vsak ta 1„U«ÚÓMÜJ days »d Hobdays. VETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredaliki ln «pravniški prostori : MIT 8. Lawndale Ave. Orriaa af Publication: MAT South Lawndala Ava. Téléphona, Rockwall 4904. Btthacrlatiaa I6.H Yaarly STE V.—NUMBER 168 avstrijski i reakcuomr-jl 0kr0čeni Dati morajo delavcem več pra vic in v ta namen bo {spremenjena ustava republike Natančno «levilo žrtev Mre volte" Ae zdaj ni znano. Pariz, 19. jul. — Havasova agentura javlja iz Bratislave, da nemiri na Dunaju še nieo povsem ponehali. Nepotrjena vezt se glasi, da so bile snoči ubite ¿tiri osebe. Poročila, da 'so neke inozemske vlade ^Italija in Ogr ska) pripravljene intervenirati de še ne bo miru na Dunaju, so oficijelno zanikana. Dunaj, 18. jul. — Nr Dunaju je danes mir. Dvatisoč republikanskih brambavcev, ki jih jfe organiziral socialistični ' župan Seitz iz delkvskih vrst, patro-Ijira strategične postojanke v mestu in skrbi za mir. Na Dunaju je 10,000 mož provinčnega vojaštva, ki ga je dal poklicati duhovniški presrijer Seipel, ko je videl, da dunajska vojaška posadka noče iti v aktivno službo proti" delavcem. ' Zbornična palača, «borza in palača vojnega ministrstva so spremenjene v vojašnice, v katerih taborijo podeželske čete s strojnicami. i Voditelji socialistične stranke si? pritisnili na Seipelovo vlado z zahtevami za delavce, ki morajo biti izpolnjene takoj, a-ko vlada hoče, da se ne obnove demonstracije z novimi krava-li. Voditelja Seitz in Bauer sta povedala Seipelu, da je socialistično delavstvo, organizirano v politični stranki, unijah to oboroženi gardi, dovolj močno, da vzdrži mir in red, toda vlada mora dati radikalne koncesije. Natančno število žftev še danes ni znano. Vsako uro naraste seznam mrtvih in ranjenih. Uradno poročilo navaja 80 mrtvih in 600 ranjenih, medtem ko drugi, nasprotni viri pravijo, da je bilo 160 oeeb ubitih in čez tisoč ranjenih. Justična palača, tiskarni dveh vladnih časopisov in več policijskih postaj je v razvalinah. Berlin, 18. jul. — Poročila iz Avstrije se glase, ds soclalistič-na stranka zahteva revizijo u-stave v svrho, da dobi socialistično delavstvo več pravic in večjo oblast v parlamentu. Sei-pelova vlada, katero so dogodki zadnjih dni aa Dunaju zelo oh majali, se najbrž poda. Sodnijska prepoved proti rudarjem v lowi Izdana je bila v pretečenem tednu. — Ta aodnijska prepoved pokazuje, kaj podjetniki nameravajo. Centerville, Ia. — Winifred Coal kompanija, ki ima svoj premogovnik v okraju Appanoose, je v pretečenem tednu iz-poslovala 8odnijsko prepoved proti lokalni rudarski organizaciji v Centervillu, Barrett Coal kompanija pa pred enim mesecem. Obe kompaniji preducira-ta zelo malo premoga. Kompaniji plačujeta rudarje po lestvici izza leta 1917, ki je okoli 20 odstotkov nižja kot jackson-villska pogodba. Ti dve sodnijske prepovedi dokazujeta, da imajo premogovniški podjetniki v tej državi namen znižati mezdo rudarjem, a-ko je mogoče, pa tudi razbiti njih organizacijo. Okraj Appa-noose je središče lokalne produkcije v državi. Distriktna organizacija se trudi ustaviti stavkokaško delo/V teh premogovnikih in je imela dozdaj nekaj uspeha. Privatni podjetniki ae ne poslužujejo proti organiziranim rudarjem le brutalne sile pri vatnih pobojnikov in zakona, ampak se poslužujejo tudi nežnih psihologičnih metod. Kot priča je bil zaslišan stavkokaz z zaraščeno sivo brado, ki je prisegal, ds je pripravljen prijeti za puško in bralci z njo pravico do kruha za kvojo staro ženi-co, preden mu bo kakšna unije ukazala, da mora umirati gladu. Ta nerodni in obaojenjs vredni igralski nastop pred sodiščem je seveda učinkoval na Časnike v Iowi, pa tudi zunaj nje. Novo proUvaajo krvi v Nikaragvi Ameriški pomorščak ubit v bitki z vstsši, d očim je bik» 150 vstsšev ubitih in ranjenih— Green protestira. ameriški letalci doma. New York. — Chamberlin in Byrdova partija letalcev se je v i>ondeljek vrnila v. New York H parnikom "Leviathan." Sprejeti so bili z velikimi ceremoni Jami. Bila je vojaška in* civilna parada in župan Walker je sprejel letalce oficijelno v mestni hiši. Porota razeodlla, da pivo treh procentov ni upljanljivo. I>os Angelee, Cel. — M rs. Lotiš Anderson iz Los Angeless je bila v soboto oproščene pred eo-enr; ko je porote izjsvils, pivo s 3.44 odstotki slkohols. i je bilo nsjdeno v njenem ftsnovsnju, ni upijsnljivo. Mestni kemik je pričal, da vsa-kdo lahko brez skrbi pije pivo z omenjeno količino alkohola. Francoski Usti Pariz. 18. jul. — Psriški listi r»t<>čajo, da js ameriški milijo-'i * l^evin, ki js nsjel franco-ega pilota Drouhina sa obratni polet "Columbije" v Ameriko. obljubil Drouhinu 110,000 frankov, ne dolarjev, kar znese okrog $r>H00. Listi pišejo, da je to škandal in pozivajo Drouhl-ns, da prelomi pogodbo. Managua, Nikaragva, 18. jul. Najnovejša vest se glasi, da je bilo $00 nikaragviških vstašev ubitih v včerajšnjem in sobotnem konfliktu z Američani in Diazovimi najemniki v Ocotalu. Ameriški letalci so sami ubili 200 rebelev z bombami iz zraka. Managua, Nikaragva, 18. jul. Ameriški mornariški letalci so včeraj bombardirali vstaško postojanko Ocotal^ Celih 16 ur so padale bombe iz zraka, nakar so pomorščaki skupno z Diazovimi četami napadli posto-anko na tleh. Vstaški poveljnik Sandino se e med zračnim bombardiranjem umaknil v hribe in za seboj je pustil okrog 150 mož ubitih in deloma ranjenih. Tekom napada je bil eden ameriški pomorščak ubit in eden ranjen. Ubiti Američan se piše Michael Obel-ski, Roulette, Pa. Washington, D. C. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je pisal državnemu tajniku Kelloggu, da ameriško delavstvo ne more mirno gledati ponovnega prelivanja krvi v Nikaragvi, zato on upa, da vlada Združenih držay čimprej umakne oborožene sile iz Nikaragve. Pridigar si je epehnil roko med pridigo! . Ssn Francisco, Csl. — John Matthews, presbiterijanski pridigar iz Glendala, Csl., je men-ds prvi dušni psstir v Ameriki, ki ss je telesno poftkodovel pri svojem poslu. Zsdnje dni je po-slsl prošnjo na državno industrijsko komisijo, da mu komisija prizna na temelju odškodninskega zakona za spahnjeno roko, katero si je pokvaril, ko je med pridigo silovito mahal in tolkel po prižnici. To je prvs prošnja te vrste v deželi. Ako komisija prizna pridigarju odškodnino, mora tudi priznati, da je pridigarstvo — industrija. SHODI ŠITMM KIISTŠIŠ BARBERTON, arada 20. julija ob osmih zvečer. DETROIT, sobota 23. jalljs ob samih zvsčer. CANONSBURG. pondeljek U. juHJs ob šsstlh zvsčer. CON KM AUG H. torek 24. ja-U js ob samih zvečer. KORKST CITY, četrt«* 28. julija sb sedmih zvečer. V Pillaaaovo propi|N-äo Jo prišlo živijo«Jo Poetreščeki spalnih vos ss ne o-zlrajo ns to propagando ss kompanijsko unijo. — Ampak oni ostanejo pri svoji zahtevi za človeške pravice. Chicago, HI. — V kapitalističnem časopisju je že zdavnej pričela propaganda za kompanijsko unijo postreščekov spalnih voz. Ta propaganda se vrši v interesu Pullmsnove kompanije. Propagando vodi z veliko na-vdušenoetjo "Chicago Com-meres JoarnaT. ■ Ko se vrši ta propaganda, je odredil federalni odbor za pogajanja zaslišanje v Chicagu o aplikaciji, da unija postreščekov spslnih voz nadomesti Pullmenoyo kompanijsko unijo. Zsdnjl teden se je veliko pl-sslo v kapitalističnem časopisju, da je bil* aplikacija .zavrnjena v Washingtonu. Izredni člankar "Chicago Commerce Journale" se je rogal bratovščini postreščekov spalnih voz ln delal dovtipe nanjo. Namen te zavajalne propagande je bil ta, da se razširi med postreščekl In sobaricami Pullmanove kompanije poparjenoet, da se ubije prava organizacija, v sedlu pa otane kompsnljsks unljs, ki js poznsns v jsvnosti kot "zsstop-niški načrt uslužbencev". Pred Edwin Morrowom, zastopnikom pogajalnega odbora, so nastopili zastopniki prave organizacije postreščekov In kom-panijske unije, ds se slišijo sr-gumenti od obeh1 strani. V Zssli-šsnjfe je bilo odloženo do 18. julije. Morrow je obžslovsJ, ds so bile v dnevnikih priobčene zavajalne in neresnične vesti. Zastopniki Bratovščine postreščekov so naglašall, da ss postreščekl niso dosti ozirsli ns propagando v interesu Pullmanove kompanije. kajti oni imajo za sabo izkušnje s komercijalnim tiskom. Te propagande so vajeni kot berač mraza, zato ne more nanje učinkovati. Večina postreščekov je zdaj organizirana v pravi delavekl organizaciji, je Izjevil njen organ izat or A. P. Randolph. Ta organizacija ae bojuje za akraj-šanje delavnih ur, boljše delavske razmere in pogoje, da ss plača čezurno dalo, za plačo sprevodnika, kadar se opravlja sprevodniško delo in splošne človeške pravice. fttlrje ubiti v Jugoslaviji, Belgrad. 