Stev. 324,
V Trstu, v torek dna 22. decembra 1914.
Letnik xxxix
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
2edal«tvo: Ulica Sv. FraočiSka Afižkega it. 20, L nadstr. — Val piti naj se poiiljejo mdaiStva lista. Neirankiraiia plana se ne sprejemajo in ic' opisi se ne vraža jo. Izdajatelj la odgovorni uredni., štLfor. Godina. Lastnik konsord) lista .EdJnciti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vp'sane zadruge S oreejeniir, poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frar.čiika Asiškega 8L Kk
Telefon uredništva In uprave Stev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto ••••••• K 34 —
za pel leta • •••••••a*.**.*.«
za tn mesece
Zrn nedeljsko izdajo za celo	.......
u pol leta , ( . ..............
Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolon«
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........k fl*—
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se poilljajo upravi lista. Plačuje se izključno la
uprav« .Edinosti*. — Plača in toli se v Trstu. Vpam In inseratnl oddelek se nahajata v uUd Sv. FrančUka Aatfkega 20. — PoStnohranllnlčni rečna it 841.652.
i bon v Karpatih in na fronti Krasno - Tuchou - dolnji Danajec
Položaj na Praškem neizpremenjen. - Ho severnem Poljskem napredujoča ofenziva. - Ha južnem Poljskem se ni izpremenilo nit
Jofffrovo armadno povelje. Francozi napadalo na vsel fronti. Napadi zavrnjeni.
Naanikl vpoklic drugesa poziva naisvaibaiia črna vojska.
Z austrljsko-riisUega Hojliča.
DUNAJ 21. (Kor.) Uradno se razglaša: 21. decembra 1914.
V	Karpatih so naši napadi dobro napredovali v gornjem poreći« Latorcze.
Severovzhodno od Lupkowskega prelaza, na fronti severno od K rosnega, Tu-chovvega in dolnjega Dunajca se nadaljujejo ljuti boji.
Položaj na južnem Poljskem se ni iz-premenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoefer, fml.
Z nem^o-ruskesa bojijo.
BEROLIN 21. (Kor.) Wolfiov urad poroča:
Veliki glavni stan, 21. decembra, dopoldne.
V	Vzhodni in Zapadni Pruski je položaj neizpremenjen.
Na Poljskem napredujoč napad proti položajem, v katerih se je zoperstavil sovražnik.
Najvišje armadno vodstvo.
Ilemclja vpokllcuje drugI poziv neizvezbane Crne vojske.
DUNAJ 21. (Kor.) Cesarsko nemško veleposlaništvo prosi za objavo naslednje
vesti:
~Po naredbi Nj. Veličanstva cesarja in kralja se vpoklicuje neizvežbana črna vojska drugega poziva. V inozemstvu se nahajajoč ivpoklicanci se morajo, če se še ni zgodilo, čim preje pismeno aH ustmeno prijaviti bližnjemu ces. nemškemu konzulatu. Vpoklicanci se morajo vrniti v Nemčijo šele na nadaljen ukaz.«
Z nemšKo-froncosKega bojišča.
BEROLIN 21. (Kot.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 21. decembra, dopoldne.
Francoski napadi pri Nieuportu so bili tudi včeraj zavrnjeni.
Med Richebourgom, Avoue in prekopom D* Aire a la Bassee so naše čete napadle položaj Angležev in Indijcev. Sovražnikovi strelski jarki so bili vzeti z naskokom in sovražnik je bil vržen iz njih ob velikih izgubah. Osvojili smo en top, pet strojnih pušek, dve minovki ter zajeli 270 Angležev in Indijcev, med njimi deset častnikov.
Strelski jarek pri Notre Dame de Lo-rette, ki smo ga izgubili IS. decembra, smo zopet zavzeli.
V	okolici Souain - Massiges, severovzhodno od Chalonsa, so včeraj Francozi silno napadli in so na enem kraju prodrli v naš prednji jarek. Njihovi napadi pa so se vsi izjalovili v našem ognju. Štiri častnike in 310 mož so pustili Francozi v naših rokah. Veliko število padlih Francozov leži pred našimi položaji.
V	Argonskem lesu smo vzeli važno gozdno višino pri Le Four de Pariš, osvojili tri strojne puške, en revolverski top in ujeli 275 Francozov.
Vsi jako silni francoski napadi severo-zapadno od Verduna so se ponesrečili popolnoma.
Velika živahnost Francozov pred vso našo fronto se da pojasniti s sledečim ar-madnim poveljem generala Joffrea od 17. t. m., ki se je našlo pri nekem padlem francoskem častniku:
»Armadno povelje 17. dec. 1914.
Tri mesece sem nas niso mogli predre ti silni, neprestani napadi. Povsod smo se jim zmagovito upirali. Prišel je trenutek, da izkoristimo slabost, ki nam jo kažejo, ko smo se mi ojačili na moštvu in materijalu.
Prišel je čas napada. Ko smo se doslej uspešno upirali nemškim močem, gre sedaj za to, da jih zlomimo in našo deželo končnoveljavno osvobodimo vrinjencev.!
Vojaki! Bolj kot kedaj računa Franco-j ska na vaš pogum, vašo energijo in vašo voljo, da zmagate za vsako ceno. Zmagali ste že ob Marni, ob Vseri in v L oren i ter v Vogezih. Znali boste zmagati do končnega zmagoslavja. — Joffre.«
Najvišje armadno vodstvo.
Bitka pri Falklandsklb otokih.
BEROLIN 21. <Kor.) Kakor se poroča iz Buenos Ayresa. so se po poročilu lista »Prensa«, ki se zdi zanesljivo, baje udeležile bitke pri Falklandskem otočju b. de-
cembra sledeče ladje: »Invincible«, »In-flexible«, »Canopus«, »Carnarvon«, »Corn-wall«, »Kent«, »Glasgow« in »Bristol«.
Kakor zagotavlja nadaljnje poročilo iz istega vira, je bilo baje rešenih veliko število častnikov in moštva posadke nemške križarke »Gneisenau«.
»Norddeutsche Allgemeine Zeitung« zavrača trditve, da bi bila Nemčija lahko preprečila vojno.
BERLIN, 21. (Kor.) List »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« razpravlja v daljšem članku o v rumeni knjigi in v vseh uradnih poročilih trosporazuma navedenih trditvah, da bi bila Nemčija lahko preprečila vojno, če bi bila uporabila svoj upliv na Avstro-Ogrsko v tem smislu, da bi bila ta zadnja skrčila svoje na Srbijo stavljene zahteve. Nemčija naj bi se bila po sodbi Rusije in njenih prijateljev vrgla Av-stro-Ogrski v naročje in se podvrgla ruskemu stališču, da imajo velesile določati, v koiiko si sme Avstro-Ogrska za srbska izzivanja poiskati zadoščenja.
