz druge svetovne vojne, 180 sir., pl. 20 šil- Posamezne knjige lahko naročite »udi po pošti. Plačilo možno v obrokih. Knjigarna „Naša knjiga”, Wulfengasse