18. jul. — V krvavem konfliktu, ki je izbruhnil na vollliwm ahodu v Valjevu (Brblja), so Wie Miri os^be u-bite in 60 ranjenih. otavko-kazo streljajo Razmere v stavkokašnem rudniku hujša kot v peklih ps ju gu pred isbrahom vojne. Fitzhenry, Pa. — Pittsburgh Coai kompanija ae poslužuje terorizma, da tako- strahu je za morake stavkokaze; da ne pobegnejo iz premogovnikov. Tako pripoveduje sedem zamorcev, katerim ee je posrečilo pobegniti lz stavkokaAkega premogovnika. Nizke mezde in slabo ravnanje povpročata nepokoj med stavkskazi v Fitzhenryju. "Premogovna in Železna" policija, ki js v zlttlbi podjetnikov je preteppla etavkokaške zamorske radsrje s količki in železnimi dsafovi, dokler se z morskim ataVkolUzem nI pre-trgala nit potrpslljlvosti ln so nsskočlli to» privatno policijo. Nsstal }e boj. pokali so samo-kresi, veš delavcev je bilo ubitih. še veš pa ranjenih. Kompa-nijski uradniki so potlsčlli detajle o tsj rsbukl ln lzdsne so bile takoigtBogo narodbe, ds ni ti delevci 'is Fltzhenryjevegs premogovnika ni*o mogli priti ns lice mesta in si ogledsti po-zorišče boja. 1 Zamorci so povedali zastopniku Federalisiranega tiska, da so razmere v stavkokaškem pre mogovniks hujše, kot eo bile v peklih ns jugu pred vojno. Ru darjem je prepovedano govoriti med aabo ln stražniki, oboroženi s puškami jih {uvsjo, da ne morejo pobegniti. Waahlngton, D. C. — Musso-linjev sistem tiči v gospodarskih kfeSČah, ki ga mogoče nepričakovano stisnejo, ds bo podoben lzžetl lemonl, od katere o-stane samo še luplns. To je posneti Is poročil, ki jih prejema trgovski department od svojih zastopnikov o gospodarskem položaju v Italiji. Brzojavke, ki so poročene v trgovskih poročilih, nam odkrivajo, da se pod hektično rdečico italijanske gospodarske prosperiftete skriva bledo lice najnižjih delavskih mezd in najvišjih cen v Evropi. Po teh poročilih, ki jih prejema trgovski department, delajo italijanski izučeni delavci zs nsjnižjo mezdo med izučenimi delavci vsega sveta. Italijanski ladjegradnlšM podjetniki so stavili veliko "nIŠJe ponudbe za gradnjo ladij kot britski in japonski ladjsgrsdnlški interesi, To pomeni, ds se Italijanski delavci zadovoljijo z nižjo mezdo kot japonski. In ksj je posledica tega7 Zaradi Izredno nizke mezde, ki jo prejemajo italijanski delavci, ne morejo pokupiti niti italijanskih poljskih pridelkov, tako da ti pridelki čakajo v skla-mm riaisMsl ašatffcl diščlh, da se izvozijo v tu ježem->m Sivo. Ker eoiM Pravita, da rajši umrjeta gla du, kakor da bi bila umorjena na podlagi krive evidence. Maaa. — Sacco in Vanzetti sta stopila v gladovno etavko. Vanzetti se ni te od sobote1 dotaknil nobene jedi v svoji celici in Sacco je prenehal jesti včeraj. Oba» zahtevata, da go-vemer Fuller objavi vso evidenco, ki jo je dobil v svoji pre-lsluvi. Všnzetti je dejSl v soboto, ds rajši umrje gladu, kskor da bi se pustil amoriti na električnem stolu na temelju krivih dokazil. HE ŠERIFOV A PRIJAZN08T SPREMENILA V NE-PRIJAZNOST. izvolitvijo je bil prijatelj rudarja*** zdaj Je — —- — . — Razgovori o potrebi politične oegaaizadje ss m note. tu HrtmnsviMe, Ps. — Veats Coal kompanija, podružnica Laughlln Steel kompanije, Je naznani Is rudsrjem, ds se morajo v desetih dnsh seliti iz kompsnljsklh hiš. ker Je teko odločilo sodnljsko postopsnje proti rudarjem. Premogovnik t« družbe jsabrstoval do I. aprila po unijskl pogodM. Nato je pa kompanije skušsla znižati me-Zder ln delo Je prenehalo v premogovniku. Rudarji so zdsj silno razočarani zaradi šerlfovoga ravnanja, kajti izvoliti ao gs pomagali s svojimi glasovi. Pred volitvami j« bil šerif izrsdno prlja-zen z rudarji Delal se je ze njih prljsteljs. Zdaj je ps ns strani premogovniških podjetnikov In postopa precej trdo z rude-rjl. Razgovori o nujni potrebi de-lavake politične organizacije po stsjsjo toliko bolj poroti, kolikor bolj pogosto "premogovna in železna" in državna policija s količi udrihata po stavkovnih stražah aa javnih csstsh. ko se te straže nahajajo v zaporu. Muaaollni v gospodarskih kleščah Trgovski department ne preje-ma ugodnih poročil o gospodarskem položaju v Italiji. — Italijanski lsučenl delavci ds-nes delajo najceneje med vsemi isučenlmi delavci na Svatu. — Oni dele jo ceneje kol japonekl delavci. H. no bolj množijo, mora priti končno krah, ki ne pretrese le vse Italije, smpsk vrže fašizem ns kup pozsbljlvošti. Industrijske Izdelke prodsjs Italija na Balkanu ln v dsželsh, ki meje ob Sredozemsko morje. Tudi teh produktov ne produciré Italija iz svoje lastne gospodarske moči, ampak al izposuje denar v Ameriki, a obenem Je pa delavcem v Italiji prepovedano stavkati. Ampak še ta navidezna produkcija je večall-manj pripovedka, trdijo proti-fašisti v Washingtonu. Fiatova avtomobilska kompanija Je navadno imela zaposlJenih 21,000 delavcev. Znižala je število delavcev na 10,000. V tovarnah sa tekstilne Isdelke, is bombaža in volne delajo saroto tri dni v tednu. V kovinskih tovarnah dela samo 75 odstokov delavcev od normalnega števila. Tiaksrskih delavcev je brez dels trideset odstotkov. Mednarodni biroj is Ženeve v Švici poroča, ds so mezde italijanskih delevtev sramotno nizke, da so bolj podobne miloščini kot delavski mesdi. Italijan-ski delavec zasluži pet in sedemdeset odstotkov manj kot ameriški, in še zaaluži 48 odstotkov manj kot britski. Z drugimi be-sedsmi po vodeno pomeni to, če smeriški delsvec ssslužl dolar, da Italijanski zasluži komsj pet ln dvajset centov, ako britski delavec zasluži dolar, prejme 1-talljanskl le &2 centov. Toda ce-ne so višje kot v Združenih drŽavah. Vsllc temu je bila mezda znižana za dyset odstotkov, kar je le pomnožilo bodo Italijanskega ljudstva. Naznanilo, da se znižajo tudi cene, Je ostalo le na papirju. Kdaj se italijanak! delavci vpro takemu'režimu, tega proti-fsšisti ne morejo povedsti. Po« tlsčenje civilnih prsvle Je tako terrieljlto izvršeno, da je Italijanskim dslsvcem nemogoče Izreči svoj protest proti takim razmeram. Mussollnljov šplJonski sistem je is vršen do skrajnosti, ds takoj pošljejo vsake-gs v prognanstvo ns samotne otoke, ki ga izslede, ds kritizira fsšisem ali pa Mussolti>iJa. odpor kitaj- narjev Israbljatl se niso dali kot stsv-kokaal. — Zdaj jih hočejo de-portlratl. — Častniške poro-čevslce drže proč od njih. Amerika js zS MuSsoflnljá šš Se zshtevstl; ds jih takoj lzk¿ edino upanje. Tuksj upa dobiti še denar as svoje blszne Čine in eks|>erimente. Ako bodo bsn-klrjl v Well Street še nsdslje I »odpirati Išussollnijs z dsns-rjem, tedaj se obdrži kvečjem še psr let. Ako ps ti bankirji zavežejo denarno mošnjo, t «dej vrag vzame Mussolini je ln njs-gov fsšizem. Tsko sodijo protU fsšistovskd Italijanski elemsnti v Ameriki o fsšlstovskom režimu. Nsročnlkl, izrežite tudi to vest iz I'ros vele in Jo pošljite v kuverti kot pismo svojim snsn-cem in prljsteljem in sorodnikom v ItsllJI. NalozlJI" Mozal amrojo v 76 lotih V letu 2000 ss povprečnost živ-IJenjs podaljša ns 70 1st, prs 'Vl Sociolog. New York. 