5. številka.
Ljubljana, 30. januarja.
H. leto, 1874.
Slovenski Tednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja vsak petek.
List velja za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta Uredništvo in opravništvo lista je v „Narodni tis-
I	gld. 40 kr. — Posamezni list velja 6 soldov.	karni“	v	Tavčer-jevi	hiši	„Hotel	Europa.“
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
(XI. seja 13. jan.) Deželni glavar Kal-tenegger poroča, da vlada predlaga deželnemu zboru prošnjo občin novomeškega in krškega okraja za podporo zaradi toče. Škode je 111.000 gl. Margheri in Zagorec priporočata, naj se podpora podeli. Seja preneha in finančni odbor se snide v posvetovanje.
Ko se seja zopet začne, pride dnevni red na vrsto in poročilo o delovanji deželnega odbora.
Dr. Zarnik govori:	Jaz	zahtevam,
da se slovenski jezik v deželnih uradih ne jaha samo kot „paradegaul“ , nego da se vtem strogo izvršuje sklep deželnega zbora, ki se tiče slovenskega kot uradnega jezika, zraven pa tudi terjam, da prestave deželni uradniki sami preskrbč, da se ne b6 za-nje še ekstra na sto in sto goldinarjev izmetavalo.
B1 eiweis in Dežman tajita, da bi bil slovenski jezik deželnim odbornikom „pa-radegaul".
Zarnik pojasnuje, da on ne govori o odbornikih, nego le o uradnikih deželnega odbora.
Costa se izgovarja, da imajo deželni uradniki od zjutraj do zvečer dosta dela, in da ne morejo še prestav preskrbovati. Prestavljavce imamo le za nekaj časa najete, kakor stenografe.
Zarnik pravi, da Klavžar v Gorici preskrbuje slovensko, nemško in laško poročilo,
da bi ga tedaj tudi naš Kreč s svojimi drugovi lehko.
Apfaltrern stavi predlog, naj se računsko poročilo naredi v času, da se bo pri sejah uže na mizi poslancev dobilo in dežela ne posebe stroškov imela.
Prvi del se pri glasoyanji sprejme, drugi pade.
Predlog odbora, da se ponovi prošnja do slavne vlade za izdatno podporo javnih ljudskih šol na Kranjskem in nadalje, da se deželnemu odboru naloži, deželnemu zboru staviti predloge, kako bi se povekšali dohodki za šolski zaklad, se sprejme.
Pri predlogu odbora: „Solnina na javnih ljudskih šolah na Kranjskem se odpravi", stavi dr. Costa predlog, da se k tem predlogu pristavi: Deželnemu odboru se naroči, da preiskuje, ali bt bilo koristno, da se itd.
Zbornica sprejme predlog odborov s pristavkom dr. Coste enoglasno.
Predlog odbora, da se deželnemu odboru naloži na vso moč skrbeti, da se dela za posušenje ljubljanskega močvirja po obeh bregovih Ljubljanice, čem prej mogoče izvrše, se po nekih ugovorih Dežmana sprejme.
Pri predlogu odborovem, da se darila, odločena v deželnem zakoniku II. 1. 1870, st. 142, pripoznajo vsakemu, kdor izkaže, da je tam imenovano zver oziroma steklega psa usmrtil kakor koli, — ugovarjajo.
Dežman, grof Margheri in pl. Langer, da se v smislu tega predloga škodljiva zver tudi lehko pokončava z strupom, kar je nevarno tudi za druge živali.
Poslanec dr. Poklukar brani odborov predlog.
Odborov predlog se potem sprejme.
Pri predlogu odborovem, da se deželnemu zboru naloži pretresovati in deželnemu zboru staviti predloge, kako bi se pospeševal posel, spadajoč v področje občin, in kako bi se polajšala po novih naredbah občinam nastajoča bremena, oglasi se se dr. Bleiweis in govori zato, da bi žandarmi podpirali pri izvrševanji posla javne policije.
Baron Apfaltrern stavi predlog, naj se deželnemu odboru naroči, da se nemudoma izvrši sestava velikih občin na Kranjskem. Govornik pravi, da neče v zboru govoriti o tem, kdo najbolj zadržuje to za našo deželo jako koristno napravo, ker se neče spuščati v osobnosti; dr. Zarnik toplo podpira predlog barona Apfaltrerna. V manjih občinah ne more župan občinskih poslov izvrševati. Zato je treba izvedenega pisarja, ki ga pa male občine plačati ne morejo. Ako se velike občine ne napravijo, je vsa avtonomija občin nemogoča.
Predlog barona Apfaltrerna se potem sprejme.
Odborov predlog, da se c. kr. minister-stvo za trgovino naprosi, naj vodstvu Rudolfove železnice naroči, naj svoj kolodvor v Ljubljani odpre za splošno sprejemanje popotnih in blaga, toplo priporoča poslanec vitez Gariboldi.
