Mi’

S
NEZN IK
U
Banka Koper
TISKOVINA
Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica
MOJA DEŽELA LEPA IN GOSTOLJUBNA
ločina Ilirska Bistrica se že od samega začetka vključuje in aktivno Je v vseslovenskem projektu “Moja dežela
j*0s spomladi je župan občine Ilirska Bistrica, gospod Franc Lipolt, j^Val posebno petčlansko ocenjevalno komisijo, ki je ocenjevala 0st hribovskih krajev, gostinskih objektov, stanovanjskih blokov, J’ 'ndividualnih stanovanjskih hiš, krajevnih skupnosti in ostalih zacij oziroma ustanov. Akcija “Moja dežela” je letos potekala pod :anom “Lepa in gostoljubna “, zato je ocenjevalna komisija ocenjevala : ®0stoljubje.
iti
s°boto, 23.oktobra, je župan občine Ilirska Bistrica na slovesni L tv> izročil priznanja in denarne nagrade v obliki vrednostnih bonov,
4, ki
je mogoče kupiti sadike v vseh domačih cvetličarnah in vrtnarijah so čez leto najbolj vzorno skrbeli za svoje domove, okolico,
;1‘ rvein
L n se nasploh izkazali kot prijazni in gostoljubni. Ob tej priložnosti J e8°voril o pomenu urejenega okolja za turistični razvoj kraja ter jil4 na prepočasno reševanje Sviščakov, ki se zaradi neživljenjskih M p Naravovarstvenikov ne premaknejo z mrtve točke.
4i|eStitalje dobitnikom priznanj ter izrazil zadovoljstvo nad tolikšnim m 0lT| Pohvaljenih. Teh je bilo letos celo nekaj več kot v lanskem letu.
A
pre
tl;
^dsednica ocenjevalne komisije Alenka Penko je povedala, da je in 0rnisija zelo težko delo, zato se je ocenjevanje zavleklo daleč v hj, Plošna ocena in ugotovitve ocenjevalne komisije so, daje občina .a Bistrica lepa in urejena, k čemur nedvomno pripomorejo tudi zelo lojene in vzdrževane poti, ki so domala povsod asfaltirane.
°delitev je spremljal bogat kulturni program, ki si gaje ogledalo več
i° ljudi.
Zapela je pevska skupina Sušeč, dodobra je ogrel občinstvo mladi up Matjaž Perenič s Prema, harmonikarja, brata Andrej in Boštjan Barbiš, sta zaigrala ob spremljavi ustnega baritona Tomaža Franka s Topolca, meh sta razpotegnili harmonikarki Anica Udovič in Vojka Pirih, nasploh je navdušila domača godba na pihala s solistoma Nejcem Belušičem in Damjanom Kalcem.
Zaključek te največje turistično ekološke prireditve so poskušali že lansko leto polepšati domači cvetličarji in vrtnarji, člani Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica. K sodelovanju so povabili še tiste obrtnike, ki se ukvarjajo z okoljem in izrabo alternativnih virov energije in dobili smo prvo razstavo “S cvetjem in soncem v nov dan”. Razstavo so ponovili tudi letos.Razstavljavcem so se po vzoru iz lanskega leta pridružili učenci Osnovne šole Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice, ki so razstavili vrsto izdelko, vezanih na ta letni čas. Razstava, kije bila na ogled v soboto in nedeljo, je kljub množici dmgih podobnih prireditev privabila veliko število obiskovalcev. Še posebej je bilo veselo v nedeljo popoldne, ko so članice Sekcije frizerjev, kozmetičark in pedikerjev Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica pripravile prvo revijo pričesk in make upa v zgodovini ilirskobistriškega frizerstva.
Oba dneva je projektna skupina v sestavi: Nevenka Tomšič, Alenka Penko, Mojca Memon in Gordana Ujčič ob nesebični pomoči gospe Karmen Šepec, ravnateljice šole gostiteljice, poskrbela za pogostitev udeležencev prireditve. V improviziranem pogostitvenem prostoru so poskrbele za bogato obloženo mizo z vrsto dobrot: Mehčinovim zeljem iz Zarečice; gospa Ema Deželak iz gostilne Potok gaje pripravila na tri načine z domačimi klobasami in pecivom. Gostje so pohvalili hrano, postrežbo in ekipo pa ocenili kot zelo gostoljubno.	Alenka Penko
UVODNIK
Ali ste že opazili, da ima vedno več ljudi težave s hrbtenico ali z ušesi ali pa kar z obojim hkrati? Niste! No, mogoče pa boste od sedaj, ko ste opozorjeni, postali bolj pozorni.
Tudi jaz tega do oni dan nisem opazila. Ko pa me je pot zanesla v našo prestolnico, so se mi nenadoma odprle oči in postala sem zaskrbljena. Večina izmed tistih, ki sem jih srečevala na ulici, v trgovinah ali drugje, je hodila ali sedela čudno zvita na levo ali desno stran telesa. Mnogi so se držali za eno uho, nekateri pa celo za dve. Čudno. Ali jim škodi ljubljanski zrak ali voda? Izgledalo je namreč, kot da gre za nekakšno epidemijo.
No, da ne nakladam preveč. Res gre za epidemijo, epidemijo mobilne telefonije. Ljudje marsikaj počnejo podnevi in ponoči, toda ... sedaj se vse počne tako, da se hkrati še telefonira preko mobilnega telefona. Če je le mogoče, nas mora pri tem opravilu videti čim več ljudi.
Tako sem hodila po Ljubljani in se začudena spraševala, ali so nori tisti, ki hodijo in telefonirajo hkrati ter se mimogrede tu in tam zaletavajo v mimoidoče, “kandelabre" ali semaforje, ali sem nora jaz, ki sem svoj mobilni telefon pustila doma in si privoščila sproščen popoldan. Kot ponavadi zmaga večina. Sklenila sem, da od sedaj naprej ne grem nikamor več brez mobilnega telefona. In da slučajno še kdo v družini ne bi trpel tovrstnega pomanjkanja, si bomo takoj nabavili še nekaj teh zverinic. O hrbtenicah in ušesih pa še kdaj drugič.
K. M.
IZBERITE SVOII PROSTOR
ZA NOVO TISOČLETJE
Ankaran: Poslovni center - dva lokala, manjši in večji,
primerna za gostinsko dejavnost
V Ankaranu in Ilirski Bistrici ima Primorje na voljo še nekaj poslovnih prostorov in stanovanj, ki se odlikujejo po kvalitetni in funkcionalni gradnji.
Ve- Clfle Mrska Bistrica, gospod Franc Lipolt, izroča zasebni gostinki Dunji Frank priznanje: i Jeno gostilno in gostinski vrt. (foto: G. Ujčič)
V TEJ ŠTEVILKI PREBERITE:
*	o pridobivanju statusa žrtve vojnega nasilja
*	o posojih za pospeševanje gospodarstva in kmetijstva v občini
*	o akciji Moja dežela
*	o odprtju ceste v Fabce
*	o Ex tempore Prem 99
*	ter pogovore z uspešnimi bistričani
Ilirska Bistrica
Poslovno-stanovanjski objekt - S20 - manjši poslovni prostori
- dvoinpolsobno stanovanje
Nakup dobro zgrajenega prostora z odlično lokacijo je zagotovo prava odločitev.
Zato ne odlašajte! Pričakajte novo tisočletje v novih prostorih.
Pokličite nas na telefon: 065 16 20 343 ali 065 16 20 331, Primorje Ajdovščina.
in še mnogo drugega
H primorje
OBČINSKI SVET
ODOBRAVAJO SE POSOJILA
za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma ter za pospeševanje kmetijstva v občini Ilirska Bistrica
V juliju letos sta se Občinski svet in Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem odločila za kreditno ponudbo Zavarovalnice Triglav, OE Postojna. Ta je na podlagi depozita pri Banki Vipa d.d. ponudila najugodnejši paket razvojnih posojil. Za drobno gospodarstvo v skupni višini 40 miljonov sit; za kmetijstvo v skupni višini 30 miljonov sit. Obrestna mera je T+2%, odplačilna doba 5 let. Občina posojilojemalcem subvencionira celotne realne obresti v času odplačevanja kredita, tako da ti vračajo le glavnico in revalorizacijo (T+0). Razpis za posojilo je bil objavljen v Primorskih Novicah v avgustu letos.
Rok prijave je nastavljen do dneva porabe sredstev. Občinski svet vodi postopek, obravnava vloge, V avgustu, septembru in do konca oktobra se je prijavilo 6 prosilcev iz gospodarstva (Renko Darko s.p., Unikat d.o.o., Novi svet d.o.o., Turistična agencija Oaza, Zidarstvo
Udovič, Mizarstvo Fatur) za skupno vrednost posojil 30 miljonov sit. Na razpis posojil za kmetijstvo se je v istem času prijavilo 5 kandidatov (Celin Ana iz Kuteževega, Pecman Branko iz Smrij, Kovačič Vinko iz Prelož, Renko Mara iz Brc, Brožič Alojz iz Jablanice), za skupno vrednost posojil 10 miljonov sit. Posojila so jim bila odobrena.
Občinski svet ugotavlja, da je interesentov za posojila v gospodarstvu še nekaj, vendar urejajo dokumentacijo. Zato so svetniki na zadnji seji, 28.10. sklenili, da prerazdelijo prosta sredstva posojil. Gospodarskim posojilom so dodali 10 miljonov, kmetijska pa so za toliko zmanjšali.
V novembru je na voljo še 20 miljonov sit posojil za pospeševanje gospodarstva in 10 miljonov sit za pospeševanje podjetništva. Novo prispele prijave za dodelitev bo občinski svet obravnaval na prvi nasledni seji, konec novembra.	B. J.
DA SE LAŽJE ZNAJDEMO
PRISTOJNOSTI UPRAVNE ENOTE
Ločevati moramo med dejavnostjo in pristojnostmi upravne enote in občinske uprave ali samouprave.
Upravna enota opravlja tiste upravne naloge, ki spadajo v pristojnost države in je njen teritorialni organ. Pred letom 95 so se vse zadeve urejale v občini, potem pa so se pristojnosti razdelile na občinske in državne, ki jih izvaja upravna enota. Delovno področje je enako delovnemu področju ministrstev, katerih naloge se teritorialno izvajajo v enoti. Temeljna pristojnost upravne enote je odločanje o upravnih zadevah na prvi stopnji.
Upravna enota Ilirska Bistrica organizira delo v treh oddelkih. Oddelek za upravne notranje zadeve izvršuje naloge iz pristojnosti Notranjega ministrstva na področjih: javni red in mir, potne listine, promet in osebna stanja.
Oddelek za gospodarstvo, okolje in prostor ureja zadeve s področja okolja in prostora, premoženjsko pravne zadeve in upravne postopke s področja gospodarskih dejavnosti (kmetijstva, gospodarstva in drobnega gospodarstva, pospeševanja podjetništva, regionalnega razvoja).
Oddelek za občo upravo izvaja upravne postopke iz drugih področij.
Skupna sprejemna pisarna za upravno enoto in Občino Ilirska Bistrica je desno v pritličju občinske stavbe. Tam lahko vložite vse vloge in zahteve in dobite tudi vse informacije o upravnih in drugih postopkih, ki jih izvaja bodisi upravna
enota ali občina. Kadar ne veste točno, kje naj se vaša zadeva obravnava in rešuje, se torej najprej pozanimajte v sprejemni pisarni.
URADNE URE ZA STRANKE na Upravni enoti Ilirska Bistrica:
ponedeljek: od 7,30-11.ure in od 12. do 14. ure.
sreda: od 7,30 do 11 .ure in od 12. do 16,30 ure.
petek: od 7,30 do 11. ure
Krajevni urad Knežak (samo matične in osebne zadeve): torek : od 8. do 12. ure. petek: od 8. do 12 .ure Krajevni urad Podgrad (samo matične in osebne zadeve): ponedeljek: od 8. do 11. Ure. sreda: od 8. do 11 ure in od 12. do 16,30 ure
Čemu služijo uradne ure?
To je čas, namenjen samo strankam.
Izven uradnih ur delavci upravne enote strankam niso dosegljivi, ker rešujejo prejete zadeve ali opravljajo druga dela, ki jih morajo izvajati.
(} 1
ILIRSKA BISTRICA
NA INTERNETU
DOMAČA STRAN UPRAVNE ENOTE ILIRSKA BISTRICA
-lepo urejena, s podrobnimi informacijami o pristojnostih, obrazcih, postopkih itd. upravne enote;
-podatki o občini in občinski upravi;
-mnogo drugih podatkov in slik o Ilirski Bistrici in -POVEZAVE NA DRUGE DOMAČE STRANI, KI JIH OBJAVLJAJO BISTRIŠKE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA.
Na te strani pridemo po dveh poteh:
*	preko strani Vlade RS: http//www.sigov.si poglejte v stvarno kazalo pod črko i - Ilirska Bistrica;
*	direktno na stran: http//www.sigov.si/ueilbi/index.htm.
Strani so vredne branja. Priporočamo jih.
N	,	, ■	.-..—<
OSMA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Občinski svet je zasedal dne 28. 10. V osnovni šoli A. Žnideršiča. Svetniki so najprej pregledali zapisnik in realizacijo sklepov prejšnje seje. Najbolj so se zadržali pri realizaciji svojih pobud in odgovorih na vprašanja, ki sojih postavili na prejšnji seji.
Obravnavali in potrjevali so statute krajevnih skupnosti in sprejeli poslovnik o delu občinskega sveta.
Na dnevnem redu j e bila tudi - po svoje neprijetna- točka: prenos nepremičnin bivše družbe Galvanska oprema-Plama d.o.o.. Gre za objekte in dele (deleže) objektov, ki jih je ta družba ob stečaju prenesla v lastništvo občine. Sedaj kompletno preneseno premoženje zahteva zase Slovenska razvojna družba. To vprašanje so
Župan g. Franc Lipolt si je nesrečno zlomil nogo in namesto vodenja seje sveta doživel neplanirano izkušnjo pacienta v izolski bolnišnici. Želimo mu hitro okrevanje brez posledic.
Na seji ga je nadomeščal podžupan, g. Vitomir Dekleva.
miljonov sit. V skladje občina že vstopila z dvemi miljoni sit, vložila pa bo še štiri. Na lastna sredstva članic sklada bo država dodala še svoj prispevek. Vsa sredstva se z vezavo pri bankah multiplicirajo v kreditni vir za drobno gospodarstvo. Garancijski sklad daje 50% garancije na namenski kredit iz tega vira, kar omogoči lažje in cenejše zavarovanje posojil.
Člani občinskega sveta med sejo - resno in delovno.
Koncesija za plinifikacijo v zra*N
___.	_______Jl„n ŽUP“1
IIlUIIVVJIJU £iU	v	J
Občinski svet je na predlog
Prti v-
v/uvhidm a v v v jv h a pivvn^D ,, m
začasno zadržal nov razpis koncesl) J plinifikacijo mesta Ilirska Bistrica- . koncesijaje bila podeljena leta 93 p° L *A Apegas d.o.o. iz Ljubljane za plinih* (Rev
Apegas d.o.o. iz Ljuoijane za pnu*- w celotne občine. Ker se v vseh teh le* »sp0(j zgodilo skoraj nič, razen, da smo vid6 ^, tiča, s
/Lguuuu zmuiaj mv, iaz.vii, ua anw ■
variant in delnih rešitev, plina pa » -v,c Občinski svet konec aprila letos skl6®1^ 'Zanj se koncesijska pogodba razdre. Stie . '°r je
___ •—__________i---tnVrat ^
'e$evs
av nuiivvaijona puguuua i ^,
tudi razpisati novo koncesijo, tokrat 1
„„	n;,,Uo nidrica'
za plinifikacijo mesta Ilirska Bistri63' j Aim Na ta zbodljaj se je zbudil0 j ''sli-ljubljansko podjetje, nosilec dos6 j,. ^erie koncesije. Predlagali so nov dogovAJl
koncesije. Predlagali so nov dogu ^ j tudi grozili so malce s pogodb6 . v, odškodninami ob odvzemu konc651^ ^ n
odškodninami ob odvzemu kom-^ pravic. Županje pravilno ocenil, da 3, (( ^ a novim dogovorom in kratkimi r° ... ,g.
- •	•	____:_____,ivi
®
natančnimi zahtevami, popravi ^ ^ spodrsljajev iz stare koncesijske P°c^ ^
spodrsljajev iz stare Koncesijsm- r 'p ipjjj in končno požene plinifikacijo v te ■ je predlagal svetu, da se razplS (k$pei koncesije zadrži za kratek čas, do ^ 'č,,^ ( ugotovi, ali se da s firmo ApegaS ^ 'itn,,, uporaben in za občino korekten an^
V
r0V£
uporaben in za občino korekten 3 ^ ^ ^ koncesijski pogodbi. Če do koncanove . ito^ to ne bo možno, bo občinski svet na■	^ Nar;
postopek razpisa koncesije za pli®'1 rigal mesta Ilirske Bistrice.	| $tev
fč Nbn
Najemnine za poslovne Pr°st° ^b1,. °K
Svetniki so sprejeli sPrein. ^.il 'dira pravilnika o oddajanju občinskih p°s ji ^azj
prostorov v najem. Istočasno so sklen f Nr
občinske službe poskušale urejevati in doseči dogovor s Slovensko razvojno družbo kar nekaj časa. Vendar v Ljubljani nočejo popustiti. V spor, tako kažejo izkušnje drugih občin, ne kaže iti, ker ga v takem primeru še nobena občina ni dobila. Svetu ni preostalo drugega, kot da potrdi prenos občinskih pravic na SRD.
pospeševanje
Posojila zi gospodarskega razvoja
Svetniki so potrdili predloge za dodelitev posojil za pospeševanje drobnega gospodarstva in kmetijstva. Potrdili so tudi razdelitev finančnih pomoči za ureditev trajnih nasadov, travnikov in pašnikov, ki so jih kmetje urejali lani.
V nadaljevanju je svet sprejel povečanje deleža lastnih sredstev v Regijskem garancijskem skladu pri Regionalnem razvojnem centru v Kopru. S pomočjo tega vira lahko naše malo gospodarstvo pričakuje ugodne kredite v naslednjem letu, v skupni višini preko 30
Člani občinskega sveta po seji - razprava in urejanje podrobnosti- nikomur se ne f1
, , turi^iT
najemnikom iz dejavnosti obrt,	f H
Občinski svet je dodatno še sprejel sklep, da bo za kredite iz vira Garancijskega sklada subvencioniral razliko v obrestni meri tako, da cena odplačevanja izenačena z ceno posojil za pospeševanje drobnega gospodarstva in kmetijstva, ki so na voljo v letošnjem razpisu.
gostinstva, trgovine, osebnih st°rjfi0‘T.7 dnih dejavnosti znižajo naj6 ^ ^ -Uri, toliko, kot so se povečali davki ob uvedbi DDV. Usklajevanje naj Jt
letno2!
Bogd“nJ
A
inflacijo se bo izvajalo enkrat le® ^
PODPISAN PREMOŽENJSKO PRAVNI SPORAZUM MED SLOVENIJO IN HRVAŠK"
mi j, ^
j s

S
Vk,
4
dr6,
V dvoru Brdo pri Kranju je bil 8. oktobra 1999 podpisan premoženjsko pravni sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško; podpisala sta ga predsednik hrvaške vlade Zlatko Mateša in predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek.
Mnogo odprtih vprašanj med državo Slovenijo in sosednjo državo Hrvaško izvira še iz časov prejšnje skupne države. Prav podpis premoženjsko pravnega sporazuma pomeni rešitev enega od pomembnih odprtih vprašanj, saj se obe državi zavedata, da lahko le postopoma rešujejo vprašanja v paketu. Premoženjsko pravni sporazum ureja pridobljene pravice fizičnih in pravnih oseb do premičnin in nepremičnin v Sloveniji in na Hrvaškem. Bistvo je v tem, da je na podlagi tega sporazuma mogoč vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Slovenci, posamezniki in pravne osebe, imajo na Hrvaškem bistveno večje imetje kot pa Hrvatje pri nas v Sloveniji. Predvsem gre za parcele,
Vladimir Čeligoj Poslanec Državnega zbora RS
počitniške hiše in domove^6^.^
podobne nepremičnine,ki do sedaj
***. i‘
pravno urejene.
Podpis sporazuma daje vse
pozitivno vzdušje za d°br°s^
odnose med obema državama
impulz za reševanje drug
ih nevr
klj-O
vprašanj. Hrvaška je za vkij	j >|
Svetovno trgovinsko °r^*n v C| potrebovala podporo Sloveni)6’ ^
dobila potem, ko je posledično tudi dobro voljo za podpis pre
pravnega sporazuma.
Ne smemo pozabiti tudi se državne volitve na Hr .
%
'h
s,