'H^dwsrd A. Ross, urednik revije "Americsn Journsl of S irih vodsh čiksške okolica. Atirl oaelM« m utonile, ko so hotele rešiti druga, (allss odšel ne počitnice. Mežico Uty, 18. jul. — Pred a«dnik ("shm ae je dsnea odpeljal \ KoUdad d< Ia Motta. kjar oatane par tednov na počitnicah, New York, N. Y. (F. D.) — Tri ln petdeset kitajskih mornarjev je na Ellis Islandu, ker niso hoteli stavkokazltl na par-nlku holandske ameriške paro-brodne črte. Ne dovolijo Jim odvetnikov, ker Jih nemeravajo deportirati. Šestnajst Jih Je že ne visokem morju. Ta afera mogoče povzroči mednarodni Akamjpl. Senator Copeland In kongres-nik La Gusrdis se zsnlmsta za usodo teh mornerjsv. Pissls sta merodsjnlm osebam, kdo jim daje oblast do internacije teh mornarjev. Odvetnik Hugo Pollock se trudi, da bodo ti kltajakl mornarji Ispuščeni na prosto, ker proti nJim nI nobene obtožbe. { - Celo afero obdaja misterlj, ker se častnikarjem ns dovoli, da bi govorili a kitajskimi mornarji. Kitajski mornarji, bilo jih Je 84. so podpisali pogodbo, da bodo delati na parniku "Rotterdam", lastnina holandske ameriške parobrodne črte. Rili so najeti kot premogarjl za dova-žanje premoga iz skladišč kur-Jsčsm. Nihče Jim ni povedsl, da je stsvka na bulji. Sredi Atlan-tjks so kitajski mornsrjl Izvedeli resnico. Protestirali so In ko je bila ledje v New Yorku, eajo. Toda perobrodna družba i» ma svoje postave. Ko so mornarji stopili na mostič, so Jim stopili nasproti oboroženi stražniki. Na pomoč Je prišla policija Hobokena ln je neusmiljeno u-drihsls po mornarjih s količki. Ko Je nehslo pretepanje, Je bila enajst Kitajcev poslanih v bol-nlčnlco St. Mary, 42 drugih Js pa bilo aretiranih. Kaj se je zgodilo s 80 drugimi Kitajci, Je tajnoet, Dva alt trije so bili mogoče ubiti. Tri dni so obdržali kltsjske morna-rjs ns policiji, ns ds bi bili obtoženi, ds bi Jih Ishko s policijsko ekskorto (misIsII nszsj na ladjo. Tods stvsr Je prišle v JsVnost In tsko Js bila Igra preprečene. Na to so Jih prepeljali šele na Kills Island. Ako Jih vrnejo na Holandako, Jih mogoče postavijo pred sodišče zaradi punta. Afera Je tako razuplta, da je Zianlingčang. konzul pekingške vlade v New Yorku Izjavil, ako bi se ksj tskegs zgodilo smeri-škim mornsrjem v Kltaju, ds bi mornsrsks pehota vlomila vrsta In os v ol»od|la mornarje. Toda Kitaj nltna mornarska pehote, da Jo pošlje sem. Mladenič ■ otoall, ko ie rešiti očeta. Harrlsburg, lil.—John llarrl. »on, I MIH nI mladenič, Je včeraj skušal reži 11 svojega očeta v jezeru v tej bližini ko se Je pričel potapljati. Utapljajoči očs I »m Je povlekel še sins v vodo, Is kstere sts bila po psr ursh potegnjene mrtvs. stars Amertčsnt odkopi je jo Atene. Atene, 18. Jul. — Ameriška erheologičns ekspedieljs, ki jo vodi profesor Kdward Cappa, |e sklenila pogodbo z grško vlado sa odkopanje vseh etarih ruševin naokrog Akropola. Novi auskl «tresli Jeruzalem. l/mdon. IS, Jul. — Brzojavka Iz Jeruzalema sporoča, da sta včeraj dva lahka aunka atreale mentó In okolico. Ljudje so v veliki (tsnikl bežsli na piano. ¿_ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTE LASTNINA SLOVKN8KB NARODNE PODPORNE JfepNOTR offlMOT po dogovora. Rokopisi m aa rrmUío.__ Naročnina: Zodinjan» driava (iatvon Chicago) 16.00 no loto, 63.00 M pol l«ta; Chicago in Cicero $7.60 »«« Isto, 66.76 sa pol leta, in aa Ino-aematvo 9U.00. ,___ Naalor sa vaa, kar lau atifc s -PBOSVBTA" 1667-66 So. UwmámU Aropao. Chicaga. -THE ENLIGHTENMENT" Orgaa of Um 8lor«ao Natioaal Boaoflt Saoloty. ¿ est potrebna, da se zatre nevarno "boljševiHko" gibanje in Ameriki pokaže, da je Moskva tisto gnezdo, iz katerega prihajajo navodila za nasilni preobrat sedanjega "svetega" kapitalističnega družabne-ga^edu. S tako potezo bi se ubili dve reči hkratu. ^ terorjem hi se lahko preprečil mirni razvoj avstrijske me-ftčanskcy(»publike v socialistično, a obenem bi se preprečilo potrjevanje denarja Rusiji iz Amerike, kajti Rusija nujno potrebuje denar za razvoj svoje industrije. Na kratko povedano. Ako bi šlo vse po zasnovanem načrtu voditeljev mednarodne reakcije, bi bil napredek v človečki družbi potisnjen nazaj zopet za par desetletij. Ampak zasnovani načrti mednarodne reakcije se niso obnesli. Ratunili niso s socialisti, ki imajo vojaško izvohano stražo republike, ki šteje več tisoč in ki je dokazal«, da sna funkcijonirati, kadar mednarodna reakcija misli izvesti kontrarevolucijo pod kutero si že bodi krinko in na katerikoli način. Iz Londona ie prišla prva vest, da je bila na Dunaju proklamirana "rdoča diktatura." Druga vest, ki jo je skoval mednarodni reakciji naklonjen časnikar.katerega ime je previdno zamolčano, pa pripoveduje, cUje treba na nasvet tujezemskih poslanikov vojaških čeiJz sosednih dežel zn potlačenje "komunističnega" vpora. Ti dve vesti «t* jasno pripovedovali, kdo je imel največji inte-rrs, da nastanejo na Dunaju nemiri, in da so imeli že pripravljene vesti za razpošiljanje |»o svetu, ko zadoni na TWOBYMMM dunajskih ulicah klic "splošna stavka". Pondeljske brzojavke pa povedo, da je puč mednarodne reakcije žalostno pogorel, in da je samo dva tisoč mož socialistične republikanske straže, kateri so pomagali strokovno organizirani delavci, napravilo red in mir brez tujega vojaštva. In ta straža je bila oborožena le s palicami. Tako se je puč, ki so ga zasnovale temne sile medna? rodne reakcije, izpremenil v zmago dunajskega delav stva, ki je zopet pokazalo, da razume apletke mednarodne reakcije in da jih zna tudi preprečeti, da ne postanejo meso in kri. SUKE IZ NASELBIN S POTA. Ko sem se nekako pred štiri najstimi dnevi poslovil od vedno zelenega Washingtona, moral sem se še enkrat ozreti z vlaka, da pozdravim še enkrat častite-ga, starega, si vogla vega, nad 14,500 čevljev visokega znanca Mt. Rainier (sedaj Mt. Ta-coma), katerega je videti nad sto milj naokrog ob morski obali. Čutil sem, kakor da mi v duhu šepeta na ušesa: Pozdravljen, prijatelj narave; srečno potuj, vrni se zojfet v kratkem, da še enkrat občuduješ mojo krasoto. — Izginil mi je izpred oči zavit v tenko meglico. Ko se zopet obrnem, vidim pred seboj drugega starega sivoglavega znanca, katerj me že od daleč pozdravlja: Dobro došel, prijatelj, ustavi se nekoliko Časa ob mojem vznožju v našem rožnatem Oregonu, v katerem kraljujem! To je bil nad 12,000 čevljev visoki Mt. Hood. Po šest urni vožnji ob krasni reki Columbije sem se hitro Izkrcal na postaji S. P. v Port-andu. Po kratkem pomisleku" sem se podal naravnost na obisk k svojim prijateljem, tu-caj v obče spoštovani in tudi v Chicagu dobro poznani družini J. Stružnikovi, katera ima tukaj krasno domačijo, hišo obdano s cvetlicami in z žlahtnim sadnim drevjem, kakor črešnje, slive, hruške, jabolka, in tudi vinska trta se ponosno ovija po brajdah. To si mislite, da prvi večer sva si imela veliko povedati, kačo pa ne! Vsakdo ve, kdor jih potna, da so Stružnikovi jako družabni ljudje. Drugi dan sva se podala z družino Stružnikovo na obisk v petnajst milj oddajano naselbino Oregon City. Tam amo se ustavili pri prijate-ju Fr. Sajovcu (tudi nekdanji Cikažan). Družina Sajovec nas je gosto j\ibne sprejela in precej smo se spravili obirat lepe, debele, ru-deče črešnje, katerih imajo v Oregon City ju toliko, da ne ve do, kam ž njimi. V Oregon Ci tyju sem ostal celih pet dni. Kamor sem prišel, povsod so me povpraševali o sedanjih razmerah V Chicagu, o sorodnikih in prijateljih, ker večina tukajš nih Slovencev je bjl^o pred več etl v Chicagu. Gotovo, kot vsak ve, se jaz nikoli ne utrudim govoriti, zato sem jim na dolgo n široko razkladal, kar sem vedel. Obiskal sem tudi slovensko farmarsko naselbino, kakih 30 milj oddaljeno od tukaj, v bližini Molalla. Oregon. Prišel sem ravno ko so imeli privatno veselico in povem vam, da