Odborov predlog se enoglasno sprejme.
Predlog odborov, da se deželnemu odboru naloži skrbeti zato , da se tiste ceste, katere so deželo uže mnogo stale, dodelajo in javni rabi oddajo, se brez ugovora sprejme.
Pri predlogu odborovem, naj deželni zbor temeljito preišče in deželnemu odboru predlaga, ali in kako bi se izpeljala cesta iz Litije čez Lipinsko bukovje, se oglasi poslanec Dežman proti predlogu in govori za cesto čez Vagenšperg.
Dr. Zarnik zagovarja odborov predlog. Proti novi cesti čez Vagenšperg so vsi ta-mošnji prebivalci, kajti zmirom bode vratolomna, v hudi zimi pa celo nerabljiva. Če se g. Dežman sklicava na tisto komisijo, ki
je pod vodstvom stavbenega svčtnika gosp. Potočnika se izrekla za cesto čez Vagenšperg, moram samo to povedati, da proti tej komisiji vlada občna razdraženost med ta-mošnjimi ljudmi.
Predlog odborov se potem sprejme.
Predlog odborov, da se c. k. vlada naprosi, vsaj za vsako okrajno glavarstvo namestiti okrajnega zdravnika se sprejme.
Ravno tako predlog, da zbor poročilo deželnega odbora vzame na znanje , kolikor treba odobruje, in deželnemu odboru naklada vse v izvršitev teh sklepov potrebno učiniti.
Za gospodarski odsek o predlogu poslanca dr. Poklukarja o loško-tržaški na ljubljansko-karlovški železnici, poroča poslanec Murnik, kateri stavi predlog, da se c. kr. vladi izroči prošnja za izvršitev teh železniških prog.
Dr. Razlag poudarja potrebo teh železnic, omenja glasovanja v državnem zboru zaradi posojila, in graja nekatere domače časnike, ki so kranjske državne poslance, zaradi glasovanja napadali.
Predlog odbora se potem sprejme.
Poslanec Lavrenčič poroča za šolski odsek o predlogu dr. Razlagovem zarad zboljšanja šolstva na Kranjskem in nasvetuje, da se predlog izroči deželnemu odboru v poročevanje v prihodnjem dež. zboru.
Dr. Razlag toplo podpira ta nasvet, ker ako se ne bodo ljudskim učiteljem plače povišale, hočejo se obrniti na državni zbor, da vlada prevzame šolstvo in da bi bili učitelji državni uradniki, kar ne bi bilo dobro.
Dr. Bleiweis pravi, da učiteljem prav iz srca privošči veliko plačo, in da naj se svobodno zaradi tega obrnejo na državni zbor. Omeniti pa (pravi da) mora, da je dr. Razlag povzel to vest in poduk o šolstvu iz „Laib. Schulzeitung" in to nij „naše gore list“.
Dr. Razlag odgovarja in omenja, da je dr. Bleiweis nedavno napravil dva uda te zbornice, med njimi tudi njega za pesnika. Ravno taka je tudi s tem, da denes trdi, da se je on (Razlag) podučil iz „L. Scliul-
zeitung“. To nij res, ker govoril je o šolstvu in učitelji, in o tem vprašanji z g. učiteljem Matevž Močnikom, kateri bode menda baš dr. Bleiweisu zdel se v tem dobro podučen.
Predlog šolskega odseka se potem sprejme, občini Sturija se dovoli 50°/0 priklada na davke, za zidanje sole.
Dr. Supan poroča o proračunu za normalni šolski zaklad za leto 1874, in stavi v imenu finančnega odseka sledeče predloge:
1. Stroškov je 28.209 gl. 62 kr., dohodkov 10.662 gl. 47 kr.; tedaj se ima iz deželnega zaklada doplačati 17,547 gold. 15 kr.
2. Definitivni stroški svot, ki so za posamezne šolske občine preliminirane, se smejo zgoditi le na podlagi računskih sklepov in v teh dokazanih faktičnih stroškov preliminiranik zneskov, in podpora se ima znižati, ako je prevelika, ali ko bi se imela porabiti za take namene, katere preskrbovati ima občina dolžnost, posebno a) za poprave ali prezidavanja in dozidovanja; b) za napravljenje orodja; c) za nakupovanje učil za revne šolarje.
3. Deželnemu odboru naj se naroči, da na to dela, da pri onih šolah, ki hočejo podpore iz normalnega šolskega zaklada, občina preskrbi kurjavo, svečavo in čedenje šolskih prostorov za pavšalni znesek, o katerem se ima dogovoriti na več let.
4. Podpirane šole morajo ob svojem času svoje dokumentirane računske sklepe predložiti, in tem tudi inventarije o vseh k šoli spadajočih predmetih in pravicah preložiti, in v njih posebno tudi pojasniti, ali ima šola pravico, kurjavo dobiti.