„ vladni k.& letošnjem decembru, ko ze ^oS1 Nisi
HDZ pokazati, kaj je naredila v
Slovenijo.	sjedi
Podpisu sporazuma mA
ratifikacija, ki je na ^fgI)jji P9 pristojnosti vlade, v Slov pristojnosti Državnega zbora
Poslanec Državni
V,
%
ve,
^lo
65,
°se
%c
‘Ni,
N
o,
k,
"a\
V
KREDITI ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA
DENAR ZA RAZVOJ toMOŠE ZAGOTAVLJALI
Pogled preko občinske delovne mize
# - ^evenko Tomšič, načelnico Oddelka Ufi ?P°darstvo in finance Občine Ilirska ' ( I J c_a, smo se pogovarjali o problematiki j j Sevanja gospodarske rasti v občini.
1 :'l |^nimivo je, da v dveh mesecih in pol, j® razP*s posojil za pospeševanje '._e8a gospodarstva in kmetijstva odprt, j f klrn Podjetnikom in kmetom ni uspelo i r'st>ti relativno malega zneska ^ j p6nega v razpisu.
X ■ °stopki za pridobitev vseh potrebnih •°|j ^okaz'' ’n zagotov*' 50 dolgi. ‘js 'ci nimajo vsega pripravljenega, zato . °^ravanje posojil odvija tako počasi, /^evanje po teh posojilih je veliko.
S° dobri- občina recimo ®c*onira obrestno mero. Razpisali:
sit za pospeševanje stva in turizma ter 30 miljonov sit
P ^djonov
1 ,°sPeševanje kmetijstva. Sredstva so loS^ ^ a, formirana na podlagi depozita ^Valnice Triglav. Občina vodi W J* Prijav, seveda po bančnih pogojih. ljeV> g bru smo opazili, da narašča interes v 0$ ,| ®arstvu, zato smo občinskemu svetu ^8ali prerazporeditev dela prostih i,ev in kmetijske v gospodarsko •e >ost PA. °l-ko časa še lahko zainteresirani
ili,4 ®2Pis je odprt do izrabe vseh sredstev. ^ 0r>ec meseca občinski svet potrdi UrisPele vloge, ki imajo izpolnjene vse p Pogoje.
pl pa potem, ko se bo ta razpis
L ^ločitev občinskih organov je, da Se naprej iskali take in podobne °sti kreditiranja razvoja gospodarstva rojstva. Z veliko gotovostjo lahko ’ ^a bomo podoben razpis ponovili že
kmalu v naslednjem letu. Pridobivamo pa tudi druge vire.
-Kot je Garancijski sklad ?
-Da, v Regijskem garancijskem skladu pri Regionalnem razvojnem centru v Kopru smo udeleženi z ustanoviteljskim vložkom, ki smo ga ravno na zadnji seji povečali. Seveda pogojno, če bo tudi država v roku dala svoj obljubljeni delež. Zbrani denar se deponira kot garancijski kapital v bankah in multiplicira v bančnem fondu za namensko kreditiranje na podlagi depozita in garancije. Že sedaj bi iz vložka dveh miljonov sit na našo občino odpadlo 15 miljonov kreditnega fonda. Z dokapitalizacijo, ki jo je odobril občinski svet pa bo kreditni fond zrasel na več kot 30 miljonov sit. Razpis za porabo teh sredstev se planira za pomlad leta 2000.
-Kdo bo lahko kandidiral?
-Podjetniki in malo gospodarstvo iz naše občine. Vendar se morajo prej včlaniti v sklad. Članarina je tudi vir sredstev. Znaša pa simboličnih 50.000 tolarjev letno. Prednosti so znatne- lažji dostop do kreditov, 50% garancija sklada za odobreni kredit in podobno. Niso zanemarljive tudi tekoče informacije Regionalnega razvojnega centra in ne nazadnje, občina subvencionira del cene odplačevanja kredita- da bi vsi krediti, kjer smo zraven imeli izenačene pogoje.
-Kam naj se interesenti obrnejo?
-Vse kar vemo, boste izvedeli, če se obrnete na Razvojno informacijski center občine. Ta deluje v okviru Oddelka za gospodarstvo in finance Občine Ilirska Bistrica, tel 41-361.0 Garancijskem skladu pa dobite podrobne informacije tudi v Regionalnem razvojnem centru v Kopru, tel. 066/392-263.	Bogdan Jugovič
Razpis novih subvencij
za vgradnjo energijsko učinkovite zasteklitve
^ Uradnem listu RS št. 83/99 z 5.10.1999 je bil objavljen nov
:eV
in ■ "■ za subvencioniranje vgradnje %r8etsko učinkovite zasteklitve. Za ji b.V?ncy° lahko zaprosijo občani, ki i 11(0 zasteklitev ali okna nabavili v
J
/V
1999 in to lahko dokažejo
'ni, ki je izstavljen v tem letu.
M L^ina subvencije je 3000 sit/m2 or l*tve pri zamenjavi stekel ali pri
^jv V“ °ken za nov°gradnjo, oziroma
j/
30.000 sit, ter 5500 sit/m2 pri ičj 'nJavi obstoječih oken z energetsko ij °v'itimi, oziroma največ 66.0000
Pogoj za pridobitev subvencije je, da toplotna prehodnost oken ( okvir + zasteklitev ) ni večja od 1,6 W/m2K, oziroma toplotna prehodnost stekla ne večja od 1,4 W/m2K.
Vse dodatne informacije ( tudi o proizvajalcih, ki ustrezajo kriterijem ) lahko dobite :
v Energetsko svetovalni pisarni II. Bistrica v času uradnih ur ( torek in četrtek med 17. in 19. uro ),
pri Agenciji RS za učinkovito rabo energije, Dimičeva 12, Ljubljana po internetu : http:Zwww.mgd.si/ aure
Energetski svetovalec Jože Šircelj
KRVODAJALCI
Boris barba, dobitnik Oznanja zavarovalnice
SLOVENIC A
'Ai trtck> 21 .oktobra, je Območna organizacija Rdečega križa pod pokroviteljstvom \ ^ tr'škega župana pripravila sprejem za dobitnike priznanj za krvodajalstvo. Gospod 3 ji *tn, v*! je v pozdravnem nagovoru poudaril pomen prostovoljnega krvodajalstva, ki Vvlta in nesebična posebnost mnogih posameznikov, ki udejanjajo življenja.
I Sl Cnarnenskem prostoru OŠ Antona Žnideršiča sta skupaj s predstavnikom Rdečega X en'je, gospodom Damjanom Slabetom, podelila priznanja za darovano kri, in ^ ?0sarneznik°m, ki sojo darovali .več kot petnajstkrat.
X u6 P°zornosti je bil deležen Boris Barba, kije prejel priznanje za sedemdesetkrat - X v’ ’nJe vtem letu postal tudi poseben nagrajenec zavarovalne hiše Slovenica. V 4| J^ktorja zavarovalnice mu je priznanje - zlato verižico s simbolom zavarovalnice,
X*	Ceglar. Zavarovalnica ima poseben posluh za krvodajalstvo, saj so vsi naši
MaiJ,®' nezgodno zavarovani v dnevu, ko darujejo kri, enkrat letno pa izročijo najvišjemu ^Posebno zahvalo.
Sj. .rn°^> podporo in sodelovanje pri izvajanju krvodajalskih akcij pa so prejele X ■ e delovne sredine, ki z velikim posluhom, kljub težkim gospodarskim razmeram, Ji(jr svojim zaposlenim udeležbo na akcijah. Prejela sta jih Javor- štolama Bač in A	Plama-Pur..Posebno priznanje pa je za širjenje krvodajalstva med mladimi
J Stenica 1590 SV v Ilirski Bistrici.
' jjl ' tiiv ,^a 80 se udeležili tudi številni gostje iz Opatije, Rijeke, zamejstva, z lepim petjem >	Usde pevke pevske skupine “Resa” pod vodstvom Alojza Boštjančiča.
Nada Čeligoj
'k
ČAS ZA VLOŽITEV ZAHTEVE ZA PRIZNANJE STATUSA IN PRAVIC ŽRTEV VOJNEGA NASILJA SAMO ŠE DO 19. DECEMBRA 1999
ŽRTVE VOJNEGA NASILJA
VSI, KI PROSIJO ZA PRIZNANJE STATUSA ŽRTVE VOJNEGA NASILJA, SE MORAJO OBRNITI V SPREJEMNO PISARNO NA UPRAVNI ENOTI, KJER DOBIJO OBRAZEC ZA VLOGO ZA PRIDOBITEV STATUSA IN PRAVIC
ŽRTEV VOJNEGA NASILJA.
Izpolnjen obrazec z vsemi potrebnimi podatki:
-ime in priimek žrtve vojnega nasilja in njegovega zakonitega zastopnika,
-državljanstvo, enotna matična številka občana, rojstni podatki, prebivališče,
-vrsta in čas trajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa,
-dokument, kije podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, z navedbo številke, datuma in organa, ki gaje izdal. (Dokument se pridobi v Arhivu Slovenije, Zvezdarska 1, v Ljubljani ali v Pokrajinskem arhivu Koper, Goriška 6, Koper.)
Podatke o vrsti in obsegu pravic po tem zakonu je potrebno vložiti pri upravni enoti do 19. decembra 1999, in sicer v skladu z Zakonom o žrtvah vojnega nasilja, ki ga je sprejel Državni zbor RS 4. junija 1999.
Upravna služba na podlagi priložene dokumentacije opravi zaslišanje vlagatelja in dveh prič. Upravna enota izda na podlagi dokumentacije in izjav prič odločbo o statusu in pravicah žrtve vojnega nasilja, ki jo po preteku 15 dni, ko postane pravnomočna, posreduje v revizijo Ministrstvu za delo, dmžino in socialne zadeve.
Pristojno ministrstvo mora v skladu z zakonom opraviti revizijo po 6 mesecih.
Če upravna enota zavrne prvo vlogo prositelja, izda negativno odločbo, na katero se lahko prositelj pritoži v roku 15 dni, in dodatno argumentira svojo vlogo.
Če je druga dopolnjena vloga pozitivno rešena, jo upravna enota po postopku pošlje v revizijo na ministrstvo. Če pa je tudi za drugo, dopolnjeno vlogo izdana negativna odločba, ima prositelj pravico pritožbe na drugostopenjski organ - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Taboriščniki morajo dati novo vlogo za priznanje statusa taboriščnika, ker so imeli do sedaj status interniranca. Taboriščnikom se za čas, prebit v koncentracijskem taborišču ali zaporu, prizna posebna doba v dvojnem štetju. Upošteva se koncentracijska taborišča: Gonars, Padova, Rab, Renicci, Treviso, Visco, Cairo, Montenotte in Frascette di Alatri, v hrvaških taboriščih: Jasenovac, Stara Gradiška, Lobor in Lepoglava ter v madžarskem taborišču Sarvar.
Večina upravičencev vlaga zahtevke za status in pravice žrtve vojnega nasilja, da bi si pridobila doživljenjsko mesečno rento, ki znaša mesečno 300 SIT za nasilje nad taboriščnikom, ukradenim otrokom in zapornikom; izgnancem in internirancem po 200 SIT, delovnim deportirancem in beguncem po 120 SIT.
Oseba, ki je upravičenec pridobitve statusa žrtve vojnega nasilja, ima lahko pravico do:
1.	zdravstvenega varstva,
2.	zdraviliškega in klimatskega zdravljenja,
3.	povračila potnih stroškov,
4.	priznanja pokojninske dobe,
5.	pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji,
6.	pravice do vojne odškodnine po posebnem zakonu (Zakon še ni sprejet, ker je šele v postopku v Državnem zboru RS.),
7.	doživljenjske mesečne rente, 8. prednosti pri dodelitvi socialnega stanovanja.
Žrtve vojnega nasilja razvršča Zakon po sledečem zaporedju: izgnanec, taboriščnik, zapornik, delovni deportiranec (prisilno delo), interniranec, begunec, prisilni mobiliziranec in ukraden otrok.Pogoj za oba poslednja je, da oseba, oziroma prositelj, ni prostovoljno ali poklicno sodeloval z okupatorjem.
Med begunce se prišteva tudi tiste osebe, ki so bile od 6.4.1941 do 15.5.1945 prisilno pregnane iz svojega doma zaradi nasilnega dejanja okupatorja ali njegovih sodelavcev( požiga, porušene ali izropane hiše ali stanovanja) in se zaradi tega vsaj 3 mesece niso mogle vrniti na svoje domove.
Prositelji oziroma upravičenci, ki po zakonu o žrtvah vojnega nasilja zaprošajo za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja lahko vse potrebne in dodatne informacije dobijo na upravni enoti. Dopolnjeno objavo Zakona o žrtvah vojnega nasilja pa si lahko preberejo tudi v Uradnem listu RS št. 63/95, 8/96, 44/96, 70/97 in 43/99.
Vladimir Čeligoj Poslanec Državnega zbora RS
NA MEJO - NA “KOMFIN”
VSI STROKOVNI ARGUMENTI GOVORIJO V PRID PREMAKNITVI MEJNEGA
PREHODA STAROD
Strokovnega ogleda mejnega prehoda Starod so se 25. oktobra 1999 na pobudo poslanca Državnega zbora RS Vladimirja Čeligoja udeležili poleg pobudnika tudi naslednji: upravnik Carinarnice Sežana Milivoj Novič, Dušan Lipolt iz Carinarnice Ljubljana, Danči Pohar s Servisa skupnih služb Vlade RS, Zvone Zinrajh s Policijske uprave RS, župan Franc Lipolt, načelnik za urbanizem Vinko Rolih, pomočnik komandirja mejnega prehoda Marko Kapelj, vodja izpostave Mejnega prehoda Starod Jože Iskra.
Poslanec Čeligoj je na samem začetku tega srečanja pojasnil, da je sestanek namenjen strokovnemu ogledu mejnega prehoda Starod ter meje, da bi ugotovili smiselnost prestavitve mejnega prehoda na mejno črto. Mejni prehod Starod je od leta 1991 postavljen 1,3 km v notranjost Slovenije in zaradi takšne lokacije predstavlja kopico težav za obmejne organe in za domačine v neposredni bližini mejnega prehoda.
Premaknitev mejnega prehoda je potrebna zaradi sedanje nepreglednosti prehajanja blaga in ljudi čez mejo,kajti obmejni organi ne morejo nadzirati območja med mejo in mejnim prehodom. Mejni organi RS morajo imeti neposreden kontakt z mejnimi organi Hrvaške; to in tehnično izvedbo varovanja meje pa onemogoča sedanja oddaljenost prehoda od meje.
Pozimi predstavlja mejni prehod tehnično oviro pri ustavljanju in speljevanju tovornjakov zaradi prevelikega nagiba ceste in parkirnega platoja. Špediterske službe in menjalnice med
mejnim prehodom in mejo, kar je proti vsem pravilom, poslujejo na teh lokacijah le zaradi nujne tolerance.
Ne moremo pa tudi mimo lokalnih problemov krajanov, saj morajo lastniki parcel med mejnim prehodom in mejno črto obvezno prijaviti obmejnim organom vsako opravilo na svoji parceli. Ta obmejni pas pa ostaja neizkoriščen tudi za lov, gobarjenje in še za marsikaj drugega.
Vsi argumenti policijske in carinske uprave kažejo izključno na to, daje treba premakniti mejni prehod na mejo - “na konfin.”
Posebno odprto vprašanje je povezovalna cesta od mejnega prehoda Starod na mejni prehod Jelšane, ki naj bi bila namenjena tovornemu prometu, kar bi pomenilo, da bi šel ves tovorni promet preko jelšanskega mejnega prehoda, mejni prehod Starod pa naj bi bil namenjen le osebnim vozilom. Študija o tej povezovalni cesti še ni končana in do končnega odgovora o smiselnosti takšne povezovalne ceste še ne moremo dati.
Leta 1994 je Občinski svet Ilirska Bistrica sprejel sklep o pričetku ureditve zazidalnih načrtov za oba mejna prehoda, toda vladni servis časovno bistveno zamuja s svojim mnenjem in soglasjem, kajti v oba zazidalca je potrebno vključiti tudi oba mejna prehoda, ki sta bila 1991 leta zgrajena na črno. Mejni prehod Starod pa je potrebno planirati v novem zazidalcu na sami meji.
Glede Jelšan se mora izjasniti tudi Ministrstvo za promet in zveze, ki mora doreči, kje bo potekala os hitre
povezovalne ceste Postojna - Jelšane, ki je zajeta v odloku srednjeročnega in dolgoročnega plana Republike Slovenije.
V tem trenutku je kar nekaj odprtih bistvenih vprašanj, ki jih je potrebno čimprej rešiti v korist domačinov, občine in države ter v smislu vstopa Slovenije v EU ter v kontekstu Schengenskega sporazuma.	V. Č.
Snežnik
Naslov uredništva:
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/400-320, lax. 067141-124 e-mail: ga-commerce@siol.net
Ustanovitelj: Bor/slav Zejnulovič
Izdajatelj: "GA Commerce" d. o. o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica
Glavni in odgovorni urednik:
Borislav Zejnulovič
Uredniški odbor: dr. Ivica Smajla,
Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, Ksenija Montani, Ivko Spetič /predsednik/
Lektorica: Nevenka Ujčič
Tehnični urednik: Raymond Fabijanič
Tisk: "GA Commerce" d.o.o.
Ilirska Bistrica
Naklada: 1300 izvodov
Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
PO OBČINI
KS NOVOKRAČINE
FABCI IMAJO ASFALT
ODPRTJE REKONSTRUIRANE IN ASFALTIRANE CESTE OD UBERŠA DO FABCE'
Fabci - pet hiš, stisnjenih v sredini hriba, od tega dve stalno naseljeni. Krog in krog gozdovi. Zelo romantično- če prideš samo na obisk.
To j e bila ena zadnjih vasi v občini brez asfalta. Več kot 2 leti so trajale priprave in dela na rekonstrukciji ceste v vas od odcepa pri Lovski koči v Uberšu . Del ceste je zgrajen povsem na novo.
Istočasno z urejanjem ceste je potekala tudi rekonstrukcija vodovoda v vasi. Prej so gasilci poleti vozili vodo v vas s cisternami. Zdaj to ne bo več potrebno.
Slovesno odprtje ceste je bilo v petek, 22.10. Slavnostni govornik, Božidar Štemberger, podpredsednik KS Novokračine, je v krajšem nagovoru poudaril da je v obmejni in demografsko ogroženi krajevni skupnosti pomemben vsak premik: “ Nočemo, da bi se ljudje tu počutili daleč od občinskega središča in neskončno daleč od prestolnice".
Fabci: cesta je odprta. Preizkusili smo nov asfalt. V vasi take pločevinaste gneče še niso videli.
Oskrba z vodo je zaradi izredno dragega urejanja eno pL ,, vprašanj v občini, zato vodooskrba v njej ne bo še tako W rešena.	„ <č,
Maloobmejni prehodi so vroča tema že od nastanka or ^ Posredovanje in pritiski občine so na tem področju stalni. v'e® j nimajo želenega učinka - ker se meddržavni odnosi D P°
Župan, g. Franc Lipolt med svečanim nagovorom:
“ Še je veliko odprtih problemov in težko je vse hitro narediti. Pomembno je, da se ljudem urejajo pogoji za življenje.”
Krajevno skupnost čaka še ureditev vodooskrbe v vaseh Sušak in Novokračine. Za krajane je izredno pomembna ureditev in asfaltiranje ceste Zabiče- Sušak - Ješane, ki bo omogočala medsebojno povezavo krajev ob hrvaški meji.
LD Zemon - Lovski dom Uberš .Kuharici Cveta Štemberger in Iskra Marija. “Kadar je kaj večjega, vedno midve kuhava. Tokrat bo odličen golaž s testeninami. ”
Po osamosvojitvi so bile z nastankom državne meje pretrgane cestne povezave z sosedi na Hrvaškem, o maloobmejnem prehodu pa se prestolnice dogovarjajo in pogovarjajo.
Župan, g. Franc Lipolt, je v nagovoru povedal, da je bilo za urejanje ceste potrebno investirati več kot 30 milijonov sit Naložbo je izdatno podprl tudi občinski vset z denarjem občinskega proračuna.
Pomembno je, da se ljudem izboljšuje pogoje za življenje, je poudaril. “Še je veliko odprtih problemov in težko je vse hitro urediti. Ne delajmo si iluzij- nekatere zadeve se bodo urejale tudi dalj časa. Posebno, če niso odvisne samo od nas.” Asfalt iz Zabič proti Novokračinam je velika investicija, ki je občina ne zmore realizirati naenkrat. Možno pa je, da se bomo po njem vozili že konec naslednjega leta.
Slavnostni govornik Božidar Štemberger, podpredsednik KS Novokračine. “Veliko smo naredili, še veliko problemov pa čaka na rešitev. ”
Fabci - Jožica, nevesta pl1 Tončevih: Imamo pet k‘Š1 ljudi v vasi. Mladi so štirJe' Samo da je cesta, zdajje življenje lažje. Pozimi je ^ plužil makadam do dollne’ pl
smo sploh lahko prišlive^
za otvoritev smo prispeV' prašička.
urejajo. O prizadevanjih za ureditev maloobmejnih 0^£*|jgO spregovoril tudi poslanec v Državnem zboru, g. Vladiw'r .^i Velike upe polaga v potrditev Sporazuma o maloob111
da pride sporazum že letos skozi parlamentarne procedu^,/
TekA^
;k
KS VRBICA
ČISTILNA AKCIJA
Krajani Vrbice so organizirali enodnevno akcijo čiščenja okolice. Vodil jo je vaški odbor. Na “robuti”, tako akciji pravijo krajani, je sodelovalo 27 vaščanov. V okviru akcije so se najprej lotili divjih odlagališč smeti in tako nabrali dva velika kontejnerja smeti. Nato so nadaljevali z urejanjem in čiščenjem vaških poti v dolžini 3000 metrov od Vrbice do Vrh klanca. Za večje posege so seveda morali uporabiti tudi motorke in traktorje.
Po besedah predsednika vaške skupnosti Marka Rasporja je ostalo še eno divje odlagališče smeti v “Štirmu”, toda počakati bo moralo na pomlad. No, Vrbičani ne bi bili Vrbičani, če po celodnevni akciji ne bi organizirali tudi družabnega srečanja.
Petar Nikolič
i oiiko smen samo v eni čistilni akciji! Veljalo oi >/'