Dejstvo da je, da se je Nemčiji zahvaliti za to, da se je izmenjava misli med Dunajem in Petrogradom, ki je bila nekoliko dni pretrgana, zopet ponovila, kar seveda kabineti trosporazuma v svojih priobče-vanjih lepo zamolčujejo. Proti trditvi rumene knjige, da je bila ruska vlada že od začetka krize sem spravljiva in miroljubna, spominja list »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« na to, da je Sasanov pripomnil že med prvim pogovorom s francoskim in angleškim poslanikom, da bo Rusija morala mobilizirati.
List opozarja na to, da je Rusija v tre-notku, ko se je Nemčiji posrečilo uposta-viti zopet direktne pogovore med Avstro-Ogrsko in Rusijo, odredila občo mobilizacijo, torej tudi proti Nemčiji in s tem uničila vsa posredovanja Nemčije. Rusijo zadene torej krivda, da je izbruhnila evropska vojna.
List navaja potem osem točk v francoski rumeni knjigi, ki pričajo o tem, kakšen pomen je pripisovati nujno priobčenim spisom in izjavlja nasproti trditvam, da je generalni polkovnik pl. Moltke v pogovoru s cesarjem Viljemom in belgijskim kraljem povdarjal potrebo in neizogibnost vojne s Francijo, da se je vršil pogovor kejem, kjer pa Moltke onih besed ni nikoli samo med belgijskim kraljem in pl. Molt-izrekel.
List zavrača tudi druge trditve rumene knjige in pravi: Iz podanega materijala sledi, da dokaz francoske vlade, da je Nemčija zanetila svetovni požar, sloni na zelo šibkih nogah.
Kontribucija in rekvizicija v Belgiji
BRUSELJ 20. (Kor.) Deželni zbori belgijskih provincij so v včerajšnji seji sklenili, da prebivalstvo Belgije po generalnem guvernementu za dobo enega leta naloženo kontribucijo 480 milijonov frankov. ki se ima plačati v mesečnih obrokih, zbero z izdajo zakladnih listov, za kar sprejmejo provincije solidarično jamstvo.
Zakladne liste prevzame bančni konsor-cij, na katerega čelu stoji belgijska Societe General in bodo lombardirani pri notnem zavodu, ki se ima še le ustanoviti. Generalni guverner je podal izjavo, da se bodo ob točnem plačevanju kontribucijskih rat rekvizicije v gotovem plačevale. Istotako se surovine, ki jih je državna vlada kupila v Antwerpenu, Gentu in na drugih trgih, poplačajo v najbližjem času. Plačilo se izvrši po izvedenju transportov blaga v Nemčijo in po določitvi cen, in sicer tako, da se denar ne prenese med vojno iz Nemčije v Belgijo.
Pomanjkanje oglja v Parizu.
BAZEL, 20. (Kor.) Neko pariško pismo v listu »National Zeitung« razpravlja o pomanjkanju oglja. Ker so hiše le lahkega sestava in nimajo dvojnatih oken. trpijo mraz tudi taki ljudje, ki so imoviti. Brezposelnost traja naprej in stavi velike zahteve na siromašno upravo, ki mora pre-hranjati dnevno preko 60.000 oseb in sicer ne samo v delavskih predmestjih. Tisoči in tisoči si hodijo po podporo, ki gotovo še nikoli v svojem življenju niso prišli v položaj, da bi si pustili kaj podariti.
Božični pozdrav bavarske kraljeve dvojice vojakom na bojnem polju.
MONAKOVO, 21. (Kor.) Kraljeva dvojica je poslala bavarskim četam na bojno polje sledeči božični pozdrav: Za božične praznike se spominjam prav posebno prisrčno vseh svojih ljubih sinov, ki daleč proč od domovine stoje pred sovražnikom. Spominjam se jih s ponosom in na-
dejam se zaupljivo, da bo njih požrtvovalno spolnjevanje dolžnosti rodilo uspeh, ki bo jamčil za to, da se v prihodnje ne bo nihče več drznil, nemškega božiča motiti. Ludvik.
Od božičnega drevesca hite moje misli vun k vam, vi hrabri vojaki, ki ne morete obhajati božičnih praznikov v krogu svojih dragih. Pa pomirite se: V vsakem mestu, v vsakem kraju se trudijo požrtvovalne roke, da rešijo vašo družino pomanjkanja in da pripravijo vašim otrokom božično veselje.
S tem vam dokazujemo hvaležnost domovine, od katere mej ste zadržali stra-hovitosti vojne. Bog z vami! Marija Tereza.
Francoska neresnična podtikanja namenov Nemčije, naperjena proti Švici.
BEROLIN 20, (Kor.) Wolffova pisarna javlja: Po snubenjii francoskih listov za naklonjenost Bolgarske, Romunske in Holandske, se je sedaj francosko časopisje oprijelo teme Švicarske nevtralnosti in poizkuša, da bi Švicarje uverilo, da Nemčija nameruje vpasti v Švico in da se še ni odrekla tega načrta.
»Gaulois« izjavlja, da Nemčija ni spoštovala dogovora o nedotakljivosti Poljske, Belgije in Luksemburga. Trospora-zum da je branitelj pravice tlačenih držav in švicarske neodvisnosti. Ako bi bili zavezniki, ki so zaščitniki pravice v tem konfliktu, poraženi, propadla bi neodvisnost Evrope in ob enem tudi neodvisnost Švice. Nje aneksija je že — tako zaključuje članek — zamišljena, pripravljena in celo že napovedana. Na kaj čaka Švica, ako noče postati druga Belgija?
»Matin« hoče istotako podati dokaz, da Nemčija ogroža neodvisnost Švice ter izjavlja, da tak dokaz je v tem, da v Be-rolinu izdelujejo znamke z natiskom »Sch\veiz 10 Centimes« in »Schvveiz 20 Ccntimes«. List priobčuje fotografski posnetek takih poštnih znamk ter trdi, da ima 4 avtentične eksemplare.
Ta članek ponatiskujejo iz »Matina« drugi francoski listi.
Wolffova pisarna pripominja: Kakor doznajemo od uradne strani, je trditev o izdelovanju takih poštnih znamk seveda bedasta izmišljotina.
Volno v kolonijah.
Banka vstala.
Ustreljen voditelj Burov.
PRETORIA 20. (Reuterjevo poročilo.) Voditelja Burov, stotnika Fourie, je vojno sodišče obsodilo na smrt in je bil danes zjutraj ustreljen.
Njegov brat, poročnik Fourie, je bil tudi obsojen na smrt, toda smrtno kazen so mu izpremenili v ječo petih let.
