Štev. 56
V Ljubljani, nedelja dne 25. februarja 1912
Leto I
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN* ishaja vsak dan — tudi ob nedeljah In
raaniklh — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v »pravuištvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na ^om K 1‘50; s pošto celoletno K 20'—, polletno F 10°— četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — sh inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina so pošilja upravništvuo	s:
1	Telefon številka 118,	m
tv --HTf..nv.1 r.firaiivnimm■ ■ pict-Ti	i:t--
Nazaj h Kristusu kralju!
Mogočno je zazvenel ta klic pred nekaj jeti čez slovenske pokrajine, da zbudi zaspana in dremotna srca slovenskega ljudstva k novemu življenju.
Te slovenske duše so živele tako ravnodušno tjavendan in se niso zmenile, se li sosed njihov posti vsak petek in moli večer za večerom vse dele rožnega venca ali ne. Niso se brigali slovenski stariši dovolj za pota svojih otrok in niso pazili otroci na dejanja svojih sta-rišcv, češ: Stariši moji so — in ne pristoja mi sodba čez nje! Nihče ni vtikal svojega nosu v zasebno življenje svojega bližnjega, še manj, da bi bil vlačil svojega soseda v blato!
Tako so živeli ljudje v miru in ljubezni drug z drugim. In duhovniki, ki so videli, v Kri-stovem nauku o ljubezni višek svojega duhovniškega zvanja, so gojili ta nauk o ljubezni in so krotili strasti, ki so hotele tuintam predreti jezove in udariti z elementarno silo na dan!
Tako takrat! In danes? Strastni fanatiki so postali življenja žejni in častihlepni — duhovnikom se je zahotelo, da so oni nad vsemi in tako so bruhnili med svet: naazj h Kristusu kralju!
No — klic je res lep in nenavaden ter zmožen, da je pretresel dušo slovenskega kmeta! Ta je vstal in postal pozoren, kaj mu govori njegov vzor — namestnik Kristusov! Zapazil je nakrat, da lahko živi kakor hoče, da lahko tepta vse božje in cerkvene zapovedi v prah... Ie da stoji ob volitvah na duhovnikovi strani, Pa je vse dobro! Za obrekovanje in prešestvo-vanje — za uboj in rop — eh, za vse se dobi odveza — le za čitanje naprednih listov in za samovoljne volitve — ne! zato pa nikake odveze !!
In zacvelo je — tako bujno zacvelo vohunstvo in denuncijanstvo, zacvelo obrekovanje in sovraštvo vse prek!
In prej mirne vasi so se spremenile v bojno polje in kjer se je glasila prej molitev, razgraja zdaj kletev!
Sosed proti sosedu, brat proti bratu — otrok proti očetu — to je zdaj bojno geslo, ki naj bi pomenilo: Nazaj h Kristusu kralju!
Ljudje božji — stopite ob sodnih dneh v predmestne gostilne in videli boste kaj sc pravi »nazaj h Kristusu kralju! Cele vasi posedajo Po teh gostilnah in pretresajo s srdito kletvijo izgubljene tožbe — ki vse povečini izvirajo od volitev. Smelo trdimo, da je še enkrat več tožba, kot jih je bilo pred nekaj leti. In to naj je »nazaj h Kristusu kralju?!
Da — »nazaj h Kristusu kralju« — zaklicati bi morala sodnija in »nazaj h Kristusu kralju« zakričati bi moral nov prerok, ki naj bi stopil na mesto današnjih razvnemalcev strasti!!
In vi duhovniki, kar vas je še pravih oznanjevalcev Kristusovega nauka, ne zbojte se grmade — povzdignite svoj glas in nakličite tudi vi z vso resnobo: Nazaj k Kristusu kralju!
Bojimo se pa, da zaman pričakujemo takega proroka in če se vendar oglasi kdo, pa ostane njegov glas — glas vpijočega v puščavi.
Nasledke pa — nad vašo glavo!
Stara grča.
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Zlasti Hadži Rovoama, razjarjena vsled prejšnjega osramočenja Stefčevega, je izzivalno gledala Rado in Ognjanova, ter se glasno nasmejala. Poslednjega je imenovala naravnost puntarja, ne pomislivši, da ga je pred nekoliko dnevi proglasila za vohuna. Bili so pa tudi takšni. ki so se ničmanj pogumno izrazili v pro-speh Rade in Ognjanova. Kaka Ginka je zakričala, da se je začulo daleč naokrog:
»Nu. kaj ste tako prestrašeni? Ali je mar dekle križalo Boga? Ker je tako, pa rečem tudi iaz, da nas reši car Aleksander in nihče drugi!«
»Molči, mar si zblaznela?« ji pošepeta mati.
Stefčev vstane ter se obrne proti prednjim stolom:
»Gospodje, tu se razširjajo puntarske misli zoper državo Njegovega Veličanstva sultana. Ne morem dalje tukaj ostati ter odidem ...«
Nečo Pirovkov in še trije, štirje drugi odidejo za njim; več nasledovalcev Stefčev~Jni imel.
Predramivši se iz trenutnega strahu, je občinstvo sprevidelo, da stvar ne zasluži posebne pozornosti. Neko otroče je v svoji nedolžnosti izreklo neumestnih, toda resničnih besed... Kaj za to? Zopet je nastala tišina in ž njo vred se je vrnilo prejšnje sočutje k Ognjanovu, ki je
Važnost meščanskih šol za obrtnike.
V	občinskem svetu ljubljanskem se je pri razpravi o ustanovitvi realne gimnazije v Ljubljani od strani nemških zastopnikov iznova iz-prožila misel o potrebi deške meščanske šole za Ljubljano. Vprašanje o ustanovitvi deške meščanske šole se vleče v ljubljanskem občinskem svetu že od I. 1905.. pa smo, žalibog danes tam, kjer smo bili pred sedmimi leti. Kranjski deželni zbor, oziroma večina deželnega zbora ie načelna nasprotnica meščanskih šol, ker se boji izobraženih obrtnikov, trgovcev in umnih gospodarjev; zato neče ničesar slišati o ustanovitvi deške meščanske šole v Ljubljani, dasi je Ljubljana edino glavno mesto v državi brez deške meščanske šole.
Deželni zakon z dne 29. aprila 1873. leta zahteva po § 5. najmanj eno meščansko šolo v vsakem okraju. Na Kranjskem bi morali imeti v smislu tega zakona najmanj 11 meščanskih šol, v istini imamo samo dve in sicer v Krškem in v Postojni. Meščansko šolo v Krškem je ustanovil pokojni Hočevar, postojnsko pa prejšnja napredna večina deželnega zbora. Učiteljstvo te šole plačuje dežela. Občinski svet ljubljanski se je že opetovano obrnil na deželni zbor s prošnjo, da bi ustanovil za Ljubljano deško meščansko šolo ter prevzel plače učiteljstva. Klerikalna večina ima pa za Ljubljano vedno gluha ušesa in zaprte blagajne, ki je svoje sovraštvo do Ljubljane pokazala še posebno s tem. da niti razlike plač meščanskih in ljudskih učiteljev, kar bi znašalo na leto komaj 1500 kron, ni hotela prevzeti!
Iz vsega tega je razvidno, da bo morala mestna občina, rada ali nerada, vgrizniti v to jabolko ter ustanoviti in vzdrževati na lastne stroške deško meščansko šolo. Kakšno nalogo pa imajo meščanske šole?
Meščanske šole imajo v prvi vrsti nalogo, pripravljati učence za praktično življenje tako, da dobimo izobražene obrtnike, trgovce in umne gospodarje, ki so spodobni slediti napredku časa.
Nekateri učenci pa hrepene še po večji izobrazbi in ministrski razpis z dne 16. junija
1.	1905., ,št. 10.131 daje absolventom meščanskih šol te-le ugodnosti:
Prestop v IV. razred realke ali učiteljišče je odvisen od vsprejemnega izpita; istotako prestop v višje trgovske šole in kadetnice. Kdor hoče biti vsprejet v kadetno šolo, mora dovršiti štirirazredno meščansko šolo, na kateri se poučuje tudi francoščina kot neobligaten predmet.
Dalje smejo absolventje meščanske šole prestopiti v dvorazredno trgovsko šolo; v mornarsko (navtično) šolo in v strokovne šole na c. kr. tehnološkem obrtnem muzeju na Dunaju; v grafični zavod (oddelek za fotografijo in reprodukcijo) na Dunaju; v višji strokovni tečaj za obrtno izdelovanje usnja na Dunaju; v državne obrtne šole v Ljubljani, na Dunaju, v Gradcu, v Trstu, v Pragi, v Brnu, v Krakovem itd.; v zavod za tkaninsko (tekstilno) obrt v Ašu in v Brnu; v strokovno šolo za obdelovanje lesa v Beljaku, Hallu in Chrudimu; v strokovno šolo za kiparje in kamnoseke v Hoficah; v strok, šolo za strojno obrt in elektrotehniko na Dunaju; v strokovno šolo za podelovanje železa in jekla v Steyru; v strokovno šolo za umetno ključavničarstvo v Kraljevem Gradcu; v strokovno šolo za podelovanje gline v Znoj-
sprejcmal od vseh strani prijateljske poglede. Bil je junak dneva; na svoji strani je imel vsa poštena srca in vse matere.