PRENOVA KNJIŽNICE
Gradbeniki Primorja so v oktobru pričeli s prenovo Knjižnice Makse Samsa na Titovem trgu v Ilirski Bistrici. Knjižničarke in knjige so se za ta čas preselile v novozgrajeni prizidek.
O prenovi stavbe smo se pogovarjali z gospo Damijane Logar, direktorico knjižnice.
-Prenova se je pripravljala kar nekaj let.
- Res. Vsi smo že dolgo vedeli, daje stavba dotrajana. Vedno se je končalo pri denarju. Sedanja investicija je vredna okrog 90 milijonov tolarjev. Od tega zagotavlja občina 60%, država pa 40% potrebnih sredstev. Država bi lahko dala več, vendar so se menjali predpisi in investicijaje bolj obremenila občino. Zelo
boljšo kvaliteto za delo, kot ga imajo v Ljubljani. Vendar ne študirajo samo študentje. Študij v različnih oblikah in vrstah je sestavni del življenja skoraj vsakega aktivnega človeka. V domači knjižnici bomo imeli vsi urejene pogoje, ki smo jih do sedaj pogrešali.
-Kot da iz klasične knjižnice nastaja nekaj novega?
-Delovanje knjižnic v svetu, pa tudi pri nas, se spreminja. V njih se razvijajo študijski centri, ki omogočajo samostojno učenje.
V tem trenutku smo povezani v računalniški sistem za lociranje in izposojo knjig COBISS, ki našim bralcem omogoča brskanje po knjižnem fondu naše knjižnice, sosednjih knjižnic in Narodne univerzitetne knjižnice. Sistem se širi in
Kako ubog si videti ti, dom knjige, zdaj, ko si slečen in gol.
sem vesela, da smo imeli doma vso podporo in da seje zbral potrebnen denar.
-Kdaj bodo končana gradbena dela in kaj obsegajo?
-	Dela bodo predvidoma končana čez 5 mesecev. Prenavlja se praktično cela stavba - od temeljev do strehe. Najprej je potrebno utrditi celotno statiko objekta, nato odliti betonske plošče po nadstropjih, potem renovirati še vse ostalo. Dela so zelo zahtevna.
-Kakšna bo nova knjižnica?
-	V pritličju bo posodobljen oddelek za odrasle in čitalnica, ki bo prirejena v večnamenski prostor. V njem bomo lahko izvajali razširjeno dejavnost: literarne večere, biblio-pedagoške ure za šolajočo se mladino, razstave in druge prireditve.
V nadstropju bosta mladinski oddelek in študijska čitalnica.Ta nova pridobitev bo omogočala resno študijsko delo. Pridobili bomo tudi malo glasbeno sobo z ustrezno opremo.
-	Kaj pomenijo te novosti?
-	Že nekaj časa raste povpraševanje po pravi študijski čitalnici klasičnega tipa in po računalniški in audio-vizuelni. Veliko naše mladine študira izven Bistrice, mnogi pa bi radi več časa preživeli tudi doma in obenem zelo resno študirali. Prav nove čitalnice jim bodo omogočile skorajda
posodablja. S prenovo bomo imeli na primer 2 terminala na tem sistemu, namenjena samo našim bralcem.
Študijska čitalnica bo imela računalniški del, prirejen za študij digitalnih knjig, multimedijskih in interaktivnih publikacij in učnih programov. To področje se izredno hitro širi in tekmuje s tiskano knjigo. Seveda se bo možno priključiti tudi na internet. V čitalnici bo tudi audio oprema za predvajanje zgoščenk in programov za učenje jezikov itd.
-So za to opremo že zagotovljena sredstva?
-	Ne še v celoti. Za financiranje nakupa računalniške in muitimedijske opreme smo se prijavili tudi na razpis Ministrstva za kulturo. Upamo na ugoden razplet.
-	Kaj bo še drugače, ko boste imeli vso potrebno opremo v novih prostorih?
Knjižnica postaja drugačna in njeno obratovanje bo dražje. Saj veste- že samo zmogljive telefonske linije in čas na zvezi v spletu bodo povečali stroške, ki jih do sedaj nismo imeli. Obseg rednih nabav knjig in drugih medijev -nosilcev podatkov, bo moral biti večji. Še vedno pa bo to tudi naša dobra, prijazna domača knjižnica.
Pogovarjal se je: Bogdan Jugovič
MLADENIČ,
KI JE LJUBIL STATVE
Nedavno smo se poslovili od Ivka Živortnika, mladeniča, na pragu življenjske poti. Ugasnilo je še eno mlado življenje. Zakaj ? Čemu? Vsa vprašanja so odveč ! Ostala je le bolečina in grenak spomin na mladeniča, kije imel rad statve.
Spoštovana gospa Anica ! Ne le danes, v naših mislih ste prisotna vedno. Spominjamo se vas kot skrbne matere in vzorne članice naše ogranizacije. Hudo nam je, ker ste odšla tako daleč, še posebej sedaj, ko vam je najtežje.
Izrekamo vam najiskrenejše sožalje.
Besedilo: Alenka Penko Foto: ATELJE MARAŽ
PO OBČINI
DROBNO GOSPODARSTVO
pripravlja: Alenka Penko
BISTRICA NA CELJSKEM SEJMU
RAZSTAVA O
DEŽELA ILIRSKOBISTRIŠKA - OD BRKINOV, BREGOV V JEKE UODE DO SNEŽNIŠKIH GOZDOV
ZDRAVI PREHRANI
zadnji številki časopisa smo JL “'H, da bomo pripravili nekaj več o
»P razstavljanih.
Fli', °ncePt razstave je bil zamišljen v Kl piramide, razdeljene v šest 'akovrednih razredov živil. Naj večji t? Piramide je bil namenjen žitu in |ji izdelkom. V tem sklopu smo ličili mlevske izdelke Mlinarstva L c iz Podstenj : pšenico, graham in .. moko, proizvodni program gazirane pekarne Drobtinica z Male $ l v*ce, polnovredne kruhe in peciva, ,j|( . avljene popolnoma brez kemičnih . K°v (za sladilo uporablja le med, Sadje in rjavi sladkor). Ržen in pol
kuharica Ivanka Penko s pridom svoje znanje na vnuke in vnukinje. G- Ujčič)
ji Pečejo v najstarejši, zasebni, i lnj str*®ki pekarni Slava. Pekarna ;lii i0 est pripravlja različne vrste kruha : rtvji n'cnimi semeni, krompirjem in !i| druge, skupno petnajst različnih 1'lilij , °gled je bilo nekaj domačega lt|).^12 domače moke, mlete iz domače K i' Pridelane zgolj z uporabo
V	,.m gnojil. Zanje so se potrudile bej. JnJe Ivanka Penko iz Rečice (kruh
V	'ul> dvainosemdesetletna Alojzija 't, r*arij ( hlebec ) in Mara Renko z K/raznadn' kruh in žemljice). Na jtj|e° ^arike Mikuletič je komaj
na Katarina Penko iz Ilirske
"!'riCe
m ’ ^0c* mentorstvom stare mame K enko, spekla svoj prvi kruh. i\z dol piramide, razdeljen v dva pil! beda,je bil namenjen zelenjavi in P teL a°ra|i smo jo na njivah in vrtovih, %l ater° smo pobrskali v Sadju ,i K"1 ^ac *n zelenjavi Tutti frutti.
so se zanimali za uporabnost 'lij Kmetijske zadruge Brkini, buče i p % v 8°sP°dične Mare Bubčeve, kislo
I	Vinppnpo Primpti v Va»
arja Vincenca Primca z Velike , INi^ 6’ 'n8ver> s°jo, laneno seme, bučna l\ \ rdedo, belo in rumeno sojo in piyj,Se smo nabrali v zelenjavi Tutti jb* iti irn°Vern- Zanimali so se za domači i H|ju,rornPir Alojzije Polh iz Harij, ki i \|jj. Castitljivi starosti še vedno tC* za prodajo.
AVj| na Pri Davorju iz Mereč je rak aimensko solato, kmetija Bubec
,\j0nSo>ato in gostilna - pizzerija !*0<lob 12^e5ice zelenjavni krožnik, vse j ^jub n naa'n z ma'° s°li’ malo masti |oij, ternu, da letošnje leto z repo ni L 6lil(e °®ato> so tri prav velike prinesli U^ov‘ce °d Jerničevih. Seveda L *dav naključje, kajti Bukovčani so si repQad 'zkrali za svoj zaščitni znak
Poleg brkinskega sadja domačih sadjarjev je bilo na ogled tudi nekaj eksotičnega sadja iz že prej omenjene zelenjave ter suho sadje Srečka Sanaborja iz Harij: jabolčni krhlji, suhe hruške, slive z in brez koščic in novost letošnjega leta, posušen korenček.
Manjši del piramide je bil namenjen ribam, perutnini in nekaterim drugim vrstam mesa. Vzreja in prodaja perutnine Klepač iz Jelšan je ponudila pečeno gos, purana in piščanca, ki jih je zlato rumeno zapekla mojstrica Slava Lipec v pekami Slava. Samostojni podjetnik Zdenko Klepač od nedavnega nudi domačo perutnino in ovčje in janjčje meso iz domače farme v lastni mesnici v Jelšanah. V Jelšanah je mogoče kupiti tudi celotni proizvodni program PK Pivka ( kunčje meso itd), ki je bil tokrat posebej razstavljen. Pri tem velja omeniti, daje perutnino zelo domiselno dekorirala gostinka Ema Deželak iz gostilne Potok v Dolenjah.
Domače postrvi so ulovili in pripravili v Ribogojnici Bubec na Brcah in dodali še domača jajca. Za slednja so poskrbeli tudi na farmi Prelog v Zarečju. Ribarnica Agata nudi sveže ribe in zelo široko izbiro konzerviranih in zamrznjenih rib in drugih morskih sadežev.Predstavila je del prodajnega programa konzerviranih rib , polenovko in nekaj vrst olivnega olja. Sirarna Škrab je poskrbela za kozji sir, jogurt in skuto. Na ogled so bile tri vrste mleka: kozje, ovčje in kravje, in celoten program “Zelena dolina”.
V domači lekarni smo našli čebelarske izdelke Alojza in Veronike Boštjančič iz Harij: tri vrste medu, propolis in zeliščno medico, obilico zelišč in hermeliko Alojzije Polh iz Harij. Manjkala ni niti brkinska slivovka in borovničevec žganjekuharja Matjaža Bubniča s Pregarij in štiri vrste naravnega kisa Srečka Sanaborja iz Harij: naravni jabolčni kis, naravni jabolčni kis z dodatkom čemaža, balzamični in borovničev kis.
Sceno za razstavo je postavil mizar Janez Rojc z Doljnega Zemona, kije tudi izdelal kulise, za notranjo dekoracijo pa sta poskrbeli cvetličarka Margita Gartner in oblikovalka Milojka Primc. Osrednje mesto sta namenili ogromnim zeljnatim glavam zeljarja Vincenca Primca z Velike Bukovice.
Zelo so se izkazali učenci Osnovne šole Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice. Pripravili so anketo o prehranjevalnih navadah svojih vrstnikov. Pod mentorstvom profesorice Lidije Bačič so rezultate ankete predstavili na razstavi pod sloganom “Jejte, da bi živeli”.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sodelujočim in sponzorjem. Poimenski seznam bo zaradi pomanjkanja prostora objavljen v glasilu Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica.
Ker mi je nekje najbolj poznano kmečko Življenje, ideje za predstavitve črpam iz slednjega. Lanskoletno Godčevo zelje mi je dalo idejo za predstavitev opravil, vezanih na kisanje zelja.
(foto: Gordana Ujčič)
S pomočjo vodje projekta predsednika Območne obrtne zbornice Izola, gospoda Ivana Paliska, smo se uspeli uvrstiti v sejemski protokol tudi letos, kar je zelo dobro, saj v takšnih primerih sejem na svoje stroške poskrbi za promocijo in reklamo.
Naš dan je bil v torek, 14. septembra. Letos na veliko bolj primernem mestu, pred halo L.
Za ogrevanje je poskrbela domača godba na pihala. Uraden začetek je napovedala pevska skupina Sušeč z našo himno“Tječe, tječe”. Kljub hudi vročini niso presahnili ,ampak so pripeljali pro-
Prem, kjer se pospešeno pripravljajo na otvoritev prenovljene spominske sobe pesnika Dragotina Ketteja in razstavo “Živimo zdravo - jejmo sadje”.
Opravila, vezana na kisanje zelja, smo prvič prikazali lansko leto v času razstave “Živimo zdravo - jejmo sadje”. Zaradi pomanjkanja prostora in mraza ideja ni bila tako doživeta kot letos. Zasluge za letošnjo uspešno predstavitev gredo nedvomno odlično uigrani ekipi gospe Ani Gombač - Slavi Jožkovi iz Zajelšja, ki je pripravljala glave za ribanje, gospodu Antonu Barbišu - Tonetu Vahtarjevemu s Topolca, kije skrbel, daje bilo zelje lepo zribano, brez “zjejdi", in simpatičnim
kilogramov krompirja, ki je v pičlih treh urah pošel do zadnejga grižljaja. Predstavnik Turistične zveze Slovenije je imel sicer pripombo, zakaj tako dobre jedi ne ponujamo tudi doma, a smo ga takoj “podučili”, da je to jed “a la carte” kot naprimer škampi na buzaro !,
Dobrega krompirja v zevnici si človek ne more zamišljati brez ocvirkov. Že prej omenjena ekipa jih je pripravljala sproti in če verjamete ali ne, vonj je bil tako omamen in zapeljiv, da se jim niso odrekli niti najbolj zagreti vegetarijanci. Nekaj več o jedi je povedal gospod Danilo Primc, ki je dejal, da so jed običajno ponujali koscem. Po stari navadi se je po “malo
Barmani Diskoteke In blue iz Hrušice se ponašajo z vrsto priznanj, osvojenih doma in na tujem. Njihov nastop je prava paša za oči in usta. Tokrat se je mešanja koktejlov lotil Patrik Križman, ki od nedavnega vodi diskoteko. (foto: Heda Vidmar)
Običajno tarnamo, da ljudje odhajajo od nas. Gospa Ema Deželak je pravo nasprotje. Leta 1997je prišla v Potok in postala takoj naša. Lansko leto nas je spomnila, da smo gobarska dežela in postregla z gobjo juho v kruhovih sredicah v obliki gobe. Letos je postregla z "njoki z gobam iz snežniških gozdov". Ni pozabila niti na rdečo nit predstavitve, zato je še pred koncem ponudila tudi zelje. (foto: G. Ujčič)
gram do konca z vse bolj priljubljeno “Vstala Primorska”. Prisotne sta pozdravila prvi mož občine, župan gospod Franc Lipolt, in prvi mož zbornice gospod Stanislav Skok. Predstavitev v obliki razgovora je odlično vodil moderator Tomo Šajn. Za sceno so poskrbeli fantje iz Grafične delavnice Bor, Sanja Udovič, Milojka Primc, Margita Gartner, Heda Vidmar in Anica Udovič. Pri tem je odigralo pomembno vlogo Jerničevo zelje in ogromno strašilo. Da prihajamo izpod Snežnika, je napovedal ansambel Snežnik z znano pesmijo Snežnik. Prepevali so še o škoromatih, brkinski slivovki, samotnem ovčarju, Primorcih, Kozleku itd. Kitarist ansambla Franjo Penko, ki je obenem predsednik Društva rejcev drobnice, je orisal delovanje društva.
Nevenka Tomšičeva, načelnica oddelka za gospodarstvo in finance Občine Ilirska Bistrica, je spregovorila o organizaciji in delovanju Turistično informativnega centra Občine Ilirska Bistrica, napovedala nove prospekte in razglednice in vse skupaj povabila na
članicam pevske skupine Bistriške škuorke, ki so “peštale”, a tudi zapele in zaplesale.
V šolskem letu 1998/99 so člani zgodovinskega krožka Osnovne šole Dragotina Ketteja pod vodstvom
južni” še zapelo. Tokrat so zapele Bistriške škuorke eno prav znano iz tistih časov “Travnički so že zeleni !”.
Kmetijska zadruga Brkini je
razstavila lasten proizvodni program: kislo
Gospod Danilo (edini moški na tej sliki) je znan kot dober govornik, zato tudi tokrat ni skopari! z besedo. Povedal je veliko anekdot o tej jedi: tisto o materi, ki je belila s popečkom in tisto o hlapcu, ki je pred koncem jedi pljunil v skledo, (foto: G. Ujčič).
mentoric Hede Vidmar in Anice Udovič pripravili raziskovalno nalogo Obrt v našem kraju - Žganjekuha in zanjo prejeli zlato priznanje Zveze prijateljev mladine Slovenije. Raziskovalna naloga je bila na ogled ves čas sejma.
Članice Društva kmečkih žena so poiskale stare recepte in pripravile zelje na domala sto načinov. IIirskobistriški zeljarji, ki so prispevali zelje, so bili predstavljeni v obliki velike zeljnate glave : Danilo Tomažič, Miloš Urh, Anton in Albert Petrač, Vinko Primc, Emil Udovič, Bogdan Ljubič, Anton Primc, Anton Škrlj, Anton Barbiš in Kmetijska zadruga Brkini. Zeljarna Kovačič (Kamnarjevi) iz Smrij se je predstavila samostojno. Zelje iz domače zeljarne so ponujali “na solato” z oljem, česnom in poprom. Članice Društva kmečkih žena so poskrbela tudi za slastna peciva.
Ekipa okrepčevalnice Gril Danilo iz Ilirske Bistrice je nalupila dvesto
zelje, glavice za sarme in zelnico. O uporabnosti slednje je nekaj malega povedal gospod Tone Barbiš. Po njegovem mnenju je odlično sredstvo za “preganjanje mačka". Delovanje zadruge je orisal direktor Vuga.
Podgrajski škoromati so odlično odigrali svojo vlogo. Opeval jih je ansambel Snežnik, predstavljal naš moderator, sejemski radio jim je namenil posebno pozornost, za ostalo so poskrbeli sami.
Kmetijski svetovalki Danjela Volk in Darja Zadnik sta predstavili izdelke in pridelke ilirskobistriških sadjarjev in sirarjev. Na ogled in pokušino so bila brkinskajabolka, kisi, češplje, suhi krhlji, brkinska slivovka in Škrabovi in Štembergerjevi siri in skuta.
Nadaljevanje na 14. strani.
			
PO OBČINI
OBJEKTI
ZAKLJUČEK PROGRAMA »SKUPAJ OBNAVLJAMO ŠPORTNE OBJEKTE«
Te dni se zaključuje akcija Športne zveze Ilirska Bistrica, kije v letu 1999 s pomočjo Heliosa d. d., pokrovitelja Olimpijskega komiteja Slovenije, izvajala eno izmed faz programa obnove Športnega centra Trnovo v Ilirski Bistrici.
Športni center Trnovo v Ilirski Bistrici je eden izmed dveh pomembnejših športnih kompleksov, ki ju je Športna zveza dobila v upravljanje. Kompleks v prvem delu vključuje nogometno igrišče s tribunami in garderobami ter začasno prirejeno atletsko stezo. Drugi del zajema igrišče za odbojko na mivki, asfaltna
Športna zveza se je prijavila na razpis po katerem jije dodeljeno okrog 600 litrov barv iz Heliosovega programa v vrednosti več kot 680.000 SIT.
Barve so po programu Športne zveze namenjene za obnovo in zaščito kovinske ograje okrog nogometnega kompleksa in tribun ter za obnovo fasad in notranjosti
igrišča za odbojko, košarko in rokomet ter večnamensko peščeno igrišče (tenis). Tretji del je še neurejen in rezerviran za lokacijo bodočega glavnega nogometnega igrišča.
Večnamenska igrišča uporabljajo predvsem mladi iz okolice in pa rekreativci. Nogometni kompleks žal le delno zadovoljuje potrebe nogometnega kluba, ki nastopa s sedmimi selekcijami, saj manjka pomožno igrišče v bližini. Atletsko stezo uporabljajo poleg rekreativcev še 2 osnovni šoli, vojska, policija, gasilci in tudi drugi za športno dejavnost ali prireditve.
Ob dejstvu, da je bil športni kompleks, ki j e zapuščina bivše JLA, vzelo slabem stanju, je Športna zveza v sodelovanju z nogometnim klubom in tudi občino zadnja leta vložila za nas razmeroma velika sredstva, ki so pridobljena tudi s pomočjo raznih sponzorjev.
V veliki meri je v letih od 1995 do 1998 aktivnosti podprl Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez z dodelitvijo namen-skih Loterijskih sredstev, posebej pa letos v okviru projekta »Skupaj obnavljamo športne objekte« s pokroviteljem Heliosom d.d..
SLOVESNO V BISTRIŠKI VOJAŠNICI
Pretekli četrtek, 28. oktobra, so s krajšo slovesnostjo v bistriški vojašnici slovenske vojske obeležili dvoje pomembnih državnih spominskih dnevov: osmo obletnico, ko je zadnji vojak nekdanje JA zapustil slovensko ozemlje, in praznik reformacije. Vodstvu komandnega sestava bistriškega bataljona in (redkim) gostom javnega življenja Ilirske Bistrice sta spregovorila poveljnik 42. brigade slovenske vojske kapitan korvete g. Ljubo Poles in poveljnik bataljona g. major Gregor Ribnikar.
Vojakom, ki v Ilirski Bistrici te dni zaključujejo svoj kadrovski rok, pa se namenili koncert Vlada Kreslina, ki je s svojimi pesmimi dodobra ogrel svoje mlado poslušalstvo.
Vojko Čeligoj
slačilnic.Glede na dotrajanost objekta je bilo potrebno zagotoviti sanacijo posameznih delov ograje in predvsem adaptirati oziroma prenoviti stari del slačilnic.
Dodatni stroški in iskanje sponzorjev so na žalost zavlekli predviden zaključek del v pozno jesen. So pa tako opravljena dela kot so prekritje starih slačilnic, ureditev celotne fasade, napeljava tople vode in elektrike ter ureditev notranjosti slačilnic.
Te bodo v bodoče zagotavljala boljše pogoje vsem uporabnikom objektov predvsem pa nogometnemu klubu Ilirska Bistrica.
Trenutna realnost pa je, da bo po tem projektu za nami le ena od mnogih delnih faz ureditve celotnega kompleksa športnih površin in objektov tako na ŠC Trnovo kot v Športnem parku Nade žagar. Upamo, da bo tudi v bodoče mogoče računati na namenska občinska proračunska sredstva in vsaj podobne sponzorje kot je bil letos Helios d.d. ob pomoči Olimpijskega komiteja Slovenije - združenja športnih zvez.
Športna zveza Ilirska Bistrica
w »BZfivno
PBVfflSTVO PTIC SLOVENJE lira bISTPICfl
v športni dvorani v Zabičah bo od 30.11.do 5.12/99 potekalo Državno prvenstvo ptic Republike Slovenije. Organizatorje Društvo za vzgojo in varstvo ptic “Snežnik” Ilirska Bistrica v sodelovanju z Zvezo društev za varstvo in vzgojo ptic RS. Razstavljenih bo preko 1500 ptic: papig, kanarčkov, eksotičnih ptic in križancev. Vabljeni !
Iz Goteborga na Švedskem smo prejeli pozdrave na kartic.S Svetovnega prvenstva barmanov nas pozdravlja slovenska ekipa, ki je osvojila prvo mesto v skupnem seštevku tekmovanja, ki traja tri leta.
Prvo leto je tekmovanje v pripravi aperitivnih koktajlov, drugo leto v pripravi after dinner koktajlov in tretje leto v pripravi long drinks koktajlov. Seštevek točk vseh treh let določi najboljšo državo, ki osvoji prehodni pokal za tri leta- do	konca
naslednjega ciklusa. Naslednje prvenstvo se bo, tudi zaradi izjemnega uspeha naših, zaključilo leta 2002 na Bledu.
V ekipi je tudi naš domačin, Križman. Čestitamo mu!
RDEČI KRIŽ OPATIJE-GOSTITELJ 17. SREČANJA AKTIVISTOV RK
SREČANJE AKTIVISTOV RDEČEGA KRIŽA
VEZ MED OPATIJO IN ILIRSKO BISTRICO SO LJUDJE
Skoraj 25-letna tradicija sodelovanja med obema humanitarnima organizacijama je vzrok za vsakoletno srečanje ljudi, ki dajejo organizaciji RK poseben pečat s svojim delom in humanostjo.
Sobota, 23 .oktobra, ni obetala lepega vremena, vendar smo bili odločeni, da na nam vreme ne bo krojilo načrtov in povzročalo slabe volje.
Letošnji gostitelj Gradsko društvo Crvenog križa Opatija je za svoje pobratime iz Ilirske Bistrice pripravil zanimiv program.
Matulji so bili tradicionalni kraj dobrodošlice, ki sta nam jo zaželela predstavnik občine Matulji in predsednica Krajevne organizacije RK. Prvi stiki so napovedovali lep in bogat dan. Spomini na prejšnja srečanja vedno
ustvarijo pravo atmosfero prijateljstva in dobrega razpoloženja.
Domačini so nas nato popeljali na Trsat, kjer smo imeli kaj videti. Zbrali smo se pred znamenito, tudi nam poznano romarsko cerkvijo, kjer nas je pater Matija popeljal skozi njeno zgodovino. Nato smo si ogledali prečudovite samostanske zaklade, relikviarije in različno posodo iz zlata in srebra, mnoge darove, ki so jih darovali verniki v prošnji za zdravje ali srečno vrnitev. V cerkvi smo prisluhnili tudi čudoviti pesmi naše Mare Cubrove, ki je navdušila vse prisotne obiskovalce.
V nadaljevanju smo bili gostje trsatske čitalnice, kjer sta nam predsednik Zlatko Brkarič in trsatski kapetan Juraj Šekulja predstavila bogato zgodovino te ustanove. Izlet smo seveda končali na trdnjavi, s prelepim pogledom na Kvarnerski zaliv, ki gaje v pravem trenutku obsijalo sonce.
Uradni del srečanja se je odvijal v Lovranu. Navzoče sta pozdravila župan občine Opatija Axel Luttenberger in Roman Brozina, predstavnik naše občine. Dobrodošlico nam je izrekel predsednik občinskega sveta občine Lovran Zorko Blečič.
Z referatom dr.Ivana Kuzmiča je bil osrednji delovni del srečanja posvečen Mednarodnemu letu starejših.
Popoldan je bil namenjen druženju prijateljev, obujanju spominov, veselju in želji po ponovnih srečanjih. Oba predsednika RK, Ivan Šuštar in Bogdan Sirotnjak, pa sta izjavila, da so srečanja neprecenljiva bilka prijateljstva dveh, danes sosednjih narodov, kiji ne morejo do živega politične ali druge ovire, saj bijeta z enim srcem dobrote in humanosti.
Nada Čeligoj
SEZNAM NAGRAJENCEV PRI PROJEKTU “MOJA DEŽELA - LEPA iN GOSTOLJUBNA 1999”
Gozdna pristava Mašun - za lepo urejen hribovski kraj
Gostilna - pizzerija “Škorpion” Rečica in Gostilna “Pod Gradom” Gornja
Bitnja - za lepo urejeno gostilno in kvalitetno ponudbo
Stanovanjski blok na Župančičevi 2 v Ilirski Bistrici - za lepo urejen
stanovanjski blok z okolico
Za lepo urejene se izpostavi kmetije:
Rutar, Fabci 2, Jelšane
Volk, Velika Bukovica 44, Ilirska Bistrica
Bubec, Brce 10, Ilirska Bistrica
Turistična kmetija Jenezinovi, Ratečevo Brdo 1
Priznanje za lepo urejene individualne hiše prejmejo:
družina Pugelj, Jasen 3, Ilirska Bistrica družina Prosen, Vrbica 21, Ilirska Bistrica družina Smrdelj, Jablanica 32/c, Ilirska Bistrica družina Šestan - Zadnik, Kuteževo 6a, Ilirska Bistrica družina Šestan, Kuteževo 5/a, Ilirska Bistrica družina Žele, Zabiče 28/a, Ilirska Bistrica družina Kalčič, Sušak 29/a, Ilirska Bistrica družina Bubnič, Dolenje 20/a, Jelšane družina Valenčič, Gornji Zemon 40, Ilirska Bistrica družina Božič, Mala Bukovica 9, Ilirska Bistrica družina Kinkela, Podbeže 4/a, Podgrad družina Kljun, Harije 53/b, Ilirska Bistrica družina Jursinovič, Zajelšje 7/b, Ilirska Bistrica
družina Medved, Ostrožno Brdo 43, Ilirska Bistrica
družina Barbiš, Šembije 75, Knežak družina Krese-Jakič, Bač 4/a, Knežek družina Klemenčič, Zarečje 2, Ilirska Bistrica družina Vičič-Miškič, Zarečje 18, Ilirska Bistrica družina Dodič-Tomažič, Dobrepolje 18, Ilirska Bistrica družina Batista, Zarečica 29/a, Ilirska Bistrica družina Vičič, Zarečica 31, Ilirska Bistrica družina Valenčič, Gubčeva ulica 40/a, Ilirska Bistrica družina Petričič, Zarečje 12/a, Ilirska Bistrica družina Nadoh, Podtabor 1/b, Ilirska Bistrica družina Tomšič, Knežak 208, Knežak družina Zafred, Dolnji Zemon 92/b, Ilirska Bistrica družina Štemberger, Dolnji Zemon 91/c, Ilirska Bistrica
Borzni komentar:
PIDI NADALJUJEJO POT
NAVZGOR
Trgovanje v preteklih dveh tednih seje pri delnicah A in B borzne kotacije 0‘
K
v dokaj pesimističnem vzdušju, kar ponazarja stagnacija oz. počasno drsenje tečajev. Povsem drugače so se stvari odvijale na pidovskem trgu, kjer še ve
pogrešamo certifikatne prodajalce, tečaji pa zaenkrat poznajo samo pot naVZ^ Navedeno prikazujeta tudi gibanji indeksov SBI oz. PIX, pri čemer je prvi do t0 prišel do 1.859 indeksnih točk, slednji pa na 1.568 točk.
Delnici Leka in Krke prednjačita med tistimi delnicami, ki se gibljejo v nega j smeri. Lek se zaenkrat uspešno zadržuje nad 35.500 tolarji, Krka pa nad 26.00010 ■ . za delnico. Vendar moč povpraševanja ne daje zaupanja v bolj pozitivno nadaljeV ^ v prihodnje. Mercator se zopet ne meni za splošne trende ter uspešno prebije 14.000 tolarjev.	e
Tudi združevanje Luke in Intereurope je zaenkrat na negotovih temeljih.
odraža pri tečajih teh dveh delnic. Razmerje med njima namreč ni niti ^
napovedanemu razmerju v novem podjetju. Delnice Intereurope se kar ne približati napovedanemu menjalnemu razmerju z Luko Koper, tečaj pa se trdn° pri 2.500 tolarjih. Z Lukinimi delnicami se trguje med 3.150 ter 3.200 tolarji. V zanimivih položajih se še vedno nahajata delnici Radenske in Istrabenza, ki stapti”1 za investitorje, ki niso nagnjeni k večjemu tveganju. Po hujšem padcu tečaja, kate p so botrovale večje prodaje s strani dveh borznih hiš, si je delnica Leka že ne'1 .jg opomogla ter prišla do tečaja 36.000 tolarjev za delnico. Krka se zaenkrat še z	)
v območju med 26.000 it 26.500 tolarji. Z Mercatorjem se zaenkrat trguje nekal
14.000 tolarji, z BTC-jem pa prav tako okoli 14.000 tolarjev za delnico. ^ Pidi še vedno beležijo rast, v zadnjih dneh pa so v ospredju polprazni pidi ( a
KM0N, MX1N, AT IN itd.). Pozitivnim gibanjem sledi tudi promet, ki je bil ze^°.i,je pri Infond Zlatu, kjer je lastnika zamenjalo več kot 5% vseh delnic. Nekaj bt° bilo tudi z delnicami Nacionalne finančne družbe. Pri pidih smo zadnje dniz , ji dolgo napovedovano korekcijo, ki je nekoliko ohladila pregrete tečaje. Zaen ^ najbolj očitno prisotna pri delnicah praznih ter polpraznih pidov, verjetno pa bo 5 tudi med polnimi pidi. Približuje se tudi rok, ko bodo vse pidovske delnice sproščene, kar bo predstavljalo določen pritisk na ponudbeni strani.	^ji1,
Sicer je bilo v tem tednu na prostem trgu nekaj več prometa z delnicami 0 0 Gorenja, Kolonialeja ter nekaterimi drugimi. Zadnji posli z delnico Loke (^er ^ Gorenjska) so se sklepali pri tečaju 1.541 tolarjev, ta cena pa se ohranja že ^ar časa. Glede na povpraševanje in ponudbo na tem kapitalskega trga so lahko napovedi za naslednje ^ optimistične, sicer pa je na prostem trgu vse več novih p Trg s tem postaja relativno nepregleden, kar bo v P’ i omogočalo špekulacije na določenih delnicah, ki ne
ospredju borznega dogajanja.