Oba sta pripadala prvotno k južnoafri-čanski milici. _
Mri eHrimskl saltao.
LONDON 21. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Kaire: Novi egipčanski sultan je imel včeraj slovesen vhod v Abdinovo palačo. Na potu skozi mesto ga je množica živahno pozdravljala.
Aga Khan, voditelj indijskih mohame-dancev, je prispel semkaj, da bi se ude-
Setfuck oordOskik kraljev.
STOCKHOLM 20. (Kor.) Vsi listi razpravljajo o uradnem poročilu o sestanku treh kraljev v Malmoe in izražajo svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da se je dobro razmerje med tremi narodi še zbolj-šalo, da je bil glede posameznih vprašanj dosežen popoln sporazum in da se bo skupno delo še nadaljevalo. Sestanek v Malmoe se karakterizira kot manifestacija edinstva in mirovne želje in kot dobrodošlo božično darilo za ves sever.
List »Politiken« o pomena sestanka nordijskih kraljev.
KOPENHAGEN, 20. (Kor.) List »Politiken« piše: Z največjo pozornostjo so sledili okoli po svetu sestanku v Malmoe. Na obeh straneh vojskujočih se strank so skušali sestanek vpisati sebi na dobro. Govorilo se je o tem, da sestanek pomenja ponesrečeno politiko sovražne zveze. O-boje je zmota. Sestanek pomeni samo to, da se nordijske vlade strinjajo v tem, da je nevtralna politika edino sredstvo, da se severu ohrani mir, da se zmanjšajo gospodarske potrebščine, ki jih je vojna povzročila nordijskim državam in da se u-stvarijo trdnejše podlage za skupno delovanje.
Angleški parnlk »Titania« zadel ob mino.
LONDON, 21. (Kor.) Admiraliteta razglaša: Angleški parnik »Titania« je zadel na severnem angleškem obrežju ob mino. Domneva se, da je izgubljen. Moštvo se je rešilo.	_
Volno posomo.
DUNAJ 21. (Kor.) Vplačila vojnega posojila kažejo zelo lep uspeh in je bilo poleg tega za terminirane podpise dosedaj vplačanih okrog 450 milijonov. Će se prišteje začetkom decembra zapadla prva vplačilna kvota, je finančna uprava že dobila iz vojnega posojila znesek 800 milijonov kron. _
Vojno s Turčijo,
Arabci Turkom na pomoč.
CARIGRAD 20. (Kor.) List »Turan« je izvedel: Znani arabski glavar lbu Sud je oborožil bojno silo kakih 6000 jezdecev, med temi 3000 meharistov, ter jih odposlal v smeri proti Basorahu, da se pridružijo turški vojski. On sam odide baje skoro z glavno silo svojih plemen na Yemen.
Neki drugi mogočni glavar plemena Medšad, lbu Rešid, je tudi oborožil znatno bojno silo in pričakuje le ukazov turške vlade, da odide na bojišče.
Prestolonaslednik v Beszterczu.
BUDIMPEŠTA 21. (Kor.) Prestolonaslednik, nadvojvoda Karel Franc Jožef, se je na svojem povratku iz Bukovine podal s svojim spremstvom, med drugimi z višjim županom grofom Bethlenom, z avtomobilom v Felso Borgo. Nadvojvoda, ki mu je višji župan izrekel obžalovanje, da ni mogel postati nekoliko v sedežu županije, je takoj izpremenil svoje potovanje, tako da je zamogel oditi za eno uro v Besztercze.
Nadvojvoda se je odpeljal v spremstvu grofa Bethlena s posebnim vlakom v Besztercze, kjer mu je občinstvo, ki je hitro izvedelo za njegov prihod, priredilo viharne ovacije. Prestolonaslednik je diniral v neki restavraciji v družbi vodilnih uradnikov županije.
Pri odhodu je bil nadvojvoda zopet predmet prisrčnih ovacij. Na kolodvoru se je poslovil od grofa Bethlena in uradnikov in izrazil svoje visoko zadovoljstvo nad sijajnim sprejemom.
Delovanje vojne pošte.
DUNAJ 21. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Generalno vojno-poštno ravnateljstvo obrača nepretržno največjo pozornost na to, da vojna pošta posluje dobro. Morebitne pritožbe se temeljito zasledujejo in odpomoč se da tam, kjer je sploh mogoče. Vse želje se dobrohotno jemjejo v poštev in v danem slučaju se izdajo tozadevne naredbe.
Armada na bojišču je v obče prepričana, da vojna pošta deluje zelo hitro in da je treba slučaje, kadar baje odreče pripisovati nepremostljivim zaprekam. Kot take veljajo v prvi vrsti pogosta, nepričakovana premikanja čet in na gotovih krajih zelo težavni terenski odnošaji.
Ko je pred kratkim neki višji uradnik generalnega vojno-poštnega ravnateljstva inspiciral vojno pošto, so mu višja povelj-ništva soglasno izrekla svoje priznanje glede poštnih odnošajev. Neki komi poveljnik je izrekel oficijelno svojo zahvalo
srca z nado in zaupanjem. Nemci pa ne zamude nobenega trenotka, da bi se ne spominjali v odkritem priznavanju zvestobe monarhije in hrabrosti naših sinov.
Proti »Ballons d' Essai« glede separatnega miru ponavljamo izrek uradnega organa državnega kancelarja: »Zvestobo za zvestobo«, izrek ki bije z močjo jeklenega kladva v svetovno vojno. Močno skupno delovanje z Nemčijo je obrodilo na poli-tiških bojnih poljih najlepše sadove in vočigled triumfa ponavljamo obljubo: Zvestobo za zvestobo!
Volitev prvega podžupana v Brnu.
BRNO 21. (Kor.) V današnji seji občinskega sveta se je vsled smrti Rudolfa vit. Roherja vršila nadomestna volitev prvega podžupana in je bil izvoljen za prvega podžupana dosedanji drugi podžupan ces. svet. Anton Jellinek.
Sir Francis Bertie ostane veleposlanik.
LONDON 21. (Kor.) Na prošnjo britanske vlade obdrži sir Francis Bertie vcle-poslaniško mesto, ki ga je hotel zapustiti ob koncu letošnjega leta.
Papež za vojne ujetnike.
RIM 21. (Agenzia Štefani.) Z dekretom kongregacije za izredne cerkvene zadeve predpisuje papež škofom, naj nalože enemu ali več duhovnikom, da nudijo v svojih škofijah vojnim ujetnikom bodisi duhovno bodisi materijalno pomoč, pri čemer naj si tudi prizadevajo, da kolikor hitro mogoče in po varnem potu sporočajo svojcem vojnih ujetnikov o položaju vojnih ujetnikov.