5. Deželnemu odboru naj se naroči, da poizve, ali se naturalni doneski pri posameznih šolah nemajo smatrati za šolske dohodke, in naj na to dela, da se tam, kjer je to še tako, primerni relucijski doneski v prihodnje preliminarije umeste.
6. Deželni šolski svet se naprosi, naj čuje, da se na šolski Čas, ki je za posamezne kraje postavno določen, točno pazi.
7.	Peticija kranjskega učiteljskega društva, naj se dajo učiteljem plače take, kakor jih imajo v nižji Avstriji, naj se deželnemu odboru z naročenjem odda, naj v sporazum-ljenji s c. kr. šolskim svetom v prihodnjem zasedanji o tem opravičene predloge stavi.
Predlogi finančnega odseka se sprejmo.
Poslanec Murnik nasvetuje v imenu deželnega odbora:
„Deželni zbor naj pritrdi prošnji občinskih predstojništev sodnijskih okrajev Ribnica in Velike Lašiče, da bi se ta dva sodnijska okraja izločila iz sodišča c. kr. okrožne sodnije v Novem mestu in da bi prišla k sodišču c. kr. deželne sodnije v Ljubljani. “
Zbornica to odobri.
S tem je dnevni red končan.
Deželni glavar dr. vitez Kaltenegger se v kratkem spominja vspešnega delovanja deželnega zbora, in posebno naglaša to, da v tem zasedanji je imel deželni zbor prvo-krat čas izvršiti svoje poslove, ne da bi bil priganjevan seje zaključiti. Deželni glavar omenja veselja v cesarski rodovini, po rojstvu princesinje Elizabete, hčere princesinje Gizele in zakliče trikrat „hochu in „slava“ cesarju, katerega klica se vsi poslanci udeleže.
Dr. Bleiweis — po stari navadi — se v imenu zbora zahvaljuje deželnemu glavarju, da je tako takno in brezstransko vodil obravnavanje.
Potem naznanja deželni glavar, da je kranjski deželni zbor sklenen.
Ta zadnja seja je trajala 7 ur.
Štajerski deželni zbor.
(20. seja 14. januarja). Nadaljuje in konča se debata o občinski postavi. Namestnik KUbeck izreče željo, da se zbor spušča v špecijalno razpravo postave. Mnogo občin je na Štajerskem, katere so kos svoji nalogi, mnoge pa so premajhne. Občine so res podlaga države, a da bi one države preživele, to je samo prazna fraza. Kar se tiče javne varnosti, kaže se, da se množijo hudodelstva proti varnosti življenja in imetk&, da pa so razmere glede števila hudodelstev
k številu prebivalcev blizu enake, kakor v blaženih starih časih. Leta 1847 se je zgodilo eno hudodelstvo na 1354 prebivalcev, 1. 1872 pa eno na 1318. V poslednjih letih se je žandarmerija od 300 glav na 425 pomnožila. Vlada želi, da se občinska postava spremeni v smislu, katerega nasvetuje odbor za občinske zadeve.
Proti Kitbeku še govori Kaiserfeld; potem dr. Waniscb za predlog, grof Platz in Gudenus proti.
Pri glasovanji je Zschokov predlog z 31 proti 22 glasov sprejet, tedaj se načrt občinske postave pošlje v pretres okrajnim in občinskim zastopom in se potem predloži v prihodnji sesiji. H ermanov predlog, da se lokalna policija izroči vladnim organom, še pri klerikalnih poslancih nij našel podpore. Sploh je Herman s svojimi nazori o raztrganji dozdanjih občin v male katastralne občine, v deželnem zboru popolno osamljen.
Postava o organizaciji sanitetne službe v občinah, katero je vlada predložila, nlj bila sprejeta od deželnega zbora.
Za deželni zastop znašajo stroški 7000 gold., za deželno upravo (uradnike itd.) 166.871 gold.; za jezdarsko, turnarsko, ple-salno itd. šolo v Gradci stroški 6159 gold., dohodki 1027; za gospodarsko šolo v Grot-tenhofu pri Gradci stroški 18.467 gold., dohodki 2089 gold., tedaj doplača dežela 16.378 gold.