ILIRI KA
Dafl0^
Ilirika Borzno Posredniška
V
•C
(je
»d
In
\
'la
ll«t

sa
-S
%
!%•
;
s
S
“Str
'li
I
V
k
(I
k
c
PODJETNICA V ŠPORTU
VOJKA ŠESTAN
INŠTRUKTORICA AEROBIKE
Aerobika v Ilirski Bistrici:
. v telovadnici OŠ D. Ketteja vsak ,!rek in četrtek od 19.do 20. ure za ^Pino starejših in od 20.do21. ure za uPino mlajših deklet in žena; v telovadnici OŠ Kuteževo vsako ,edo od 20. do 21. ure;
v Postojni pa v novi telovadnici . Al. Vilharja vsak ponedeljek in ' ’ek od 20. do21. ure.

°jka, vemo, da si izvrstna športnica -eJstka, dolgoletna tekmovalka j Cega Karate kluba. Kako si zašla v aerobike?
delala sem v obratu Vezenine Bled. j^Hem stečaju sem se kar nekaj časa ■ ' Bila sem še vedno aktivna v športu, t nekdaj pa me je veselil tudi ples. t Sem slučajno zvedela za Akademijo 'Cssjn aerobiko, ki jo vodi ga. Jožica ar-2nidar. Prijavila sem se, uspelo It le vpisati in tako se je začelo. Po .^Usposabljanju sem pridobila licenco Wja-vaditelja.
, -Kako je nastajala tvoja “%st?
^ -Dve leti sem ljubiteljsko vodila (l 0 2a aerobiko. Zvečer smo vadile 1,1at teden. Dekleta, s katerimi sem aerobika zanimala in jih veselila, i; j6 obseg vaj in skupin zrastel tako, k.110 potrebno vedno več dela. Vedno k Paziti, kaj počneš, delati moraš, vse k G,t* kvalitetno izvedeno. Dve leti |e Vedela, ali bi ali ne bi šla v to. Potem re8istrirala s.p..Sedaj sem že drugo postajni podjetnik.
Samostojni podjetnik na področju v,U' To je tudi v Sloveniji redko. Kako ti
-X .
^ Sl|o. So obveznosti in skrbi. Ni s Uo. Sama sem za vse in sama moram ih kr°eti. Če bi hotela razviti dejavnost ^e> morala imeti pomoč. Sama ne lto°Sla. Mogoče bom kasneje širila \i0 tU(d' v druge kraje, če mi bodo dekleta Pomagala. Nekatere so zelo dobre, j _^e h vse to obrestuje? t, Judje so za, to je najvažnejše. Če >JŠ,
.'»i
S,
ali se preživim, se, n°-Enkrat malo več, enkrat malo
^karate?
Vetdno vodim skupine začetnikov v ^11 ^ekmujem pa ne, odkar sem tilj ra*a SP- Ne znese, ni časa, ne morem -tih tekmovaniih, če imam termine s za aerobiko.
UTRIPOVKE med vajo koreografije za nastop
-Bila si vrhunska tekmovalka v Jugoslaviji in potem v Sloveniji, nenehno na državnih prvenstvih.
-No, da. Za največji uspeh štejem 17. mesto v katah na Svetovnem prvenstvu leta '94. Nazadnje sem za reprezentanco nastopila pred dvema letoma na Evropskem prvenstvu '97. Prvič, od kar obstaja Republika Slovenija, smo reprezentantke ženske ekipe v katah zasedle 7. mesto.
-Kajpoudarjaš med aerobno vadbo?
- Dajem poudarek gibčnosti in oblikovanju telesa, splošni telesni vzdržljivosti in sprostitvi ob telesni aktivnosti med glasbo. Poudarek je na krepitvi kardiovaskularnega in respiratornega sistema, krepitvi srca in dostavi kisika v vse dele telesa. Prav tako pa je pomembna tudi sprostitev nakopičenih napetosti in druženje v veseli, dobro razpoloženi skupini.
Vedno izbiram primerne vaje za skupino, s katero delam. Vedno si pripravim tudi vadbeni načrt za vsako uro in za vsako skupino posebej - ustrezne vaje, primemo glasbo in vse drugo. Dobra priprava vadbene ure mi omogoča, da se po potrebi lahko individualno posvetim tudi tistim, ki ta dan niso najbolj razpoložene ali v formi.
-Kaj pravzaprav pomeni naziv inštruktor aerobike?
-To je licenca mednarodno priznane Akademije za fitness in aerobiko za vodenje aerobne vadbe. Licenca se letno obnavlja. Meni osebno to pomeni vsakoletno obnavljanje znanja in seznanjanje z novostmi. Sodelovati moram na različnih delavnicah in seminarjih,
študirati in opraviti izpite o novostih v vadbi do anatomije in vodenja skupine.
-In kaj je novega?
-Letos se uveljavlja vrsta novih tehnik. Aerobika je v svetu, predvsem v ZDA, stalno v razvoju Deli se v različne smeri, se specializira, ima svoje modne muhe in trende. Mnogih stvari v Bistrici ne morem izvajati. Bodisi zato, ker nimam primernega prostora , ali pa je oprema za posamezne specialne vadbe predraga. Dajem poudarek klasični aerobiki in vadbi z drobnimi orodji, kot so elastika in proste uteži.
-Kaj je torej nujna oprema za vadbo aerobike?
-Copate ali superge, dres ali trenirka, brisača, sok ali napitek ter dobra volja.
- Vodiš tudi skupino deklet?
-Da, skupino UTRIP. Lani smo se odločile, da se predstavimo javno. Naštudirale smo koerografijo za nastop in sodelovale na obrtnih dnevih. Do tedaj nas mnogi sploh niso poznali. Potem pa so nas kar začeli vabiti na različne prireditve. Včasih se zgodi tudi, da ne moremo vsem ustreči. Termini se kdaj pa kdaj pokrižajo, vsa dekleta nimajo časa. Včasih pa smo prepozno obveščene, in ne moremo pripraviti nastopa.
-Kako pa je s fanti?
-Fantov trenutno nimamo v skupinah. Bi jih pa rade videle. Drugod so v vadbenih skupinah tudi fantje, pri nas pa imamo še predsodek, da je aerobika “samo ženska zadeva in ni za prave fante”. Naj le pridejo in poizkusijo. Videli bodo, da se lahko tudi tu utrudijo in zdivjajo- pa še v prijetni družbi bodo.
Vojka Šestan, inštruktorica aerobike na delovnem mestu
-Vendarle ni vse samo vadba?
-Vedno moraš iskati novo in zanimivo, vpeljevati novosti, biti na tekočem s trendi. Drugače se ljudje naveličajo. Pomembno je tudi medsebojno druženje v skupinah in
sprostitev. Ob različnih priložnostih gremo skupaj tudi kam ven, praznujemo rojstni dan ali kak praznik. Za mlade je to posebej pomembno. V skupinah imam tudi veliko deklet iz srednje in osnovne šole. “Mulariji” je treba ponuditi tudi kaj takega, saj se skoraj nimajo kam dati.
Koliko vas torej redno vadi?
-Blizu 40 v Bistrici, preko 25 v Postojni. Tudi v Kuteževem bo kmalu kar spodobna skupina.
In beseda zakonec?
-Vse UTRIPOVKE vabimo ženske (in tudi moške) vseh starosti, naj se nam pridružijo pri vadbi, če
so se odločile storiti kaj za boljšo kvaliteto svojega življenja.
POKLIC BREZ NASLEDNIKA
Meščani Ilirske Bistrice, pa ne samo oni, dobro poznajo odličnega čevljarja Ivico Jantosiča, ki ni nikoli sam v mali čevljarski delavnici na Cankarjevi ulici. V današnjih časih, ko cene sploh niso nizke, popularni čevljar zakrpa tudi tisto, kar je videti nemogoče.
“Minili so časi, ko smo ročno izdelovali čevlje. Danes nihče ne pomisli, da bi si dal pri meni izdelati čevlje po meri. To je drago; bolj se izplača kupiti tovarniški proizvod, kije tudi modernejši. No seveda pa se vedno najde dovolj dela tudi zame. Bojim se le, da bo ta poklic nekoč ostal brez svojih naslednikov.
Tekst-foto: Petar Nikolič Ivica Jantosič, eden zadnjih čevljarjev
Radio 94 d.o.o.
Kolodvorska 5a 6230 Postojna
Telefon: 067/25-123in 24-150
Avtomobilizem je za sestavni in za marsikoga nepogrešljivi del življenja. Slovenci smo že velikokrat dokazali, da smo “mahnjeni ” na avtomobile, o tem pa pričajo tudi vsakoletni podatki o naraščajočem številu prodanih jeklenih konjičkov, kljub tarnanju o zmanjševanju kupne moči.
Tudi na Radiu 94 bdimo nad dogajanjem na področju avtomobilizma vsak četrtek ob 20.05, v oddaji Šesta prestava. V 6. prestavo že 3. leto pretikamo strateški vodja Valter Leban, šef mehanikov Aleš Vidmar in voznik Peter Žmak. V oddaji vam predstavljamo novosti iz sveta avtomobilizma, v njej lahko ujamete kakšen nasvet s področja varnosti v prometu ali vzdrževanja vozila, mogoče pa vas zanima pogovor s katerim izmed gostov z omenjenih področij. V dobrih 2. letih smo v studio povabili že veliko število zanimivih gostov, med drugimi tudi Nika Miheliča in Mirana Ališiča.
Del vsake oddaje je namenjen tudi za ljubitelje avto-moto športa, kjer zbiramo informacije o F1 in domačih avto-moto dirkah, zelo radi pa imamo tudi neposreden stik z našimi poslušalci v nagradnih igrah in zanimivih anketah. Ekipi 6. prestave idej ne manjka in že v kratkem pripravljajo nekaj presenečenj, zato se jim ob četrtkih pridružite tudi vi. Vendar pozor, kajti Mario Lisica pravi: “Kadar ga vložiš v šesto, lahko ta prva počasi posumi... ".
Peter Žmak
°VEMBRSKA AKCIJA
ČASOPIS JE VREDEN VEC
Dragi bralci!
V tej številki časopisa smo Vam, skupaj z našimi partnerji - oglaševalci, pripravili
posebno darilo: kupone z nagradami, darili in popusti.
Vse, kar morate storiti je, da jih izrežete in uveljavite od obisku ali ob nakupu. Vsi kuponi veljajo samo v mesecu novembru, s pogoji, ki so na njih navedeni.
IZREŽI IN UPORABI.
POZOR ! - IZREŽI IN UPORABI.
POZOR ! - IZREZI IN UPORABI.
POZOR ! - IZREZI IN UPORABI.
POZOR ! - IZREZI IN UPORABI.
(l S TEM KUPONOM
Kraten popust 10%
, STORITEV VUIKANIZERSTVfl
iM°HTAŽA, CENTRIRANJE GUM)
V NOVEMBRU
tib terminal d.d.
žD ilirska bistrica
X
šercerjeva 17, 6250 Ilirska Bistrica
X
ŽELEZNINA - BARVE
Albert Udovič s.p.
tel.: 067/41-580, fax: 067/41-822
S TEM KUPONOM 7% POPUSTA
PRI ENEM NAKUPU Z GOTOVINO NAD ZNESKOM 5.000 SIT V NOVEMBRU
uro ŠPORT
ŠPORTNA TRGOVINA
tel.: 067/42-434
S TEM KUPONOM
5% POPUSTA
PRI NAKUPU V MESECU NOVEMBRU

■>š
AEROBIKA
(MMHP
Vojka Šestan s.p. Rozmanova 24a 6250 II. Bistrica Tel: 067 42 053
ZA VSE KI BI RADI PRVIČ POISKUSILI 2X BREZPLAČNA
POISKUSNA VADBA ZA ENO OSEBO V MESECU NOVEMBRU

DOGODKI
DELOVNI OBISK ODBORA ZA IZBOR JAVNIH DEL IZ LJUBLJANE
V začetku tedna je bila pri nas v Ilirski Bistrici na delovnem obisku skupina enajstih članov Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in Odbora za izbor javnih del iz Ljubljane.
Poleg generalnega direktorja ZRSZ g. Jožeta Glazerja in njegove pomočnice ge. Mavricije Batič ter direktorice ZRSZ OE Koper gospe Mire Kočevar Furlan svojimi sodelavci, so bili tudi g. Vili Brandt, predsednik odbora, g. Toni Koren tajnik odbora ter predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, Ministrstva za šolstvo in šport in Ministrstva za zdravstvo.
Namen delovnega obiska je bil dvojni. Prvič, da se izvede nadzor nad potekom in izvajanjem javnih del v Ilirski Bistrici, da si ogledajo programe javnih del in se prepričajo, kako se le-ti izvajajo na samem mestu izvajanja javnih del, da se pogovorijo z naročniki, izvajalci in udeleženci javnih del in drugič, da se sestanejo z županom občine, g. Francem Lipoltom, in ostalim vodstvom Občine Ilirska Bistrica, spodbujajo nastajanje novih programov in promovirajo javna dela nasploh.
Za ogled javnih del so si izbrali tri programe javnih del, in sicer program Turistično informativnega centra, katerega naročnik in izvajalec je Občina Ilirska Bistrica, program Sonček-učna pomoč v stanovanjski skupini, katerega izvajalec je Center za socialno delo Ilirska Bistrica, ter program Pomoč pri preprečevanju zaraščenosti krajine, katerega naročnik in izvajalec je KS Topole, in se izvaja v vseh vaseh, ki sodijo v omenjeno KS: Topole, Podstenje, Mereče in Podstenjšek.
Za vse programe javnih del je vladalo veliko zanimanje vseh članov nadzorne skupine. Vsak program jih j e zelo pritegnil in navdušil, zato so bile večkrat izrečene besede pohvale.
Po daljši predstavitvi turističnega programa, ki gaje predstavila ga. Nevenka Tomšič, načelnica oddelka za gospodarstvo in finance Občina Ilirska Bistrica, so si ogledali tudi bogato zbirko spominkov, reklamnih prospektov in arhivskega materiala o plodnem delovanju in izvajanju programa javnih del. Prisotni so bili zadovoljni z velikim številom izvedenih programov in njihovo pestrostjo ter nad smelimi načrti, ki naj bi se realizirali v bodoče.
Program Sonček je program s socialnega področja. Je zanimiv in pohvale vreden, zato si zasluži vso podporo. Pri samem ogledu pa se je prišlo še do dodatnih spoznanj, daje delo v omenjenem programu javnih del zelo potrebno, smiselno in gaje zato potrebno nadaljevati. To je edinstven program, ki ga poznamo, saj tovrstnega programa javnih del ni daleč naokoli.
Na ogledu del v KS Topole seje odbor seznanil s kratko predstavitvijo programa ter poročilom o že izvedenih delih, potem pa seje odpravil na teren, posamezne trase in ostala mesta, kjer so bila opravljena številna dela. Rezultati dela so bili dovolj nazorni in jasni, tako da so navzoči ponovno izrekli številne pohvalne besede in priznanja za dober program javnih del, kije bil idejno pravilno zasnovan, kreiran in realiziran. Ob prijetnem kramljanju vseh navzočih se je ugotovilo, da se omenjeni program javnih del žal prehitro izteka. Beseda žal je zapisana s posebnim poudarkom, saj je ostalo še vedno veliko dela, ki bi ga bilo potrebno opraviti, da bi pomagali krajanom uspešno preprečevati hitro zaraščanje krajine. Zaradi zelo uspešnega poteka del so povsem odprte vse možnosti za ponovno kandidiranje na razpis za izbor programov javnih del za naslednje leto.
Pogovor predstavnikov državnih institucij in vodstva Občine Ilirska Bistrica je potekal pri g. županu v duhu medsebojnega informiranja o stanju izvajanja javnih del v naši občini s ciljem, da se doseže čim večjo zaposlitev brezposelnih oseb v programih javnih del. Vemo, da v naši občini presegamo državno povprečje glede števila brezposelnih oseb. Ravno javna dela imajo prioriteto v aktivni politiki zaposlovanja pri ZRSZ, saj se na ta način zaposluje brezposelne osebe, ki se iz kateregakoli razloga težje zaposlijo. Pri realizaciji teh ciljev je nujna povezava z lokalnim okoljem, je poudaril generalni direktor ZRSZ g. Glazer in ravno preko lokalnega vodstva je povezava z raznimi lokalnimi ustanovami vsekakor pravilna in dosegljiva. Takšno sodelovanje pa bo prineslo nove zaposlitve brezposelnih oseb, je še dodal.
Predsednik Odbora za izbor javnih del g. Vili Brandt pa je s poudarkom podal svoje videnje opažanja na nadzornem ogledu in z veseljem izjavil, da so nekateri programi javnih del s svojo vsebino in utečenostjo že tako daleč, da bi se iz njih morala odpreti nova delovna mesta. Istočasno bi se določeni programi javnih del zadržali in v njih bi našlo svojo priložnost novo število brezposelnih oseb. Skratka, potrebno je narediti nekaj več za brezposelne osebe in ravno zagon na lokalnem nivoju v tej smeri bo premaknil obstoječe stanje brezposelnosti v pozitivno smer.
Tudi direktorica ZRSZ OE Koper, ga. Mira Kočevar Furlan, je izrekla zelo pozitivno mnenje o izvajanju javnih del ter pripomnila, da je smiselno vlagati več sredstev v ta način reševanja trenutnega stanja brezposelnosti pri nas, nikakor pa ne dovoliti, da bi zamrli obstoječi programi javnih del. Z vso močjo se je potrebno potruditi, da bi primerne programe javnih del pretvorili v nova delovna mesta.
Z veliko mero pozornosti je g. župan prisluhnil njihovim razmišljanjem, ocenam in željam. Povedal pa j e tudi, da so realne možnosti občinskega proračuna precej manjše od želja, da so želje in potrebe tudi drugod, na drugih področjih.
Skupna ocena vseh navzočih je bila, da je izvajanje javnih del pri nas na pravi poti, da pa je potrebno delati na tem področju še bolj aktivno. Z večjim vlaganjem v sfero javnih del se bo doseglo večje učinke, ki se bodo sčasoma bogato obrestovali.Ob pravilnem sprejemanju in izvajanju nakazanih želja in smernic, ki so jih izrekli cenjeni gostje pri svojem delovnem obisku pri nas, bi bili s skupnimi močmi lahko še uspešnejši.
Zapisal: Marijan Čeligoj
AKCIJA MOJA DEŽELA LEPA IN GOSTOLJUBNA
S CVETJEM IN SONCEM V NOV DAN
RAZSTAVA CVETLIČARJEV IN VRTNARJEV 23. IN 24. OKTOBRA	_ Jjj
V
Dan, ki so si ga izbrali za praznovanje vsi tisti, ki najbolj vzorno skrbijo za svoje domove in okolico. Že lansko leto so ga poskušali popestriti domači cvetličarji in vrtnarji. K sodelovanju so povabili še druge obrtnike, predvsem tiste, ki del svojega proizvodnega programa namenjajo okolju in izrabi alternativnih virov energije. In pripravili so razstavo “S cvetjem in soncem v nov dan”. Kljub slabemu vremenu je razstava pritegnila lepo število obiskovalcev, zato so se odločili za ponovitev. Na razstavi so sodelovali vsi domači cvetličarji in vrtnarji : Cvetličarna Miranda in Cvetličarna M iz Ilirske Bistrice, Cvetličarna Luči iz Podgrada, Vrtnarstvo Urh in Vrtnarstvo Bilka iz Ilirske Bistrice ter Vrtnarstvo Česnik z Ratečevega Brda.
Vrtnarstvi Urh in Česnik sta razstavili množico krizantem vseh mogočih barv in oblik, saj je trenutno največje povpraševanje po tem cvetju . V obeh primerih velja pohvaliti izjemno dekoracijo. Vrtnarstvo Urh je med pisane cvetove krizantem in mačeh natrosilo številne poljščine. Krizanteme, mačehe, trobentice in božične zvezde Vrtnarstva Česnik so našle svoje mesto med izjemno lepo kovano belo vrtno klopjo in starim stolom. Temo cvetličnega vrta, ki ga je zasnovalo Vrtnarstvo Česnik, je dodelalo Vrtnarstvo Bilka. Slednje poleg okrasnih grmovnic, drevesnic in dišavnic nudi še vrtnarske usluge: urejanje zelenic, vrtov in nasadov.
Novi trendi v cvetličarstvu
Nove trende v cvetličarstvu je na enostaven, a domiseln način prikazala cvetličarka Lucijana Kreševič iz Podgrada: elegantne cvetlične aranžmaje, zavijanje daril brez celofana, vse z obilico prosojnosti, kar je zadnji hit mode v cvetličarstvu. Kljub temu, da smo pod vplivom italijanske šole še vedno “mahnjeni” na bombastičnost, se tudi pri nas vse bolj uveljavlja nizozemska vrtnarska šola z obilico prosojnosti in nitk iz vseh mogočih materialov. Lucijana je za izhodišče izbrala bršljanove veje in tekstilne ter kovinske nitke. Manjkal ni niti en sam cvet kot sporočilo ljubezni, dobrih želja ... Veliko zanimanja so vzbudile žalne ikebane, izdelane z veliko mero domiselnosti v klasični izvedbi, obliki križa itd. Cvetličarna Luči ponuja poleg cvetja še dekorativne predmete, priložnostna darila in podobno. Slednje je domiselno vkomponirala v sceno pričakovanja leta 2000.
Cvetličarka Margita Gartner je privrženka italijanskega stila, ki nam je najbližji. Njena cvetlična kreacija je bila kombinacija elegance in glamurja. Vedno modne vrtnice in flamingovce je kombinirala z naravnimi materiali: žakljevino, kamenjem in listjem. Obiskovalci so bili navdušeni nad skoraj
Del nedeljskih udeleženk revije ‘‘Šarm v laseh" se je za spomin fotografiralo med pisano množico krizantem Vrtnarstva Urh. Krizanteme niso naključno izbrane, saj simbolizirajo dolgo in srečno življenje. (foto: G. Ujčič)
Prizadevna ravnateljica gospa Karmen Šepec je obiskovalce seznanila še s projektom ek° in začetki devetletke, (foto: A.Penko)