Kužna bolezen med vojnimi ujetniki.
BEROLIN 21. (Kor.) Listi priobčujejo vest, da je v ujetniškem taboru pri Kott-busu, kjer se nahajajo samo Rusi, izbruhnila po Rusih zanesena pegasta mrzlica in da je obolelo za njo dosedaj več sto oseb. Z najstrožjimi osamljevalnimi sredstvi se je preprečilo razširjenje bolezni med prebivalstvom.
Uruguayska republika odpovedala trgovinske pogodbe. BEROLIN 21. (K.) Uruguayski zastopnik je izročil zunanjemu uradu noto, s katero se odpoveduje z 18. decembrom trgovinska in plovbena pogodba med nemško državo in Uruguayem. Obenem je republika odpovedala trgovinske pogodbe s Francosko in Angleško.
Dodatna naredba glede najvišjih cen na Nemškem.
BERLIN, 21. (Kor.) V soboto od zveznega sveta popravljena naredba glede najvišjih cen stopi z dnem 24. t. m. v veljavo. Naredba vsebuje še naslednje določitve: Najvišja cena za eno tono debelo semle-tega, zmlinčenega ali sploh razkosanega domačega ječmena je 10 mark višja kot najvišja cena za eno tono domačega ječmena.
BERLIN, 21. (Kor.) Vsled naredbe zveznega sveta z dne 19. t. m. se je črtala dosedaj obstoječa 78 kg meja za ječmen, tako da od 24. t. m. obstoja enotna najvišja cena za ječmen vsake teže. Ta najvišja cena ječmena je povsod enaka onim za rž in znaša v Berolinu 220, v Lipskem 235, v Monakovem 237 mark.
Kolera.
DUNAJ 21. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje stvari sporoča:
po posebnem odposlancu glede brze od- 21. t. m. je bilo bakterijološko ugotovlje-
prave vojne pošte. Obče se so izrekla vsa armadna mesta v tem smislu, da so zelo zadovoljna z vojno pošto.
»Pesti Hirlap« pod naslovom »Zvestobo za zvestobo«.
BUDIMPEŠTA 21. (Kor.) Prejšnji organ opozicije »Pesti Hirlap« piše pod naslovom: »Zvestobo za zvestobo« tako-le: Pri nas ravno tako kakor na Nemškem smo si na jasnem, da ako se podtika želja po separatnem miru sedaj kakemu umirovijenemu avstro - ogrskemu diplomatu, sedaj kakemu ogrskemu politiki*, ki niti ne ekzistira, pomeni to samo neoko-ren manever trosporazuma. Mi nimamo takih diplomatov ali politikov niti umirovljenih ne, da niti v norišnicah ne.
2e od spominavredne belgrajske »de-marche«, kateri je sledil moški, povzdigujoči nastop zaveznika, se govori v monarhiji samo z navdušenjem o zavezniški zvestobi Nemčije in o Lohengrinovem značaju cesarja Viljema. Kar se je zgodilo od takrat, je pomnožilo še navdušenje naših čet. Cesar Viljem in Hindenburg sta postala legendarni imeni v ljudski fantaziji monarhije. Ako se prikažejo nemški vojaki na obzorju, se tukaj napolnijo vsa
nih 6 slučajev azijske kolere v Brucku ob Litvi, eden v Inzersdorfu, v hietzin-škem okraju na Niž. Avstrijskem, eden v Celovcu in dva v Krakovem.
Razun slučaja v Inzersdorfu gre za osebe, ki so prišle s severnega bojišča.
Stanje setve v Ameriki.
VVASHINGTON, 15. (Kor.) Poročilo trgovinskega ministrstva se glasi: Zimska pšenice je posejane 36,008.000. pomladne 17,533.000, koruze 103.430.000, ovsa 38,442.000, ječmena 7.564.000, rži 2,541 tisoč in lana 1,855 tisoč akrov.
\VASHINGTON, 17. (Kor.) Poljedelsko ministrstvo označuje povprečno stanje po-zimne pšenice z 88.3 odstotki, posejano pšenico pa z 41,263.000 akri. Za rž je povprečno stanje 93.6 odstotka, posejana površina pa 2,851.000 akrov.
Francoska zbornica poslancev.
PARIZ 20. (Kor.) Zasedanje zbornice poslancev bo obsezalo dve seji. Prva seja bo v torek. Zbornica bo glasovala o različnih nujnih zakonskih načrtih, med temi tudi o dovolitvi proračunskega provizorija. Potem bo zborovala zbornica kot proračunski odsek, da čuje izjave vlade o nekaterih nemilitarističnih vprašanjih.
Strmm TL
JEDINOST" Uev. 324.
¥ Trstu, dnt 22. decembra 1914.
Druga seja ima biti v sredo ali četrtek. Zbornica pritrdi predlogom vlade brez debate In vfame izjave vlade na znanje
Senat bo Sledil najbrže isti metodi.
ftari trg.
DUNAJ 21. (Kpr.) Kupčija je zastala danes na vsej liniji, to pa le radi pomanjkanja ponudb, posebno v plenici, rži, JeC-
Bi ta koruzi. Tudi z ovsom ni bilo !Je. Vreme: sneino in deževno.
Žrebaafc avstrijske razredne loterije.
DUNAJ, 21. (Kor.) 70 tisoč kron Je za-dela srečka štev. 75.101; 15 tisoč kron Itev. 149.910; po 5000 kron srečki Štev. 92.634 m 109314.
DomaČe vesti.
Umrl je nenadoma v težaški mestni bolnišnici g. Matija Dolenc, uradnik c. kr. namestništva, ki je od mobilizacije sem stalil kot računski podčastnik pri 12. stotntji primorskega črnovojniškega pešpolka v Fazani. Pokojnik je bil v tržaških slovenskih krogih znanu osebnost, vesel, dobrodušen dovek, ki so ga tudi splošno imeli radi pri vojakih. Poklican je bil k vojakom, dasfrav-po je že prekoračil 42. leto starosti. Za kako boleznijo je umrl, se še ne ve natančno, naslušuje se pa, da je bilo zastrupljenje krvi, ki je tako nepričakovano ugonobilo moža najboljših let. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 3 iz mestne bolnišnice. Pokojnik iapuSča udovo s petimi otroki. Njemu blag spomin, njegovi rodbini pa naše najgloblje soialje r
Promocija. Dne 17. t. m. je na graškem
vseučilišču promovira) g. Ciril Žižek, sta-rejšina akad. tehn. društva „Triglav", doktorjem prava. Čestitamo!