(21. seja 15. januarja). Po predlogu finančnega odbora privoli deželni zbor: podpiralnemu društvu nemških dijakov in podpiralnemu društvu slovanskih dijakov na graški univerzi po 100 gold.; društvu za podporo bolnih nemških dijakov 200 gold., za razne ustanove 21.380 gold.; med temi je 6 štipendij za učence na rudarski šoli v Ljubnem, 9 po 120 gold. in 11 po 100 gl. za učence na gospodarski šoli v Grotten-hofu, 3 ustanove po 400 gold. za operaterje, 5 po 100 gold. za učence na živino-zdravniški šoli v Gradci, 5 po 120 gld. za učence na vinortjni šoli v Mariboru, 30 po 100 gld. za učiteljske pripravnike in 15 po
100 gold. in 150 gold. za učiteljice pripravnice, dalje 1000 gold. za razdelitev med uboge učence na meščanskih šolah. Doneski za vednost in umetnost znašajo 6260 gold. Za t e h n i k o v Gradci znašajo vsi stroški 100.572 gold.; za zgornjo realko v Gradci 47.715 gold., dohodki 7120 gold.; za realno gimnazijo v Ptuji, stroški 11.495 gl., dohodki 3550 gld., za realno gimnazijo v Ljubnem, stroški 10.877 gold., dohodki 3900 gold. Meščanske šole so v Judenburgu Ffirstenfeldu, Hartbergu, Radgoni, Celji in Gradci in doplača dežela povsod po 6000 do 7.000 gold.
Ogromni so stroški za ljudske šole. Plače učiteljev znašajo za celo deželo 665.225 gld., plače za katehete in turnarske učitelje itd. 47.000 gld., starostne priklade
12.000 gld., za konferencije 8000 gld.', za učiteljske knjižnice 4000 gld., za nadaljevalni poduk učiteljev 2000 gld., tedaj skupaj 738.325 gld. Ti stroški se pokrijejo po dohodkih iz šolskih gruntov 663 gld., po drugih dohodkih 13.872 gld., okraji plačajo 7°/0 priklade na davek 230.760 gld., 100.000 gl. se prihrani, ker nijso vse učiteljske službe oddane; torej ima še dežela doplačati 393.030 gold.
Herman pri tej točki izreče, da nasproti tem velikim stroškom za šolo ima ljudstvo pravico zahtevati, da se njegovi otroci v šoli moralično ne pokvarijo in da liberalna prenapetost učiteljev saj tako daleč ne sega, da moderni boj proti krščanstvu ne nesejo v ljudsko šolo in se vedno ne borijo s farnim duhovenstvom na veliko škodo občin-Herman ne stavi nobenega predloga.
Cesarski namestnik odgovarja na vprašanje dr. Nekermana zarad ločitve ljudske šole v Celji, da se bode ta stvar kmalu rešila.
Za javno bolnišnico v Gradci znašajo stroški 153 399 gold., dohodki 139.421 gld. Za zdravljenje in hrano bolnih v vseh javnih bolnišnicah dežele doplača deželni fond 211.100 gld.; stroški za cepljenje koz so
10.000 gold. Deželni zbor sklene vlado prositi, da naj povsod uvede posilno cep-
ljenje koz, katero se je pokazalo kot najboljše sredstvo proti osepnicam. Z usmiljenimi sestrami v graški bolnišnici naj se napravi taka pogodba, da bodo stroški za hrano bolnikov manjši od zdanjib. Temu sklepu nasprotujejo klerikalni poslanci.
Za galerijo slik in za risarsko akademijo doplača dežela 7955 gold.
Za deželno gledališče v Gradci nasvetuje, finančni odbor, da se naj privolijo stroški s 3158 gld. in dohodki z 2008 gld. Lani je deželni zbor sklenil, da boče prodati deželno gledališče za 200.000 gld.; graško mesto bi ga bilo kupilo. Minister Lasser pa sklepa neče potrditi; tedaj bi po lanskem sklepu se gledališče moralo zidati, kar bi nad 100.000 gld. veljalo. Sedanji najemnik ne plača nobene najemščine. Oglasil se je drugi najemnik, kateri hoče plačati 6000 gl. na leto. Ker gre za osobne stvari, sklene deželni zbor, da se stvar v tajnej seji ob-ravnuje.
V	tej je bil sprejet predlog dr. Domin-kuša, da.se cela stvar vrne Snančnemu odboru, kateri ima o njej precej v prihodnji seji poročati.
Domače stvari.
— (V ljutomerski okolici) so voljeni — kakor se nam piše — za župane sploh vrli in značajni slovenski kmetovalci, in sicer v Str6čjivesi: Marko Novak, na Cvenu: Ivan Rajh, v Babincih: Fr. Drocnič.
— (V kozjanskem okraji) je 16. t. m. bila volitev načelnika v okrajnem za-stopu. Zopet je voljen nemškutar Hribar, in sicer s 23 proti 9 glasom. V tem okraji je sploh še žalostno, malo marodne zavednosti.