meter veliko bambusovo palico, ki je z osatom in drugimi suhimi bilkami postala zanimiv in nenavaden cvetlični aranžma. Suhe bilke, drevesno deblo, šipek, poljščine in račja družina so služile za sceno, ki si jo je zamislila in postavila v dveh delih: kot gozd in močvirje.
Z mahom, suhimi travnimi bilkami, vinsko trto, listjem in domačim “sivcem” seje poigrala cvetličarka Miranda Novak. Kreacijo, pravljično deželo, je pričaral ogromen čevelj v obliki hiše, hudomušna družina mušnic in eleganten fazan, vse zaokroženo z miniaturno ograjo, mejo med pravljičnim in resničnim. Eleganco
iigjt
Suminih kovanih podstavkov za cvC <( zaokrožila z belimi, vijoličasti11’1 rdečimi ciklamami.	,:<j .
askrb«1 1
Učenci šole gostiteljice so pot
vrsto izdelkov na temo “Jesen”
str31
miniaturne lučke iz repe, likovni ■- .p
i^
N
in strašljivimi bučami, vse pričakovanja “noči čarovnic”. ($|() Podjetje Prema d.o.o. in Enerf pisarna sta poskrbeli za “sončno Uj i razstave. Na njej so našle svoje mest0^ ^ L velikanke gospodične Mare Ren*'°,Z-v, L in gospe Marj uče Rutar s F3^, „a
MALČKI NA PRVEM PLANINSKEM IZLETU |l,,
“PRIDRUŽITE SE MI! LEPO NAM Bf!
Tudi letos so učiteljice, planinske mentorice vseh šol v občini Ilirska Bistrica, povabile prvošolce na prvi planinski izlet na enega od vrhov v okolici šol, ki jih obiskujejo.
Pridružili smo se jim na prvem pravem planinskem izletu na 799 m visoki vrh Sv. Ahaca nad Jasenom in Ilirsko Bistrico. Prvi so vrh Ahca v spremstvu svojih učiteljic mentoric obiskali prvošolci iz OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica. V sončnem petku, 8. oktobra, se jih je kar sedemdeset podalo na pot pod skrbnim vodstvom osmih mentoric.
Resda jim je avtobus približal goro, vendar so v polurni hoji do vrha doživljali mnogo zanimivega: sprejel jih je gozd, poln drobnih presenečenj, mehka pot jih je vodila vse više in više, trkali so na vrata gozdne kočice v upanju, da sta morda “Metka in Janko” še doma. Visoki bori so jim razkrivali zgodbo o nekdanjih smolarjih in načinu pridobivanja smole. Prečkali so protipožarno poseko in zvedeli, kako so se domačini zavarovali pred širjenjem morebitnega požara. Odkrivali so bogastvo gozdnih sadežev in rastlinja, pod vrhom so naleteli na prepoznavne terase, kjer so pred dvema tisočletjema prebivali nekdanji prebivalci, da bi na samem vrhu prepoznali ostanke nekdanje cerkvice sv. Ahaca in ... trudni posedli v mehki gozdni mah.
Razživeli so se znova po malici, zapeli in zavriskali so. Visoko drevje jim je sicer zakrilo razgled po okolici, pa vendar so med vejami videli Nanos, robove Čičarije s Slavnikom, Žabnikom in Učko, pod njo so slutili morje, nasproti so se dvigale še strmine Grčevca, ki so zaskrivale pogled na Snežnik.
Domače planinsko društvo je vsem malčkom poklonilo Dnevnik mladega planinca, v katerega so že lahko odtisnili svoj prvi planinski žig, doma pa bodo še z risbico v dnevniku “zapisali” svoje planinsko doživetje. Med prvošolci smo prvič zasledili tudi malčke, ki so letos načeli šolanje v devetletki. Vsem je njihova
mentorica Marta Bratovič pr’P jL domiselno “knjižico barvanko” in k straneh zapisala nekaj naivaZM3[in
planinskih pravil, ki jih morajo P°zD -M
•efliP
spoštovati “pravi planinci”. Spn
slike, delo ilustratorke Sonje
zamišljene kot pobarvanke, kijih ^1 barvanjem soustvarjajo in sprejen’
svoj odnos do narave.
J1
Planinski krst, ki so ga malčki ^
pred odhodom v dolino, je šele raz ^ci. so bili tokratni planinski izletnik1- ^ medvedki, volkovi, ježki, veveric6^.# . zajčki pa tudi planike, marjetic6' $ . neže, in kdo ve še vse katere P1 živalce in cvetlice.	^bl*' It
Že čez nekaj dni, v sredo, lT . -^(P » so sv. Ahec obiskali še prvošolk ^ k Dragotina Ketteja iz Trnovega P1^	|
Bistrici s svojimi mentoricam1 ^	\
roditelji. Skupina je štela skoraj	j
malčkov in prizori so se ponovil1- v P .
pa se je tudi prisrčno navdušenje 0	, jt
del dneva preživeli v nar3 ^
nevsakdanjih doživetjih in p°m'

planinskem podvigu.	. M
Očitno se domačemu plan1^ svdč
wviuiu 5c uumauciiiu y
društvu še dolgo ne bo treba bat' c} mlado članstvo. Pa tudi trideS®^j^sk1’ organizirane dejavnosti s P1 ^
mladino na Ilirskobistriškem. J tCvc
slavijo pod Snežnikom, Je 'Lje . zanesljiva dolgoročna naložba ^tSi
Zaradi prostorske stis ne moremo v tej rub 1 ^ objaviti vseh prispeV^° jj
ki smo jih dobili- P°*s^0f
jim bomo zaslužen pr°, v naslednjih številk3 Zahvaljujemo se 23
razumevŠ^

ZANIMIVOSTI
TEDEN OTROKA V ILIRSKI BISTRICI
ZLATI SONČEK
iti*
; s°nček - otroci iz vrtca na planinskem izletu
|y>°vnekaj!etni Pavz' 80 se otroci starejših skupin enote Vrtec pri Osnovni šoli Antona IL^ča v Ilirski Bistrici ponovno vključili v športni program, ki se po novem imenuje '.J1 SONČEK.
I °nček - kot vir radosti. Zlati- kot so zlati vsi naši otroci.
,t r°8ram se prične izvajati s petletnimi otroki in se kontinuirano nadaljuje do drugega •jda osnovne šole. Otroci bodo kolesarili, kotalkali, smučali, plavali, se učili spretnosti y°.‘n osvojili pet bližnjih vrhov. Vse dejavnosti potekajo v duhu igre in zabave. ic si otroci so s svojimi spremljevalkami že opravili prvi planinski izlet, na katerem
i* 'Se
P
A
Bt*!«,
"tleli čudovito.
Nives
FU PA TAM TUDI DUHU PONUDIMO KAJ SLADKEGA:
BONBONČKI MODROSTI
v^č ali manj smo vsi ljudje ujeti v vzorce mišljenja in obnašanja, ki nam je I Sojeno. Zaradi njih večinoma trpimo, ker nas omejujejo in nam preprečujejo, da .js °- kar smo. Dobra knjiga, dober film in modre misli so mostovi v svetove onkraj iiič1’ %i°C*tujenostt ’n ujetosti v uničujočih vzorcih mišljenja in obnašanja.
^°"eki modrosti;
°st se ponuja iz napak; zavedaj se jih in se iz njih uči.	(J. Jelinek)
j, s u°leti krivica, ni nič, le spominjati seje ne smemo ves čas. (Konfucij) Podvig je mogoče izpeljati, če ga večkrat ponovimo.	(Og Mandino)
rešujmo se, kaj bi lahko imeli od življenja, vprašajmo se rajši, kaj bi lahko L nje imelo od nas.	(Viktor Franki)
e"io vedno samo tisto, kar iščemo: dobro ali zlo, težave ali njihove rešitve, ti ,	(John M. Templeton)
;al..Cern° imeti prijatelja, moramo biti komu prijatelj. (Ralph Waldo Emerson)
,j|j L Ptiči skupaj letijo.	(ljudskipregovor)
,;h ,ki	-----
Š'* % 1"
> kr,
Pretepa ženo, pretepa in sramoti samega sebe. (italijanski pregovor)
ono nosim v srcu, ne na glavi, ni pokrita z diamanti in je nevidna: pravim ji 0,Jstvo. To je krona, ki je bila kraljem redkokdaj dana. (IVilliam Shakespere)
Zbrala in pripravila Neta Vergan
f to LET POŠTE NA GOLCU!
tf Lred sto leti je bila odprta pošta na Golcu. Koncesijo za poštno službo je dobila ® L^iška družina Jožeta Cerkvenika Cepčevega, kije na Golcu imela tudi že gostilno y V- J0- Pošta je obsegala še vasi Gojaki, Zagrad in Brdo in upravno spadala pod •' Alg 0 Pošto do leta 1909, ko je bila ustanovljena pošta v Obrovem. Pošta na Golcu " %i°Va*a še ves čas italijanske zasedbe naših krajev in bila ukinjena leta 1945. Naj daje iz Golca doma tudi znani raziskovalec primorske poštne preteklosti dr. Pf riševič, kije prvi v knjižni obliki obdelal preteklost pošte na Primorskem in Istri. jrj| ""ursko numizmatično društvo in poslovna enota Pošte Slovenije iz Kopra sta za V n°st pripravili priložnostni poštni žig, s katerim je obrovska pošta, v četrtek 28. Hj °dPremUala vs° dnevno pisemsko pošto. Na voljo pa so bile tudi posebne <o. Ce 8 fotografijo pošte na Golcu v Cepčevi hiši sredi tridesetih let. Oblikovanje, ifjj, 1 °žnostnega poštnega žiga, kot dopisnice je delo dobrega poznavalca poštnih "ašem področju Danila Pečarja s Klanca. Odtis žiga, ki je prvi priložnostni % '8 te pošte in dopisnice bo moč dobiti na obrovski pošti še deset dni po prvem
nJegove uporabe.
Vojko Čeligoj

°vembrska akcija
VELIKO GLASOVANJE
KDO JE NAJBOLJ POZITIVNA OSEBNOST ILIRSKE BISTRICE ?
Dragi bralci! Zelo nas zanima kdo je najbolj pozitivna osebnost Ilirske Bistrice v tem letu. Radi bi sestavili seznam petih najbolj pozitivnih osebnosti (v zadnjem letu tega tisočletja!) po vašem izboru. Ni nujno, da še stanujejo na območju občine (vemo, da je veliko bistričanov tudi drugod in jim gre dobro), niti ni nujno, da so rojeni domačini (pač morajo biti povezani z Bistrico in njeno dobrobitjo).
Naveličali smo se poslušati vedno isto, ko se srečamo s kakim znancem: to je slabo, ono ni dobro, ta oseba je taka, ona j e še slabša... Saj venar mora obstajati kdo, ki ga lahko pohvalimo!
Vabimo vas, da nam na dopisnicah pošljete svoje predloge za najbolj pozitivno osebnost tega leta. Prvi, začasni seznam bomo objavili v naslednji številki časopisa. Predloge nam lahko pošiljate do 17. decembra, ko bomo glasovanje zaključili. Rezultati bodo objavljeni v zadnji letošnji številki, tik pred novim letom.
Iz prejetih predlogov (zato dopisnice!) bomo izžrebali tudi kakšnega nagrajenca, da vaš trud ne bo čisto brez mikavnosti. Pišite-predlagajte najbolj pozitivno osebnost Ilirske Bistrice!
OPRAVIČILO
Za tiskarske škrate in morebitno slabo ali nerodno ter, bog ne daj, napačno napisana dejstva; površno ali napačno naslavljanje in imenovanje; mestoma obupen jezik, skladnjo in besedni zaklad; občasno motno sliko in podobno se vnaprej in na zalogo iskreno opravičujemo.
Kar je napisano, je napisano dobrohotno in tako, kot je napisano ter noče povedati nič drugega. Kot so nam povedali, tako smo zapisali. Uredništvo nikakor ni odgovorno za drugačna razumevanja in doumevanja napisanega. V primeru dvoma se za uradno razlago in tolmačenje napisanega obrnite na nas.
Morebitne tožbe na naš račun sprejemamo samo, če izhajajo iz naslednjih pobud:
b.	)	ker smo prekleto dober časopis in
c.	)	ker nam za to nudite možnost, da s tožbo ogromno zaslužimo.
Hvala za razumevanje.	Uredništvo
PRIREDITVE V NOVEMBRU
Občina Ilirska Bistrica in Območna obrtna zbornica
Dne 27.in 28.11.1999 -Spominska slovesnost ob 100-letnici smrti pesnika Dragotina Ketteja z otvoritvijo obnovljenih prostorov pesnika. Ob 15.00 uri - Kettejev dom na Premu.
Sadjarska razstava ob 16.00 uri - na gradu Prem.
Informacije:TIC 41-361
Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica
Četrtek 11.11.1999 -. Informacije: g.Vojko Čeligoj tel. 42-369.
Dr. Anja Štemberger: “Utrinki s Tibeta - strehe sveta “ V domu na Vidmu v Ilirski Bistrici ob 18.00 uri.
Razstava v hotelu Turist cel mesec november: RAJKO KRANJEC - domači slikar - na temo “KONJIČKI”. Vsak dan od 7.00- 23.00 ure.
Informacije tel. 067/81-360.
Primorsko numizmatično društvo Ilirska Bistrica
Nedelja, 21.11.99 Redno srečanje numizmatikov dne. v hotelu Turist od 9 -12 ure. informacije' tel. 067/42-639
Društvo prijateljev mladine Ilirska Bistrica,
22.11.1999	JOOOJ, TAKO SEM PRIŠEL NA SVET - IGRA OB 11.00 URI V DVORANI DOMA NA vIDMU
25.11.1999	otroški občinski parlament na temo SPOLNOST IN AIDS IN DRUGA PROBLEMATIKA
V sejni sobi na občini v Ilirski Bistrici ob 10.00 uri. Informacije: tel. 81-541 Društvo za varstvo in vzgojo ptic Ilirska Bistrica.
30.11.-5.12.99. V ŠPORTNI DVORANI V ZABIČAH OD 9.00-18.00 URE
9.DRŽAVNO PRVENSTVO PTIC SLOVENIJE, IL. BISTRICA TER PRAZNOVANJE
20.LETNICE DRUŠTVA. Informacije: 067/81-234
TENIS*- šola tenisa vsak ponedeljek OŠ AŽ Ilirska Bistrica
treningi v OŠ Antona Žnideršiča ob sobotah od 10.00-11.30 ure.
OSNOVNA ŠOLA PODGORA KUTEŽEVO, tel.067/ 87-162
Počitniške delavnice 2.11.,3.11.,4.11.1999 od 9-12. Ure v OŠ. Za šolske otroke iz okoliša.
KLUB ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA
20.11.99- Skupščina kluba študentov v restavraciji Danilo (Ilirska Bistrica) ob 20.00 uri.
26.11.99,	- Potopisno predavanje ob 20 uri v prostorih AVTOŠOLE BREZA V ILIRSKI BISTRICI.
30.11.99,	- Bistriški večer v K4 Ljubljana; performance Celice M.A.D. in promocija prvega CD-ja kočanskih fantov KVATRORITI. Od 20.00 ure dalje.
Informacije o prireditvah zbira in ureja: Turistično informacijski center občine Ilirska Bistrica, tel 067/ 41-361, gospodična Mojca Memon.
ODPIRAMO
VELIKI LOV NA ŠKRATE
Z BOGATIMI NAGRADAMI
V vsakem časopisu se občasno pojavijo nadležne ne-bodi-jih-treba: tiskarski škrati. Danes so ti nepridipravi modernizirani in dosti bolj aktivni kot včasih. Svoje nemarno in podtalno delovanje so razširili s tiska na računalnike. Posegajo tudi v misli ustvarjalcev besedil. Zmešajo jim glavo tako, da se ubožci niti v lastnem jeziku ne morejo vedno pametno in lepo izražati.
Mi te nadloge nočemo več trpeti na naših straneh! Zato odpiramo veliki lov na tiskarske škrate. Vabimo vse bralce, da sledite in iščete škrate v tej številki časopisa. Če jim bomo vsi stalno za petami si mogoče premislijo in odidejo drugam.
Da pa bo lov bolj zanimiv, razpisujemo tudi naslednje nagrade:
1.	za najbolj butastega škrata - buteljka kvalitetnega penečega vina iz goriških brd;
2.	za najbolj duhovitega škrata -buteljka gold sekta;
3.	za največ ujetih škratov - buteljka odličnega vina iz goriških brd.
Nagrade prispeva Trgovina z mešanim blagom “Diskont”, P. Urbančič s.p., kjer sijih lahko tudi ogledate.
Najdene škrate zvežite, označite, popišite in pošljite na naš naslov na dopisnici ali v pismu do 19. Novembra. Označite tudi, za katero nagrado se potegujete. Strokovno-tehnična komisija bo ulov pregledala in stehtala 22. Novembra, pred kamerami TV Bistre (če j o bomo takrat že imeli). Kjer bo odločitev težka, bomo žrebali. Nagrade bodo podeljene in lovci poslikani za zgodovinske bukve na priložnostni slovestnosti v “Diskontu” Pri Matetu.
PIJAČE:
VINO
Kdor ga pije, ima rad domovino.
PIVO
S to pijačo je moč namakati tudi njivo. MOČNE PIJAČE
Če piješ te pijače, ti ni mar za pogače. SOKOVI
te odžejajo kot slapovi.
KAVA
Pij jo, pa te ne bo bolela glava.
ČAJI
Kdor jih pije, misli, daje v raju. ALKOHOLNE PIJAČE niso za razgrajače.
VODA
to je stara moda.
OSVEŽILNE PIJAČE so za starejše in kričače.
MLEKO Kdor ga pije,
z lahkoto preskoči prepreko.
VSE PIJAČE so za ljudi in berače.
Za vas preizkusil in ocenil: Anton Vrh
£ ^
Or i .
Dragi bralci!
V tej številki časopisa smo Vam, skupaj z našimi partnerji - oglaševalci, pripravili
posebno darilo: kupone z nagradami, darili in popusti.
Vse, kar morate storiti je, da jih izrežete in uveljavite od obisku ali ob nakupu. Vsi kuponi veljajo samo v mesecu novembru, s pogoji, ki so na njih navedeni.
ČASOPIS JE VREDEN VEČ
IZREZI IN UPORABI. POZOR ! - IZREŽI IN UPORABI. POZOR ! - IZREŽI IN UPORABI. POZOR ! - IZREŽI IN UPORABI.	POZOR! - IZREŽI IN UPORABI.
BERNU
TR|x°VINA Z MEŠANIM BLAGOM
IN kozmetične storitve
JOŽICA KAVČIČ s.p.
tel *°d Stražico 6, 6250 Ilirska Bistrica
ti6 (0)67/81-382, fax. +386 (0)67/42-075
v MESECU NOVEMBRU
s tem kuponom
^ jx ČOKOLADA 100 or ^ DARILO x RI nakupu nad 5.000 sit.
fc—---------------
X
RIBARNICA
Agata Valenčič s.p.
Titov trg 8, Ilirska Bistrica tel.: 067/81-746
S TEM KUPONOM V MESECU NOVEMBRU 5% POPUSTA PRI NAKUPU NAD 2.000 SIT.
X
GOSTILNA s prenočišči
^-PCTcr
Ema Deželak s.p.
Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)67/42-648, GSM: 041/747-657
S TEM KUPONOM V MESECU NOVEMBRU IX KOZAREC MOŠTA
ZASTONJ
X