Zapiranje oziroma zagmjevanje oken In vrat Itd., razsvetljenih in obrnjenih proti morju. C. kr. namestništveni svetnik je izdal slede i razglas:
Nanaša je se na tu uradni razglas z dne 4. 12. 1914. M. št. 199/1-14, glede prepovedi znamenj z lučmi, ukazujem iz javnih obzi-rov, da se morajo v tržaški okolici zapirati oziroma zagrnjevati vsa okna in vrata itd., razsvetljena in obrnjena proti morju, na na-ttn, da ni videti najmanjšega bleska. - Prestopki tc napovedi se bodo kaznovali po §§ 7 in 11 cesarske naredbe z dne 20. 4. 1854 d ž. zak. št. 96 z denarno globo od 2 kron do 200 kron, ali zaporom 6 ur do 14 dni.
Božićnica pri Sv. Ivanu. Kakor vsako leto, bo tudi letos „Božićnica" otrok otroškega vrta pri Sv. Ivanu, na Božić, 25. t. m. ob 4. po blagoslovu. Že danes vabimo vse zavedne Svetoivančane in druge ljubitelje mladine, da pridejo na to nedolžno zabavo. Otroci bodo peli, prestavljali prizorčke — med temi enega sedanjemu vojnemu Času primernega — in igrico. Ker letos ni južnega sadja, da bi darovali otrokom, prosimo domaće gg. trgovce, da darujejo kaj biško-tov v ta namen. Vemo, da so časi sila resni in skrbi polni, a morda se vendar kdo spomni naših otrok in jim kaj daruje.
Pogreša se Alojzij Sedmak, pešec 17. pešpolka v Ljubljani, doma iz Planine pri Vipavi. Zadnjič je pisal dne 28. avgusta iz Lvova; potem pa ni znano nič več o njem. Aktivno vojaško službo je nastopil leta 1910, a je vsled družinskih razmer služil le par tednov. Ob mobilizaciji je bil poklican v Ljubljano na grad, a v zadnjem svojem pismu je navedel naslov: Alojzij Sedmak, C. in kr. pešpolk štv. 17, 2. marš kompanija, vojna pošta štev. 201. Komur bi bilo kaj znano o pogrešanem, je naprošen, da javi blagohotno bratu njegove žene, M a t k u Penko, Tar (Torre) Istra.
Pogreša se pešec Štefan H u m a r od domobranskega polka Štv. 27, 6. stotnije, kateri že od konca septembra, ni dal nobenega glasu o sebi. Ako bi vedel kdo njegovih tovarišev kaj o njem, se prosi, da sporoči njegovi ženi Alojziji H u m a r, Skedenj, hšt. 1081, pri Trstu.
Omejitev letošnjega božičnega prometa.
C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja : Ker se vsled izrednih razmer potrebuje železniški obratni materijal za druge Bvrhe, ne more uprava državne železnice letos o božičnih praznikih odrediti v svrho obvladanja zvišanja osebnega prometa od-
redbe w istem obsega kakoi druga leta. Na to se opozarja občinstvo s pripomnjo, da se bodo letos o božičnih praznikih prevažali civflni potniki le po raznerju razpoložljivih prastorov In da se ne Jmč! za brezpogojno prevažnje.
Oficijelne vojne razglednice. — Sedaj, pred božičnimi praznin Je zopet Iziel napovedani skupni album teh razglednic, ki predočajo vojne dogodke. Ta album združuje vojne razglednice na dostojen način. Naslovni album Je napravljen po originalnem akvarelu znanega poljskegz slikarja Vintow-afcega in vsebujejo prvi dve strani dva vložena lista s sliko Njegovega Veličanstva ob pisalni mizi z vojnim manifestom in pa sliko nemškega cesarja z nemškim vojnim manifestom. Album stane K 5*50 v vojni pomožni pisarni na Dunaju, Hoher Markt 5.
O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro-Amerikane« so bili sprejeti: Rudolf Miani, Humbert Trevisan in Bogoljub Orbanič od
5.	domobranskega pešpolka, Ivan Muha od 27. domobranskega pešpolka. Avgust Antonič od 20. lovskega bataljona, Pere-grin Pozzecco od 27. domobranskega pešpolka, Josip Sancin od 5. domobranskega pešpolka, Peter Bazzarini od 8. topničar-skega polka, Peter Đarović in Marcel Maccari od 7. pešpolka, Nedeljko Penso in Fran Cuizza od 5. domobranskega pešpolka, črnovojniki Fran Segula, Fran Vosak in Ivan Sikora, Karel Ferluga od 97. pešpolka, črnovojniki Ivan Martinuzzi, Fran Gril, Ivan Kukič in Jakob Šemerl, Peter Bogateč od 5. domobranskega pešpolka, Peter Gardog od 97. pešpolka, Jakob Volk od 97. pešpolka, poročnik Oskar Gutmann od 9. domobranskega pešpolka, Rihard Juretić od 1. trdnjavskega topni-čarskega polka ter črnovojniki Anton So-sič, Josip Lah, Ivan Gradišnik, Božo Mlass, Anton Pliberšek in Ivan Benčič.
—	Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice. in sicer poslani nazaj k svojim četam Ivan Dajcsak od 80. pešpolka, Viljem Malovič od 27. domobranskega pešpolka in črnovojnik Maksimilijan Natlačen. Iz te pomožne bolnišnice so bili premeščeni v mestno bolnišnico Andrej Harangozo od
6.	honvedskega pešpolka, Ivan Mikustyak od 86. pešpolka, Just Kresović od 22. pešpolka, Rudolf Kuhena od 8. pešpolka, Andrej Bric od 20. lovskega bataljona, Štefan Cegec od 53. pešpolka in Ivan Gubca od 25. pešpolka; v bolnišnico pri Sv. Mariji Magdaleni so pa bili poslani iz te pomožne bolnišnice Gvidon Gerberg od 5. domobranskega pešpolka, Josip Vajlik od 12. pešpolka in Šandor Balog od 5. pešpolka.	_
Proti mrazu se je hotel zavarovati 37-letni težak Viktor Calligaris, ki je bil včeraj aretiran na zahtevo Mihaela Mustac-chija, ki v ulici di Riborgo šetv. 16 prodaja stare obleke. Mustacchi trdi namreč, da mu je Calligaris ukradel 40 kron vredno zimsko suknjo, a Calligaris to najodločneje taji. Je pa neka priča, ki trdi, da je videla Calligarisa, ki je imel na sebi Mu-stcchiju ukradeno suknjo, vsled česar so Calligarisa pridržali v zaporu.