zabava e bila O. K. Pridne slovenske mamice so nam postregle z vsemi dobrotami, kar znajo pripraviti edino slovenske kuharice, n to ni malo! Tudi gorenjskega boba ni manjkalo. Bili so večinoma sami Gorenjci, doma Iz okolice Šenčurja. Tudi kranjsko harmoniko je ubiral gorenjski :'ant, plesale ao se kranjske po-skočnlce, na popolnoma po kranjsko izdelani podlagi, v »ristnem kranjskem skednju, "udi spali smo po kranjsko, v tranjskem kravjem Jilevu in na kranjski detelji. No. vse je bi-o naše. kranjsko, rasen enega felmatinca, kateri se pa šteje tudi bolj za Kranjca, ker hodi rad v kranjsko družbo. Krasoto slovenske naselbine v Oregon Cltyju Je tetko opisati. to povem, da vsaka hiša je obraščena t vrtnicami, rnšen-kravti. rdečimi klinčki, belimi lilijami, rožmarinom In drugimi cvetlicami, katerim pa ne vem Imena, ker nisem nikoli sadno drevje, polno obloženo z okusnim sadjem in po brajdah vitke vinske trte, kar je menda «slovenski znak tukaj na obrežju Pacifika. Ne smem tudi pozabiti, da sem si sam nabral dva zaboja rdečih črešenj, katere sem poslal svoji družini v Chicago. Kako so se jih razveselili, še ne vem, pač si lahko mislim. Po petih dnevih v Oregon Ci-tyju sem se podal zopet nazaj v Portland. To mesto ima še drugo ime, namreč 'The Rose City of the West." Z mr. Stužnikoip. in pod njegovim vodstvom sem si ogledal še vse zanimivosti in krasote tega mesta, kakor parke in zabavišča. Drugi dan sva obiskala tudi nekq božjo pot v bližini Portland a. Tam so kupili neke vrste menihi toel hrib, in ob strani hriba so izklesali tako zvani "groto" v solidno skalo in v tej duplinNmajo kapelico Žalostne matere. Ko sva se približala dotični dupMni, nama pride nasproti človek oblečen v črno haljo (ako je bil duhven, ne vem, ker nisem ' nič takega zapazil na njem), naju obgovori s sladkimi besedami ! ter naju vpraša, ako sva turista in od kod. Ko mu po svoje odgovoriva, naju pozove za Seboj pred svoj "štapt," koder Je imel razloženih vsakovrstnih podobic in medaljončkov in naju obgovori takole: "Prijatelja, od daleč sta prišla. Jaz vama hočem razkazati načrte, kaj vse mislimo tukaj narediti na čast matere sedem žalosti. Vidita, na tem hribu bomo postavili sedem cerkva. V teh cerkvah te bodo Čitate maše vsaki dan za tiste dobre vernike, kateri t bodo darovali večje vsote za te hrame božje, in imena darovalcev bodo zapisana ,v zlati knjigi, katero vidite tukaj pred seboj, in to z zlatimi črkami. Vsote darovalcev so porazdeljene takole: Kdor dal pet dolarjev, se bo čitala za dotič-nlka ena maša v eni od sedmih cerkva. Kdor bo dal $10.00, se bosta čitali dve maši v dveh cerkvah, za $20 se čitajo tri v treh, za |40 štiri v štirih, za $80 pet v petih, za $160 šest v šestih in' za $820 se. bo čitalo sedem maš v sedmih cerkvah in to vsaki dan do konca sveta. ^11 sta razumela? Do konca sveta pra vim, torej kaj bodeta vi dva naredila za odrešenje svojih duš?" Pogledala sva se s prijateljem. Precej sem odmII, da on ni bil pri vdlji in Ja! tudi ne. Vzrok je bil, ker veva, da nisva takšna grešnika, da bi se morale za naju brati maše celo več nost in tudi garanciji gospodje nobene ne dkjo, dtf Se bodo resnici maše čitale celo večnost. V najinih Žepih pa tudi nisva i-mela zadosti drobiža, da bi za htevano vsoto plačala za celo večnost. Novice iz San Franeisca. v San Francisco, California. — Malokdaj čitam dopise iz naš« zapadne metropole, le naš rojak Peter Kurnick se včasih oglas in dopisuje o delavskih razmerah. Teh pa jaz ne bom poročala, ker mi že od daleč smrdijo. Tudi jaz sem zadnjih par me secev vprašala več tukajšnjih gospodov bossov, da bi mi dali delo iii marsikateri urad sem odprla zastonj. Ce mi že nočejc dati dela in zaslužka, bom pa o-stala doma in čakala odrešenja Mogoče bo kaj od zgoraj pričele padati, ker pravijo, da bo že bog dal. Jaz čakam že dolgo, pa mi ni še ničšsar dal, zato sem tudi izgubila vso vero in le to verujem, če ne bom sama pri jela za delo in se potrudila, da mi tudi nihče ne bo dal. Dasiravno je že malo pozno, bom poročala, kako so Slovenc pri nas postali živahni. V mese cu juniju smo imeli kar štiri "ohceti," namreč dveh bratov Tonyja in Henrija Judnicha, ki sta se oženila, ter Matha in Lovšina in Mary MalAarič. Dne 26. junija sta sklenila poroko Joseph Skube in gdč. Mary Mar-kovič. Ona je članica S. N. P. J društva št. 3Ml< Ta dva sta šla takoj na ženitovanjsko potovanje v Fueblo, Colorado, kjer i ma ženin očeta, brate, sestre in več sorodnikov. Vrnila se bosta h koncu julija. Omeniti moram, da je tudi rojak M. Lovšin član te jednote, društva št. «04 v San Fran ciecu. Želimo jim zadovoljnost v zakonu. Klub. "Slovenija" se prav pridno pripravlja s pomočjo drugih društev, s katerimi namerava kupiti primerno poslopje za slovenski narodni dom lepem kraju na Maripasa in Vermont cestah. To bo v ponos vsemu slovenskemu narodu na našem "Kranjskem hribu." U redniku in čitaleljem ni treba misliti, da je to kak strašen hrib; lahko nas pridete pogledat, posebno kadar bo otvoritev našega novega doma. Kak ponos bo to za nas Slovence in kako veselje nam bo. To bo zlasti dobro tu4i za mladino, kateri, ne bo treba po mestu iskati dvorane, ki jo morajo društva po celo leto naprej najeti, ako jo hočejo imeti za veselice. Želim, da bi se še kdp oglasil tem, kadar bo stvar urejena. I Delujmo vsi za to, da se bo uresničila naša ideja in stvar bo rešena. Pozdrav vsem čitateljem Pro-svete. — napredna Slovenka, članica društva št 804. "Dragi bratec, tvoja pesmica je bila jako zanimiva in vendar sva se odločila drugače. Ker veva. da najini duši nista tako kosmati, da bi jih bilo treba bri-tf celo večnost In ker se nama zdijo tvoje vstopnice za nebeško kraljestvo malo previsoke in ker veva, da tudi ti ne boš plačal toliko za zveličan je svoje duše, sva prišla do zaključka, da ne dava nfli flcka. Svoji duši pa pustiva usodi po najini smrti. Ako ne bosta šli v rsj, naj gresta pa tja, kamor pojde tvoja duša." ral flore. Najboljše Je v viseti Voščila sva mu "good day" ln se obrnila v nasprotno smer. Na potu proti domu sva Še premišljala o celi zadevi, naposled sva pa prišla do zaključka, da stari svetopisemski rek je pravilen, kateri pravi, da blagor ubogim na duhu. ker njih Je nebeško kraljestvo. — Frank Sto-Hm I O delovanju društva "Jan Hus." Warren, Ohio. — Nisem u čenjak, ali znam pa misliti, odkar me je Prosveta tako daleč privedla, kajti čitam jo že prošlih sedem let. , Pred tem sem bil mornar štiri leta in sem hodil v ljudsko šolo šest let To je vsa moja šola. Pa naj pre-idem na stvar, radi katere pišem. Predvsem moram naznanit; bratom Jugoslovanom po drugih naselbinah, da smo imeli v Warren u proslavo desetletnice našega društva "Jan Hus" št. 321 S. N. P. J. To je bilo dne 30. aprila, ko smo tudi razvili našo društveno zastavo. Pri naši proslavi so bila razna društva iz bližnjih mest s svojimi zastavami, na čemur se naše društvo najlepše zahvali. Igrala je mladinska godba iz GIrard*, Ohio, in naš glavni govornik je bil brat Vincent Cainkar, predsednik S. N. P. J. Od tedaj pa do danes sem čul že veliko pohvale radi njegovega govora. Pred njim je bil govontik brat Somrak Is Clevelanda, ki je kratkih besedah vzpodbudil poslušalce, da se pripravijo in govornika poslušajo. Brat Vincent Cainkar je res vlival v naša srca bratsko ljubesen, katera je zavladala od onega dne med nami. K temu je pomagal tudi brat F. ZaiU, predsednik nadzornega odbora S. N. P. J.t ki Je govoril na skupščini J. S. Z. v tem mestu pred par tedni. Spor med brati in društvi je bil radi tega. ker se ni sezvala skupščina pri ustanovitvi J. S. D. No, sedaj izgleda, da so vse one diskusije utihnile, kar nam je drago. Nasprotniki morajo pozabiti krivieo, ki se jhn je godila In ostali morajo nositi breme. ki je pa