— (Bistroumen učenec.) IzBoljunca v Primorji se nam piše: V vasi na bližnji višavi je kaplan v šoli zbrani mladini po-jasnoval izrek iz sv. pisma: „Hodite po vsem svetu, in oznanujte sv. evangelij vsem narodom". O tem predmetu je pozneje kaplan malega, bistroumnega učenca poupraševal. čvrsto mu fant odgovarja; a osupneno in strmo pogleduje g. kaplan, ko mu učenec pove, da v Ameriko ni j šel nijeden umrlih
apostolov sv. evangelija oznanovat, kajti za Ameriko se je stoprv v novejšem času se-znalo, kakor so iz zemljepisja pozvedeli, katero jim učitelj predava. — Mrmraje: „Pro-kleta nova era!“, zapusti kaplan razsrjen solo. —
— (Koz e) so skoraj po vsem Sloven-venskem in po drugod, in povsod se širijo.
— (Usmiljeni ljudje) so v Lj. na Štajerskem. Te dni je namreč ubogemu tr-žanu gosposka edino kravo po javni dražbi prodati hotela. Več mož je sicer k dražbi prišlo, a iz usmiljenja do svojega revnega bližnjega je nihče nij hotel kupiti.
— (Iz Šent-Vida) nad Ljubljano, se „D.“ piše: 12. jan. smo zakopali 271etnega čvrstega mladeniča, ki je znad komaj seženj visocega odra padši čez 5 ur umrl.
— (Iz Novegamesta) se nam piše: Zadnje tri dni bilo je pri tukajšnjej okrožnej sodniji končno obravnavanje proti Skar-delli-ju, Dreniku in tovarišem, radi ponarejanja bankovcev. Obsojen je bil Skardelli na 12 let, a Drenik na 11 let zapora, dva tovariša sta dobila po pet let, a eden 24 ur.
—	V noči od 20. na 21. t. m. se je tu ustrelil vojak, ki je stal na straži pri smodnišnici (Pulvertburm). Sprožil je puško z nogo, a za jeziček je privezal motvoz, na konci motvoza pa zanjko, v katero je utak-nil nogo. Kroglja mu je sla skoz levo oko, da je bil precej na mestu mrtev. Uzrok samomora je bila menda nesrečna ljubezen, ker se je njegova dekle letošnji predpust omožila. Doma je bil pri Mirnej peči.
— (Goveja kuga) je tudi v Konjicah potihnila. C. kr. komisija zastran kuge je z razglasom od 17. t. m. preklicala ojstre zapovedi, katere so bile zavoljo kuge razglašene.
— (Iz p o dl e tel o) je pretečeni teden nekemu ljubljanskemu trgovcu, ki je hotel najemnike užitnine za nekaj goldinarjev opehariti. Naložil je bil s6d sira, na vrh pa je dejal brusni kamen enake velikosti, kakor so sirovi hlebi, da bi se mislilo, da so v sodu sami brusi. Ravno tako je napolnil kisto z žajfo, navrh pa strelne šretlje, da bi se
se mislilo, da je samo svinec v kišti. Pri-pelja se k mitnici pri st. Peterski cerkvi, kjer ga po ljubljansko švabsko vprašajo, ali ima kaj rmauthbaresu ? Mož pravi, da nema nič tacega in leče, da ima brusne kamene in šretlje. Ali zviti „leblajtarji“ odpro sod in kišto po nesreči namesto od zgoraj — na dnu in najdejo to, se ve da, .,kontrabant.“ Kupec bode zdaj za slabo izpalo ekspedicijo plačal blizu 80 gl. kazni. Prav žalostno — za njega.	—o—.
— (Volkovi na Koroškem.) V ziljski dolini se klatijo volkovi, ki so to zimo baje uže več kot za 1000 gld. živine in drobnice poklali. Volkovi so tako sitni, da celo hleve obiskujejo. Lovci so jih dozdaj zastonj zalazovali.
— (Kokošji tatovi.) Iz Sacerba nad Bregom v Primorji se nam piše:	Dolgoroki knezi so letos posebno v kokoši zaljubljeni. Ne preide noč, da se ne bi čulo, da bi bile kjer god kokoši uzmane. Gospodinje se vse huje togotijo nad policijo, nego graški g. Herman. Baje je organizirano celo kokošje društvo, da se bavi s tem poslom. V naši vasi so bile dvem kmeticam vse kokoši pobrane, isto tako tudi županu; on se je zbog tega ves klaveren in otožen pritožil sl. žandarmom, a nij hasnilo. V Dolini, Borštu, Ricmanjth, na Ključu vojaškemu oskrbniku c. kr. pra-šarnice, v Osipu, enemu kmetu uže drugikrat in v Predloki g. župniku so dvakrat bile kokoši odnesene; zbog župnikovih kokošij, je bil na sumu mlad fant iz Loke (sin prejšnjo kuharice gospodove) iz istega razloga so ga priprli. Ko ga sodnik poprašuje, zakaj je g. župniku perutnino pokradel, odgovori: „Svo-jemu očetu vzeti, nij greh, nij tatvina11. A kljubn tej izjavi sedi dečko še vedno v kletki. „Glad je hud tat“, pravijo ljudje, in baš to, pravilo priganja ljudi do izrednega koraka
—	do kokošij.