Skušnja se je nadaljevala ter se končala v zadovoljnost vseh. Učenke so zapele pesmico in občinstvo se je mirno razšlo. Ko se je Ognja-nov približal Radi, hoteč se posloviti od nje, rekla mu je ta ganjena: »Gospod Ognjanov, zahvaljujem vas prisrčno za-se in za svoje deklice. Nikdar ne pozabim, kakšno uslugo ste mi skazali.« In njen globok pogled je strastno žarel pri teh esedah.
»Gospodična, bil sem učitelj in razumil sem vaš položaj. Ničesar več. Čestitam vam k dobremu uspehu vaših učenk,« reče Ognjanov ter je pri tem prijateljski in sočutno stisne roko in odide. Rada potem ni videla nobenega izmed gostov, ki so se poslavljali od nje.
XII.
Bojčo Ognjanov.
Dohod v mesto Bojča Ognjanova v kraljič je bilo prisvojeno ime, s katerim ga je Vicen-cij povsem nehote imenoval prad zdravnikom Sokolovem, ko sta se srečala pri k ... skem pokopališču, je v kratkem času obrnil nanj pozornost, bil je vtrjen v prijateljstvu, ki je nastalo med novimi znanci: Vicencijem. doktorjem So-kolovom in igumenom. Iz početka so bili proti temu, da si naj prisvoji to ime, toda Ognjanov je lahko izpodbil njih prazen strah. Zagotovil jih je. da v daljnem Vidinu, kamor iz Bele Cerkve skoro nihče ne zahaja, razun Marka Ivanova komaj kdo ve o njem, a še manj ga pozna. Trdil je, da ga je radi osemletnega pro-gnanstva in z njim združenega trpljenja ter vsled vpliva podnebja, postaral in se spremenil.
mu; v strokovno šolo za tkalstvo v Libercah; v učiteljski tečaj na godbenem konservatoriju na Dunaju; v kmetijske srednje šole v Modlin-gu, Chrudimu itd.; v višjo šolo za vinorejo in sadjerejo v Klosterneuburgu; v vse gozdarske šole itd.
Razvidno je iz tega, da je važnost in korist meščanskih šol res velika in skrajni čas je že, da dobimo v Ljubljani svojo deško meščansko šolo, S tem bo posebno mnogo pomagano obrtnemu stanu, zakaj Slovencem primanjkuje še za mnogo strok domačih moči.
SFLOŠNi PREGLED.
Parlamentarno. V pondcljek se snide finančni odsek, da začne s posvetovanji o finančnih predlogah. V prvi seji bodo poročali poročevalci o posameznih točkah. Isti dan dospe tudi na Dunaj deputacija čeških in nemških učiteljskih društev iz kraljevine Češke, ki bo zahtevala, da naj se debata skrajno pospeši, da more odsek rešiti tudi znani Pacher-Waldnerjev predlog o regulaciji učiteljskih plač, ki je odkazan tudi finančnemu odseku. — Posvetovanja v odseku za socialno zavarovanje so dospela do mrtve točke. Glede vprašanja o zavarovanju samostojnih so se pojavila temeljna nasprot-stva, ker zastopniki posameznih strank ne morejo v odseku skleniti nikakega obveznega sklepa. Zato se bode odsek pečal v svojih nadaljnih posvetovanjih le z manj važnimi vprašanji, ki ne vsebujejo nikakega principijelnega nesoglasja med strankami in kronovinami. Ko se snide državna zbornica, tedaj zavzemo šele posamezne stranke in zastopniki posameznih kro-novin, ki imajo v tem vprašanju različne interese svoje konečno stališče.
Posledice neuspelih češko-nemških spravnih pogajanj. Dolgo vrsto časa so se vršila pogajanja med Čehi in Nemci, da bi dosegli na Češkem sporazum in tako omogočili delo češkega deželnega zbora. V Pragi so se vršile seje narodno-politične komisije, na Dunaju je minister notranjih zadev Heinold vodil pogajanja med zastopniki posameznih strank. Na vseh straneh se je upalo, da se nazadnje vendar najde pot, ki dovede do sporazuma, politiki so se udajali skrajnemu optimizmu, a nazadnje so vsa pogajanja dospela do one točke, da se je reklo, najprej ne gre in danes se oficijelno proglaša, da je konec vseh pogajanj, da se nadaljuje boj! Prva posledica razbitih pogajanj bo razpust češkega deželnega zbora, kjer so Nemci v letu 1910 pričeli z obstrukcijo, kar je oživotvorilo narodno-politično komisijo. Naravno je sedaj, da bodo Nemci v slučaju, če se skliče češki deželni zbor, nadaljevali z obstrukcijo, kar pa seveda privede do razpusta.
V	čeških političnih krogih pa se je v času nemške obstrukcije določilo načelo: brez češkega deželnega zbora, ni tudi državnega zbora. Politična situacija je danes v toliko izpremenjena, da so se Mladočehi, agrarci in kler. približali vladi, a sedaj ko je vsako upanje na delamož-nost češkega deželnega zbora izključeno, morajo te stranke izvajati naravne posledice, ki se osredotočijo okoli zgoraj navedenega načela. Češki narodni socialci so pod vodstvom poslanca Klofača in njih zastopnika Choca v na-rodno-politični komisiji že takoj v začetku izjavili, da ne upajo v nikak uspeh pogajanj, to njih prepričanje se je tudi uresničilo. Zato pa nameravajo v prihodnji seji enotnega češkega kluba razni zastopniki narodno - socialnega
Prognanstvo in trpljenje, namesto da bi v njem ohladilo vnemo za misel, za katero je bil trpel, je še povečalo njegovo navdušenost; bil je idealist, drzen do znorelosti, fanatično ljubeč Bolgarsko, pripravljen žrtvovati zanjo celo samega sebe. Osodepolni dogodki so nam pokazali takšnega tudi v resnici. Da, vrnil se jev na Bolgarsko, da tu deluje za njeno rešitev. Človeka. kakoršen je bil on, ki je všel iz prognan-stva, živel tu pod izmišljenim imenom, brez vseh rodbinskih in družbinskih (društvenih) zvez, izpostavljen vsaki hip nevarnosti, da bo izdan ali odkrit; človeka brez prihodnosti, brez žarka nadeje v življenju: takšnega človeka je le podobna velika misel zamogla pripeljati na Bolgarsko in ga po doprinešenem dvojnem umoru tu pridržati. Na kak način je hotel delati ter biti koristen? Na taki podlagi? Kaj more doprinesti? Ali se je dal doseči zaželjeni cilj? — On tega ni vedel. Vedel je samo to, da se bo moral boriti z velikimi ovirami in nezgodami, ki so ga takoj iz početka spravile v veliko zadrego.
Toda nevarnosti in nezgode so za takšne junaške značaje oni živelj, v katerih se vtrju-jejo njihove moči. Njih upor utrjuje, proganja-nje okrepčuje, nevarnost spodbada, kajti to je borba, in vsaka borba daje pogum ter požlaht-nuje. Ona je redka celo pri črvu, ki dvigne glavo, da bi ugriznil nogo, ki stopi nanj; junaška, kadar ^e je poprime človek, da bi rešil sebe; božanstvena, kadar se gre za človeštvo.
V	prvih dnevih je govorica, ki jo je spustila Hadži Rovoama o njem v svet, odganjala od njega ljudi, s katerimi so ga. njegovi prijatelji hoteli seznaniti. Velikodušna njegova vnema pri skušnji, izzvana vsled Stefčeve podlosti, pa je nakrat zamašila usta temu obrekovanju ter mu odprla vse duri in srca. Ognjinov je postal
Posamezna številka 6 vinarjev,
DredniStvo in npravniStvo:	9
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica it &
Dopisi se pošiljajo uredništva. Nefrankirana piamt se ne sprejemajo, rokopisi ne ne vračajo. Za oglMMt se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana tl zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pa* n:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko, at
:::	Telefon številka 118.	«
kluba in Masaryk-Stranskega napredne ljudske stranke staviti predlog, da se enotni češki klub postavi na stališče: brez češkega deželnega zbora ni državnega zbora. To znači, da bi Čehi v državnem zboru morali začeti z obstrukcijo, ki naj bi trajala toliko časa, dokler vlada ne doseže delamožnost češkega deželnega zbora. Vsi znaki kažejo, da bo pomenil ta predlog v enotnem češkem klubu ostro krizo, ker narodni socialci so pripravljeni v zvezi z napredno ljudsko stranko začeti na svojo roko z obstrukcijo, ako klub ne sprejme njih predloga. Kriza v e-notnem češkem klubu bi pa pomenjala tudi splošno parlamentarno krizo, In v ti krizi se bodo pokazale tudi posledice razbitih češko-nemških spravnih pogajanj.
DNEVNI PREGLED.