bik» olajšano. Naše društvo "Jan Hus" je os prošli seji zaključilo, da priredi svoj prvi ifclet dne 31. t. m., > čemur pa bo še označeno v,o-flasu. Bratje in sestre, na 24. ± m. imS naše društvo št. 693 su skozi žilnate cevi, temveč i vsrkane v kri direktno. Važnost teh žlez se morda glje pojmuje, ko nam je jas-i, da brez njih življenje je ne-logoče. Te štiri Žleze so: sleza-ta ali pitiiit&rna, Ščitna ali pa-atirodna žleza na vratu, adre-alna žleza in pankrealna ali rebušna žleza. Tirodna ali ščit-žleza nas loči od rastlinskega rganizma. Gonade ali Žlvljenj-te snovi v tirodni žlezi so po-bne za reprodukcijo ali po-mstvo. V tem članku se bom avil samo s tistimi žlezami, ki ijrajše pridejo iz tira, da nam elajo težave^ Slezasta ali pituitarna žleza nahaja med sencama, direkt-io zadaj za nosom in je razde-ena v dva dola. Sprednji del se nenuje anteriorno krilo in dru-i ali zadnji del se pa imenuje tteriorno krilo. Sprednje kri kontrolira rast kosti, spolne rgane in spolni značaj ali ka-ukteristiko in tiste mišice, ki se ibljejo avtomatično ali samo-oijno. . Ako se pojavi pomanjkljivost »prednjem krilu po zrelostni >bi ali puberteti, tedaj se vse-j opaža pri takem človeku šib-ost in nezmožnost prenašati tesne napore. Zadnje krilo ima opraviti s adkorjem, škrobom in vodo. ko je njega sekrecija ali izlo-vanje pomanjkljivo, tedaj iz-ubi telo možnost pravilno raz-Ijevati po telesu karbohidrate škrobne in sladkorne snovi, ečkrat v podobnih slučajih po-ane konsekventno na takem oveku tendenca, da se prične nliti Včasih še prav naglo in velikih količinah.- Ta debelina še pošebno vazdeljeha, oziro-a se nabere okrog bokov in na ebuhu ter na prsih. Ako se pripeti, da sta obe kri-pomanjkljivi v otroški dobi, a v njega pližini. Neke vrste golša vsebuje eno ili več delcev, če tega ni, tedaj « golša pojavi samo { na eni trani ali pa v sredini. Te vrste iolša je posebno nevarna, ker se ako z lahko spremeni v toksič-"»ali strupeno obliko. Toksična (strupene glivice) plša povzroča naglo bitje srca, feveča vročino telesa, nemirnost, nervoznost, razdražljivost, M*> na te&i in moči. |Se bolj navadno kot je golša, stanje» v katerem tirodna ali Wtna žleza odpove zakladati Volj množine svoje izločevine flf*u. Osebe, ki trpe na tem »manjkanju, se pritožujejo, da »sil>ke ter da ne morejo prene-»ti nikakega napora, imajo bed-l*je, njih mentalni proces je ¡•držan, občutijo ob časih mrz-»<•'>. '»trpljenje mišic in sklepov, *» ' lino zjutraj, zvonenje v u-* na njegovem 'malem imetju so se sušila stebla in korenine in na njegovem dvorišču je zevala v tleh razpoka, ki je segala prav do duhov. Nekega jutra se je zbudil ves potan. Vsial jo in hitel h kraljevi hiši. "O kralj," je vzkliknil in pal na dlani, "duh vsph duhov je prišel iz razpoke na mojem dvorišču s solncem v eni, z mesecem v drugi roki. "Reči kralju," mi je velel, "naj odpre svoje uho Vanivanovim ustom; neznatna so sicer in roka mu je kratka, toda njegova pot je šla vselej naravnost; reci kralju, tam, kjer teče Tulina hči (reka) kmateri, gori za Kabua-Kenko-vo hišo, naj ji s hrbtom iz prsti zadela pot, tako da bo zašumela in se bo v srdu ullla po kraljevih njivah in po mestnem polju. Tedaj bodo vse sadike iznova zelenele in v krilu tvojih dena, o kralj, bodo klile moške kali." Vratarji so priskočili, da bl ga prijeli, toda kralj jim je odmahnil z roko in je milostno dal Vanivanu, da je šel. Poslali so po Vahujo in le-ta je dejal, da je treba moža kaznovati, ker si je vzel kraljev posluh, ki pristo-ji samo Vahuji in tistemu, ki mu on izposluje dostop. Tudi Kabua-Kenka je začul o tem in je prišel v veliki paradi, vse želvje ploščice, kar jih je i-mel, so mu bingljale v spleteni bradi na vdrtih prsih. Njemu edinemu je bilo dovoljeno, da je smel imeti privite. Kdo je bil Vanivanu? Crv ob poti; Ka-bua-Kenka bi stopil nanj in njegova noga bi ga pozabila še tisti mah. Vanivana so poiskali v njegovem skrivališču; dobil je štiri sunke s kopjem za predrznost, tri za skrunitev in'bil s tem odpravljen in pozabljen, da se ni drugi dan zgrmadil nad otokom hudourni oblak, ki se je nenadoma izlfl na loke in njive. Ploha je pobrala, kar.je bilo zeli in rahle zemlje, zanesla vse to h kraljevi ogradi, kjer so bambovi koli nalik zobem glavnika zadržali rastlinje, med tem ko sta drli zemlja in voda naprej in rtu poplavila kralju kokosov gozdič. Vahujevemu imetju se ni pa nič zgodilo. Kralju se je skrčilo srce. Prebivalci mesta so š tesnobno slutnjo gledsli modrega Vahujo, ko je prišepsl na svojih bolnih nogah, in kraljevega vratarja, ki mu je sledil za petami. "Kaj se je zgodilo z mojim tsrovlm poljem?" je vprašal kralj, z drobnimi očmi (postal je prav slabe volje) gledaje skozi strešne liste ns opustošenje. 'To Je delo duhov !M Je ze-mijsvksl Vahujs In ksrsjoče zapah) j si z dolgimi belo poraščenimi uhlji, kar Je umel samo on. - "Kako ps Je ns tvojem polju?" je vprsšsl kralj In se je obrnil ns drugo stran, kjer se je v solncu svetila Vahujevg njiva, blsgoslovljens z mokroto.. Od zsdnje stene, kjer Je bilo dvorišče in kjer so v vrstah ždeli možje s kiji in kopji ob hsmbovcm pkitu, žene in d*ca pa okoli vrat, se Je začulo hihi-tenje. Tega al bilo še nikoli. .■«PfftUB» Vahuja je vohljsje okrenil glavo, zaščegetalo ga je v uhljih in v dolgih šopih las, ki so mu rasli iz nosu; prav do črnih, zateklih pratov na nogah je čutil, da se začenjajo novi časi, Vahuja se je na drhtečih kolenih iztegnil proti kralju: "Kdor je podkupil duhove, da so poslali vodo n« kraljeve njive, najde gotovo tudi Vahujev ponižni košček sveta," je rekel s klavrnim glasom. Počasi se je učenil nazaj. Kakor frleč, strupen mrčes mu je zletel pogled po zadnji steni. Vsi so se potuhnili, obraza nisi mogel razločiti od obraza. Modri Vahuja je izprevidel, da mora dobiti žrtev, ki odvrne od njega kraljev srd in ki jo lahko preda hlhitanju ob steni, dobremu narodu v kratek Čas. In ko se je splazil proti svoji koči, kdo je stal tam in z odprtimi usti strmel na opustošeno kraljevo njivo? Nihče drugi kakor Vanivanu. Nalik zajcu se je potuhnil, ko je uzrl belega doU gouhca, toda bilo je prepozne. Ej, dobri Vanivanu, ti, ki se ti blede v nočeh, zaman huliš In skrivaš; kdor je začaral kraljevo last, je zapustir tudi svojo. Vahljeve stare oči so mežikajo zletele pp koščku sveta, ki je bil vse Vanivanovo imetje in je menil obf Vahujeve lastne njive, ki so segale prav do "gozda naših obetov". Lepo bi zaokrožil svojo posest, Če bi ta vogal ne-bil Vanivapov. Tam, kjer se Tula izliva v plitvino in se peni okoli starih koralnih čeri^ a> katerih je zmila vse, kar je bilo mehkega in premičnega, tako da je stalo samo trdo kamenito okostje — tam ji bazalten bolvan, ki ga je raz-klal potres, zatnan poizkuša za-graditi pot. Sredi navpičnega bolvana je pomol, »kameno korito, jedva dovolj široko, da more na njem sedotj človek, s hrbtom aslonjen na mokro skalo, z nogami bingljajoč nad Tulo, ki poje . . . Tam lahko sedi človek in tam sedi — Vanivanu. Vse noči ln vse dni sodi tam. S «robotnica-mi okpli zapestij in gleinjev jo trdno privezan k bolvanu. Ka- bua-Kenka je njegov stražar. Vsako jutro pride is svoje hiše, podreza Vanivana r bambovo palico, da se zbudi, vpraša ga' s prijaznim rsisnjam, kako je spal, ter mu napolni skledico s ostanki jedil, ki so jih prebivalci mesta ns stebrih v njegovi u-radni kolibi darovali bogovom in ki se kisajo od vročine. Vode je na prebitek, saj kaplja ob skali nixdol, Vanivanu jo lahko z usti doseže. Solnce sije nanj radodarno, toda s sinje plitvine piha zmerom sveža sapa. Nad njim pojo ptiči in v večernem somraku prhutajo okoli bolvana leleči pa! ' in se goste s ostanki v njegovi sklnilci. Naučil se je njihovega jezika, imena jim je dal in jih kliče k sebi, kadar fofotajo mimo. Kadar je v mestu