Samomorilni poizkus — ali kaj drugega? Nočemo biti zlobni, vendar se nam pa zdi marsikateri samomorilni poizkus ne le smešen, temveč naravnost ostuden, ker izvršen preračunjeno z namenom, da dotični, ki ga izvrši, napravi utis na gotovem mestu ali na gotovi osebi in sicer brez smrtne nevarnosti. Morda se bo celo kdo zgražal nad temi našimi besedami, ali dejstvo je vendar, da smo morali že marsikdaj beležiti razne samomorilne poizkuse, ki niso bili v resnici nič druzega, nego atentati na usmiljenje bližnjega, svojega naveličanega ljubčka, odnosno ljubice i. t. d. In samomorilni poizkus, ki ga je snoči izvršila 301etna Viktorija Tedeschi, stanujoča v ulici del Sapone, je eden te vrste. Bilo je okoli polienajstih ponoči, ko je šla Viktorija s svojim ljubčkom po ulici G. Carducci. 2e prej sta se vso pot prepirala, a ko sta bila že blizu ulice sv. Frančiška (v kateri — in sicer takoj v začetku
—	se nahaja zdravniška postaja) je pa začete Viktorija še bo!j vpiti, zdirjala je par korakov naprej in v tem je vzela iz žepa malo stekleničico. v kateri je bilo le nekoliko kapljic octove kisline ter jo nesla
PODLISTEK
Madame Bovary
Roman. - Misal Sustava Flaufcart.
»Prinesi kisa U je vzkliknil. »Moj bog, tu se onesvestita kar oba naenkrat 1«
V svoji razburjenosti je utegnil komaj položiti obvezo na rano.
iSicer ni nič hudega!c je inirno pripomnil gospod Boulanger in je prijel za roko Justina, ki bi se bil kmalu zgrudiL Položil ga Je na mizo in ga je prislonil s hrbtom na steno.
Oospa Bovary je odvezala Justinovo o-vratnico. in ker je imel zavozljano srajco, ki se je dala le težko razvozljati. so njene roke več minut počivale na topli koži mladega moža. Nato je omočila ruto iz balista v kis in ga je jela drgniti po sencih.
Najprej se je zavedel kmet, dočim se Justin ni mogel prebuditi in nezavesti; zenice so mu bile motne kakor modri cveti, plavajoči po mleku.
»Dobro je, da ne vidi ničesar več o tein,« le dejal Karel.
Oospa Bovary je vzela skledo in jo je
položila pod mizo. Ko se je sklonila, se je nagubala njena obleka (bil je rumen kostim s širokim krilom, s štirimi volanti in dolgim stasom), in ko se je zopet vzravnala, se je tesno oprijela mehkih oblik njenega telesa. Nato je napolnila kozarec z vodo, v kateri je stopila par koščkov sladkorja. V tem trenutku je prišel lekarnar, ki ga je bila poklicala služkinja. Ko je zagledal svojega pomočnika, se je kmalu zopet pomiril in je vzkliknil, ko ga je bil preiskal od nog do glave:
»Tepec, trikratni tepec! Radi take malenkosti! Onesvestiš se, ker si videl par kapljic krvi! Sicer pa si zelo pogumen, plezaš po najvišjih orehih kakor veverica! Da, zaenkrat si se pošteno biamiral! In ta človek bi rad postal lekarnar, ki mora v resnih slučajih kot strokovnjak dajati nasvete in pojasnila pred sodiščem! Tu si je treba ohraniti mirno kri! Treba se je pokazati moža, ne se pa obnašati kakor osel!«
Ker Justin ni odgovoril ničesar, je nadaljeval lekarnar: »Kdo pa te je poklical sem? Vedno nadleguješ gospoda in gospo Bovary. Razuntega dobro veš, da te ob sredah niti za trenutek ne morem pogrešati. V lekarni me pričakuje dvajset ljudi; vse sem moral pustiti na cedilu, samo da sem pohitel k tebi. Sedaj marš domov in pazi na lekarno!«
k ustom. Njen Ijubček je pa takoj priskočil k njej ter jo udaril po roki, da jej je padla stekleničica iz rok, ie preden |e izpila iz nje le kapljico njene strupene vsebine. Ona je nato začela vpiti, kakor bi imela zdajpazdaj izdihniti dušo. Na to vpitje in stokanje sta pa prihitela dva redarja, ki sta jo odvedla na komaj 10 korakov oddaljeno zdravniško postajo, kjer Jej je zdravnik izpral želodec. To je bilo vpitja — a to pot iskrenega — ko je zdravnik vršil to operacijo: poznalo se je, da jej izpiranje želodca provzroča gotovo sto in stokrat hujše bolečine, nego jih jej je bil povzročil strup--ki ga ni bila niti požrla. Ko je biia operacija končana. Je prihitela na zdravniško psotajo Viktorijina mti, ki ni znala reči hčeri druzega nego:
—	Ja, kaj si znorela?
In ženica je imela popolnoma prav. No, na njeno prošnjo so peljali Viktorijo na stanovanje.
Škrjauček v kletki. Predsnočnjim je vratar hiše št. 37 v ulici sv. Mihaela zasačil nekega človeka v neki kleti iste hiše, v kateri je bila shranjena razna posteljnina, za kakih 50 kron vrednosti.
—	Kaj pa iščete tukaj? — je vprašal vratar. Nakar je oni odgovoril:
—	Nič ne iščem... Ie spat sem prišel.
—	Meni se pa zdi, da ste prišli krast!
—	je odvrnil vratar. A oni:
—	Vi se motite, prijatelj. Zakaj naj bi ukradel to volno, te koce in te blazine, ki so tu kakor nalašč na razpolago, da pridem spat, ko ne morem drugam vsled pomanjkanja drobiža.
—	In vendar — je nadaljeval vratar
—	ko sem vas pred tremi tedni našel v tej kleti, sem pozneje konstatira!, da je od tu zmanjkalo par čevljev!
—	Kaj pa to mene briga? Jaz jih nisem ukradel!
—	Kako je pa to, da imate vi sedaj na nogah ravno one čevlje, ki so bili tedaj tu ukradeni? — je slednjič vprašal vratar.
In to vprašanje je vendar spravilo onega človeka nekoliko v zadrego. Vendar je slednjič zajecljal:
—	No ... te slape ... kupil sem jih ... in sicer od nekega človeka... ki ga pa ne poznam...
—	Že dobro, že dobro, prijatelj — je rekel vratar in zaklenil onega v klet ter potem šel po redarja in mu ga izročil. Redar ga je seveda odvedel na policijski komisarijat v ulici della Muda vecchia, kjer je aretiranec priznal, da je šel v klet. da bi spal, a da ni imel namena krasti. Glede čevljev je seveda še dalje trdil, da jih je za par kron kupil od nekega neznanega človeka. Povedal je slednjič, da je 271etni sobni slikar Ivan Škrjanec, doma iz Materije in da nima nobenega stalnega stanovanja.