Naprednim članom kmetijske družbe. Opozarjamo, da se vrši v pondeljek, dne 26. februarja ob 9. dopoldne v »Unionu« občni zbor kmetijske družbe kranjske. Dolžnost naprednjakov je, da se ga v čim največjem številu točno udeleže. Pred občnim zborom je sestanek naprednih članov kmetijske družbe, in sicer ob pol 8. uri zjutraj v restavraciji »Narodnega doma«.
Slovenec brani samostane. V našem listu smo pred kratkim prinesli natančen račun državnih prispevkov za samostane na Slovenskem. Dokazali smo, da izda država za razne kapucine, frančiškane, benediktince, uršulin-ke in druge okoli 100.000 kron vsako leto. Klerikalce sedaj to zelo jezi, da smo prinesli v javnost zanje tako kočljive številke; kajti nikdo skoraj ni vedel, da gre za te beraške redove, ki na podlagi svoje beračije nevedno in zanikano ljudstvo tudi res neusmiljeno izsesavajo, tako ogromna svota državnih prispevkov. Sedaj skuša »Slovenec« te državne prispevke opravičiti, zavedajoč se, da so klerikalni poslanci odgovorni zanje. Te je namreč poslalo na Dunaj ljudstvo, oni pa zastopajo tamkaj samostane. Zanimivo je kako ob tej priliki »Slovenec« laže in zavija. Trdi, da imajo župniki na leto po 600 K. kaplani pa po 500 K. Vsak človek ve. da je to čisto drugače. Sicer pa tudi »Slovenec«« prizna, da so bile naše številke pravilne in skuša le prekriti žalostno resnico, da plača naš kranjski kmet 5% vseh cesarskih davkov samo za to, da dobe lahko gorej omenjeni samostani letno kron 100.000 državne podpore.
Slovanstvo tržaškega škofa. Tržaški škof Karlin je izdal te dni svoje pastirsko pismo in sicer kar v treh jezikih, slovenskem, italijanskem in nemškem. Razpošiljal jih je naokoli in poslal je pastirsko pismo v treh jezikih tudi županu v Koprii. Županstvo pa je sprejelo samo italijanski tekst, slovenskega in nemškega pa je vrnilo škofu. Tedaj pa se je ustrašil škof Karlin. napisal dolgo pismo, v katerem se na vse načine opravičuje, da se je zgodila pomota, ko se je tako »italijanskemu« mestu kot je Koper poslalo njegovo pastirsko pismo tudi v drugem jeziku! Torej Koper je po mnenju tržaškega škofa Karlina italijansko mesto, Karlin si šteje v greh, da je razžalil italijanski značaj tega mesta s tem, da jim je poslal svoje pastirsko pismo v slovenskem jeziku! Da se ne bi zameril Karlin Italijanom zanikuje dejstvo, da je Koper ravno toliko italijansko mesto kakor Trst, dasi ve vsakdo, da je večina prebivalstva v Kopru slovenskega in hrvaškega porekla! Tržaški škof Karlin pa pozna le Italijane! Seveda
zaželjeni gost vsega trga. Hvaležno je sprejel poziv Marka Ivanova in Miča Bejzada, češ, naj postane učitelj, samo da bo njegovo ondotno bivanje nekako opravičeno. Njegovi tovariši so bili Klement Belčev, glavni učitelj, Frangov, vzajemni učitelj, Popov in psaltist* Stef. Mer-devenžev, ki je bil tudi učitelj turškega jezika. Prvi izmed njih je bil ruski seminarist in kot takšen — dobrodušen, nepraktičen, navdušen, kateri je šolskim nadzornikom, kadar so ga obiskali, deklamiral pesmi Homjakova in Derža-vina. Baj Marko pa mu je rajše pripovedoval o velikosti Rusije in o Bonapartu. Tretji bujni in ognjen mladenič, svoje dni prijatelj Lev-skega, ni nehal sanjariti o komitetih. ustajah in četah in tega tudi pred nikomur ni skrival. On je navdušeno sprejel novega tovariša ter _se mu strastno pridružil... Samo Merdževendžev je bil odporna oseba s svojo psaltirsko pobožnostjo in svojo ljubeznijo do turškega jezika. To je najpoprej pričalo o njegovi neodkritosrčnosti in zastarelosti razuma, drugič pa ob poklonih pred karabačem, s katerim so se tepli, zakaj, ako je Bolgar ljubil turški jezik, moral je ljubiti tudi same Turke, ali pričakovati od njih posebnih ugdnosti. Bilo je torej prirojeno, da so ga enake naklonjenosti združevale s Stefčevim.
Radi prevzete naloge je Ognjanov poučeval v dekliški šoli; radi tega sta se tudi Rada in on videla vsaki dan. Vsaki dan je odkrival nove radostne črte v duši te deve in nekega krasnega dne se je sprebudil povsem zaljubljen. Ali je treba dodati, da ga je tudi ona skrivoma ljubila? Še tega dne, ko jo je tako velikodušno ranil, bila je ona prevzeta z močnim občutkom vroče hvaležnosti, ki je v prvem trenutku hvaležnost, v drugem pa ljubezen. Njeno revno sr-
* Cerkveni pevec.	.	J
mednarodni klerikalizem gleda le na svoj profit, in kaj mar reprezentantom istega, ako zani-kavajo obstoj slovanskih elementov!
Prijatelji slovenskih klerikalcev. Z velikanskim pompom so napovedali pred leti naši klerikalci prihod voditelja poljske ljudske stranke, državnozborskega poslanca Jana Stapinskega na neki klerikalni shod. »Slovenec« je bil takrat poln hvale na tega moža in polnil predale svojih kolon s slavo in poveličanjem. A Janu Sta-pinskemu se takrat ni ljubilo v Ljubljano, da bi delal štafažo kranjskim klerikalcem, kakor je to storil Stipa Radič, ki je potreboval denarja, a se nato v Zagrebu prav krvavo norčeval iz bedastih kranjskih popov. Zveza slovenskih klerikalcev pa je kakor se vidi tudi precej uplivala na Jana Stapinskega, ker spoznal je, da je v politiki najbolje, ako človek najde najprej toplo gnezdo, kakor si ga je preskrbel kranjski Šušteršič pri »Ljudski posojilnici«. Včeraj se je namreč končala pred krakovskim deželnim sodiščem konečna obravnava v provizijski tožbi dr. Szajovicza proti Stapinskemu za izplačilo provizij v znesku 50.000 kron, katere ima dr. Szajovvicz zahtevati kot svoj del pri finansiranju projekta gališke ljudske banke. Tožitelj trdi, da je sprejel Stapinski vsled svojega sodelovanja in političnega upliva pri prenosu bančne koncesije na ime sedanjega poljskega ministra krajana Dlugosza veliko provizijo, katero je vtaknil v svoj žep, a se ni zmenil za one, ki so sodelovali pri projektiranju. Stapinski trdi, da je Dlugoszeva bančna koncesija povsem druga, nego ona, ki jo je svoječasno dobil 011 za gali-ško ljudsko banko, Szajo\vicz pa trdi nasprotno in je doprinesel dokaz resnice, da je Stapinski dobil takrat 200.000 kron provizije, da je isto porabil za plačanje svojih zasebnih meničnih dolgo\r v znesku 140.000 kron. Včeraj je bila, kakor smo že brzojavno poročali obravnava zaključena, ter se razsodba objavi pismenim potom. Naj bo razsodba torej že taka ali taka, vidi se, da se zadeva ni vršila tako, kakor bi se morala, da Jan Stapinski nima popolnoma čistih rok. Pozna se pač, da uplivi kranjskih klerikalcev niso nikjer posebno blagodatni!
Svobodno učiteljstvo. Na mestnih nemških šolah se nadzorniki hitro menjujejo. Po parlet-ni nadzorniški praksi postane vsak ali srednješolski ravnatelj (Knapitsch, Proft, Schrautzcr) ali pa še celo deželni šolski nadzornik (Belar, Benda). No, pa to stvari sami ne škoduje prav nič, ker vsak nadzornik prinese nekaj dobrega in koristnega seboj. Učiteljstvo se poprime tega, ker ve, da šolstvu v korist, v nemar pa pušča šablonske, neplodne novotarije in nepreis-kušene eksperimente s poukom. In nadzornik, ki mu je mar, da dela učiteljstvo z veseljem in moteno, svobodno, v šoli, se rad vda izkušenemu učiteljstvu, ter mu prepušča svobodno roko. Še svobodneje bo pa postopalo učiteljstvo mestnih nemških šol zdaj, ker je postal nadzornik teli šol prof. Svoboda, mož, ki je na glasu kot intilegenten, napreden in svobodomiseln profesor.
Ka[ je z draginiskimi dokladami za učiteljstvo? Že meseca decembra je sklenil deželni zbor, da dobe učitelji-samci in učiteljice z novim letom 25% draginjske doklade, a še danes nihče ne ve, pri čem, da je. Govori se tudi, da se bo pri razdelitvi draginjskih doklad strankarsko postopalo, kar pa skoraj ne moremo verjeti; saj draginja je za vse enaka.
Uzoren kolega-katehet. Ko je neki mestni katehet čul, da utegne deželni odbor pri razdelitvi učiteljskih draginjskih doklad strankarsko postopati, se je izjavil enemu izmed voditeljev S. L. S., da v takem slučaju ne mara draginjske doklade. Za enako delo enake pravice in enako plačo!