ZJUD
tib terminal d.d.
ilirska bistrica
Šercerjeva 17, 6250 Ilirska Bistrica
S TEM KUPONOM ENKRATEN POPUST 10% ZA STORITEV AVTOPRALNICE
V NOVEMBRU
>g

TEDEN OTROKA V ILIRSKI BISTRICI
TEDEN BIL JE ŽIV
Društvo prijateljev mladine je dokaj pestro obeležilo Teden otroka od 4. do 10. oktobra.. Naši najmlajši so v ponedeljek kljub dežju napisali na balone svoje skrite želje in jih spustili v mokro nebo. Mogoče se bodo lažje prijele.
Kako lahko očara gibčno telo, so nas prepričale plesalke in plesalec plesno-akrobatske skupine “Filip” iz Pirana. V dobro zasedeni Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča so predstavili svoj program in s trdim delom zasluženo kariero.
Tako izgloda Živ-žav.
V sredo, 6. oktobra, smo na Osnovni šoli Antona Žnideršiča organizirali srečanje oskrbovancev Doma starejših občanov in najstnikov iz obeh osnovnih šol. Starejši so kazali navdušenje nad sprejemom, šolarji pa so se čudili šegavosti, ki jo premorejo ljudje, o katerih imamo prevečkrat bolj žalostno predstavo.
Teden otroka je Društvo prijateljev mladine zaključilo z ŽIV-ŽAV-om, ki je vabil na sejem rabljenih igrač in na druge dobrote. Podelili smo čez 50 nagrad, ki so jih otroci prislužili s sodelovanjem ali zgolj s srečo.
Zgodaj zjutraj sem vstal, se spomnil na naš ŽIV-ŽAV.
Sem bil nestrpen, siten in vesel, ker vedel sem,
da spet bom v družbi lutk, igrač, vrstnikov, lizik in nagrad.
Ker mi za palačinke ni, mi PAPI svinčnik podari.
(Spesnil Gašper Baša iz Podgrada.)
Letos smo uvedli novost v naše kraje. “Za družine zastonj” je slogan, v katerem sodelujejo organizacije, ki lahko ponudijo družinam brezplačen skupinski ogled prireditev, razstav ali drugih znamenitosti. Za prvič smo odprli in pridobili k sodelovanju lastnike Novakove domačije v Smrjah in Turistično društvo Prem, ki je odprlo premska grajska vrata. Obojim se lepo zahvaljujemo.
SPONZORJI ŽIV-ŽAV-a:
Papirnica Tarsel, Papirnica Kakež, DZS, Cvetličarne Margita, Bilka, Mika, SKB Banka, Sadjarstvo Amon, Sadjarstvo Dolgan-Neverke, Pridelava medu Slavec-Novak, Pekama Slava, Pekama Drobtinica
Darinka Dekleva DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE ILIRSKA BISTRICA Rozmanova 25/b, Ilirska Bistrica. Tel: 076/41-541; Fax: 067/41-072
OŠ JELŠANE
DAN OSTARELIH
V četrtek, 30. septembra, smo 6. šolsko uro posvetili starim ljudem iz naše okolice. Že nekaj dni prej so nam učiteljice naročale, naj jih povabimo čim več, in nam zatrjevale, da bo zanimivo. Seveda nismo verjeli. Vsi smo bili prepričani, da se bodo na koncu prikazale tri nonice s šestimi berglami in bodo umirale od dolgčasa.
Pa ni bilo tako. Zbralo se jih je veliko več, kot smo pričakovali, in prav vsi so bili zelo živahni!
Prireditev ob dnevu ostarelih v OŠ Jelšane.
Na začetku je vse skupaj prisrčno pozdravila ravnateljica Marica Gaberšnik. Sledil je zbor, katerega j e spremljal Orffov instrumentarij. Kljub mnogim vajam so se žal zmotili in tedaj ni bila učiteljica Nives prav nič navdušena nad njimi. Sledila sta 1. in 2. razred z recitacijami in pesmicami in 3. in 4. s skeči. 5. razred je predstavil igrico Desetnico, 6. pa je vse razveselil s polko. Učenki 7. razreda sta razložili, kakšna je razlika med staro mamo in babico, učenka 8. razreda pa je predstavila zelo lepo pesem o staranju. 8. razred je zaključil program z ljudsko pesmijo Zabučale gore in povabilom za naslednje leto. Na končuje še vsak dobil rdeč nagelj in nekaj za pod zob.
Bilo je zelo zabavno, predvsem pa smo se učenci nečesa naučili: stari ljudje so zelo zanimivi. Še najbolj stare nonice s šestimi berglami.
Barbara Smajila, 8. raz., OŠ Jelšane
UČENCI OSNOVNE ŠOLE ANTONA ŽNIDERŠIČA
PRVIČ V ŠOLSKI KOŠARKARSKI LIGI
V tem šolskem letu se je ekipa OŠ Antona Žnideršiča prvič vključila v Šolsko košarkarsko ligo(ŠKL), to je v državno košarkarsko prvenstvo osnovnih šol, ki se
je v Sloveniji začelo pred petimi leti. Mladi košarkarji in košarkarice tekmujejo v devetih ligah, sama tekmovanja pa so tristopenjska: območna, četrtfinalna/ polfinalna in finalna.
Prvenstvena ligaška tekmovanja na prvi stopnji potekajo po dvojnem točkovnem sistemu, tako da je vsaka šola enkrat gostitelj in enkrat gost. Tekmovanje na 2. in 3. stopnji je izločilno po načelu dveh zmag; ob izidu 1:1 (zmaga : poraz) napreduje ekipa z boljšo razliko v koših.
Za najuspešnejšo šolo v ŠKL ni pomembna samo zagnanost košarkarske ekipe, komisija namreč pri tem ocenjuje tudi plesno in navijaško skupino, delo fotografov in videosnemalcev, novinarjev, računalničarjev, maskoto šole, organizacijo tekmovanj na šoli, celo gledalce na tekmah in število članov v ŠKL.
Odmore med tekmami bodo ob domačem moštvu popestrile članice šolske plesne skupine Krila, kijih vodi učiteljica športne vzgoje Barbara Jenko.Njihovo
koreografijo smo videli že na prvi tekmi v naši Športni dvorani.
Vsak šolski košarkarski klub mora imeti dve ekipi: žensko in moško.Obe je začel trenirati Bojan Jovič s pomočnikom Martinom Novakom; vodja ekipe pa je športni pedagog Rihard Udovič. Naši mladi športniki so se pomerili že v dveh tekmah; prvič na domačem terenu z ekipo iz Cerknice(20. 10. '99) in drugič na sežanski osnovni šoli(27. 10/99). Vzdušje na prvi tekmi j e bilo zelo živahno, saj so bile tribune polne navijačev. Naši košarkarji so na žalost izgubili, čeprav so se pod košem zelo trudili in se zavzeto borili za žogo, ki večkrat nikakor ni hotela skozi obroč.
Z ekipo Srečka Kosovela iz Sežane prav tako niso imeli sreče. Ko smo povprašale trenerja Bojana Joviča, naj nam
dat6:,
pove kaj o tekmi, je izjavil samo, ““" y drugič že boljše.	(na
Vodja ekipe Rihard Udovič pa ie Le$a, drugi tekmi izjavil, da so tokrat veliko b°1J ^ zaigrala dekleta, medtem ko so fantje i-F6 ^
po svojih zmožnostih. Z rezulta^6 ^
vsekakor ni bil zadovoljen, vendar ga ve$l
ker je celotna ekipa zaigrala veliko
boi L
homogeno. O ekipi iz sežanske osn° m0]
1,0 %
šole meni, da je odlična ekipa in se malo sreče uvrstila v finale ŠKL.
Za
domačem terenu
ece uvrstita v nnaie skl. . I tj naše igralce boste lahko. Iar, m terenu navijali še trikrat, ins , fcj
10. 11. '99 ob 13. uri (Bistrica:
pivk3’
krog), 22. 12/99 Bistrica: Sežana,
s. y°6
in 26. 1.2000 Bistrica: Nova vas, 10-
ni.'11.
Želimo jim veliko športne sreče ob^č daje važno sodelovati in ne zmagati, bi bilo lepo, če bi naša ekipa vsaj vc3 dosegla več košev kot nasprotniki.
Barbara Gustinčič, Anja
Damijana P*1’
Ekipa košarkarjev se bo med letom borila za čim boljšo uvrstitev.
Članice šolske košarkarske ekipe iz OŠ Antona Žnideršiča
OŠ DRAGOTINA KETTEJA
95. OBLETNICA ROJSTVA MAKSE SAMSA
-j:
Kako je živela, je pesnica najbolje izrazila sama z ver Živela sem za pesem, pa lahko v culi nesem, kar mi ona je dala!
Ko v grobu bom ležala, naj njen spomin ostane, opeva srčne rane.
V torek, 12. oktobra, je minilo natanko 95 let, odkar se je na Dolnjem Zemonu, pri Malnarjevih ob VeTki vodi rodila Maksa Samsa.
Članice recitacijskega krožka OŠ Dragotina Ketteja z mentorico Dragico Štemberger Maljavac smo se v spomin na pesnico zbrale ob njenem grobu in recitirale nekaj njenih pesmi. Pridružilo se nam j e tudi nekaj petošolcev in gospa Darinka Žbogar, ki nam je predstavila Maksino težko življenjsko pot, polno “bleščečih prevar”.
Spomin je ostal. Na Maksin grob smo položili sveče >n jv |[0 Tako bi se naše domače pesnice verjetno spomnil še kdo, 3
je njeno zadnje prebivališče tako neopazno.	0t
Simona, Jana, Matea in Noemi, 8b, OŠ D'
NASI MALČKI V TEDNU OTROKA
Od 4. do 10. oktobra, ob tednu otroka, so v občini potekale razne prireditve.
Tudi v enoti Vrtec pri Osnovni šoli Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici smo z najmlajšimi otroki in njihovimi starši ustvarjali na temo jesen. Iz pridelkov, plodov in semen smo oblikovali domiselne izdelke. Imeli smo se lepo, kar dokazujejo tudi posnetki.
Pozdravljajo vas otroci iz jasli in njihove “tršice”.	Nives
Tako sta zavzeta, da me niti ne vidita.
ŽIVIMO ZDRAVO ZA ZABAVO
POHOD NA PLANINC
V mesecu rekreacije smo se skupaj s starši podali na hrib Planinc. 11. septembra smo se ob 8. uri zbrali pred Cicibanom in se odpeljali z avtobusom. Nekje pri Sviščakih smo izstopili. Vodil nas je g. Janko Frlež, ki dobro pozna pot na ta hrib.
Nekaj časa smo hodili navkreber, naposled pa smo se ustavili pri neki koči. Tam smo pomalicali. Po kratkem odmoru smo se odpravili naprej. Ko smo zagledali veliko skalo, smo bili vsi veseli, da smo že dosegli vrh, a smo se motili. Gospod Janko nam je povedal, da bomo še malo hodili.
Na vrhu smo prvošolce sprejeli med planince. Videli smo tudi, kako se Snežnik mogočno dviguje proti nebu. Gospod Janko nam je pokazal še druge vrhove.
Opazovali smo tudi posušene planike in drugo gorsko cvetje. Vsi utrujeni, a zadovoljni smo se vrnili domov. Bilo je super.	Ana, Andreja, Doris, Tamara, OŠ Jelšane
Zaradi prostorske stis ne moremo v tej ru^ 1 v objaviti vseh prispev° j ki smo jih dobili- P0’5^,-
jim bomo zaslužen Pr° v naslednjih številk3 Zahvaljujemo se 23
KULTURA
)
LIKOVNI USTVARJALCI V BRKINIH:
EX TEMPORE “PREM 99”
soboto 2. in v nedeljo 3. oktobra se - f )d gradu Prem s priglasitvijo in # Sjem podlag začel 9. EX TEMPORE
Ji
99". Vabilu se je odzvalo 68
f |.
toO'ev. 22 iz Hrvaške, ostali pa iz sel'; ‘^ije. Z žigi so opremili 102 podlagi, bol 'Omenjen ustvarjanju, seje iztekel v , QeUek zvečer, ko so udeleženci ex ,o*rra morali oddati dela, vsak po eno, |sttlem kriteriju oz. odločitvi. l lltovni ustvarjalci so se prepustili Jalni svobodi, ki jo je omejeval le i ’ ki ni smel presegati velikost 130 x
, Motivna izhodišča so bila vezana jetiko: Premski grad, Ilirska Bistrica, , a Vilhar in grad Kalc. Avtprji pa so , 'n° likovnih zapisov izbrali tudi sami ^ tema.
‘ ekateri so v ustvarjalnem procesu d. 1 nagovor neposrednega okolja oz. rit a8anih izhodišč in nadaljujoč svoj til , ls*°g ustvarili tematsko vezana dela. 1^ s° nadaljevali z vsebino, ki se kot L "k vleče skozi njihova snovanja, ali i. Se odločili za udejanjenje trenutnih Lacib občutij in notranjih doživetij. ^ a je paleta heterogenih izpovedi, E8'*1 slogovnih usmeritev, razpenjajoča i ,tealizma pa vse do druge skrajnosti -L rakcije. Vsak izned avtorjev je L v°ril s svojo likovno govorico. Taje Lana z njegovim delom, osebnim Iv111 v procesu razvoja, preko katerega ■l 'koval svoj slog. Zato je njegova, L a’ specifična, pristna. Je odraz videnja in doživljanja, njegovih r°v in iskanj...
L ^močjo umetnostnih kriterijev bi \ ^ela kljub vsemu lahko razdelili na i s° jih naredile likovno fonnirane ' s'i. nekaterim pa je bilo slikanje bolj
■"* kr,
že|eli
eacije. Vsi pa so, po znanju in