—	A tako! — je dejal policijski uradnik, ki ga je jemal na zapisnik. — Torej Škrjanec ste vi? No, če ste škrjanec, potem pa ne smete spati v kleti... za take ptiče so bolj primerne kletke, kakršne imamo mi zanje na razpolago! — Nato je pa velel redarju, naj Škrjanca odvede v kletko v ulici del Coroneo.
Umrli so: Prijavljeni dne 20. t. m. na mestnem fizikatu: Grahovec Fran, mesec dni, ulica Riguti štev. 10; Kljun Danilo, 10 dni, Rocol štev. 666; Schiavoni Ana, 67 iet, ulica Domenico Rossetti štev. 45; Kardigel Karel, 29 let, Čarkola zgornja štev. 67; Tobola Karolina, 67 let, ulica M. D'Azeglio štev. 28. — Prijavljeni dne 21. t. m. na mestnem fizikatu: Ferluga Frida, poltretje leto, Rojan štev. 220; Fogar Ivan, 66 let, ulica Giulia štev. 13; Pani-zon Karel, 28 let, ulica Chiozza štev. 65; Venier Josip, 54 let, ulica della Punto del Forno štev. 9; Wengersin Ana, 2 dni, ulica Ugo Foscolo štev. 3.
Slovensko gledališče v Trsta.
V soboto, 26. t m., ob 7 in pol zvečer se uprizori burka s petjem v 3 dejanjih (6 slikah)
IV
i«
(Spisala L Krenn in K. Iind&n.) Glasba je od L. Kuhsa Režijo vodi g. Dan eš-G radii* Vstopnice po nizkih cenah bodo ves teden v predprodaji pri g. Bičkovi, vratarici „Narodnega doma".
Ko je Justin odšel, so se še nekoliko pogovarjali o nezavesti. Gospa Bovary je zatrjevala, da se ni še nikoli onesvestila.
»To je velika redkost pri dami!« je dejal gospod Boulanger. »Nekateri ljudje so zelo občutljivi. Pri nekem dvoboju sem videl, kako se je neka priča onesvestila, čim je zaškripal petelin pištole.«
»Ce vidim druge krvaveti,« je dejal le-kranar, »me to prav nič ne vznemiri, toda že sama misel, da bi moral gledati svojo lastno kri, vzbuja grozo v meni.«
Nato je gospod Boulanger odposlal svojega hlapca, rekoč mu, naj se le pomiri, kajti da je pač ozdravljen svoje namišljene bolezni.
»V čast si štejem, da sem se seznanil z vami,« je pripomnil in je pogledal Emo. Nato je položil na mizo tri franke, pozdravil uljudno in je odšel.
Kmalu je prestopil reko. Od one strani je peljala pot v la Huchette, in Ema ga je kmalu videla, kako koraka čez travnike, počasi, kakor zamišljen človek.
»Zelo ljubka je!« si je dejal šam sebi, »prav črčkana je ta zdravnikova soproga! Kako lepe zobe ima in kako črne oči! Nožica je tako koketna in gracijozna, kakor pri kaki Parižanki. Kako, vraga, je prišel do nje ta debeli človek?«
(Dalje.)
krovi
o to nadalje darovali: po 10 Jacopig, dr. Poviič, Nl-cefor Stepančič; po 5 K: Fran Skapin, ■aonsgr. Slavec, Kelec, H. Cazafura, Duška Mankvč 6 K; Olga Bandel, dr Orftković po 4 K; Gr Jon, Ustar, Marija Dekleva, Zlobec
P> 2 K; N. N., A. Stolar, Kati Jerinl po 1 ; Marija Kuitek K 1-40. V isti namen so preplačali pri nedeljski šolski predstavi v „Narodnem domu": F. T. 3 K, J. Prunk K 1.60, Suk 2 K, Nožo 2 K, Sulič 1 K, Suli-goj 1 K, Cek 1 K, Matejčič 6 K, A. Cej 2 K, Perhavc 5 K. — Presrčna hvala vsem.
— Za Božićnico pri Sv. Ivanu je daroval 3. dr. Karol Perničiš 2 K. Živel!
DDL Izkaz iflrov
deželnemu vojnopomožnemu uradu c. k.na-mestništvu dospelih darov v podporo družin vpoklicancev:
V Narodnem domu v Barkovljah nabrano ob priliki praznika sv. Andreja K 30, c. kr. okrajno glavarstvo Volvsko 25 K. 1 odstotni prostovoljni prispevek od prejemkov nameščencev c. kr. fin. ravnateljstva v Trstu za december K 379.56, c. kr. okrajno sodišče v Motovunu K 34, Št 57 (Gorica) K 10, Benedikt Morpurgo v spomin pok. ge. Ev-genije Luzzatto, Gorica K 10, Zbirka v Kamnjah, Vogerskem, Vrtovinu in Prvačini K 37.74, 1 odstotni prostovoljni prispevek uradnikov c. kr. okr. glavarstva v Gorici za november 58.90, Tretji prispevek uradnikov, poduradnikov, paznikov in delavcev podjetja •Carpano" K 436.60, Občinski urad Tinjan K 16.40, Žnpni urad Žmtnj K 30.30, Izkupiček za prodan, orožje od okr. glavarstva v Pazinu K 24.70, Dobiček veselice CM o-troškega vrtca v Pazinu K 88, Zbirka v gostilni Langhammer v Pazinu K 30, Kanonik Don Pindulić v Bar ban i (zbirka župljanov) K 120.
Svota K 133114 Prenos iz izkaza XXI „ 122849 76
Skupna svota K 124180*90
Knezoškofijski ordinarijat v Poreču je izročil vojnopomožnemu uradu znesek kron 912 07 kot iznos zbirke v škofiji za božične darove vojakom na bojišču. Vojnopomožni urad je ta znesek odposlal, kakor je bil namenjen, vojnooskrbnemu uradu na Dunaju.
Vesti iz Gorišiie.
Smrtna kosa. V Bovcu je umrla gospa Josipina Grunta r, rojena O s t a n, iz široko znane Špičkove rodbine v Kobaridu. Živela je pri svoji edini hčeri Josipi-ni, soprogi g. Antona Adolfa M 1 e k u ž a, mnogoletnega župana, posestnika i. t. d. v Bovcu. Eden sin je znani odvetnik dr. Gruntar v Tolminu, drugi doma v Kobaridu. Pokojnica je bila jako rodoljubna in vzorna slovenska mati. Bodi jej ohranjen najlepši spomin! Preostalim naše iskreno sožalje.