»Taktična poteza«. Gospod Nepomuk iz Grabna je farbal svoje kolege in koleginje, da se je po njegovih zaslugah, ali kakor sam pravi: vsled njegove taktične poteze S. L. S. zavzela z vso močjo in vnemo za to, da prepreči imenovanje nemškega profesorja nadzornikom mestnih nemških šol. No, kakor se vidi, Nepo-mukova »taktična poteza« ni imela zaželjene-ga uspeha.
Narodna samozavest zagrebških licejk. Zagrebške licejke in gojenke gospodinjske šole so uprizorile te dni značilno demonstracijo v šolskih prostorih, zbrale so se v veliki dvorani, odprla vs okna, zapele z velikim navdušenjem »Liepa naša domovina«, klicale proti banu Čuvaju in njegovim nasilstvom, ter demonstrativno zapustile šolsko zgradbo, da tako protestirajo proti nasilstvom na Hrvaškem. Zagrebško
ce. prenapolnjeno koprnenja po nežni ljubezni in sočutju, se je razvnelo do Ognjanova s plamtečo, čisto, brezmejno ljubeznijo. Ona je videla v njem nejasni ideal svojih sanj in nadej in pod očarovalnim učinkom tega življenjadarnega občutka se je Rada veselo razvijala ter se raz-cvetala slično majnikovi roži.
Tem odkritosrčnim in poštenim srcem pač ni bilo treba ne mnogo časa, niti mnogih okoliščin, da sta se razumeli. Ognjanov se je poslavljal od nje vsaki dan bolj zaljubljen in bolj srečen. Ta ljubezen se je razcvetala v njegovi duši ter dajala od sebe prijetno vonjavo, združena z ljubeznijo do domovine. Ona izmed njih, orjaški gozd, pričakujoč burnega viharja, druga — nežna cvetka, koprneča po solncu in vodi; a obe pa sta izrastli na eni zemlji, samo da ju je ogrevalo dvojno različno solnce ...
Pogostoma pa so otožne misli, težke kakor svinec, tlačile njegovo srce. Kaj se zgodi s tem nedolžnim bitjem, ki £a je on združeval s svojo negotovo usodo? Kam ga pel ja? Kam sta na-menjenhoba? On bojevnik, človek izpostavljen nevarnosti in nezgodam, je vlekel za seboj po nevarni poti to jasno, ljubeče dete, ki je komaj začelo živeti, ogrevano od blagodejnih žarkov ljubezni. Ono si je še želelo, pričakovalo od njega srečno, jasno bodočnost, radostnih in brez-burnih dnij pod novim nebom, ki si ga je ustvarila v duhu. Po kaki pravici bi imela ta deva prenašati udarce, ki jih je usoda pripravila samo Ognjanovu?
____________ (Dalje.)
gledališče je priredilo predstavo za dijaštvo, a licejke so sklenile, da se v znak ogorčenja ne udeleže predstave, ter so zbrale denar, ki bi ga dale za vstopnino v dobrotvorne svrhe. Poslale so tudi sarajevskim dijakom pozdrave v njih boju za narodno stvar. Demonstracije dijakinj so vzbudile po Zagrebu splošne simpatije.
Čudna prepoved. Iz Zadra se poroča, da je dalmatinska finančna uprava prepovedala po vseh trafikah v Dalmaciji prodajo užigalic v korist italijanske šolske družbe Lega nazionale. Slovenci poznamo dobro namen te raznarodovalne družbe, toda tukaj se gre za principielno vrašanje, ker lahko se zgodi, da danes ali jutri iz istih nagibov prepove kranjska finančna uprava, prodajo Ciril Metodovih užigalic, kar bi bridko občutila naša šolska družba. Ne vemo še, kaki nagib iso vodili dalmatinsko finančno upravo, da je izdala ta nalog, ki moramo raz principielno stališče protestirati proti njemu, ker ima lahko posledic. Italijani sedaj lahko opravičeno zahtevajo enakih korakov proti drugim vžigalicam. Zato se je treba že sedaj zavarovati proti takim eventualnimi represalijam od strani finančne uprave, na kar opozarjamo vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda.
Prodaja srbskega mesa v Pulju se je obnesla kar najbolje, meso je bilo boljše in precej cenejše nego domače, vsled česar so padle cene mesa in se sedaj isto prodaja po normalnih cenah, vendar se proda vsled boljše kakovosti precej več srbskega mesa. Ker se je ta prvi poskus popolnoma posrečil otvori tekom teh dni kraljevska srbska trgovska agentura svoje pro-dajalnice in postavi stojnice, kjer se bo prodajalo izključno srbsko meso.
Loterijske številke. Trst: 4, 8, 3, 14, 24.
Narodni delavci!
V	nedeljo dne 25. t. m. se vrše ožje volitve v obrtno sodišče. V mali obrti, kjer so v ožji volitvi socialno-demokratski in narodni kandi-datje se napredno delavstvo volitve vzdrži, v veliki obrti pa nastopi za socialno-demokrat-ske kandidate, da jim pomore do zmage proti klerikalcem. Zato vsak naroden delavec oddaj v nedeljo glasovnico z naslednjimi kandidati:
Prisedniki za malo obrt:
(Sive glasovnice.)
1. Mihi Franc, stolar, Ljubljana.
2 Skubic Miha, zidar, Zg. Hrušica,
3. Pibrovc Gašper, ključavničar v kemični tovarni.
4. Rožanec Mihael, tiskar, Ljubljana,
5	Hrovat Ivan, kamnosek, Ljubljana;
namestniki za malo obrt:
1. Sajovic V a 1 e n t i n, krojač, Ljubljana,
2. Pogačnik Rok, mizar, Ljubljana,
3. Peterlin Ivan, krojač, Ljubljana;
vzkllc za malo obrt:
1. Peterlin Valentin, mizar, Spodnja Šiška.
Prisedniki za veliko obrt:
(Bele glasovnice.)
1. Pleško Josip, livar, Ljubljana,
2. Planinc Oton, tiskar, Ljubljana,
3 Fekonja Franc, zidar Novavas,
4. Kastelic Ivan, kurjač, Kolinska tovarna;
namestniki za veliko obrt:
1. Golar Jakob, mizar Ljubljana.
2. Lotrič Valentin, strojnik, Ljubljana ;
vzkllc za veliko obrt:
1. Mlinar Ivan, tiskar, Ljubljana.
Opozarjamo narodno delavstvo, da se gotovo udeležijo volitve vsi. Ze popisane glasovnice s kandidati so volilcem na razpolago v nedeljo med 9. in 11. uro dopoldne v tajništvu nar. napr. stranke (Wolfova ulica). Narodni delavci na noge, naši glasovi odločujejo in odločiti morajo proti klerikalcem. Volitev se vrši od 8. do 12. dopoldne v Mestnem domu.
LJUBLJANA.
Državni uradniki! Ne pozabite, da je v nedeljo 25. t. m. ob 11. uri dopoldne v hotelu »Ilirija« shod vseh ljubljanskih državnih urad-nikoov. Edina točka dnevnega reda je: Uvrstitev Ljubljane v I. razred aktivitetnih doklad. Tovariši! Ne omalevažujte naših shodov, češ, vsaj se bo tudi brez mene opravilo. Saj zahtevamo za vse ljubljanske uradnike samo to, kar jim je zakonito priznano. Če vsi složno nastopimo in pozovemo visoko vlado, da ne odlaša več ugodne rešitve naših peticij, ne more uspeh izostati. I11 kar zahtevamo, ne zahtevamo samo za udeležnike shoda, temveč tudi za vas, ki sicer 0-stajate doma in potem zabavljate na tovariše, ki delajo za vas. Priti na shod, smatraj vsak državni uradnik kot kolegijalno dolžnost.
Na ljubljanskem Gradu kar mrgoli te dni ljubljanske šolske mladine. Učitelji in učiteljice vodijo svoje učence in učenke na Grad ter jim razkladajo bližnjo okolico ter nekatere zemljepisne temeljne pojme. Svoj čas, posebno v dobi konkordata, ko je bila palica učiteljem edina metoda, so se mladini ubijali razni pojmi s suho, nerazumljivo besedo in s palico v glavo, dandanes se pa mladini vsaka stvar nazorno pokaže, da jo lahko tudi najslabši učenec razume.
Spored porotnih obravnav pred ljubljanskim porotnim sodiščem, ki se prično v pon-deljek, dne 26. februarja, je sledeči: V ponde-ljek dne 26, februarja se vrši obravnava proti Mariji Darovec, bivši služkinji v Ljubljani zaradi tatvine; v torek 27. februarja sta dve obravnavi. in sicer proti Janezu Kalanu iz Zg. Besnice in Janezu Šilarju iz Zg. Bitenj, proti obema zaradi uboja; v sredo 28. februarja sta dve tiskovni obravn. in sicer proti Franu Gartnerju. učitelju in Ivanu Štefetu, uredniku »Slo-
venca« v Ljubljani zaradi razžaljenja časti potom časopisja; v četrtek 29. februarja proti Janezu Pangercu, delavcu v Planini zaradi posilstva neke slaboumne; v petek 1. marca proti Lovrencu Božiču, premogarju v Brišu v litijskem okraju, in v soboto 2. marca proti Jožetu Torkarju, tesarskemu vajencu v Va-ščah, proti obema zaradi uboja.