— (Iz Planine) na Štajerskem se nam piše:	Neki pošteni vdovec in posestnik iz Dol blizu Kozjega, je šel ta predpust v svate k Markovi hčeri na Visoče blizu Planine. Očeta Marka nij bilo doma, tako je hčerka Lenka ženina in starašino njego-
vega s tem odpravila, da naj zopet prideta, kadar bodo oče doma. Prideta zares drugikrat. Pričakovali so jih blizu Markove domačije trije poredneži; pravijo, da je bil med njimi eden Lenčkinih bratov, in neki nič vredni fantalin iz Mange, in so jih brez vsega uzroka napadli in pretepli, posebno pa mirnega in poštenega starašino so grdo pretepli.
— (Zblaznel človek). Piše se nam: Janez Medveščak, vdovec, pol ure nad Sent. Rupertom na Dolenjskem je 23. t. m. v svoji hiši ogenj napravil in z oblačili kuriti začel, k sreči so prišli domači ter ogenj ugasili. On so je pak zarad tega nad njimi hudovati začel, šel ven in iz norosti vsa okna pobil. Ker ga nijso več v hišo pustili, gre 3 ure daleč na pot v M. Dol. Tam začne pri farni cei’kvi zvoniti. Na zvonenje pride takoj več ljudij k cerkvi in ko vidijo, da more to kak norec biti, ga hote z dobrim soboj peljat’. A on ne brigaje se za opomine, okolo stoječim grozi. Ker ga tako nijso mogli z dobnm od zvonenja odplaviti, gredo v zvonik, in vrvi zvonov kvišku potegnejo. Ko Medveščak ne more več vrvi doseči, spravi se cerkvena okna pobijat. Z velikim trudom so nesrečneža potem zvezali in ga gnali v Št. Rupert. Ko dospejo tja, spremljevalce M. prosi, naj bi ga spustili, da bode takoj miren šel domov. Ti ga res razvežejo in spuste. Prost beži na ravnost v St. Rupert in tam nečemu občanu zopet okna pobije, potem hiti naprej in trka čez četrt ure na Cvekarjeva vrata. Ko mu nihče ne odpre, gre s hlodom nad sakristijo in tam eno okno razbije. Zdaj še le pride nekaj mož, ter ga s silnim trudom premagajo in zvežejo ter v Bučarjevi hiši zapro, kjer ga dva moža stražita. Norec je srednje starosti, velik in močan. On ima lastno posestvo, vredno okolo tisoč goldinarjev. Bolezen je pak uže v rodu, ker tudi eden njegovih bratov Jakob nori.
— (Iz Brežic) se nam piše: Po noči med 20. in 21. jan. sta ubila 2 zločina v Blatnem blizu Pišec bogatega starega vojaka iz francoskih bojev Janeza Iljaša, ga po polnem
razmesarila in vso gotovino odnesla, vknji-žene zadolžnice pa večjidel raztrgala in po tleh raztresla. Starček je bil še krepek, ako-ravno kakih 80 let star. K spovedi nij hodil. Njegov bog je bil denar, on sam pa najhujši skopuh, kar si ga misliti more.
— (Tolovaji.) Piše se nam: 20. t. m. je bil nek kmet na cesti med Bistrico in Mokronogom od štirib, iz gozda prišlih tolovajev napaden. Dobil je nekaj ran na ramah, ko jim je pa svoje imetje v znesku 25 gl. od. dal, so ga spustili.
— (Nesreča.) V vtorek je peljal pod Golovcem pri Ljubljani usnjar iz Kašeljna pri Zalogu čreslo, in je sedel na strani voza Kolo pride črez kanal, voz se zaziblje in prekucne, ter prileti možu na glavo, da mu tilnik zlomi. Obležal je na mestu mrtev.
— (21 dni brez jedi.) Iz Št. Petra na Notranjskem se nam poroča, da je tam umrla 171etna deklica Helena Čelhar na kozah, katera nij 21 duij med boleznijo ni najmanjše jedi v sebe vzeti mogla.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V	državni &hor so prišli tudi moravski Cehi in so obljubo storili. Dr. Pražak je v njihovem imenu izjavil, da so za to vstopili, da bi kako po raz umij en j e dosegli in do ustav8 prišli, ki je stalna, ker iz prava izvira.
Vnanje države.
Nadškof Isetlochotvski v „Kurijeru Pozn.“ zopet razglaša protest. On zagotavlja, da ga niti žuganje, uiti kazen ne bo spravila od njegovih škofovskih dolžnosti, da tudi nikdar ne bo pripomogel, da bi se država, kateri je na zemlji le določen krog delovanja odločen, v čisto duhovne ia cerkvene zadeve mešala. Se ve da, samo cerkveni nosovi se smejo kamor si bodi utikati!
Gospodarske stvari.