svatba ali kadar v kaki koči gostje in se nsvellčajo druge zabave, tedaj rado zgodi, da reče kdo: Pojdimo, da vidimo Vanivana, kako pleše. In ae odpravijo h Kabui-Kenko in polofte v žrtve-no skledico, kar stane, in čarodej vzame bambovo palico ter gre z njimi k bolvanu. Tam razveže srebotnice na Vanlvanovih gleftnjlh In ga befcf a avojo palico, dokler Vantvani^iiaj hoče ali noče, ne skoči z bolvana na ftoralne čeri, ki štrle iz bistre Tule. Nihče ne more stati na teh trdih skalinah in hrapavih okrških. Vanivanu mora skakati z noge na nogo, s peta na prste. Kremžl se, ko pleše, toda prosi ne, niti nu vpije. Kadar je burka končana, ga vsi skupaj spet potegnejo na njegovo mesto in Kabua-Kenka ga dobro priveže. Vahuja se tam no pokaže; njegovi bolni prsti ne preneso takega pogloda, čeprav so mu baš oni vdahnili genijafni za-mislek Vanivanove kazni. Nekega dne sem prišel s Tokom na kraj nesreče in sem zahteval Kabua-Kenkovo palico in toliko da niaem zapravil glave, kar sem hotel dregniti čuvarja namesto jetnika. Toko ps, ki vse razume, je uganil, kaj se godi v meni. In je v poslednjem trenutku preprečil mojo namero. Neko noč pa sem se ssm napotil tja. Dalje tam tu naj sem imel privezano šajko. Vanivanu jo je lahko razločil v svetlika* nju pene, ki llje Iz Tullnih ust. Prišel sem bil, ds bi porezsl srebotnice in bi ga zanesel doli. Y ftajki je bilo iivil zs pet dni. kruh nsj bi bil njegov; Ishko bi ušel na enega izmed devetorice otokov, ki leže raztreseni po morju, dva dni daleč, ne del j, kadar monsun miruje. Vanivanu je nagnil glavo nazaj. Mesec je le bledo sijal za oblaki, toda svetlo je le bilo dovolj, da sem lahko videl lesket njegovih tob, ko je premišljeval o mojih besedah. •Tl bogati' darovalec, tl tuji pomagalec," Je rekel naposled, njegov glas Je bil tih ln šepetajoč, kadar so šli počitat v visoke vrhove dreves. "Ali poznaš kak otok. ki bl bil lepši od tega? fte tvoj lastni, kjer te je mati U svojega krila prvič vzdignila proti luči, »ne more bitt lepši, drugače ne bi živel pri nas, ti asni, ki vse veš in lahko greš. iamor tl drago. Pokaži ml lejiši otok. tja hočem pobegniti v tvoji šaki. Ako ga i» ne moreš pokazati, tedaj me pusti, du ostanem na svoji sksli. kjer leteči psi jedo Iz moje prirexa-ne roke in kjer me duh vseh duhov lahko najde, kadar pride, da ml podeli veliko radost, ki mi jo dolguje za to. ker sem poslušal njegov glas In sem dobil v nagrado samo jezo ljudi." (Prevel V. L.) Dva Indijanca ubita. San Diego, Cal. — Včeraj sta bila ustreljena dva Indijanca v prepiru s policijo ko so Indijanci slavili svoL letni "Pawaw" praznik v (Tampa Indian rezervaciji, V tepfžu Je bil težko ranjen en policaj In* pet Indijancev. Vzrok prepira nI znan. y AmerlAkl konzul obstreljen. Vera Cru»./»-r Tukajšnji ameriški konzul je bil včeraj resno ranjen, ko ja'streljal nanj ne-ttotnanl napadalec na njegovem domu ponoči, ko ga Je napadalcev prihod v sdbo prebudil. Agltlrajte M "Prosveto"! Pridal u liforMtIJ* Odgovori na vpraianja. Cleveland, Ô. — Unskl "United Official Postal Guide" piše glede zavarovanja paketne poète v inozemstvo sledeče: "No insured parcels (except to Canada. Great Britain, Northern Ireland), Newfoundland (including Labrador), and the IrUh Free State, or C. O. D. parcels (except to Mexico) in the international i>ost. Postmasters muat nut accept insured and C. O. D. parcels for any foreign countries even though sdresssd to thoae countries, maiigot which Is accepted at the domeetk) rates of postage , ♦." (atran 815). Na strani 289 pa piše gleda priporočenih paketnih pošiljk: The sender of a regis t red par-cel.|K>st for Chile, Denmark (In-eluding Faroe Ialands and Greenland) El Salvador. Finland. Kingdom of the Serbs, Croata, and Slovenes, Mexico, Norway, Hweeden, and Switzerland, ia entitled, In caaa of lose, damage, or rifling, to an indemnity equal to the amount of the actual loss incurred, but not oxoeedlng the equivalent of 50 franka; that It, Iz tega torej vidite, da bl pošiljke v Jugoslavijo na mogli zavarovati, pač pa ste lahko priporočili in če se je pakat izgubil, bl morali potemtakem dobiti vsoto 10.55, Ce ste poslali paket v Italijo, ga tudi priporočiti niste mogli. Auburn, III. — Ce Ja atvar kaj vredna in nova, se vam Izplada obrntl na patentni urad v Wash-ingtonu, kjer vprašajte za tiskano |m>Iq, na kateri izpolnite prošnjo za podalltfv patenta. Naslovi United States Patent Office, Washington, D, C. — Lahko se tudi obrnete na kako privatno induatrljsko podjetje. Cleveland, Ohio. « Najbolje storita, Če sa obrnite na paro-plovno družin», s katero ladjo ste se pripeljali, Pišete tudi lahko na Foreign Language Information 8orvlc& Jugoslav Bureau, 222 Fourth avenue, New York City, kamor pišete v slovenskem jeziku. ...j FlOSVlf* ŽIVLJENJE V TUJINO. f Po končani no vinski izobrazbi pri 17. pešpolku je biU mojn prošnja rešena in bil nem odposlan k brzojavnemu polku v St. Poeltenu. Dolgo se nisem poslavljal, v svet me je gnala želja že od rane mladosti in sredi decembra nekega pustega veče-ra sem sedel v vlaku, ki je dr-dral tja daleč v tuje kraje, med tuje ljudi. Kdo bi mislil, dn za dolgih sedem let. Cez Koroško, med skalnatimi grebeni Štajerske, dalje vedno dalje, ob Donavi na Nižje Av strijsko—St. Poelten. Tri dni sem blodi* po mestu, brez prijatelja sam, tako sam. V veliki prostrani vojašnici amo spali po trije na dveh poste- "Vi gresta v Korunenburg. Zopet je sopihal vlak. Jesenska megla je ležsls po travnikih in v duši je bila zimska praznota. Kjs si domovina? Tuje glasove čujem, tuje šege, mrzls srca. i Dana j. Samo ti mi budiš spomina, ki očarujoče udarjajo na struns preteklosti. Podonavsko mesto v sijaju ceaankega lišpa, a smrtnim plaščem zakrit« bede, veselo razkošno v jasnih soln-čnih dneh, zavito v temno preprogo v dnevih žalosti. Druga mo/s domovina. Vlak se je ustavil in bil sem ss m, tako sam, kskor prah med vsemi temnimi neetvori, ki jih je ustvarila narava. V parku sem se vsedel na kovček In gledal, gledal vse te tisoče, ki so drveli mimo men«. Dolgo sem sedel, kar ml nekdo položi težko roko na ramo. Kož postavs. "Odkod—kam?" "Od tukaj—do tam." Prijazno me Je pov«del do prvega voza In zopet smo se peljali čez širno mekto do drugega kolodvora. Vtok j« odaopo-hal proti češki miji. Na vsaki postaji sem popraševal sprevodnika, jeli sme is ns cilju. Bal sem s« namreč» da me ne od psljsjo prav tja na sevsroo morje. Na cilju. Vojaška soba, kakor povsodl, učilnica polna klop«. Začela ss js šola, dolga šest mesecev. Od magnetizma do elektrike, od sestave brigade do fcora, tisoč predmetov, ni lahka skušnja stati vojaški telegrafist. Zunaj je tulila burja ter Is rezek sneg v obraz, ko smo hodili po vodo zgodaj zjutraj na vodnjak. Kajti hodnik je moral biti vsaki dan čisto pomit. Qj, dolgi nesrečni hodnik. Vendar j« bilo na njem tudi nekaj svetlih dni. Poeebno na večer, ko smo sestavili domačo godbo, ter sredi nje peli Junaško bojno pesem. Dolgi moj prijatelj firom je spremenljal glas topa. Tolkel je s pestjo po vratih. "Čuvaj nas, o Gospod"! Bnm. In polnilo je odletelo iz okvirja, ter priletelo v službujočega podčastnika ter mu razbilo steklo pri svetilki. Posledice — bolje, da zamol-čim. Zima se je morala umakniti pomladi. Zaduhla soba, tam 4inaj pa Je vstajala pomlad, vsa lepa to-Itko zaželjena, ter brenkala na strune domotošja svojo očarujoče pesem. Ravnina do Blsamberga, vsa soleMOfesM* trta s svojimi __II uklant*. vnm so r — žarnimLJ&i, sredi nje vklenje- na mladost. Zelena Donava In na nje zi- bajočih valovih lshen čoln v njem pa ti Marl . . ._ Ivaa Sergijevič Turgenjev: NESREČNICA Poslovenil L P. (Dstta) Gospod Ratč bi se bil skoro zasmejal po svoji navadi, ps o pravem času ss je premagal in prsmenil začeti zvok. To js govoril Ratč po vsem tem, kar sem že isvsdsl o njem ... Jsz sem štel v svojo dolžnost, povprsšstl ga: sli js bil poklican doktor? Gospod Rstč js poakočll nsvoljen. To se vs, ds je bil ... Pokllcsll smo dvs, pa bilo js ie vse končsiio — abgemach. In po-misllte, oba sto rekla, da ji js počilo srce! prsv, kskor bf m bils zgovorlls. Prsdlagala sto rsz-paranje trupla, ps jsz ... vi si to Ishko mislite, nisem dovolil. — A jutri bo pogreb? vprsšsl sem. i — Ds, jutri pokopi jsmo našo golobico I Iz , hiše bo iel sprevod bsš ob jedensjstlh ... odtod v csrkev svetegs Nlkolsjs na Kurjih nogah kaj ns? Ksko so čudns Imena v naših ruskih mestih. Potem pa na poalednjl pokoj v mater hladno temljo! Ali vi žalujete? Mi še niamo dolgo znani, ps prsdrznem se reči, prijsznost vašega značaja ln vzvišenost vaših čustev . . . Jaz sem hitro prikimal i glsvo. • — Ds, ds, js , vzdlhnll gospod Ratč — To . 