Umrli so v Ljubljani: Jakobina Pleterski, hči postajnega sluge. 18 mesecev. — Magdalena Bajde, kuharica, 37 let. — Ivan Peter-kovič, tovarniški delavec, 45 let. — Alojzija Her, kamnosekova hči, 2 dni. — Ivan Grum, delavec, 64 let. — Angela Hrovat, postulan-tinja, 17 let. — Fran Stražar, bivši žimničar, 35 let. — Fran Podjed, žagarski pomočnik, 41 let.
Nagla smrt. L. 1850. v Podgorici pri Ljubljani rojeni samski dninar Valentin Marčun je bil že dlje časa zaposlen pri Ivanu Zupančiču, da je kopal v jami blizu bolnišnice za silo pesek. Mož je bil hud alkoholik in je naposled sklenil si pretrgati nit življenja. Pravil je. da se zabosti ne upa, istotako ne obesiti, pač pa se bo končal z alkoholom. I11 res, včeraj je kupil pol litra špirita ter na Pokopališki cesti vsega izpil, vsled česar je obležal pred hišo št. 19. Ko ga je hišnik opazil, ga je spravil v barako v navedeni jami, kjer je pozneje umrl. Na lice mesta poklicana policija je konstatovala, da je Marčuna zadela vsled preobilo zavžitega alkohola srčna kap. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Tatvina. Predvčerajšnjim ponoči je bila na Rimski cesti št. 17 hlapcu Francu Verniku iz hleva ukradena srebrna žepna ura s srebrno verižico in črna usnjata denarnica z manjšo svoto denarja.
Dober tek. V novoustanovljeno kavarno v Šiški je prišel železničarski delavec in si prav dobro postregel, pikolo, ki je kasiral denar se je veseli! že naprej napitnine, ki jo dobi od novega gosta, ki je spil v kratkem času nič manj kakor deset čajev in si naročil par cigar. Ko pa se je pikolo nekoč slučajno ogledal naokoli, ni videl imenitnega gosta nič več, samo njegova kapa je še visela na obešalniku. Pikolo je bil potolažen, češ gost se vrne, a čakal je zaman, gosta ni bilo več nazaj. Pustil je kapo in izginil brez sledu. Prišel je prav poceni do svojih čajev, ker kapa je stara in obnošena in prav nič vredna!
Danes vsi na shod v Moste!!
Danes popoludne ob štirih se vrši pri Miškotu na Selu
-— javen =
ljudski
Na dnevnem redu je: 1) Gerentstvo v Mostah. 2) Splošen političen položaj. , $
Govore gg. državni poslanec dr. Vlad. Ravnihar, deželni poslanec E. Gangl in Adolf Ribnikar iz Ljubljane.
Pridite vsi na shod!
TRST.
Zahteve železničarjev v Trstu. Jugoslo-slovanski železničarji so imeli tu javen shod, na katerem so se zedinili za sledeče zahteve od vlade: 1. Zahtevajo, da se po naredbi železniškega ministrstva z dne 23. decembra 1911 delavcem zagotovljeno zboljšanje mezd takoj uredi v smislu gori označene naredbe, ker je njihov položaj v tej neznosni draginji in pri sedanjih mezdah brez upa; 2. prosijo c. kr. železniško ministrstvo, da odredi, da se tudi nadalje daio delavcem prosti vozni listki za nakup živil po enakimi pogoji, kakor se je to vršilo v mesecu novembru in decembru p. 1., in naj se določijo kot nakupovališča vse postaje med Ljubljano in Trstom, in to za dvakrat na mesec; 3. prosijo c. kr. železniško mi-•-ictrstvo, da odredi, da dobe vsaj oni delavci, ki imajo pravico na režijski vojni listek, legitimacijo kot jih imajo dosedaj delavci po lOletni službi in kakor je to že davno upelja-no pri privatnih železnicah po enoletnem službovanju, in utemeljujejo to prošnjo s tem, da bi bilo to tudi v ekonomičnem oziru za upravo državnih železnic jako priporočljivo, ker bi si ta prihranila po tej uvedbi tozadevne tiskovine in pisarniške moči za pisanje nakaznic za posamezne vožnje; 4. definitivni uslužbenci se nikakor ne morejo zadovoljiti z onimi zboljšanji. ki ji je uvedla uprava c. kr. državnih železnic dosedaj za svoje uslužbence, ker niso v nikakem razmerju s sedanjo neznosno draginjo in apelirajo na koalicijo, naj svoje v tem smislu zanričeto delovanje nadaljuje, da se čim prej izvede sklep poslancev z dne 16. decembra 1911.
Nov *'^rnik. Paroplovna družba M. Pre-muda dediči v Malem Lošinju je v ladjedelnici Dox fond na Angleškem naročila nov parnik, ki so ga, kakor se brzojavlja, včeraj spustili v morje ter ga krstili »Corsinia«. Dolg je 113 m, širok 16 m in visok 9 m, nositi pa more 7600 tonelat. Stroj ima 1850 konj. sil ter vozi normalno 11 milj na uro.
Velika tatvina na parniku. Lloydov parnik »Thalija« se nahaja na izletnem potovanju po Sredozemskem morju. Na pustni torek je z izletniki pristal v Genovi, da so se izkrcali in iz Geneve odpotovali na svetovno znani pustni korzo. ki se vrši zadnje dni pusta v Nici.
Z izletniki se je odpeljal tudi kapitan ladje baron Brettfeld. Za časa njegove odsotnosti pa so gosp. kapitana »obiskali« nekateri gg. Genovežani in ker ga niso našli v kabini, so si pa vzeli za spomin in v »veliko veselje« g. kapitana sledeče stvari:	dragocen kožuh,
zlato verižico, večji znesek funtov šterlingov, več napoleondorov, zlat svinčnik, nekaj dragocenih kamnov in biserov, vse v vrednosti več tisoč kron. Kapitan je »ljubeznive« posestnike naznanil policiji, ki jih bo pa težko izsledila.
Konji in voz padli v morje. Konji tvrdke »Bratje di Lenardo« so se vozniku splašili tik pomola Sanita. Ker jih voznik ni mogel vstaviti, so zdirjali naravnost v morje. Vzlic takojšnji pomoči z bližnjih parnikov jih niso mogli rešiti, ker ju je teža voza in uprega vlekla na dno. kjer sta se utopila. Potapljač tukajšnjega kapitanata Jože Sancin je danes dopoldne spravil konja in voz na obrežje. Tvrdka mora še poleg te škode plačati stroške dviganja.
Svetovni cirkus Villani je danes pričel s svojimi predstavami v gledišču »Fenice«. Na programu ima tudi nastop krotiteljev z levi in belimi medvedi.
Iz proste luke. — Kaj nesete? — Nič! — Finačni stražnik pogleda v žepe moža in potiplje za srajco ter najde vsega skupaj okrog
6	kg kave. Poklicali so oko postave in mu moža J. G. izročili. »Kje ste ukradli kavo?«
—	»Jaz ukradel? Kupil sem jo.« — »Za koliko?« »Za šest kron.« »Od koga?« »Od tistega dolgega, črnega Tonija.« »Katerega Tonija?« »Jaz ga ne poznam.« Ker ni poznal Tonija, so g« poslali v zapor.
Na dreadnoughtu »Tegetthof«, ki se nahaja v ladjedelnici sv. Marka je včeraj delal 64-letni težak Jos. Benvenati. Ko je hotel iti v podkrov se je spodrsnil nad kosom železa ter se prevrnil kakih 6 metrov globoko. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico.
Glavo je stisnilo dvigalo sinoči 221etnemu mornarju Ivanu Mateliču, ki je na parniku »Princ Hohenlohe« pomagal nakladati vožno pošto. Ker je še dihal so hitro poklicali rešilno postajo, pa predno je prišel zdravnik, je nesrečni mladenič izdihnil. Truplo so odpeljali v mrtvašnico k sv. Justu.
Hazardista. V kavarni »Sanita« sta hazar-dirala J. S. in A. M. Ravno ko je bila banka že precej velika, se je na tihem približal stražar, zaplenil denar, moža pa odvedel v zapor.
Tudi telefonske žice niso varne. Poštna telefonska uprava je imela pri sv. Jakobu na nekem zemljišču shranjene žice za telefon. Preteklo noč pa so prišli uzmoviči ter pokradli 32 žic po 50 m dolgih.
Zastonj se je pripeljal v Trst z parnikom »Praga« neki Joahim L)imitri iz Macedonije. Vtihotapil se je brez listka na parnik v Pireju. Hotel si je prihraniti 60 K, kolikor velja vožnja. Odvedli so ga na policijo, potem pa na ričet v ul. Tigor.