Nekavalirstvo. V nedeljo se je vršilo v Gorici zborovanje goriške odvetniške zbornice ob polnoštevilni udeležbi italijanskih članov in ob nepolnoštevilni slovenskih udov. Po enoglasni izvolitvi dr. Ma-ranija za predsednika zbornice, so zahtevali slovenski člani, da dobe tudi oni njihovemu številu primerno zastopstvo v odboru zbornice. Ker je tretjina članov Slovencev in ker je odvetniška zbornica čisto stanovska organizacija, je bil slovenski predlog pač umesten in pravičen. Saj vidimo tudi po drugih odvetniških zbornicah, da ni nikjer manjšina z majorizacijo popolnoma udušena. Ali tega edino pravega stališča ni bila laška večina, ki je šla preko slovenskeg predloga na dnevni red. To pa menda radi tega, ker se je prvič rabila v odvetniški zbornici slovenska beseda. Ravnanje laške večine gotovo ni zgledno in jej ne dela posebne časti.
Literarni večer v soboto. V enem oziru je podružnica slovenskega profesorskega društva lahko popolnoma zadoovljna s sobotnim večerom, ker večer je pokazal, da ima podružnica veliko prijateljev in to naj ji bo v bodrilo, da priredi še mnogo sličnih, predvsem pa poučnih predavanj. Pre-dno preidemo na kritiko večera samega, pa naj nam bo dovoljeno par uvodnih o-pomb. Predvsem moramo poudarjati, da je nam nemogoče podati podrobno oceno pesmi, ker če se pesem sliši samo enkrat, je nemogoče spoznati vse vrline in napake posameznih pesmi. Zato moremo podati kritiko le v splošnem, le o tem, kak utis je naredil na nas večer. Pri nas Slovencih je razširjeno mnenje, da se mora začetnike vedno dobrohoto presojati. Tudi mi se hočemo držati tega načela in zato se naj omili našo hvalo in poostri našo grajo. Poudarjamo pa, da dobrohotnost načelno ne bi smela nikdar tako daleč, da bi užival vsak začetnik, tudi Če javno nastopi, popolni pardon. — Predavanje o Cankarjevem »Potepuhu Marku in kralju Matjažu« je imelo napako, da ni bilo celotno izvedena popesnitev, niti popolna razprava. Slišali smo sicer lepe stavke in tudi priznamo lepo obrazložitev glavne misli ali celotno se nam ne zdi predavanje primerno za javen nastop. — Potem smo slišali zelo veliko pesmi ali množica pesmi nam nikakor ni mogla ustvariti tistega mnenja, ki bi ga imeli, če bi slišali le par izbranih pesmi in sicer takih kot »Rezijan*. Tako pa smo slišali veliko in zato tudi veliko neprijetnosti. Na naše uho so udarjale rime ko gospod — pot, včasih je prestal tekoči ritem pesmi in motile so na^ zveze pesniških besedi z banalnimi tujkami. Na vabilu smo brali, da čujemo tudi epične pesmi, širokega epičnega tona pa
nismo zasledili nikjer. V celoti preveč ble-stečih besedi in premalo prevdarjene urejenosti. — Odločno najboljši je bil g. Debeljak, od katerega smo slišali gladke verze s tekočim ritmom in z lepo mislilo. —• Avtorju »Rdeče dopisnice« pa svetujemo, naj se ne loteva kot začetnik tako težavnih problemov. Prebere si naj Garšinova opis vpliva maka na norca in upamo potem, da temeljito popravi svojo »Rdečo dopisnico«. — Povedali smo svoje mnenje odkrito in to smo morali storiti, ker smo to dolžni javnosti. Kdor gre pred javnost, naj bo tudi pripravljen na njeno sodbo.
Iz Sela. Dne 17. t. m. je umtla v 73. letu Terezija Bavčar, mati znanega mizarskega mojstra v Selu. Pokojna je bila uzor matere, blaga duša za reveže vedno odprtih rok. Posli je niso mogli prehvaliti. Naj v miru počiva!
ČEŠKO - BUD JE VIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosdkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
10% čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio).
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, žalostno vest, da je c«5 ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
Matija Dolenc
po kratki bolezni danes ob 6 zjutraj v mestni bolnišnici umrl. Pogreb se bode vršil jatri dne 22. decembra ob 3 popoldne iz mestne bolnišnice.
TRST, dne 21. decembra 1914.
Josipina Dolenc, soproga.
Štefan, Kari	Viljemina, Marija, Ljudmila
hčere.
srna.
Novo Pogrebno Podjetje, Trst, Corso 47.
			
			
tm&m.	mmmm		maassaamzm
ZAHVALA.
Podpirani se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so spremili k večnemu počitku nažo nepozabno mater oziroma s*, aro mater in taščo
Terezijo Bavčar
roj. Besednjak
v tako obilnem številu. Zahvaljujemo se tudi fič. duhovščini, vsem, ki so pokojnico obiskali v bolezni in onim, ki so nam izrazili svoje sožalje. Še en k rat srčna hvala vsem.
V SELU, dne 19. decembra 1914.
Žalujoti ostali.
=: MA1S maiiASI
se račuaajo po 4 sto t. besedo-Mastno tiskane befit.de se računajo enkrat več. — Najmaajia • pristojbina zn&ča 40 atotink. :
llnO ItAftalfi z dimnicami se prodaste za K IIVC JJUMgIJI 86 —. Vse novo. — Ulica Dante Aligbieri 12, vrata 1,	2313
Mi urar,
ulica Stadion št. 2C !!
1209
(vAftilnfl V uiici San Marc<> št. 35, toči kraški UUjIIIIIII teran prve vrste po kron 104 ter vipavska in istrska vina.	1229
fn|||jin se	P™ sloveaskl družini brez otrok,
jUlIItU Ulica Ponzlana Štev. 62, 1. nadstronje, viata 11, v bližini slov. šole pri Sv. Jakobu. 1234
WmmUD in kuhinja oddajo se v najem na-aUUw sproti Narodnemu domu v Sv. Ivanu pri Schmidtu.	1228
|}|(Hffn *e zaloga o^lja pri Sv. Jakobu v dobri rfUUil poziciji. Oglasiti se je v ulici Industria itev. 4.	1225
bo takoj dve stanovanji (3 sobe. kuhinja). Naslov pove Ins. odd. Edlno.sti.
1234
Oddastl
TT?AVfl*ff za fotografsko stroko iz boljše družine
Uiencil nad 14^letišče fotograf Jer kič, Via
delle Poste 10.
1235
POZOR!	Velika zaloga najboljih šiv. strojev „PFAFF" in drugih vrst strojev in dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po ceni. M nisva S i GORICA ulica Municipio št. 1
SI	
POZOR!	
Mm po mirni m
ovčjo
bodisi oprano ali neoprano.
Kdor io Ima. naj is takoj ponudi fvrđkl
J. MED m, GORICA.
U Božične praznike dobi se Izvrstno vino v Hotelu Balkan v Mu. hi ulico znižaj