4. to Je, kskor se prsvl strela lz jssnegs neba. — In ali nI ničesar naročila Suzana pred svojo smrtjo in ničesar zapustila? — Prsv ničessr! Ne, kolikor bi v oči vrgel! Niti enega koaca papirja! Pomislite, ko so mene poklicali k njej, ko se me prebudili — pomislite! bila je že mrzla! Kako težko je to bilo meni, nam vsem napravila je veliko žalost! Aleksander Davldič bo gotovo tudi žaloval, ¿o izve .,. Pravijo, da ga ni v Moški. — Res je bil odpotoval ta nekaj dni, eem rekel .. . — Viktor Ivanlč se pritožuje, da tako dolgo ne pripravijo sani, pretrgala ml Je beaedo priledša dekla, ravno tisto, katero sem videl v predsobi. Njen zaspani obrsz me Je osupnil s to surovo predrznostjo, katero opazujemo pri služabnikih, ki vedo, da je gospoda zavisna o njih, ter ss Jih ne upa niti zaratl, niti kaznovati. — Brž, brž, je odgovoril hitro Ivan Dem-janič. — Eleonora Karpovna! Leonore! Len-chen! Pojdi aem Za durmi zaslišijo se težki koraki In ta trenutek ae razleže Viktorjev zapovedujoč glas: "Kaj Je. da ml ne pripravijo konj? ali hočem peš iti nš policijo? — Brž, brž. je za jecljal znova Ivan Dem-janič. — Kleonora Karpovna. pridite semkaj! — Aber. Ivan Demjanlč, zaslišal se je njen glas, — ich habe keine Toilette gemacht. — Mac h nlchta! Komm herein! Eleonora Karpovna Je prižla. držoč z dvema prstoma mali robec okrog golega vrata. I-mela je zelo Izrezano jutranjo obleko, las še ni bila utegnila počaaatl. Ivan Demjanlč je skočil hitro k njej. — Slišite, Viktor hoče konje, je rekel, hitro kažoč s prstom zdsj v okno. zdaj v duri. — Ukašite hitro, kar Je treba. Der Kerl sehreit so! — — Der Flktor achrelt Immer, Ivsn Demjanlč. odgovorila Je Eleonora Karpovna; — jaz «em že Mtma rekla kočijažu; pa ta »e#je Izmislil konjem dati ovsa. Glejte, kaka neareča se J« naenkrat pripetita, rekla je, obrnivll ae k meni; — in kdo Je to mogel pričakovati od Suzane Ivanovne? — Jas nem to vedno pričakoval, prav vedno! je rakričal Ratč in viaoko je povzdignil ro-ki. pri čemur ae mu je raztegnila po «redi bu-harska ponočna suknja in pokazala se Je neka spodnja obleka iz gamsove kože z mednimi zaponkami na pasu, za katera pa imena ne vem. Srce ji je počilo, tiste kožice! hypertrophijs. — Da, tako js, js pritrdils za njim Eleonora Karpovna, hypo .... Pa meni je teko hudo, da še povedati ns morem ksko ... In njen surovi obrsz se je mslo izpremenil, obrvi so se povzdignile in zadoblle podobo triogelnlka, ter majhna sobica js pritekla po okroglem, z raznimi barvami namazanem obrazu . . . Skoda, da tak mlad človek, kateri bi bil mogel živeti jn vlivati vse ... ves ... In nsenkrst toko o-bupanjet , — Na gut, gut... gsh alte! ji je pretrgal besedo gospod Ratč. t Elconprs Karpovna je šls ven, vedno je še držala s prstoma robec ln tekle so ji solze. Jsz sem šel za njo. V predsobi je stol Viktor v dijkšld 'suVifli z bobrovim ovrstnikom ln s postrani pokrito kapo. On me je jedva pogledal čez rame ln podrgnil je z roko po svojem vrstniku, a ni me pozdravil, za kar sem mu bil v srcu Jako hvaležen. 4, , Odšel sem k Fustovu. XXV. Fustov sedel je v kotu svoje sobe, pove-šal Je glsvo b) držal je roki križem. Prijel ga Je krč, osiral as je okrog s počasnim začudenjem, kakor človek, ki se je ravnokar prebudil is trdnega span js. Povedal sem mu, da sem bil pri Ratču, kaj je govoril starec, kaj njegova žena, in kak utle sto nsprsvila name; izjš-vil sem mu svoje mnenje, da si je nesrečna deva sama vssla življenje .. . Fustov me je poslušal, a nI prsmenil obraza in gledal je z ravno istim začudenjem okoli sebe. — AU si Jo vide), je vprašal nazadnje. . — Da, vidsl sem jo. — V rskvi? Fustov Js nsmreč še vedno dvomil, da je umrls Suzana. — Da, v rakvi. Fustov Je nekaj pogledal po sobi, potem pa je povesil oči ln drgnil si rokh — Ali ts z«be? sem gs vprašal. — Da, dragi moj, zebe me, je odgovoril počaat ln prsoshsjoč ter topo pokimsl z glsvo. Zsčsl sam mu doluUpystl, ds ss je Suzana vsekakor otrovala, ali So.]) Pa drugi zavdali, da se to ne sms tako pustiti... — Kaj as more to storiti? je rekel počasi ln široko odpirajoč usta. — Se hujše bi bilo, če oblasti ivsdo. Pokopsti bi Je ne pustili. Pustiti se mors ... tako. Ts, sicsr pri pros ta misel meni ni prišla v glavo. Praktični um se še ni bil izneveril mojemu prijatelju. — Kdaj ,jo pokopljejo? Je nadaljeval. . —Jutri. — AH ti pojdež? — Da. — Na dom. ali naravnost v cerkev. — Na dom. cerkev ln na pokopališče. — A jas ne pojdem ... ne morem, ne morem, je Jeoljal Fustov in posilil se mu je jok. Tudi zjutraj Je ravno pri teh besedah začel Jokati. Jaz sem to le večkrat opazil pri plačočih; kakor bi ravne kaka določena, večidel prav ne-pomeni j i vs beseda zamogla odpreti v človeku vir solza, pretresli ga in vzbuditi v nJem čustvo žalosti o kom drugem ali o samem sebi. P es spominjam, da neka kmetica, prlpove-dajoč pri obedu o nagli smrti svoje hčere, ni tnwia nadaljevati začetega pripovedovanja, ko Je izgovorila lete besede: Rekla sem Ji: kaj ti je. Tekla? A ona mi je odgovorila: "Mamica. kje Je sol. .. kje je sol .. . sool ..Beseda sol Jo Je potrla. Mene ravno tako, kakor zjutraj niso ganile Pustevljeve solze. Jaz nisem mogel rszuiactl. kako da on nI vprašal., ali je Suzana kaj sapustils zanj? Sploh njuna IJube-rnn Je bils ta mene cagonetka in Je tudi ostala zagonetka. , f (Dalje prlhodaJIC.) - Bel obrazek, obkrožen od zlatih las, kakor rubin rudeče ustnice, zobje od alonove kosti, stas gozdne vile, oči one modre, katere so me spremljale v daljo dni. Vodna roža — kolikokrat sem na tebe mislil, ko sem .ta val zapuščen po svetu, v topHh vročih dneh, ko je bilo požgaflo polje, ai mi stala pred očmi, bela, zveža; v mrzli zimi, ko je od mraza vse otemnelo pred menoj, zi brstela sredi ivja , . . bela vodna roža. Nedelja popoldan. Hotel sem k nji, pa so mi d*, li službo, ona pa je čakala. Hodil sem po hodniku, tišina je vladala v vojašnici, zunaj pa je dihala narava, smeh se je čul iz parka. Na vrtu restavracije je igrala godba in pari so se vrteli po taktu dunajskega valčka. Velika prostrana vojainica je bila zame ječa, prosto so bila brata, a vendar zakelnjena , . . Solnce je zlatilo bregove. Donava se Je lesketala v mladem Jutru in raz vrhov dreves so peli drobni pevci, ko si ti ležsls vsa mokra na bregu. Mrtva — vodna poda. Tvoj prvi in zadnji poljub pa čutim še danes. Končala je pomlad, poletje se je nagibalo h kontu. Na Bisam-bergu so igrali tamburaši. Pozdrav lz domovine. Vse fcipi v veselju, lahno se giblje zlato žitno polje -— vmes pa klic strašan, da so se pordečili valovi Donave In sredi miru bogate jeseni .je zadonelo — votlo, mrtvaško: Vojska bo. Dan sa dnevom vedno bolj pomnožene straže. Ob eni ponoči smo vsako noč preiskali vse gozdove vob Donavi in našli nismo ničesar, kar bi bilo ljubi domovini nevarno. Vsaki večer je igrala godba po mestu in strssti pijane drhali so se poja-le po ulissh. Viski pa so dovsžsli družinske očetf. Na