Vroča kri. Sinoči ponoči sta se na ulici Carducci pošteno mlatila dva mladeniča. Ko sta bila v najhujšem obdelovanju pa pride mož postave in ju hoče pomiriti ter razdvojiti. Eden je pač prenehal od »dela«, drugi se pa je spravil nad stražnika. Ker ga je ta vsled tega aretiral. priskočil mu je na pomoč prvi prijatelj. Seveda je bil aretiran tudi drugi. Vročo kri si danes in še par dni hladita oba v ulici Tigor.
V	mestnem svetu, kjer se razpravlja o pogodbi z tramvajsko družbo radi novih prog so začeli socialistični obč. svetovalci obstruk-vijo. Soc. Černivec je govoril od 9. ure zvečer do 2. ure po polnoči. Prihodnja seja bode v pondeljek ob 7. uri zvečer.
PROSVETA.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes zvečer se poje zadnjič v abonementu velika in krasna lirska opera A. Dvoraka »Rusalka« (za nepar abonente). Predstava te opere je na našem odru vzorna ter so vsi solisti na svojem mestu.
—	Jutri v nedeljo popoldne ob 3. se igra pri zelo nizki vstopnini za širše sloje in za odraslo mladino velezabavna in napetega dejanja polna burka »Miljon« (za lože par), ki je primerna tudi malim gledališčem; zvečer ob pol 8. se igra drugič v sezoni V. Parmova opereta »Caričine amaconke« (izven abonementa; za lože nepar) v novi opremi. — V torek se igra prvič velika psihološka drama »Blaznik ali svetnik«, spisal španski dramatik Jose Echegaray. — Prihodnjo soboto, dne 2. marca se igra prvič izborna izvirna noviteta »Tekma«, ki jo je .spisal profesor Anton Funtek!
V	nedeljo zvečer se poje izvirna opereta »Caričine amaconke«. Libretto je spisal g. c. in kr. generalni major v p. Anton Dolleczek, sedaj v Gradcu, bivši ravnatelj smodnišnice v Kamniku. Opozarjamo, da je opereta na novo opremljena in skrbno pripravljena.
Jose Echegaray:	»Blaznik ali svetnik«.
Španska drama, ki je po Calderonu znatno padla, se je zopet visoko dvignila z deli Josea Eche-garaya. Ta veliki umetnik je bil rojen 1. 1832 v Madridu, kjer je postal državnik in minister. Napisal je okoli 50 iger, izmed katerih so prišle nekatere zaradi svoje dramatičnosti in poetične sile tudi na evropske odre. Njegove drame so pisane deloma v stihih, deloma v ^zi. Najbolj znane so drame »V naročju smrti«, »Blaznik ali svetnik« in »Galeotto«. Na našem odru so igrali doslej le zadnjo dramo. V drami »Blaznik ali svetnik« se bori junak don Lorenzo za čisto resnico in pravico, zato pa ga imajo celo njegovi najbližji za blaznika.
Prvi slovenski oratorij »Assumptie B.M.V., zložil pater H. Sattner, je izšel v tisku in se dobiva v vseh knjigarnah za ceno 8 K. Ta oratorij je prvo in doslej največje koncertno glasbeno delo za zbor, soliste in orkester. Izvajala ga bo »Glasbena Matica« v dneh 13. 14. in 17. marca s sodelovanjem 300 pevskih in orkestralnih moči v veliki dvorani tukajšnega »Uniona«.
»Domače ognjišče«. List za starše in vzgo-jevalce slovenske mladine. Vsebina 1. letošnje-številke; Pavel Flere: Zanimiva knjiga. — E.
Dolinar: Snujte gospodinjske šole! — Duševna vzgoja. — Prolog. — Skrbimo za otroke! — Dopisi. — Drobtine. — Vabilo na naročbo. — List prav toplo priporočamo prizadetim krogom. Domače ognjišče izhaja zadnjo soboto vsakega meseca in velja vse leto 2 K 50 vin. Naroča se v Učiteljski tiskarni. r. »Naša Bodočnost«. List za slovensko mladino izhaja že 5. leto. 1. letošnja številka ima slavnostno obliko ter je posvečena 501et-nici Sokolstva. Ta številka ima poleg zanimivih člankov tudi slavnostni izdaji primerne ilustracije. Na naslovni strani vidimo Tyršev vaditeljski zbor iz leta 1876, na prvi strani pa sliki u-stanoviteljev češkega sokolstva: Fiignerja in dr. Miroslava Tyrša. Vsebina 1. številke je sledeča: Pesem Sokolov, ki jo je iz češčine prevel Vojeslav Mole. — V boj! — Naša naloga, smer in cilj. — Razvoj Sokolstva pri Čehih. — Za Mi-roslavem Tyršem. — Ob 501etnici češkega Sokolstva. — Izlet po Balkanu. — Slovansko Sokolstvo. — Češko sokolstvo. — Poljsko Sokolstvo. — Hrvaško Sokolstvo. — Bolgarski junaki. — Srbsko Sokolstvo. — Slovaško Sokolstvo. — Rusko Sokolstvo. — Ukrajinski rusin-ski Sokoli. — Ukrajinsko rusinski »Siči«. — VI. češki vsesokolski zlet v Pragi 1912. — Dr. Lj. Pivko: Telovadne igre. — Vsebina je torej zanimiva in mnogovrstna. »Naša Bodočnost« izhaja 15. dan vsakega drugega meseca in velja vse leto 3 K , za dijake 2 K. Naroča se v Učiteljski tiskarni.
Publikacije Slovenske Šolske Matice za leto 1911 izidejo v enem tednu.
DRUŠTVA.
Sokol II. ustanovil si je lastno knjižnico. Ker pa je nujno potrebno, da se knjižnica spo-Polni, prosi imenovano društvo vse svoje člane kakor tudi s »Sokolom 11.« simpatijoče občinstvo, da daruje oziroma prepusti knjige Sokolu II. Proti nizki ceni. Knjige naj se blagovolijo pošiljati na društvenega tajnika br. B. Švagelj, sv. Florijana ulica 32.
Maškarada »Šoštanjskega Sokola« na pustno nedeljo uspela je nad pričakovanje lepo. O-bisk vseh slojev, poseb. obrtnikov, delavcev in kmetov je pričal, da je bila vsa prireditev res nekaj ljudskega. Opera »Makaroni in Salami« se bo na občno željo v prvi priliki ponovila. — Razveseljiva je tudi gmotna stran, tako, da vedro in veselo kličemo »Naprej«!
Družinski večer »bratstva« se vrši v sredo 28. t. m. v areni Narodnega Doma. Dramatični odsek se je potrudil, da bode z gled. predstavo »Marjano« nudil posetnikom obilo užitka. Po predstavi je prosta zabava. Opozarjamo, da je Vstopnina prosta, ker hoče »Bratstvo« dati priliko najširšim slojem, da se enakih večerov udeležuje brez stroškov. Zato pa tembolj pričakujemo, da nas naša inteligenca poseti ter stem pokaže, da zna ceniti važeno nalogo »Bratstva«. Za to predstavo si je »Bratstvo« nabavilo nove oziroma prenovljene kulise ter je imelo društvo s tem velike stroške, zakar se prostovoljci prispevki v ta namen hvaležno sprejemajo.
RAZNO.
* Senzačen konec sodnijske obravnave. Berlin, 20. febr. Danes sta stala pred kazenskim sodiščem neki Doring in Zilinski, ki sta bila obdolžena velike tatvine v palači državnega kanclerja. Sodišče je obsodilo Doringa na šest let ječe, Zilinskega pa oprostilo. Na koncu obravnave je Zilinski vzkliknil: »Doring •je morilec vdove Hofmann v Blumentalski u-iici!« — Zilinskega so pridržali v zaporu, da to stvar do konca doženejo.
Strašni prizori v Cirkusu. Pariz, 20. februarja. Strašna nesreča se je zgodila včeraj zve-
pri predstavi v cirkusu Fortunis v Alenco-nu. Neki artist se je peljal po žici na Biciklju Preko odprte kletke levov. Tik nad odprto kletko levov je napadla artista omotnica, z glavo naprej je priletel šest metrov globoko v kletko levov in obležal ondi nezavesten z zlomljenimi ndi. Strašno rjoveč so se vrgle zveri na artista in ga razmesarile na kose. Občinstvo je drlo iz cirkusa. Več oseb je bilo v gnječi ranjenih.
* Velik požar. Riga, 24. februarja. V tukajšnji tovarni za železniške vozove je izbruhnil velik požar. Tovarna še gori in znaša škoda že dosedaj nad pol milijona rubljev.
Umor. Varšava, 24. februarja. Iz vasi Ho-nova se je peljal v Varšavo bogat židovski trgovec. Med potjo ga je naprosil neki potnik, da naj ga vzame na voz. Ponudil je njemu in kočijažu cigarete in komaj sta jih nažgala, sta se že onesvestila. Brez dvoma so bile cigarete zastrupjlene. Potnik je nato ubil trgovca s sekiro in ga oropal. Njega in kočijaža je vrgel z voza. Kmetje so kmalu nato našli trgovca, ki je še živel, kočijaž pa je že zmrznil. O potniku ni nobenega sledu. Gotova pa je, da mu je Padlo v roke mnogo denarja.