°RU.
dati svoj prispevek k 9. EX
"^j^kovna žirija, ki so jo sestavljali |j Šajn iz Ilirske Bistrice ter likovni olona Škodič iz Postojne, Dejan ((j"devic iz Kopra, Boris Toman iz ^Predsednica Anamarija Stibilj Šajn ',-Je koke, seje v torek zbrala v Galeriji ,^n. Najprej je pripravila izbor del
.. 1,^‘avo (Pozneje je bila razstava p IjijJ1® na vse sodelujoče), potem pa a*a z zahtevnejšim delom - z ji VVanjem najboljših. Šest častnih 'We Podelila: ESTER MRŠNIK, ANI ' MEILJENKI ŠEPIČ, IZTOKU 1 'AVw’ PIERU MILOHANIČU in
| | ^ grčku.
Prv' nagradi sta prejela A DEMŠAR in RADKO
^IjL
0<^uPno na8racl0 Pa HARI
IVANČIČ iz Buzeta je svojo i»pjs Poved poimenoval Bjele zemlje, Pa izbral tehniko olje in platno. \a?P0vršina temelji na velikih barvnih \V[ ®e°metrijsko reduciranih oblik. Z !\0 0r sestavlja trdno in strogo urejeno A |cijsko zasnovo. V njej ni PL..°st*, saj nastaja zanimiva igra med RjJ° Ploskev in njihovim barvnim i:,|)0 ' rlari Ivančič se odloča za rjave hr5j e®a tudi po svetli, skoraj beli barvi. V rri°nokromnih površin dosega [Canske variacije. S prefinjenim pi, , ^Poniranjem celoto harmonično p e| 'kl Pa daje možnost, da zaživi v
lr‘entarnosti.
S^aBARA DEMŠAR iz Škofje Loke n>. kj/13 s sliko Sonce sonca, akril na |\jatj °Vn' ustvarjalki je barva izrazno N V t0Vn° sredstvo, zato slikovni prostor NžujJ1*6 rJave tone. Barvam zemlje se a kamna. S smislom za
R;>eUn
L^ltilj 16 detajlov svojo izpoved gradi j .^rrnboli ambienta, ki jo je v the
Nad'1' Po slikovnem Poiju jih 'uamično, skoraj igrivo, in tako
gradi odprto kompozicijsko zasnovo. Upodobitev predmetov realnega sveta je stilizirana in simbolno bogata, celoten zapis pa likovno ter izpovedno prepričljiv.
Sežančan RADKO OKETIČ je s prepoznavnim, avtorskim likovnim zapisom ustvarjal sliko z naslovom Alhymia. Alkimija je skrivnostna umetnost, celo čarovnija in njegova slika je resnično skrivnostna , pravljična podoba gradu. Ploskovito prikazano pročelje premskega gradu je avtor v zgornjem planu slike dopolnil z dodatno grajsko arhitekturo ter tako ustvaril lastno vizijo videnega. K posebnemu atmosferskemu vzdušju je pripomogel tudi slikarjev izbor barv, ki gledalca popelje v svet sanjskega.
ESTER MRŠNIK se je odločila za Jesen v Brkinih. V omejeni barvni skali in ob moči črte kot temeljnega izraznega sredstva je nastala reducirana, nekoliko skiciozno zaznamovana slikarkina interpretacija videnega in doživetega.
IZTOK BABIČ je slikovno površino razparceliral in tako odprl sočasno pogled skozi nova okna slikovnega dogajanja. V njih so našli svoje mesto človeški zarodki. Nastajati je začela simbolično zasnovana pripoved njegovega življenja. Svoj likovni zapis je avtor poimenoval Serpentine in s tem morda opozoril na ovinke življenja, ki se začnejo že z obstojem posameznika.
MILJENKA ŠEPIČ iz Opatije je slikarsko platno odela v dvoje barv, v zeleno in rumeno. Številni rastlinski listi so dominantno zapolnili slikovno površino. Nastal je igra med nasičenim in praznim prostorom, med precizno upodobljenimi listi in lahkotno razpršitvijo barve po dvodimenzionalnem prostoru.
ANA CAJNKO in PIER MILOHANIČ, Ljubljančanka in Rečan, sta se odločila za Premski grad. Vsakdo gaje zabeležil na svoj način, v že zdavnaj izoblikovanem lastnem stilu. Cajnkova je Premski grad upodobila z dvignjenega očišča in ga odela v tančico pravljičnega. S prečiščeno črto in ob premišljeni barvni izbiri je nastal mogočen pogled na grad, ki kljubuje času - zato Kamen, kost.
PIER MILOHANIČ pa je njegovo podobo zaznal iz daljave. Na trdnem masivu hriba, od daleč vidna zgradba se, upoštevajoč perspektivična pravila, zmanjšuje a v sožitju s celoto - s prostorom, kjer grad stoji, dobiva svojo pomembno, celo dominantno vlogo. V avtorjevem prepoznavnem zapisu namreč ni prostora za podrobnosti.
Grafik SLAVKO GRČKO z Reke je razmišljal o aktualni tematiki - o prelomu tisočletja in problemih, ki jih prinaša čas, predvsem na področju ekologije. Ob uporabi rekonvencionalnih slikarskih materialov (kovina, folija,...) je nastala na bistveno omejena podoba trenutka, v katerem živimo. Z modernističnim pristopom je Slavko Grčko likovno sporočilo še bolj približal gledalcu in ga morda usmeril k razmišljanju.
Ex tempore je nekakšna spodbuda k zapisu likovnih besed, k samopotrditvi ali celo k tekmovalnosti. Posamezniku predstavlja poseben izziv, ga usmeija v nove tematike in ga iz zakulisja ateljejskih prostorov vabi med širšo publiko. Ta se ob pogledu na nastala dela plemeniti in spoznava bogastvo ustvarjalnosti. Zato so tovrstne prireditve dobrodošle, njihovi pozitivistični rezultati pa nekakšna zahvala organizatorju za vložene napore.
Naj bodo tisti, ki imajo sposobnost spregovoriti z likovnimi besedami ponovno izzvani na prihodnjem 10. EX TEMPORU.
Anamarija Stibilj Šajn
NAGRAJENE SLIKE
Na EX TEMPORU “PREM 99” je sodelovalo 68 slikarjev in fotografov; večina je bila iz Slovenije, iz Hrvaške pa se gaje udeležilo 18 slikarjev in trije fotografi.
Komisija v sestavi: Anamarija Stibilj Šajn, likovna kritičarka iz Škofje Loke; Polona Škodič, likovna kritičarka iz Postojne; Dejan Mehmedovič, likovni kritik
Hari Ivančič, Buzet: Bijete zemlje. Olje, 100x100 cm. Velika odkupna nagrada.
Barbara Demšar, Škofja Loka: Sence sonca. Akril, 100x120 cm. Prva nagrada.
Radko Oketič, Dane pri Sežani: Alkimija. Akvarel, 76x56 cm. Prva nagrada.
Iztok Bobič, Nova Gorica: Serpentina. Mešana tehnika, 60xllS cm. Priznanje.
iz Kopra; Boris Toman, likovni kritik z Reke, in Jože Šajn, slikar iz Ilirske Bistrice, je za razstavo izbrala 36 del in podelila nagrade in priznanja:
Velika odkupna nagrada- Hari Ivančič, Buzet: Bijele zemlje. Olje na platnu, dim. 100x100.
Ana Canjko, Ljubljana: Kamen, kost. Akril, 90x80 cm. Priznanje.
Slavko Grčko, Rijeka: Promjena tisučlječa. Akril, pločevina,platno, 120x78,5 cm. Priznanje.
Ester Mršnik, Ilirska Bistrica: Jesen v Brkinih. Akril, 90x90 cm. Priznanje.
NAJAVA
DOBIMO SE NA PREMU
V soboto, 27. novembra, bo ob 15. uri spominska slovesnost na Premu ob 100 -letnici smrti pesnika, rojaka Dragotina Ketteja . Ob tej priložnosti bo na ogled prenovljena pesnikova spominska soba.
Istega dne bo na gradu Prem ob
16.	uri otvoritev razstave “Živimo zdravo-jejmo sadje”. Razstava bo na ogled tudi v nedeljo, 28. novembra, med 11. in 19. uro ( popoldne bo tudi krajši kulturni program) in v ponedeljek, 29. novembra, med 10. in
17.	uro.
Tema razstave: sadje in vse, kar j e povezano s to dobrino.
Vabimo vas, da se nam pridružite kot razstavljalci, sponzorji ali obiskovalci. Prijave sprejema Turistično informacijski center Občine Ilirska Bistrica ( tel. 41-361) in Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica (81-511).
Alenka Penko
Prva nagrada - Barbara Demšar: Sence sonca; Radko Oketič: Alkimija
Priznanje - Iztok Bobič: Serpentina, Ana Canjko: Kamen, kost, Slavko Grčko: Promjena tisučlječa, Petar Milohanič- Pier: Prem, Ester Mršnik: Jesen v Brkinih, Miljenka Šepič: Bela nedelja.
Jože Šlenc
Miljenka Šepič, Opatija: Bela nedelja. Akril, 73x73 cm. Priznanje.
KINO
Informacije: 81-569
VEČER KINOTEČNEGA FILMA
DOBER, GRD, HUDOBEN (II buono, il
brutto, il cativo), 1996
Italijanski barv., vestem, trajanje 120 min.
Režija: Sergio Leone
Igrajo: Clint Eastvvood, Lee Van Cleef,
Eli Wallach
5.11.99	ob 20.30, 7.11.99 ob 18. Uri VOJNA ZVEZD (Star Wars: Episode I -The Plantome Menace), 1999
amer. Barv., ZF, trajanje 131 min
Režija: Sergio Leone
Igrajo: Clint Eastwood, Lee Van Cleef,
Eli Wallach
13.11.99	ob 18. in 20.30, 14.11.99 ob 18. in 20.30
FILMSKO GLEDALIŠČE MKNŽ GOLI (Naked), 1995, angleška barv., drama, trajanje 131 min.
Režija: Mike Leigh
Igrajo: David Thewlis, Lesley Sharp,
Katrin Cartlidge
12.11.99	ob 20.30
ONA JE PRAVA (She’s ali That), 1999, amer. barv., romantična komedija, trajanje 95 min.
Režija: Robert Iscove
Igrajo: Freddie Prinze jr., Rachel Leigh
Cook, Paul Walker
20.11.99	ob 20.30, 20.11.99 ob 18. Uri VEČER SLOVENSKEGA FILMA
V KRALJESTVU ZLATOROGA, leto 1931, čmo-beli, planinski, prvi slovenski igrani film
Režija: Janko Ravnik Scenarij: Juš Kozak
Igrajo: Joža Čop, Miha Potočnik, Fanica Sodja
20.11.99	ob 20.30 uri
LULU NA MOSTU (Lulu on the . Bridge), amer. barv., drama, trajanje 103 min
Režija: Paul Auster
Igrajo: Harvey Keitel, Mira Sorvino,
Willem Defoe, Vanessa Redgrave
26.11.99	ob 20.30
KINO NA VIDMU obvešča interesente, da je podaljšal rok za vpis v Klub ftlmoftlov do konca novembra.
PRIDRŽUJEMO SI P RA VICO SPREMEMBE PROGRAMA.
V tem letu slavi 70-letnico plodnega življenja
prof. Bistrica Kranjec por. Mirkulovski iz Skopja.
K iskrenim čestitkam in najboljšim željam dodajo šopek snežniškega cvetja tudi njeni planinski prijatelji iz Ilirske Bistrice.
■ ■ - ■ ■■ ■ ■■ .■ ■
PREDSTAVLJAMO VAM
ANDRAŽ LIPOLT - KAKŠEN JE V RESNICI
ANDRAŽ LIPOLT: absolvent fakultete za strojništvo Datum rojstva: 24.4.1974 Naslov: Podgrajska ul. 30/a, Ilirska Bistrica Največji uspehi:
3. mesto - mediteranske igre
7.	mesto - evropsko prvenstvo -olimpijska kvota
8.	mesto - evropsko prvenstvo 13. mesto - svetovno prvenstvo
Pri Lipoltovih doma, na Podgrajski 30a, smo obiskali Andraža Lipolta, našega prvaka v streljanju na leteče tarče, večkratnega državnega prvaka in bodočega udeleženca Olimpijskih iger 2000 v Sydneyu, v Avstraliji. Ob skodelici kave smo ga našim bralcem želeli približati kot mladeniča, kije svojo mladost posvetil šoli, dekletu in svoji veliki ljubezni - puški.
Kaj vam v življenju pomeni sreča?
Čustveno stanje, ki ga imam najrajši.
O čem najpogosteje sanjate?
O velikih rdečih jabolkih.
Česa vas jev življenju najbolj strah?
Teme (ha, ha).
Kaj je vaša največja vrlina?
O tem morajo soditi drugi.
Vaša najneprijetnejša izkušnja v življenju?
Ničesar takšnega nisem doživel, kar bi bilo posebej neprijetno.
Kaj ali kdo vas posebej razjezil?
Zelo težko kdorkoli, če pa že, so to moje lastne napake.
Kaj in kdo vas najlaže spravi v smeh?
Skorajda vsakdo z vsaj majhno duhovitostjo.
Kaj bi pri sebi najraje spremenili?
Pri sebi ne bi spreminjal prav ničesar.
Katero osebo bi najraje spoznali in šli z njo na pijačo?
Alberta Einsteina, seveda če bi živel v današnjem času.
Kateri izum vam je najpomembnejši?
Jedrska elektrarna.
Katere iluzije ste izgubili med kariero?
Daje na tekmovanju važno sodelovati in ne zmagati.
Kateri je vaš najljubši tekmec?
Tisti, ki ima po končanem tekmovanju vsaj en zadetek manj kot jaz.
Kaj vas v športu najbolj jezi?
Ribarjenje v kalnem - športnih funkcionarjev.
Rdeča jabolka, smeh in služba
Čemu bi se v življenju najtežje odpovedali?
Vsem stvarem, ki niso življenjsko pomembne, bi se lahko odpovedal.
Kakšen naslov bi o sebi najraje prebrali v časopisu?
A.L. jena Olimpijskih igrah premagal samega sebe.
Katerega slovenskega športnika bi predlagali za športnega ministra?
Gospoda Mira Cerarja.
Katerega politika najbolj cenite?
Nobenega ne poznam dovolj dobro, da bi se lahko opredelil zanj.
In katerega športnika?
Marka Vilfana.
Kaj pa športnega novinarja?
Igor. E. Bergant mi je kot novinar najljubši, osebno pa ga ne poznam.
Kaj in s kom ste preživeli svoje zadnje počitnice?
S punco in prijatelji na Lošinju.
Koga ali kaj bi najraje vzeli na samoten otok?
Ležalno mrežo, senčnik in dobro knjigo.
Kaj vam v življenju pomeni seks?
Ljubezen.
Kaj si mislite o prsnih silikonskih vložkih za ženske?
Zna biti zelo v redu.
Playboy vam ponudi milijon dolarjev nagrade, da se fotografirate goli. Bi pristali?
Najprej bi moral dobiti takšno ponudbo, da bi vam lahko odgovoril.
Se bojite aidsa?
Niti malo.
Vaša najljubša žival?
Dve živali si pri meni delita prvo mesto: pes in konj.
Katero glasbo najraje poslušate ter katero skupino in pevca oz. pevko?
Najraje poslušam stari rock, najbolj mi je všeč Jimi Hendrix.
Vaš naj ljubši igralec in igralka? Bernardo Bertolucci in Uma Turman. Katero knjigo ste nazadnje prebrali? To je bila strokovna knjiga, Termodinamika zmesi, ko sem se pripravljal za izpit na fakulteti.
Kakšno je vaše mnenje o slovenskem nogometu?
Vse čestitke igralcem in trenerjem za uspehe v zadnjem času.
Vaše največje športno razočaranje? Lansko EP, ko sem bil v dobri formi, sama tekma pa je bila prava katastrofa.
Kdo je po vašem naj večji športnik vseh časov?
Muhamed Ali.
Kaj je lahko slabše od poraza?
Dva poraza, eden za drugim.
Komu v življenju najbolj zaupate? Svojemu delu.
Če se ne bi ukvarjali s športom, bi bili... To, kar sem brez športa.
Kaj je vaš življnjski cilj?
Da bi bilo življenje en sam smeh.
Tekst in foto: Petar Nikolič
ŠPORTNE PRIREDITVE V NOVEMBRU
ZIMSKA LTGA MALEGA NOGOMETA
vsako soboto ob 13,00 od 27. novembra dalje
kategorije: absolutno
Športna dvorana OŠ A. Žnidršiča II. Bistrica
Informacije in prijave: Športna zveza Il.Bistrica tel./fax 067 444177
ODBOJKARSKI TURNIR sobota, 20. novembra od 13™ ure dalje kategorije: ženske - rekreativke
Športna dvorana O.Š. A. Žnideršiča Prijave in informacije: Športna zveza Il.Bistrica tel./fax 067 444177
KOŠARKA
ČLANI - 2. SKL ZAHOD sobota, 13. novembra ob 1900uri KK PLAMA - PUR : KK KOPER MLADI
sobota, 27. novembra ob 19™ uri KK PLAMA - PUR : KK ŽIRI
Športna dvorana O.Š. A. Žnideršiča Informacije: KK Piama - pur
KADETI - 2. SKL ZAHOD/3.
SKUPINA
sobota, 13. novembra ob 12™ uri KK PLAMA - PUR : KK POSTOJNA
Športna dvorana O.Š. A. Žnideršiča Informacije: KK Piama - pur
DEČKI-C1 SKL ZAHOD nedelja, 14. novembra ob 1030uri KK PLAMA - PUR : KK KRAŠKI ZIDAR
Športna dvorana O.Š. A. Žnideršiča Informacije: KK Piama - pur
NOGOMET
ČLANI - 3. SNL ZAHOD nedelja, 14. novembra ob 1330 uri NK IL. BISTRICA : NK GORIŠKE OPEKARNE
ŠC Trnovo
Infonnacije: NK II. Bistrica
Športna zveza Ilirska Bistrica
(T
X ffWWf J
11111
%
ŽIVLJENJSKI KROG
ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE 50 PLUS
Pa petdesetem letuje človek nedvomno zrel. Čemu bi se torej pretvarjali? Življenjsko zavarovanje 50 PLUS je v prvi vrsti namenjeno kritju stroškov, ki ob smrti zavarovanca doletijo njegovo družino.
Življenjsko zavarovanje 50 PLUS prinaša zelo enostavne rešitve: zavarovalna vsota je izplačana v 24 urah,
sklenitev zavarovanja brez zdravniškega pregleda in vprašanj o zdravstvenem stanju,
že s 50 SIT na dan si zagotovite ustrezno zavarovalno vsoto, od začetka zavarovanja je zagotovljeno polno kritje v primeru nezgodne smrti,
v primeru smrti v prvih dveh letih trajanja zavarovanja zagotavljamo vračilo celotnih vplačanih premij, po drugem letu trajanja zavarovanja pa jamstvo v celoti, ne glede na vzrok smrti,
zagotovljeno je ohranjanje realne vrednosti zavarovalnih vsot in premij v skladu s poslovnimi rezultati.
Z odločitvijo za življenjsko zavarovanje 50 PLUS lahko brezskrbno uživate življenje in prihranke porabite za tisto, kar vas danes najbolj veseli.

Ir— Zavarovalnica Triglav, d.d. Območna enota Postojna

1. ŠD CARINIK MAESTRO	10	8	0	2	34	18
2. KOČANIJA	10	7	1	2	46	14
3. EURO MB	10	7	0	3	42	19
4. BRKINI	10	6	2	2	26	17
5. ZLATOROG UTD	10	5	3	3	29	22
6. ŠD RABMOSPONZORJA	10	4	2	4	26	24
7. VOJAŠNICA	10	4	0	6	31	33
8. BALASTV	10	2	3	5	19	33
9. PRASLOVAN	10	2	1	7	16	37
10. ŠKRTOCI	10	2	1	7	24	49
11. TELES	10	1	1	8	18	45
OLMN
ILIRSKA BISTRICA
PRESENACENJA V ZADNJIH KROGIH LIGE
V zadnjih tekmah OLMN II. Bistrica je bilo kar nekaj presenečenj saj so poraze do-'
9
'G
»Sl

obe vodilni ekipi. Da bo prvenstvo zanimivo v zadnjem krogu in tudi v drag'
lOJ Sta
spomladanskem delu, je poskrbela ekipa EURO MB z zmago v 10. krogu nad vod^ ŠD CARINIK MAESTRO. Boj za vrh razpredelnice je tako spet postal zanimN ? vodilni dve ekipi sta se pomerili v 11. krogu lige za jesenski naslov. V petek, 29-	..
derbi jesenskega dela prvenstva spremljalo precejšnje število gledalcev. Na razočar . domačih so bili Cariniki uspešnejši, saj so dosegli dva gola medtem, ko so domači ig^ zapravili nekaj lepih priložnosti. Z zmago se je ekipa ŠD Carinik Maestro p°n° povzpela na vrh razpredelnice.
OLMN 1999/2000
ilti L
Lestvica po 11. krogu:
k
I
I
x
Zdravko D'
NOGOMETNI TURNIR ZA MLAJŠE SELEKCIJE
iX
Medobčinska nogometna zveza Koper je prvič v sezoni organizirala tuXt(id tekmovanje za mlajše selekcije U-8. Eden od turnirjev MNZ Koper je bil v Ilirski v dvorani OŠ Antona
nideršiča. Sodelovale so ekipe iz Kopra, Jadran iz Dekanov in domačini iz y) Bistrice. V prvi tekmi Ilirska Bistrica : Koper so igrali 2:2 (1:1), Jadran Dekani:	^
in Ilirska Bistrica : Jadran Dekani 0:3 (0:1). Čeprav rezultat ni bil važen, je °rf tekmovanja vsem ekipam podelil male pokale; za spomin na enodnevno druženj ^ sodelujoči dobili medalje. V imenu MNZ Koper jih je vročil Aleš Zidar, član uPr . Ilirska Bistrica.	Tekst-foto: Pet“r
\
\
PLANINSTVO
k
BISTRIŠKI PLANINCI ZNO NA SLAVNIKU
VA
'flC& 1 ’’ J i
Prva nedelja v oktobru, letos je bilo to 3. oktobra, je za primorske planl' srgC^u J rezervirana za vsakoletno srečanje na Slavniku. To je bilo ž 21. spomin0 segV A
'	rjuwn.uu/ o/ c-VM/t/c- /tu« uiu viunu. iv J C UUV Z Z. 1 .	im m
Obalni planinci so se tudi tokrat izkazali s prisrčnim gostoljubljem, ki jeprlJL ^ ^gri ,Ai sicer mrzlo in vetrovno vreme. Za bistriške planince je obisk Slavnika, zadnjeg „jgf
pred slovenskim morjem, tudi priložnost za iskriva srečanja z mnogimi
'di \
zdomci", ki jih življenje razsulo po slovenski obali, pa planinskimi prijatelji s * Bazovice, Nabrežine, da celo iz Pazina in Zagreba.
J %
(Tekst Vojko Čeligoj, slika Vojk0
'Gi
j/
V
’/
Prt<
o.K
i "j1
10,
LOKOSTRELSTVO
ZADNJI ARRONVHFAD V LETOŠNJI SEZONI
^ oktobra smo se udeležili zadnje tekme v poljskem lokostrelstvu, ki jo je organiziral 0rnji Grad na Bezovniku. Tekma je bila za mlajše in veterane državno prvenstvo in lokostrelce hkrati Slovenski pokal.
a naj najprej naštejemo rezultate, ki so jih dosegli naši lokostrelci na državnem
^1- Dečki BB - Luka Rolih je dosegel 3. mesto; deklice BB - Sanja Štembergar 1. 0 >n Nina Rolih 2. mesto; deklice OL - Vanja Štembergar 1. mesto ; dečki OL - Jan ,r 2 in Josip Maljevac 3.mesto
adeti OL - Boštjan Kaluža 2.mesto; kadeti CU - Luka Valenčič 2.mesto; mladinke ^Unja Štembergar 1.mesto, veterani CU - Vojko Štembergar 6.mesto, j Uvrstitve za Slovenski pokal pa so naslednje: članice BB - Nada Rolih 1 .mesto in Pangerc 2,mesto.
'PCATHI.ON
ryič v naši državi j e potekala tekma v novi disciplini, kije podobna biatlonu - tek in jatlJe, vendar pri tekmi ni razvrstitve po slogih temveč samo po starostnih kategorijah, hirali sojo v Mariboru v nedeljo, 17.10.1999. Tekme smo se udeležili tudi člani kluba.
“ZULTATI: mlajše deklice - Sara Šuštar 3.mesto, deklice - Nina Rolih 4.mesto, ". Štembergar 6.mesto, Sanja Štembergar 8.mesto, Sara Valenčič 9.mesto; dečki -uštar 1.mesto, Josip Maljevac 6.mesto, kadeti - Boštjan Kaluža 1.mesto, Luka 12.mesto; mladinke - Dunja Štembergar 5.mesto, mladinci - Aljaž Simonič i članice - Tatjana Pangerc 2., Doljana Šuštar 3.. Nada Rolih 4.mesto: veterani -Štembergar 1.mesto.
Nada Rolih 4.mesto; veterani ■ Lokostrelski klub
ŠPORTNA REKREACIJA - RAZPISI
RAZPIS
Rimske košarkarske lige 1999-2000
&
o$rtna zveza Ilirska Bistrica razpisuje športu orekreati v n o tekmovanje ZIMSKA
urkarska liga.
/iTekmovanje bo potekalo v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča s pričetkom j, 1'idoma prvo nedeljo v mesecu decembru 1999. Tekme bodo igrane v prostih "‘‘nih v dvorani.
Osnovna določila tekmovanja:
Uporablja se veljavna pravila košarke z dopolnili glede igralnega časa (2 x ^'nut umazane igre) in glede organizacije tekem. l.^‘ Tekmovanje bo izpeljano po sistemu: predtekmovanje po skupinah in finale °b'ših ekip - odvisno od števila prijav.
L Travico nastopa imajo le igralci, ki niso registrirani v članski konkurenci v f9rkarskih klubih. Ekipe pred tekmovanjem prijavijo največ 15 tekmovalcev, ki lahko 1 l°Pijo v tekmovanju.
Igralci morajo dopolniti 14 let, da imajo pravico nastopa.
Usi igralci igrajo-nastopajo na lastno odgovornost, k ®ruga določila oziroma Pravilnik ZKL bo dostavljen ekipam pred začetkom 0 vanja.
Točna prijavnina se določi po prijavi ekip. Okvirna cena je cca 25.000 SIT v ru prijave 10 ekip.
|j	Zadnji rok za prijave: 20. november 1999 po pošti ali na naslov Športne zveze
id' \efl
'strica.
dodatne informacije: Zdravko Debevc; tel.: 067 444177 in 041 578613
—■
ŠPORT IN REKREACIJA
ACIJSKO KOLESARJENJE
im.
:t|j Secu rekreacije, ki je trajal od 10. septembra do 10. oktobra, so se bistriški \Vj.eteran>> sicer vsi člani društva upokojencev v Ilirski Bistrici, dogovorili, da Kijj0 kolesarsko sekcijo. Navdušenci te zamisli so se zbrali v soboto, 2. oktobra, in ro krv° kolesarsko turo. Za prvič dolgo 25 km - do Zabič in nazaj. Navdušenje