daljne ruske stepe. Ns dvorišču "Franc Jožefo-ve" vojašnice je stalo lepega jutra tristo telegrafistov. Sami mladi Ditiebudni fantje. Med njimi t*0f jaz. Kdo bi mi tokrat povttdal, da jih bom nekoliko let pozneje Srečal toko malo še zdrsvlh in živih! Zgodnje jutro, rsvno je vzhajalo solnce in prvi žarki sp blesteli na šfcinčanih kapah, sablje so se lesketale v zraku jn glas trombe je plaval mlrno£pretre-sujpče dalje, vedno dalje proti nebu. "K molitvi 1" Z bogom, vi črni zidovi, mi gremo v boj za sveto resnico krščanske domovine. Lokomotiva je zapiskala in le je odrdral črni hlapon po železni ces(i. Na Dunaju. Z vseh hiš vlhfsjo zastave, tisoč rok vihti bele robce in sto-tisoče grl kliče — zadnji po-zdrav. Zopet sopihs vlak. Vsi kolodvori okinčani, mlade devojke v belih oblačilih ponujajo o-krepčila. Ah, te nedolžne oči, v njih plaka duša po. mladem življenju in sredi nje stiska bol srce, bela roka pa kliče — zadnji pozdrav. Przemjsl. Vozovi polni msterijsls hitijo po ulicah. Telkl topovi, iz katerih žrel gleda bela žena, ropotajo po mestnem tlaku. V zraku buče eroplanl ter kakor divje roparske ptice krožijo nad tropom ovac, katere žene železna roka s Dunaja v gotovo smrt. V dalji utrdbe. Poraščene z zeleno travo, da bo slajše spanje v pozabljivosti. Nazaj do Jaroslava. Nekaj dni se zamudimo tu. Dan sa dnevom Odhajajo polki naprej po beli oeaarski cesti. Bela Je ln široka, a premajhna bo za vse. Marsikateri se je s strahom ozrl nazaj, bo li zame le blestelo na nji to ljubo solnce, ko se bom vračal. Tudi mojo stotnijo ln mene je požrla neke nedelje dopoldan v mesecu avgustu. Torej tudi tebi lepa bela cesarska cesta — t bogom — zadnji pozdrav! In šlo Je v daljo, nikdo ni vprašal kam. ns#ej, nazaj ne smem.«. Pusto otemlje se Je začelo, to ps tam kaka vas ob potu. drugače pa sami gosdovi. Sienjse*- Mesto polno vojske ln Judov. Na trgu prodajajo žgočo vodko. V cerkvi kleči trop hlapcev ter prosi zmago Avstriji. Tu me doleti sreča, prišili so mi prvo zvezdo na ovratnik in s tem kupili si hlapca za dolgih sedem let. , ' <. (Dalja prihodnjič.)_ NA PRODAJ JE 108 akrov obsegajoča farma, dobra voda, sadno drevje, blizo šole, vse potrebno orodje, 6 krav, 2 junici, 4 prašiči, par konj, kokoši in ves pridelek. Cena samo $3800.00. Pišite na: W. H. Murdock, Cooperstown, N. Y. (Adv.) HlSA NA PRODAJ Proda se pet sobna hiša moderno vrejena, furnace gorkoto in garaža za dve kari. Za ceno in drugo oglasite se na: 2028 W. 21st Plače, Chicago, M. (Adv). LISTNICA UPRAVNISTVA. V pojasnilo vsem, ki nas nadlegujejo z vprašanjem glede "Glasa Svobode," naj bo povedano, da kolikor je nam znano, "Glas Svobode" ne fzhsjs več. Ravno tako ne vemo, kje se nahaja njegov zadnji lastnik. Tem potom ae naznanja, da vsem, ki so deležni nagrade kampanji za nabiranje novih naročnikov in ki še niso nagrad dobili, jih bomo njim poslali kratkem. Zamuda je nastala vsled preveč dela v uradu in polletne seje. Torej se prosi za potrpljenje. ■ ■ i ' ■ Znamenje (June 30-1927) pomeni, da vam Je naročnina potekla to dan. Ponovite jo pravočasno, da vam Usta ae ustavimo. Ako Usta ne prejmete, Je mogoče vstnvljen, ker ai bil plačan. Ako Je vaft Ust plačan in ga ne prejmete, Je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stori ln novi naslov. Noši zsstopniki so vsi društveni tajniki in drogi zastopniki, pri katerih lshko pla! naročnino. Naročnina za celo leto Je $6.00 in za pol leto pa $8.00. Člani S. N. P. J. doplačajo $4.80 leto, za pol leto $2.40. Za mesto Chicago in Cicero , leto $7.50, pol leto $3.75, člane $6.30. " Za Evropo stane za pol leta i ¡4.50, za vse leto pa $9.00. Tednik stane za Evropo $1.70. Olsni doplačajo samo 50c sa goštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: Mladinski List stane za celo leto $1.20. UPRAVNISTVO " PROSVETA " 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. POJASNILO DRUŠTVENI TAJNIKOM IN POÖIUAT UEM RAZNIH NAZNANII NAZNANILO Društvenim tajnikom in tej nicam se tem potom naznanja, da morajo naznaniti vse spremembe naslovov članov in čla nic, naslove novih članov, ter imena in naslove odstoplih, | črtanih In izobčenih članov na snsnRI upravništvu Prosveto, da so lahko točno vred! imenik za pošiljanje lista Prosveto. Imena in naslove, katere pošlje te glavnemu tajniku ostanejo tom v arhivu ln jih upravništvo ne dobi TereJ Je selo važno, vselej pošljete ns nalašč zato pripraviJsnih listinah vse naslove upravništvu Prosteta posebej. Upravništvo aljudno ape lira, da dnrftveni tajniki in tej niče to upoštevajo* Philip Godi na, upravitelj. WNAM PRIREDB BfcOTKZfSKIP ORGANIZACIJ V CHICAGO. Mladinski oddelek Araštev 8. N. P. v Chksgs, piknik v La Grange ka, Forest Preserve, das SI. Pioneer. Piknik dne 14. avguata Wldmarjevem vrtu, Wille ^Springs, 111. 1. par JuHja. Ali ste že naročili Prosveto ali Mladinski list svojemu prijatelju ali sorodniku ▼ domovino? To Js edini dar trajne vrednoati, ki ga za mal denar lshko pošljete svojcem t domovino. Kadar pošljete listu l n» ta» kakoršnakoH naznanila zahvale o smrti, tedaj vselej | vejte v pismu, ali želite im ali kot navad Ako js priobčano kot i vadna vest, se izpusti iz nazi nBa vsa s—bas zahvale in i ter ee U priobči brezplač Kadar pa hočete Imeti priob no celo vrsto raznih imen drugih stvari, Je pa to oglas, katerega as mera plačati, to ljn za Bane in za nečlane. 1 dalje velja isto tudi za raz prireditve, veselice, shode, Vselej je treba povedati ali čete Imeti plačan oglas ali sa navadno časnikarsko vest v takem slučaju se za navac vest, naredi stvar bolj na ki ko In se perre le važnejši del. pa naročite, da naj bo plačan glas, ae priobči vse, kar zah vata. lato tako velja zs vsa di ga naznanila še se koga išče, nitvene ponudbe, prodaje, i Za vae take stvari se mora vi no povedni!, da naj bo to ogt kolikokrat naj os lati priobči da bodste sanj plačali. To UMI tega, ker to aUfcp konvencije, da ae pot< ravnamo vri, društva, člani, J ročnild in upravništvo lis Prosim, da to upoštevate in potem ravnate. — Filip upravitelj. KNJIŽEVNA IATKA S. N. P. J. . Ima v zalogi sledeče knjige: AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vezana, vredna svojo oene, stane..$5.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lshko razumljiva knjiga za učenje angleščine, s dodatkom raznih koristnih informscij, stane samo.................------------$2.00 Zskon Biogenezije—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov sa telesno in duševno dobro.....................................$1.50 Pater Malaventura—V Kabaretu—zanimiva povest iz živ-Ijenjs ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami.............................¿.....$1.50 Zajedald—resnična povest in prava ilustracija doslej skritega dela Življenja slovenskih delavcev v Ameriki .$1.75 Jimmle Higgins—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil ps Ivsn Molek ..........«..».......••....•..••..•....•.•......••...................•••••• .$1.00 Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. J., 252 strsni mehko vezana, stane ssmo..... .....••••,...•..................................... 5Oc "Hrbtenica"—drama v treh dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana*stane samo..............................25c "Informator"—knjižica z vsemi potrebnimi podatki o S. N. .'V J.—zelo priporočljive za člane—stane samo..20c Pilite ponje na: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. < 2657 So. Lawndale Ava, Chicago, DL Tiskarna S. N. P. J. &OA ajfo i SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unijsko dek> prve vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Pišite po informacija aa S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 Sa Lawnd*le Aveoue I CHICAGO, DLL. * TAM SE DOBE NA ZEkO TUDI VSA USTMENA POJASNILA