Davek v avstrijsko-ogerski monarhiji.
Ako se sestavijo dohodki in stroški kake države, in se primerijo sč številom njenih prebivalcev, vidi se najbolje moč države. Kakor najnovejša statistična poročila kažejo, živi v Avstriji na 5452 □ miljah 20 milijonov ljndij. V deželah ogerske krone pa se je
naštelo skoraj 16 milijonov ljudi, ki zavzemajo 5853 □ milj.
Državno gospodarstvo kaže po zadnjih računskih sklepih sledeče številke. Skupni stroški v Cislejtaniji (v okroglem številu)
343.049.000 gl., v Translejtaniji 298,055.000 gld., tedaj v Cislejtaniji za 44,994.000 gld. več. Skupni dohodki v Cislejtaniji znašajo
356.297.000 gl., v Translejtaniji 253,100.000 gld., tedaj v Cislejtaniji za 103,197.000 gld. več. V Cislejtaniji pade stroškov na vsako glavo 16 gl., v Translejtaniji 18 gl., dohodkov v Cislejtaniji na vsako glavo 17 gld. 50 kr., v Translejtaniji 15 gl. 75 kr. Razmera je tedaj za Cislejtanijo v obeh obzirih boij ugodna, ker pride stroškovna vsako glavo manje, dohodkov pa več, kakor v ogerskih deželah. Iz tega se tudi lehko razvidi, zakaj je na Ogerskem primanjkanje vedno večje, in da je treba tamo stroške zmanjšati, dohodke pa zvečati. — Poglejmo si posamezne točke dohodkov bolj na tanko.
Pri direktnih davkih je v Cislej-taniji dohodkov: Na zemljiščnera davku
37.280.000 g'., na hišnem davku 19,500.000 gl., ua pridobitnem davku 8,710.000 gl., na dohodnem davku 21,915.000 gl., na plačilih za davkarske eksekucije 138.800 gl., na zamudnih obrestih od zastalih davkov 164.000 gl. na O iberskem pa: zemljiščnega davka
22.696.000 gl., hišnega davka 5.530.000 gl., pridobitnega davka 5,490.000 gl., dohodnega davka 6,870.000 gld., plačil za davkarsko eksekucijo 836 gl., zamudne obresti od zaostalih davkov 718.000 gld. Tukaj ste posebno dve točki čudni: strašna svota, skoraj 1,000.000 za davk. eksekucije na Ogerskem, ki dajejo žalostno podobo delavne moči in požrtvovalnosti ogerskih državljanov.
Pri indirektnih so v Cislejtaniji sledeči dohodki : Davek od žganja 7.881.000 gl., od vina 3,949.000 gl., od pive 21,000.000 gld., od mesa 3,139.000 gld., od sladkorja
12.452.000 gl, na Ogerskem pa: od žganja 6,200.000 gl., od vina 2,759.000 gld.> od pive 1,407.000 gl., od mesa 2,031.000^1., od sladkorja 1,077.400 gl.
Dalje od monopolov in davščin: v Cislejtaniji od soli 19,012.000 gld., tabaka
55.211.000 gl., od šterapeljnov 33,300 000 gl., od pravne davščine 28,027.000 gl., od loterije 16,260.000 gl., na Ogerskem pa: od soli 14,565.000 gld., od tobaka 26,230.000 gld. od štempeljnov 5,441.000 gl., od pravnih davščin 10,843.000 gl., od loterije 3,070.000 gld. — Številke govorč !
Razne stvari.
* (Brez dela.) Borzni polom kaže vedno svoje hude nasledke. Na Dunaji samem išče dela 8000 ključarjev, 2000 mizarjev, 3000 strugarjev, 1400 kovačev, 4000 krojačev, 600 tkalcev, 2000 barvarjev, 1300 krznarjev in 2000 pekovskih pomočnikov.
* (Velik poža r.) V Brnu je, kakor se nam od tam piše, pogorela 16. t. m. Pavel Kuhnova tovarna, v katerej je bilo vse polno surove volne in volnenega blaga nakopičenega, tako da škoda čez 100.000 gl. obnaša. Goreti je začelo o pol 9 zvečer, ko so bili delavci uže odšli. Požar je bil tako velik, da je pri žaru, kateri se je čez mesto razlival, bilo mogoče v najoddaljeuejših ulicah brati. — O nastanku požara se nič gotovega ne ve.
* (Ljubeznjiv dar.) V nekem pe-štanskem listu se bere oznanilo, da je neka gospodičina zgubila majhno, z zlatom okin-čano denarno mošnjo, ki je pa prazna. Kdor jo najde, naj jo gospodičini nazaj prinese, pa dobode od nje za dar — gorak poljub.