+ Pomanjkanje mesa na Dunaju. Dunaj, 24. februarja. V včerajšnji seji občinskega sveta je predlagal župan dr. Neumayer, da naj se obrne dunajska mestna občina na vlado za dovoljenje uvoza 650 do 800 ton argentinskega mesa, od katerega mesa naj bi dobila tudi druga mesta en del. Vlada naj izda to dovoljenje v smislu sklepa državnega zbora z dne J novembra 1. 1.. ne da bi prej vprašala Ogr-v10 dovoljenje, sicer zadene vlado vsa kriv-I Posledice, ki se bodo pokazale letos poeti. V motivaciji tega predloea naglaša župan ned drugimi, da se valda klub tozadevnemu sklepu državnega zbora pogaja z Ogrsko sa-mo zaradi uvoza z Balkana, ne pa tudi zaradi uvoza iz čezmorskih dežela. S tem se dunajska mestna občina ne more zadovoljiti, ker se doslej še ni pokazalo nikakršno izboljšanje marveč je pričakovati, da bo uvoz še vedno Padal, cene pa bodo poskočile. Dunajska mestna občina tega ne more mirno gledati in zato se ji zdi edino sredstvo, da odpre vlada niejo čezmorskemu mesu. V merodajnih krosih so mnenja, da se bo vlada to pot udala.
., .Restavracija brez personala. Vprašanje apitnine spada med ona večna vprašanja, ka-erih popolna rešitev se dosedaj še ni posrečila
nikomur. Sedaj pa je menda našel neki pariški restavrater vendar le pot, po kateri bo temu vprašanju končno prišel do živega. Namerava namreč ustanoviti restavracijo, pri kateri bo temeljilo vse obratovanje na duhoviti vporabi električne moči. V tej restavraciji gost ne bo videl nikakega osobja. Poleg male, z rožnato svilo zakrite svetilke, ki razsvetljujejo vsako mizo, stoji ličen telefon, s pomočjo katerega gost lahko govori z osobjem v obratovališču pod zemljo in navede, kaj želi jesti in piti. Par sekund na to se razdeli miza na sredi, zahtevano se dvigne iz globočine in že stoji pred gostom okusno prirejeno in servirano. Krožniki. noži, vilice itd. se pospravijo na enak način in obed je končan, ne da bi se kak uslužbenec restavracije pokazal in kvaril zabavo ter radovednost. Ko hočeš oditi, se prikaže račun skozi sredo mize, zapitek izgine na podoben način v globočino in nobena roka se ne steguje po napitnini. — Pri nas menda takih restavracij še ne potrebujemo.
Radi pretrgane telefonske zveze so izostala najnovejša telefonska poročila.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 24. februarja do 2. marca.
		Cene v kronah	
		od	do
1 kg	govejega mesa I vrste ....	1 80	2-—
1 .	. II		1 60	1 80
1 .	. IH		1 20	1-70
1 n	telečjega mesa		1 68	1 90
1 .	prašičjega mesa (svežega) . . .	1 80	2-—
1 .	, (prekajenega) . .	1-90	2-20
1 .	koštrunovega mesa		1-50	1-C0
1 .	masla		2-40	2-50
1 .	masla surovega		2 40	
1 .	masti prašičje		2 12	2-16
1 .	slanine (Špeha) sveže		1 70	1-90
1 .	slanine prekajene		1 90	2‘—
1 .	sala		1 80	1-90
1 .	čajnega masla			327	
1 .	margarinskega masla		2-10	—•—
1 jajce 			—•08	—•09
1 liter mleka			— 20	—•—
1 .	. posnetega		—•08	—•10
1 .	smetane sladke		—•—	_ •—
1 .	kisle 		•80	— 90
1 kg medu 			1-40	1-60
1 piščanec			1-40	1-80
1 golob			—■46	-•50
1 raca			250	280
• gos			4-50	6‘-
1 puran			5-—	7-—
100 kg pšenične moke št. 0 ....		36 60	—•—
100		36-20	—•—
100	2	35'80	—•—
100	• • • . 3	35 —	—•—
100	. ,4 ....	3430	—•—
100		33-60	—•—
100	,6 ....	3260	—•—
100	.7 ....	30 —	—•—
100	.8 .... , koruzne moke		20—	—•—
100		25-—	—•—
100	. ajdove moke I. vrste ....	47’—	—•—
100	. II		45-—	—•—
100	. ržene mokt		32-—	—•—
1 liter fižola			-•26	-•38
1 „	graha		—•30	—■36
1 „	leče		—m0	—•36
1 „	kaše		-24	—•26
1 „	ričeta		-■20	—•22
100 kg pšenice			24--	—■•—
100	„ rži		22 -	—•—
100	„ ječmena		20-—	—•—
100	„ ovsa 		21-50	—•—
100	ajde		22’ —	—•—
100	„ prosa belega		19-50	—•—
100	„ koruze stare		20 50	—•—
100	„ „ nove 	 „ krompirja . . —				—•—
100		9 -	9-50
100	„ činkvantina 		21--	—•—
100	„ sena 		5 50	6-50
100	„ slame		5 -	6-—
100	„ stelje 			2-10	2-20
100	„ detelje		650	7'-
Cena trdemu lesu za m3			9-50	10 —
Cena mehkemu lesu za m3 . . . .		7-50	8-
		«	
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se pladujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Stanovanje z eno sobo in kuhinjo se išče v najem od 1. aprila t. 1. Pismene ponudbe z navedbo cene in pritiklin na »Prvo anončno pisarno«.	142—4
Stara, dobro idoča
: trgovina :
z mešanim blagom, v večjem trgu na zelo prometnem kraju, se takoj pod jako ugodnimi pogoji odda. Za prevzetje zadostuje 5—6000 kron.
Več se poizve v „Prvi anončni pisarni" pod št, 31.	176
Dva gospoda
se sprejme takoj na privatno hrano in stanovanje. Soba je velika, zračna in novo opremljena. Isto-tam se sprejme tudi več gospodov na dobro hrano. — Poizve se v Zatlški ulici štev. 1, I n. desno.	170
.... Specialna trgovina .....
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Židovska ulica 5.
Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
V „Zadružnem domu“ v Moravčah se odda
več stanovanj,
V hiši je pošta, orožniška postaja, finančni oddelek in privatne stranke. Ima svoj vodovod, kopalno in pralno sobo. Prostori so primerni za kakega obrtnika, posebno dobro bi izhajal čevljar.
Ponudbe naj se pošiljajo naravnost na »Posojilnico in hranilnico" v Moravčah.	172
Naprodaj so
velika posestva
(izvrstna špekulacija z gozdovi)
in hiše z dobro vpeljanimi gostilnami in trgovinami
tudi v okolici Ljubljane. Pojasnila v posredovalni pisarni Pet* r Matelič v Ljubljani, Škofja ulica
št. 10 Telefon 155.	165
Pekarija
nahajajoča se v sredini trga Moravče, zraven cerkve, se takoj odda. Daleč na okrog ni nobenega peka. Peč se je šele sedaj postavila.
Ponudbe sprejema »Posojilnica in hranilnica" v Moravčah.	173
==::= v Ljubljani
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
□ □
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski.
Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
Gramofoni - au torna ti!!
n c=i □ tovarniška zaloga o ca o
= e *
« > o?
M 10 O
- a S n « g H 2 Je < C 3 o 5
O K/)
£§s *? « 2 §1-5 o N g
3,38
a >3 O 'S
N
11BB ■'
ji ■ n a sl
o 3 § S
? i
s I
•> o
p	^
3 O o 2
•	N
• X
o
* 3
§ Si I 3-
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajani ur In šivalnih strojev. Imam špccljeino samo gramofone, godbene automate In druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte ::	sl	mojo	zalogo.	::
Vse potrebščine in vsakovrstno kolesje v zalogi.
—	140	—
obrazom, v katerem so se potezale temne pege, kakor krvavi mladeži...
— Lepa noč, je dejal, za obisk čarovnika. Dobrodošli, madame. Ha, satan tuli v ozračju. Lepa noč. zares!
Veter je ječal in se mešal z zamolklim gro-menjem.
Bois Redon, ki je bil v principu dober kristjan, je momljal med zobmi konce molitvic in pogledaval Saitana, češ, ne moreš mi blizu vražji sin!
Kraljica ni pazila niti na ironične besede Saitana. niti na momljanje Radona, niti na di-janje orkana, ki je od trenotka do trenotka raz-prezal ognjeno kreljot nad trepečim Parizom.
Saitano jo je par trenutkov opazoval in nato je dejal:
— V takih nočeh begam gnan od nenasitnega hrepenenja. Duhovi onih, ki niso več, blodijo po prostem. Geniji, ki vladajo nad človeško znanostjo se iščejo. In kadar jih čutim okoli sebe v gostem vzduhu, me podjigajo in mi pomagajo. Ali za vas, madame. se odpovedujem rade volje tej noči.
— Torej še niste zgubili upanja najti pijačo dolgega življenja?
— Najdem jo, madame. Znova pričnemo s poskusi, ki so me že stali toliko truda, ki so se mi za vrsto izjalavljali... mrtvo dete je živelo madame!
— Da. vem, povedali ste mi to, je odgovorila.