----- iv* v	--'	^w	111 nit*, VIJ .	1 IVtVViVlOVUJV
.• evJe bilo popolno. Sledil je sklep, da bodo odslej organizirali za vse ljubitelje
Dimitrij Grlj
SAMURAJI NA MADŽARSKEM
Tekmovalci KARATE KLUBA SAMURAI iz Ilirske Bistrice so se v soboto, 09.10.1999, udeležili MEDNARODNEGA KARATE TURNIRJA na MADŽARSKEM, in sicer v mestu ŠELLVE.
Karate klub SAMURAI je na tem kvalitetnem turnirju zastopalo 11 tekmovalcev v katah in bojih, končni izkupiček pa je kar 8 osvojenih odličij v konkurenci 24 karate klubov. Med tekmovalci iz 6. držav, in sicer ROMUNIJE, SLOVAŠKE, HRVAŠKE, MADŽARSKE, JUGOSLAVIJE in SLOVENIJE, so naši tekmovalci dosegli naslednje uvrstitve:
Tine Maljevac, Saša Fatur, Matea Dogančič in Darjan Smajla so se uvrščali med 5. in 8. mestom, torej tokrat niso osvojili odličij.
TAMARA KOVAČEVIČ je pri malčicah v katah dosegla 4. mesto, v popoldanskem nadaljevanju pa je v bojih gladko osvojila 1. mesto.
MATEJA HRVATIN je pri mlajših deklicah suvereno osvojila 1. mesto, njena klubska kolegica DORIS BRNE pa je po napaki v katah pristala na 3. mestu. DORIS BRNE je kasneje v bojih prav tako dosegla 3. mesto.
TEA PENKO je v svoji kategoriji v katah osvojila 2. mesto, prav tako pa je to uspelo ANJI ČEKADA, kije v svoji kategoriji tudi osvojila 2. mesto.
Svoj prvi nastop na tekmovanjih pa je tudi ANA KREŠEVIČ zaključila z 2. mestom v svoji kategoriji kate.
In na koncu je TEKMOVALNO SLAVJE lepo zaključil NEJC GLAVAŠ, kije s tremi dobljenimi boji in poškodbo s strani jugoslovanskega tekmovalca pridobil 2. mesto v bojih.
... in v ITALIJI
Dne 16.10.1999, torej v soboto, so se člani KARATE KLUBA SAMURAI udeležili strokovnega karate seminarja v TRSTU. Sam seminarje potekal v centru mesta, v telovadnici na ulici Ginnastica, v starem, a čudovito ohranjenem in urejenem športnem centru.
Turnirska bera priznanj mladih karateistov
Seminarje organizirala TRŽAŠKA KATRATE ZVEZA na čelu z go. ANO DEVIVI, V. DAN, strokovni predavatelj in demonstrator pa je bil G. BOFFELLI, VII. DAN JKA ITALIJA, sicer eden pomembnih profesionalnih učiteljev Shotokan karateja, ki živi in deluje v BENETKAH. V 4 urah dela v telovadnici so bile obravnavane predvsem osnove metodike karateja, poseben poudarek pa je bil namenjen delu z otroki, oziroma mlajšimi kategorijami. Drugi del bo potekal na istem kraju v mesecu decembru.
BALINARSKI TURNIR Dl V ILIRSKI BISTRICI
Društvo invalidov Ilirska Bistrica združuje preko 500 članov - delovnih invalidov.
Naša organizirana oblika združevanja je prežeta s skrbjo do sočloveka, zato v društvu dajemo velik poudarek socialnim programom, programu “Ohranjevanje zdravja” (vsako leto pošljemo v zdravilišča in na morje 50 članov), rekreativnim programom in vsekakor tudi športu.
Naše društvo je letos že drugič organiziralo prijateljski balinarski turnir na balinišča Društva upokojencev v Ilirski Bistrici.
Sodelovalo je 12 ekip, in sicer iz prijateljskih društev invalidov Vrhnike, Logatca, Cerknice, Žirov in domačega društva. Naša moška ekipa j e dosegla 1. in 2. mesto, ženska ekipa pa 1. mesto. Čestitke!
Na prijateljskem balinarskem turnirju “Spoznavanje in druženje” na Vrhniki so balinarji osvojili prehodni pokal, v Žireh pa za 1. mesto pokal v trajno last.
To pa ni vse. Naši športniki in športnice sodelujejo v športnih disciplinah (streljanje, pikado, ribolov, avtorally, balinanje) po športnem koledarju Zveze delovnih invalidov Slovenije. Letos smo bili organizatorji področnega tekmovanja v ribolovu za invalide na umetnem jezeru Mola ob vasi Soze pri Ilirski Bistrici. Naši ribiči so dosegli 2. mesto.
Ribiči, balinarji in strelci so se udeležili tudi tekmovanj na državni ravni.
Članice naše ženske balinarske ekipe tekmujejo tudi za Društvo upokojencev II. Bistrica in dosegajo zavidljive uspehe. Uspešno jih vodi ga. Nina Šuštar, ki je v našem društvu tudi odgovorna za šport.
Izvedbo balinarskega tumirja v avgustu 1999 so omogočili naslednji sponzorji:
Tomex, trgovina Lipa, market Bistrica, mesnica Puc, trgovina “Pri Joškotu”, mini market Batista, trgovina Salumis, Tomo Prelog, Simon Jenko, gostišče Škorpion, trgovina “Diskont” Urbančič in trgovina “Novi svet”.
Vsem, ki ste nam omogočili izvedbo tega balinarskega turnirja, se najlepše zahvaljujemo, saj je to znak podpore društvu. Predsednik Dl: EmilŠtavar
ZAKLJUČEK DRŽAVNEGA PRVENSTVA V RAFTINGU
Bistriška ženska ekipa, S. mesto na državnem prvenstvu v raftingu - slalom. Foto: Tomaž Šajn
2.10.1999 je potekala 12. letošnja rafting tekma za državno prvenstvo. Na Savi Dolinki seje v spust disciplini pomerilo 17 moških ter 4 ženske ekipe. Start je bil skupinski, po pet ekip v Zasipu, posadke pa so morale preveslati 10 km mimo Radovljice do cilja pri Loncovem. Kot v vseh tekmah je tudi tokrat zmagala ekipa šestkratnih svetovnih prvakov Bober 1 iz Ljubljane. Bistriška ekipa Mrzla uoda je zasedla solidno 11. mesto z rezervnim tekmovalcem. Žal na tej tekmi ni nastopila ženska ekipa Mrzla uoda zaradi bolezni ene izmed tekmovalk.
Naslednji dve predzadnji tekmi sta bili že čez teden dni, 9.10., na Savi zraven termoelektrarne Hrastnik, ki ima drugi naj višji dimnik v Evropi in baje tretji najvišji na svetu. Tekmama je botrovalo lepo jesensko vreme. Ekipe so se najprej pomerile v slalomu, kjer je ponovno zmagala ekipa Bober, domača moška ekipa pa sije z rezervnim tekmovalcem priveslala 11. mesto zaradi dotika točnih vretic št.9, ki so bila nerodno postavljena na meji med tokom in protitokom. Tekmovalo je 15 moških ekip. Na tej tekmi j e bistriška ženska ekipa presenetila s tretjim mestom v konkurenci petih ženskih ekip. Punce šobile zelo vesele pokala, ki je velika spodbuda za nadaljnje tekmovanje. V šprintu so prav tako zmagali Ljubljančani. Moška posadka Mrzla uoda pa je bila solidna 9. Ženske so v šprintu za las zgrešile 3. mesto in pristale na 4.
Zaključna dirka za D.P. je bila 16.10. na Dolinki. Tekma bi sicer morala potekati na Bohinjski, vendar je bila prestavljena zaradi nizke višine vode. Tekmovalo je 15 moških ekip po že znani progi od Zasipa do Lancovega. Start je bil skupinski, po pet ekip, zopet so letos zadnjikrat dokazali premoč svetovni prvaki Bobri. Moška ekipa Mrzla uoda je zasedla dobro 10. mesto, tudi tokrat z rezervnim tekmovalcem. Tako je na koncu pristala na dobrem 9. mestu po zaslugi boljšega spomladanskega dela prvenstva. Glede na lansko sezono je moška ekipa izboljšala končno skupno uvrstitev za kar pet mest. Bistriška ženska ekipa j e imela tokrat smolo, saj je ena tekmovalka padla iz čolna, zato j e zaradi reševanja le-te, ekipa zdrsnila na peto mesto. Punce pa vseeno zaslužijo pohvalo; nenazadnje so prejele na
zaključni prireditvi na Bledu pokal za 3. skupno mesto v slalomu. Ženske ekipe so tekmovale slalom samo v Hrastniku, saj so bile druge slalom tekme tehnično in težavnostno prezahtevne.
Za moško ekipo so v jesenskem delu prvenstva tekmovali Simon Godec, Tomaž Šajn, Miha Kirn, Matjaž Sedmak, Janez in Sebastjan Frlež te Simon Godina.
Za žensko ekipo pa so tekmovale Jana Poklar, Franka Rebec Tomšič, Martina Jaksetič, Iris Mršnik, Ingrid Fidel, Zdenka Knapelj in Romana Fabec.
R.K. so letos priskočili na pomoč naslednji sponzorji: PLAMA PUR, BANKA KOPER, SKB BANKA, TELES, KAAS, JOHNV BAR, ŠENKINC.d.o.o., IN BLUE DISKOTEKA.
za R.K. Sebastjan Frlež
ŠPORTNA REKREACIJA - RAZPISI
RAZPIS
ZIMSKE LIGE V MALEM NOGOMETU
Športna zveza Il.Bistrica bo organizirala tekmovanje v malem nogometu, ki bo potekalo v Športni dvorani v II.Bistrici s pričetkom predvidoma v soboto 27. novembra 1999 ob 13. uri (1. krog).
Tekmovanje bo potekalo po sistemu, ki bo odvisen od števila prijavljenih ekip: po enokrožnem liga sistemu ali s predtekmovanjem v skupinah in finalom .
Rok za prijave: sreda 17. november 1999 /na naslov Športne zveze/.
Po tem roku bodo ekipe obveščene o obliki tekmovanja in terminih tekem.
Osnovna določila tekmovanja:
-	Uporablja se pravila igre 4+1.
Nastopajo lahko rekreativci in registrirani igralci nogometa in malega nogometa v vseh slovenskih ligah. Enako se upošteva slovenske igralce nastopajoče -registrirane v tujini. Tuji državljani lahko nastopajo pod enakimi pogoji - registrirani igralci v Sloveniji ali rekreativci. Ekipa mora igralce prijaviti pred začetkom tekmovanja!
-	Igralci morajo dopolniti najmanj 14 let, da lahko nastopajo (kadeti).
Vsi igralci igrajo - nastopajo na lastno odgovornost
Druga določila oziroma pravilnik tekmovanja bodo posredovani ekipam pred tekmovanjem.
Višina prijavnine:
6	ekip (liga) = 18.000 SIT
7	ekip (liga) = 21.000 SIT
8	ekip (2 skupine) = 15.000 SIT
9	ekip (3 skupine) = 15.000 SIT
10	ekip (2 skupine) = 17.000 SIT
DEŽELA
ILIRSKOBISTRIŠKA
Nadaljevanje s 5. strani.
Vse, kar premorejo ilirskobistriški
čebelarji, sta razstavila zakonca Šuštar , seveda v imenu vseh članov Čebelarskega društva Antona Žnideršiča, člani Ribiške družine Ilirska Bistrica pa so pokazali nekaj najlepših trofej. Največje da so pustili doma, ker jih baje niso mogli spraviti v avto. Tako je povedal društveni predsednik Iztok Perenič , a hip zatem dodal, daje bila ta “ribiška”.
Med prvimi je bil na prireditvenem prostoru žganjekuhar Matjaž Bubnič s Pregarij s pomočniki. Teh je bilo kar nekaj, tako da so zlahka postavili kotel, naložili maso, nalili vodo, zakurili in pripravili flaškone in glažiče. In potem se je “kalalo” drva, potikalo ogenj in merilo, da je bila prav ta prava “gradacija”. Takšna kot jo imamo radi v Brkinih, kljub temu daje merila EU ne priznajo.
Matjaž Perenič je ob spremljavi domače godbe na pihala pod vodstvom
profesorja Grgasoviča zapel tisto o prijateljih, za katere sije treba čas vzet in ljudje so vzeli to dobesedno. Zaustavili so korak, prisluhnili in ga po odpeti pesmi nagradili z dolgim aplavzom in kopico pohvalnih besed.
Članice Kulturno - turističnega -športnega društva Prem so prinesle velike košare papirnatih rož in nove razglednice Prema.. Predstavnica turistične agencije I&I Nada Udovič je ponujala usluge turistične agencije. Mojca Memon je v fotografiji predstavila delovanje Turistično informativnega centra Občine Ilirska Bistrica. Miza, ki seje že na pogled ločila od ostalih, prekrita s čudovito bele vezenino, se je šibila pod težo različnih publikacij in prospektov-starih in novih. Med slednjimi smo našli nov prospekt Krajevne skupnosti Knežak, na kateri se predstavljajo tamkajšnji gostinci: okrepčevalnica Zala in Knafelc iz Knežaka, Bar Skok in Okrepčevalnica Keš iz Bača in Krajevna skupnost Knežak.
Prijetna novost je bila tudi ponudba eno in dvodnevnih izletov po Ilirski Bistrici in okolici. In ker je bilo vse v stilu zelja, se je tudi celoten predstavitveni prostor zaključilo z ogromno zeljnato glavo zeljarja Vincenca Primca iz Ilirske Bistrice.
Vsega se žal ne da opisati ali uieI',jK fotografski objektiv, zato vsakokrat zn0'”
i#1"
poskrbi naš neutrudni snemalec A1 j Brne, ki je po vzoru iz lanskega ^ pripravil video kaseto “D^e
ilirskobistriška - od Brkinov, bregov
m
uode do snežniških gozdov”. Narod
Čila z3
kaseto sprejemamo na Območni oV zbornici v Ilirski Bistrici.
Vsem sodelujočim, nastopajoči111 sponzorjem se zahvaljujem0 sodelovanje in pomoč. Poimenski sez ‘ je bil objavljen v Informacijah Obffot obrtne zbornice Ilirska Bistrica. u
Alenka**
X
N
“TVOJ TELEFON”
ZA OTROKE, MLADOSTNI^ IN ODRASLE V STISKI DELUJE V OKVIRU PROJEKTA
SOPOTNIK VSAK DAN- 24JIB
NA BREZPLAČNI ŠTEVIL*1
080 22 23
COMMERCE
GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.0.0. 6250 Ilirska Bistrica
Bazoviška 40, tel. 067/400-320, fax. 067/41-124 e-mail: ga-commerce(5)siol.net
PRVA HIŠA GRAFIKE

-X //A3/č? elektronika
RTV SERVIS IN TRGOVINA
Miloš Valenčič s p.
Prešernova 4a Ilirska Bistrica tel&fax: 067/42-286
«apT!KA
Gregor Primc
Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 067/400-511, 067/400-510
Obiščite nas v novih prostorih.
POLEG OBŠIRNE PONUDBE KOREKCIJSKIH OKVIRJEV, VELIKE IZBIRE LEČ IN ZLATA VAM KOT NOVOST PONUJAMO TUDI PROGRAM ROČNIH UR TER MENJAVO PASKOV IN BATERIJ.
EUR^MB]
NIZKE GRADNJE
d.o.o.
*	STROJNO PLUŽENJE IN POSIPANJE CEST
*	KOMPLETNA IZVEDBA NIZKIH GRADENJ .
*	STROJNO ALI ROČNO ASFALTIRANJE DVORIŠ' DOVOZNIH POTI IN DRUGIH POVRŠIN
j#
I 'sa medena in druga dela izvajamo kvalitetno : nami ali vašimi Nudimo možnost plačila v več obrohh. Pokličite, dogovorili se tel/fta: 167/41-132, mobitel: 0609/652-169, GSM:	J v
BfiLfiSTV d.o.o.
Diskont
Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica
Tel/Fax: 067/41-063
PRI NAS VAM NUDIMO NIZKE CENE ŽIVIL:
ALPSKO MLEK0113,2%
OLJE CEKIN 11 (STEKLENICA)
POSEBNA BELA MOKA 1 kg ŽITO KAVA HERMAN'S 100 gr, MLETA POLENTA INSTANT 450 gr DROGA RIŽ ZLATO POLJE 1 kg DROGA COCA COLA 21 PVC
PIVO PILS EXP0RT 0,51 LAŠKO STEKLENICA C0CKTA 1,51 PVC
VINO DRAGONJA 0,751VINAK0PER
POLEG TEG RAZPOLAGAMO ŠE S PESTRO PONUDBO RAZLIČNIH IZDELKOV.
PRIDITE IN NAS OBIŠČITE VSAK DAN OB 8“ DO 20™ OB NEDELJAH PA OD 8™ D012".
VABLJENI !
Cankarjeva 24, 6250 ILIRSKA BISTRICA

RENAULT
AVTOHIŠA
Smrdelj Valter sp
6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška
44
v
S
Tel.: 067/41-175, Fax: 067/81-^y
CENIK OGLASOV
1. do velikosti	6,5 x 8,5 cm	5.700 SIT
2. do velikosti	14 x 8,5 cm	11.250 SIT
3. do velikosti	14 x 17 cm	22.500 SIT
4. do velikosti	28 x 17 cm	45.000 SIT
5. celostranski	oglas	90.000 SIT
Na navedene cene se obračunava še DDV.		
Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 40%; za oglase fiksirane na določeno stran po zahtevi naročnika je cena višja za 20%. Sponzorstvo časopisa dogovarjamo s pogodbo.
Pokličite:
GRAFIČNI ATELJE Alma Zejnulovič s.p.,
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 067/400-320, 400-322, fax: 067/41-124
e-mail: ga-commerce@siol. net
1 • november 1 999
er
ii
OGLASI
Snežnik - stran 1 5
žcl- ^^PIRNIC4
b>, 6250 11. Bistri 0<V ^/VOVA 2. 067 lAl

fePlama-pur

ProVITA
Inženiring d.o.o.
^250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41-820
r-*
FIZIOTERAPIJA felt-IN TRGOVINA

*
k
Wf Rozmanova ul. 1
'*« %V 6250 Ilirska Bistrica tel./fax; 067/41-156
dodaten program:
k.-
v na drenaža •refleksna masaža :b0 terapija stopal t 1,8 masaža , ^presuro
podvodna masaža aroma terapija
^Rafični ATELJE
IcMa zejnulovič
s.p.
k Uredništvo časopisa Snežnik
Vlška 40, tel. 067/400-320, fax. 067/41-124 e-mail: ga-commerce@siol.net
F9 ŽF r /? O L.
TRANSPORT
ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA
Gregorčičeva 8 6250 Ilirska Bistrica
Hišna centrala: 067/41-198 Uprava - Direktor: 067/81-475
	
DC^	
ILIRSKA BISTRICA	
Prešernova "7	
v		J
primorje pu
ajdovščinaM
ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA
CENJENIM STRANKAM NUDIMO:
-	vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale,
-	prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov,
-	izposojamo gradbene odre in opažni material.
Magdalena Požar
Bazoviška 19, 6250 Ilirska Bistrica, 067/41-916
VELIKA IN ŠIROKA IZBIRA MODNIH ŽENSKIH NOGAVIC
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
d.o.o.
Gradišče 51 6243 OBROV
PE PODGRAD
Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210
1 I
Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA'OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU
o eJlo
JoiC Trnovo^
> Vilharjeva cesta*47,' 6250 Ilirska Bistrica
JfGA c
,0
y V
Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica
Najem in prodaja prostorov za:
-	proizvodnjo
-	skladiščenje
-	in pisarne
Informacije: tel. 067/81-188
A r
BREZA d.o.o.
v
r
AVTO SOLA
Bazoviška 4a, tel.: 41-584, 41-799
VABIMO NA TEČAJ CCP, HI ZAČNE 5.11. OB 1Č" IN SE NADALJUJE S. 11. OB lf IN 9.11. OB 16".
PremA
PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE d.o.o.
VOJKOV DREVORED 14, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +586 (0)67/81-612, GSM: 041/750-641
gm
m
GOSTILNA • TRGOVINA • “DISKONT”
6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 067/42-372, fax: 067/41-207
io ammov
nupio NIZKE CENE
VABLJENI
TRGOVINA IN PAPIRNICA
usul
Tomšičeva 6 6250 Ilirska Bistrica tel.: 067/42-215
V
r
VSE ZA ČISTEJŠE OKOLJE VSE ZA PISARNO IN ŠOLO
TRGOVINA
ANA
GREGORČIČEVA 2,
ILIRSKA BISTRICA - DOM NA VIDMU TEL.: 067/42-239
POZLAČEN MODNI NAKIT
(18 KARATNO ZLATO)!
PRODAJA PO VAŠIH ŽELJAH
(NA CENTIMETRE)
plast
C
trgovina in zastopstva d.o.o.
6250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Slovenija Tel.: +386 67 41-913, Tel./Fax.: +386 67 41-927 Poslovna enota: 1000 Ljubljana, Stegne 31, Slovenija Tel.: +386 61 1592-729, Tel./Fax.: +386 61 1592-741 www.plastochem.com /e-mail: plastochem@siol.net
PRODAJNI PROGRAM:
GRANULATI:
*	POLISU REN
*	POLIPROPILEN
*	POLIETILEN
*	POLI AMID
*	ABS ...
Surovine in polproizvodi za kemično industrijo
Okrepčevalnica “Trnovo” in Trgovina z mešanim blagom “Diskont”
V Trnovem, na križišču cest proti Knežaku, Ribnici in Reki, stoji stara furmanska gostilna, kiji ljudje pravijo “Pri Matetu”. Z njenim gospodarjem Petrom Urbančičem smo se pogovarjali o hiši, preteklih časih, sedanjem trenutku, poslih in načrtih.
-Povejte nam kaj iz zgodovine te zanimive hiše. Od kod hišno ime?
-Ime Pri Matetu izvira od prvega lastnika, ki je hišo postavil- Mateta Ribariča. Hiša je stara 120 let in je po spomeniškim varstvom. Od začetka je bila tu gostilna s prenočišči za furmane in hlev za njihovo vprežno živino, lastna pekarna in tudi knjižnica. Pred stavbo je bilo na dvorišču pojilo za vprege, hiša je imela
Peter Urbančič
tudi svoj vodovod. Gostilna je v njej ves čas, odkar je bila sezidana. Vrata smo zaprli samo dvakrat. Prvič od 1948. do 1957. leta, v času nacionalizacij in deprivatizacij, ko je oblast mojemu očetu odvzela dovoljenje
in ukazala zapreti gostilno. Čez 10 let pa so spet zahtevali odprtje gostilne, da bi poživili ponudbo v kraju. Drugič je bila zaprta po očetovi smrti, od leta 1980 do 1988, ko sem dejavnost obnovil jaz.
-Kako delujete sedaj?
-Imamo gostišče, ki se kliče okrepčevalnica- ker ne nudimo tople hrane. Delam na tem, da bi jo spet uvedel. Mika me, da bi v tej gostilni spet stregli domače jedi, ki so bile tradicija v hiši.
Zadnja leta imamo tudi trgovino z mešanim blagom “Diskont”- za popestritev ponudbe.
-Vaš “Diskont” je bil ob otvoritvi pravi diskont?
-	Seveda. Od začetka smo delali kot diskont. Potem so inšpekcije imele pripombe in smo pač obdržali diskontne cene in ime, ki seje trgovine dobro prijelo.
-Kaj ima vaš “Diskont”, česar nima nobena druga trgovina v kraju?
-Imamo velik izbor in posebno ponudbo buteljčnih vin in šampanjcev, še posebej izbrano ob praznikih, naprimer pred novim letom. Imamo tudi zelo redka vina, ki se težko dobijo v prodaji, kot vrhunski Zelen ali ledena vina. Seveda imamo tudi šampanjec Don Perignon in druge res znane šampanjce.
-Kaj pomeni lega na križišču treh starih cest?
-	Včasih je bil to kraj, kjer so se popotniki obvezno ustavili, se odpočili in nahranili. Ni nujno, da dobra kuhinja v slovenskem gostinstvu pomeni prednost, lahko predstavlja tudi problem. Najprej, kupna moč pada in to se zelo pozna.
Potovalne navade so se tudi zelo spremenile. V modi je hiter tranzit, hitreje se potuje. Avtoceste so še dodatno
Okrepčevalnica je odprta od 7. do 22,30 ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Trgovina je odprta od 7. do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure.
“Praznike pa tudi mi spoštujemo in takrat tudi mi počivamo,” pravi v smehu g. Peter.
Za šankom: žena Sonja in sin Simon.
Dolores, poslovodkinja “Diskonta" v vinskem kotu - ponosu
zmanjšale prostor Slovenije. Včasih si potoval in potoval... Danes pa manj časa potuješ, po poti se ne ustaviš, ker ni potrebe. Postanek je za odmor pri kavi ne za kosilo...
Stari hiši, kot je naša, pa gost promet pomeni samo več tresenja in pokanje zidov in podpor.
-Kaj bi radi kjub vsemu še storili?
-Radi bi posodobili sobe v nadstropju, da bi spet imeli prenočišča kot nekoč. Seveda bodo prirejene sodobnim standardom in v modemi gradbeni izvedbi. Hočem pa, da se v njih ohrani tudi staro
vzdušje gostilne. Razmišljam ohraniti tudi ustrezno staro masivno pohištvo... Da bo hiša celota. Nekaj sob smo že skoraj uredili. Bolje da ne veste, koliko stane ureditev ene same sobe.
-In za konec?
- Vse bralce vabim na martinovanje, 13. novembra, dalje tudi ob harmoniki.
Bogda
Uspeh je posledica dobre presoje.
Dobra presoja je posledica izkušenj.
Izkušnje so ponavadi posledica slabe presoje.
(A. Robbins)
IZBERITE SVOJI PROSTOR
ZA NOVO TISOČLETJE
V Postojni,
v poslovno-trgovskem objektu Primorka in poslovno-stanovanjskem objektu Poljane, ima Primorje na voljo pestro izbiro manjših in večjih poslovnih prostorov, ki se odlikujejo po kvalitetni in funkcionalni gradnji.
OBČINA ILIRSKA BISTRICA URAD ŽUPANA
V skladu s 34. členom Statuta občine Ilirska Bistrica (Uradne objave št. 18/95, 18/97, 30/98 in Uradni list 31/99) župan Občine Ilirska Bistrica
OBJAVLJA
javno zbiranje ponudb za organizacijo SILVESTROVANJA NA PLAČU v Ilirski bistrici, dne 31.12.19"'
Ponudba mora vsebovati:
-program praznovanja -sodelujoče v prireditvi -finančno konstrukcijo.
Nakup dobro zgrajenega poslovnega prostora z odlično lokacijo je zagotovo prava odločitev.
Izbran bo tisti ponudnik, ki bo posredoval najugodnejšo ponudbo. . Ponudbe je potrebno pisno posredovati do vključno 12. 11. 1999 na naslov: Občina ajj. Bistrica, Urad župana. O izbiri bodo ponudniki obveščeni v roku 8 dni po odpiranju p°
župaN
Franc Lipolt, univ. dipl-^el
Zato ne odlašajte! Pričakajte novo tisočletje v novih prostorih.
Pokličite nas na telefon: 065 16 20 343 ali 067 25 841, Primorje Ajdovščina.
H primorje
sumzsim.
NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE:
29. NOVEMBRA.
Prispevke sprejemamo do 19. Novembra.
ZADNJA ŠTEVILKA V TEM LETU IZIDE: 24. DECEMBRA
Prispevke zanjo sprejemamo do 17. Decembra.
naslov E-mail: ga-commerce@siol.net
(Besedila ni treba posebej vizualno urejati, naj bo čim bolj enostavno postavljeno.)
Slike in diskete vračamo.
.jiiA
delNI^'
ODKUPUJEMO -
TELEKOM B, D, G; SAVA KRAN
PIVOVARNA UNION Gi ^ j# PIVOVARNA LAŠKO G; KRAŠKI ZIDAK L1V POSTOJNA B, C, D, Oj Q.
PIVKA PERUTNINARSTVO B, C ^ #1 ’ KRAS SEŽANA B in C; EMONA MERKj'
GORENJE VELENJE B in D m .
bO^1
* posredujemo na ,:e upravljamo
ILIRSKA BISTRICA
_____ Can
KRAJ, KJER SE ŽE SKORAJ 120 LET USTAVLJAJO KONJIČKI
PRI MATETU