* (Sij amešk a brata.) Vganjka, ki je toliko let naravoslovcem dajala dela, se bo zdaj rešila z nožem — sijameška brata sta namreč na nagloma umrla. Bila sta skupaj popolno zraščena imela sta dve srci, ki ste ob enem bili. Dihala sta oba ob enem. Za žene sta imela dve sestri, hčeri nekega pastorja, in sta doživela veliko starost, šestdeset let. Tedaj enaka smrt čaka tudi „dvoglavnega slavčka11, sester Mili in Kristi, ki ste mulatskega rodu.
*(Amerikansk humbug). Neki Ame-rikanec je dal zdaj delati glasovir , ki bo 250 vatlov dolg. Igralo bo naj menj lehko 250 pianistov.
Tržna poročila.
Z Dunaja 24. jan. Mlačnost, ki vlada uže več tednov na dunajskem žitnem trgu, tudi pretekli teden nij ponehala. Ker je bilo žita malo, so prodajalci terjali višje cene, katere so se pa komaj obdržale. Pšenice se je prodalo 25000 čolnih centov po 5 do 10 kr. Čez cene preteklega tedna. Najlepša je bila po 8 gl. 40 kr., najslabša po 7 gl. 70 kr. Po reži se je malo popraševalo, in le najlepša je v ceni malo napredovala. Bila je gališka najlepša po 5 gld. 25 kr., ruska po 5 gl. 35 kr. do 5 gl. 40 kr. Varšovska najlepša celo po 5 gl. 80 kr. Ječmena se je malo prodalo, držal se pa je. Bil je po
po 4 gl. 40 kr. do 5 gl. 35 kr. Koruza je imela malo kupcev, pa je v ceni nekaj poskočila. Ovsa se je malo ponujalo; plačeval se je po 5 gl. Moke se pa le najlepše morejo prodati.
Iz B u d a p e š t e 24. jan. Precej od začetka tedna je imel trg prav ugoden značaj, in akopram nekateri malini nijso hoteli kupovati, moralo se je vendar, zavoljo slabega pripeljavanja za prodanih 60.000 centov pšenice 10 do 15 kr. več plačati, kakor proti koncu preteklega tedna. Rež je še zmeraj brez sejma. Ječmena lepše sorte skoraj popolno manjka, in kolikor ga je bilo, se je po najvišjih cenah plačal. Slabšega se je okolo, 20.000 vaganov prodalo. K o-ruze se je okolo 25.000 centov prodalo, in so se stare cene komaj obdržale, ker je bilo malo kupcev prodajalcev pa veliko. Z ovseni je bila s početkom tedna prav mirna kupčija; med tednom pa so ga nehali pri-peljavati. Špekulanti in konsumenti so se sejma udeležili, in na ta način se je prodalo okolo 30.000 vaganov po 4 do 5 kr. dražje, kakor oni teden. — Sočivje tudi pretekli teden nij imelo dobrega sejma. Kupci in prodajalci so bili mlačni. Beli fižol se je še zmirom po 5 gld. 25 kr. do 5 gold. 50 kr. lahko prodal; grah po 6 gld. do 6 gld. 50 kr., leča po 6 gld. 50 kr. do 7 gld. 50 kr. —• Pšeno po 8 gld., največ je ruskega na trgu; proso je po 5 gld. Mak, sivi po 11 gld., plavi po 12 gld. 75 kr. vagan. ^Konoplje po 4 gld. do 4 gld. 25 kr. Špeh in mast sta nekoliko cenejša.
Tržno cono.
V Ljubljani 28. januarja 1874.
Pšenica 7 gl. 10 kr.; — rež 4 gl. 90 kr.; — ječmen 4 gld. 20 kr.; — oves 2 gl. 30 kr.; — ajda 4 gl. 40 kr.; — prosč 4 gl. 80 kr.; — koruza 4 gl. 90 kr.; — krompir 2 gl. 50 kr.; — fižol 6 gl. 60 kr.
— masla funt — gl. 53 kr.; — mast — gl. 42 kr.;
— Špeh frišen — gl. 34 kr.; — Špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 26 kr.; — teletine funt 32 kr.; — svinjsko meso, funt 30 kr.; — sena cent 1 gld. — kr.; — slame cent — gl. 75 kr.; — drva trda 8 gld.
— kr.: — mehka 5 gl. 50 kr.
V G r a d c i 28. januarja: Pšenica 8 gld.; 85 k.;
— rež 5 gld. 79 kr.;— oves 2 gld. 15 kr.; — koruza 4 gld. — kr.; — ajda 3 gld. 60 kr.; ječmen
2	gld. — kr.
Loterij ue srečke:
Na Dunaji 24. jan. 75. 23. 18. 13. 19.
V	Gradci 24. jan. 29. 24. 81. 82. 90.
Eu urebcrul goldinar velja 1 gold. 6 kr. v bankovcih.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren Matej Stergar.
Tisk „ Narodne tiskarne11 v Ljubljani.