— Kaj potrebujem! je vzkliknil Saitano in trkal s prstom na debel rokopis, ki je ležal na mizi. Tu notri je vse popisano. Madame, to
— 137 —
zivajočih, petelinastih pogledov... Vse ga je zanimalo, vsemu se je čudil in ječa in trpljenje se je umikalo z neznansko hitrico. Natura je vstajala v njem, prožnost, gibčnost, fanta-stičnost^ eleganca, vse je hotelo življenja in gibanja. Široko je srkal vase zrak in se nasmihal lepim dekletom, ki mu niso ostajala dolžna ...
— Ah, življenje! je vzklikal. Kako je to lepo, kaka radost živeti!... Radoveden sem res. kateri hudič je prišel na rogato misel, zakopati me za dvanajst let v luknjo peklenskih temin? Ba, pa ne mislimo več na to!
In več ni mislil!.. .Le živeti je hotel, opajati se z življenjem. — Žeja me! se je domislil. In vstopil je v prvo krčmo, žvenketajoč z ostrogami in udarjajoč s koncem rapirja ob mizo, kakor bi že leta ne delal drugega kakor to; praznil je kupo za kupo, kar mu je vzbudilo občutno lakoto.
In nato je hodil po živih pariških ulicah in samo se je smejalo. Vse je kričalo in ponujalo svojo robo: prodajalci rib in slanikov in ku-retine in gosi in jajec in presušenega mesa in svežega mesa in sadja in sočivja in medu in je-siha in gorčice, začimbenega vina in zeliščnega piva. peciva, pogač, oblatov; starinarji so zbirali obnošeno obleko, raztrgane čevlje, svečar-ji so ponujali svečavo, milo, mlinarji so povpraševali: kdo ima žita za mleti? Slepci, menihi in nune so prosili miloščino, vse se je zaganjalo. pehalo, ustavljalo se. Nad pestro mno-žco pa so molčali v višave zvoniki in stolpovi, kakor fantastične pošasti...
Hiša Saint-Pol.	35
JULIJA ŠTOR  Ljubljana
^ ' Prešernova ulica štev. 5. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
topi?
Lepa prihodnost!
Proda se iz proste roke lepo posestvo v lepem trgu ali v večji vasi na Notranjskem. Pri posestvih je trgovina z mešanim blagom in gostilna s prenočiščem. — Natančneje se poizve v »Prvi anončni pisarni" pod št. 50.	175
O. Bračko
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 12
priporoča prave fine francoske
parfume, bogato zalogo rokavic
In vse v to stroko spadajoče predmete v najfinejši kakovosti. Vnajna naročila točno in solidno.
v«eh vrst za urade, drn-štva, trgovce itd.
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, suritrg st. ja.
Ceniki frank o.
Langen & Wolf, Dunaj X.
Zastopstvo:	97
GABRIEL BRINŠEK, Ljubljana, Bleivveisova c. 16.
o>
c<3
:55
'C
JD
ca
tu
miz*
* ::?r
o
ro
3
.ro
P
Originalni „Otto“-motorji.
Goriva: benzin, benzol, sirovo olje, sesalni plin svetilni plin itd. — Prodanih čez 106.000.
Motorji na sirovo olje sistem Diesel.
Najcenejše gorivo. Zahtevajte cenik št. 569.
Ludovika Jarz
Erjavčeva ccsta št. 2
delikates, troovina, zajtrkovalnica
se priporoča cenjenemu občinstvu.
Tvrdka Bilina & Kasch nasl. Priporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih
drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, r°čna dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov, U	IT	L) kakor tudi vse kirurgične potrebščine kiine pasove,
ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh . . * |.	'7*	j	1	1	Cvrs* rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna
LjUDljana, Z,lQOVSKa Ul. Ojn solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. 134
Pušpan
za okras vrta, jako lep, visok 20 do 25 cm, za daljavo 200 do 250 m, dalje žlahtne vrste
jabolčnih it? hruševih drevesc
in večjo množino že rabljenih, a v dobrem stanu se nahajajočih različnih zabojev prodaja po zmernih cenah IVAN BALOH, posestnik in trgovec v Mostah, p. Žirovnica, Gorenjsko. 160
Izdelki solidni.
:vw rff
Klil
:	[	,.|j
 itožlil
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11.	Kolizej.
Velika izbira vsakovrslnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, ztnednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
Sprejemajo se tudi lil—U	opreme hotelov.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5
priporoča svojo popolnoma na novo sortirano zalogo spomladanskih oblek
..........za	gospode	in dečke, ter oblekce za otroke..-
Velikanska izbera najnovejše konfekcije za dame in deklice, ter berolinskih .................in	pariških	modelov.........-	-	-
Cene priznano nizke !
Kolodvorska restavracija J0S. SCHREY.
Od danes do Velike noči vsak dan sveže
nastavljanje
Salvator-piva.
•faUjotoiv
Se priporoča z vsem spoštovanjem
167
&
TOS. SCSBET,
restavrater.
Dobiva se edino le pri meni.
tsst
Ivan Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Sv. Petra cesta 44
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto
Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela.
Kel8.oo7ooo; ljubljanska kreditna banka? LptiEfani« o«
Stritarjeva ulica štev. Si, (lastna hiša)
Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
138
Passavant se je prerival skozi množico, z nosom po vetru, blestečih oči, z roko na ročaju meča.
Hipoma pa mu je zastalo srce ...
Znašel se je v ulici Saint Martin!
V par hipih je stal pred hišo Passavant.
Kri se mu je gnala v glavo in naslonil se
je na zid, ravno na ono mesto kamor se je bil pred dvanajstimi leti stisnil Saitano; Passavant je strmel v hišo, kjer je živel njegov oče. kjer je umrla njegova mati, kjer so potekala njegova mlada leta.
V grlu ga je stisnilo in oči so se mu napolnile z bridkostjo; pa niti ena solza ni kanila.
— Nebesa je dejal, niti plakati ne morem!
Hiša je bila zapuščena. Nihče se ni menil zanjo. Debela plast prahu je pokrivala omrežje, v strehi so zijale luknje. V razpokah je bujno poganjala trava.
— Vstopimo, si je dejal Hardy.
Pognal se je ob zidu, zagrabil za omrežje in razbil okno v pritličju. Kmalu je stal sredi sobe, kjer se je v mladih letih igral in pregledoval poslikane knjige.
Obledeli spomini so oživeli na mah. Podoba za podobo se je uvrstila v njegovi misli in ležala na pred njim, kakor na dlani. Vsa preteklost je stala v enem kosu pred njim. In iz globočine njegovih prs se je hkratu iztrgal pretresljiv krik:
— Roselys! Roselys!...
—	139 —
XIX.
Človek iz Mesta.
Istega dne, proti deseti uri zvečer, ko je v prozni nevihti strela pisala po temnem nebu skrivnostne tajnosti, je pristal čoln na istem mestu kakor pred dvanajstimi leti, pripluvši čez Seno. In kakor pred dvanajstimi leti sta izstopila Izabela Bavarska in Bois Redon in krenila proti Mestu.
Mogla bi priti tja čez notrdamski most.
Pa treba bi bilo parlamentirati z lokostrelsko stražo in se dati spoznati.
Bois Redon je ostal isti, kakor je bil. le povišan je bil za kapitana kraljičine palače, ali z drugo besedo, postal je vsemogočni gospod v Hiši Saint Pol. Z leti je vzrastla v sorazmerju njegova telesna moč; sedaj je mogel že z golo pestjo pobiti vola z enim zamahom; in v isti smeri, kakor se^ je povečala fizična sila je padla njegova duševna zmožnost, ki pa je sploh ni potreboval Izabela je mislila nanj!
Prispela sta do hiše v ulici aux Feves in vstopila sta.
Mnogo se spremenilo. Pedon je bil postal dovršen orjak, Izabelino obličje se je belilo v najmračnejši lepoti in doseglo svojo popolnost. Nevers je postal vojvoda Burgundcev Hardy mlad mož, Roselys Odette de Champ-divers in prelestna devica — Saitano, Saitano le je ostal neizpremenjen; niti starejši, niti slabotnejši, bil je Saitano kakor vedno s svojim žarečim pogledom, s suhimi, dolgimi prsti. Z
„DAN” se prodaja
v Trstu v sledečih tobakarnah:
Železnik, Sv. Ivan,
TrCVisan, ulica Fontana,
Bajc, ulica Geppa,
Lavrenčič, Vojašnični trg,
Pippai), ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
GramatiCOpiliO, ulica Barriera. Rončelj, ulica s. Marko,
Hankel, ulica del Rivo štev. 22r Bruna, ulica del Rivo štev. 44,
„ ulica St. Martiri,
Biliin, ulica Covana štev. 14, Raunachcr, Čampo Marzio, Retinger, ulica Grumulo,
Scliirapff, državna železnica. Geržiua, Roj an,
Može, ulica Miramar, lilagolo, ulica Belvedere,
Hreščat*, ulica Belvedere,
Vivoda, Rojan,
Šegulin, ulica Industria,
Sekovar, Vojašnični trg,
Schmelzer, južni kolodvor,
Ivan Treven, Bazovica pri Trstu-