GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
I The only Slovenian dafy	|
in the United States U	M
Issued every day except	1i Sundays and Holidays
||] Edini slovenski dnevnik & v Zedinjenih državah«1
]|f Velja za vse leto.. • $3.00 jj Ima 10.000 naročnikov[JI ^m u —ai ■■.-aawcgg-»«-.37
TELEFON F1BAMHB; 4687 CQRTLANDT. KnUred aa »econd-Claaa Mattor, September H, IMS, U the Port Office a* New York. H. Y„ mnder the Ad of Oongrem of Uaroh 8, 1871.	TELEFON PISARNE: 4887 CORTLAND*
NO. 254. — STEV. 254,__NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 29, 1914. — ČETRTEK, 29. OKTOBRA, 1914.	VOLUME XXH. — LETNIK Tffl
DUNAJ JE BAJE PODOBEN VELMAISKI BOLNICI.
SENZACIJONELNO POROČILO O RAZMERAH NA DUNAJU.
Nepojmljivih porazov avstrijske armade so baje kriva izdajstva, vsled katerih so vedeli Rusi za vse, kar se je godilo na avstrijski strani. - V veliki bitki ob Yser prekopu še vedno ni padla odločitev. - Ostende je veliko taborišče nemških mornariških vojakov. - Francozi pravijo, da imajo zavezniki še vse prejšnje pozicije v rokah. -- V Berlinu so prepričani,
da bo konečno zmagalo nemško orožje. - Prodiranje Nemcev in Avstrijcev v Rusko-Poljsko bo najbrž usodepolno za oba zaveznika.
Položaj v Avstriji. Newyoriki •4Times" je prinesel dane« sledeče poročilo o situaciji v Avstriji:
Rim, Italija, 28. oktobra. — Informacije i z Avstrije kažejo nepričakovano resnost položaja. Xe I«- «la so bile vojaške izgube velikanske, se tudi širijo nalezljive bolezni in prebivalstvo je popolnoma apatično. Velikanske, *ko-so nepojmljive so izgube na življenjih, ki so zadele avstrijsko armado.
Videti je kot da je zli duh napravil avstrijsko armado impo-tentno prav od prvih počet kov sovražnosti. Prvo avstrijsko prodiranje v Rusko-Poljsko se je končalo s strašno katastrofo za Avstrijce. Neki bataljon je izgubil v enem dnevu 12 častnikov in 562 mož.
Sest tednov po napovedi vojne je bilo na Dunaju 60.000 ra- . njenih in računa se, da je izgubila avstrijska armada v teh Šestih tednov nad 200.000 ljudi, ubitih in ranjenih.
Pri nekem spopadu manjše važnosti koncem meseca septembra je izgubila avstrijska armada velikansko število 20.000 mož. Katastrofa je bila posledica tragične zmote. Avstrijci so ležali brez munieije na neki odprti ravnini ter so že dvignili bele zastavice. Rusi niso videli teh zastavic ter ; so streljali naprej z initralezaini. 1
Avstrija je bila popolnoma nepripravljena za tako velikanske izgube. Mesta, ki leže v bližini bojnega pozorišča, niso mogla sprejeti ranjencev in raditega se je izpreraenilo Dunaj v velikansko bolnico. Vse javne in privat-1 ne bolnice, šole in barake so pre- j napolnjene. V bolnico se je izpre-, menilo tudi veliko Rotundo v Pratru. muzeje in druga poslop-, ja. sicer namenjena zabavi in raz-! veseljevanju.
Bolnicam je pričelo primanjkovati kloroforma in raditega se izvrši veliko operacij brez oma- . milnih sredstev.
Je pa še nekaj drugega, kar je bolj žalostno in turobno. Napol ozdravljeni vojaki hodijo kot va-gabundi po cestah, oblečeni v u-| niforme, obvezani ter prosijo za milodare. Lačni so ter prosijo hra-j ne. obleke, spodnjega perila ter pa lie.
Obenem z ranjenci prihajajo v mesto invalidi vsled kolere in driske, vsi z gališkega bojnega 1 polja. Kolera je manj nevarna.) veliko bolj pa driska. Glasi sej da umre vsaki dan na tej bolezni sto ljudi.
Na Dunaj prihaja tudi na tisoče beguncev iz Galicije, povečini Zidov. Prenočujejo v javnih parkih in le mal del v nekaterih javnih poslopjih. Mestne oblasti so sklenile, da ne pripuste v mesto nadaljnih beguncev iz Galicije.
Občinstvo postaja z vsakim dnem bolj apatično. Patriotične-ga navdušenja ni opaziti nikjer, niti simpatije, niti entuziazma. Blrokrvtična Avstrija se je pokazala sedaj t celi svoji usodepolni pnhkatt.
Nekaj vesti o avstrijskih porazih se je ie izvedelo na Dunajn. Nepregledne vrste ranjencev in pohabljenih, ostri duh karbola, — vse to je vzbudilo v ljudeh zavest, kako žalostna usoda je zadela avstrijsko armado.
Kljub temu pa so še odprte vje
brezbrižnim občinstvom, ki živi J le za danes in ne misli na jutri.;
Čudovita je ta brezbrižnost, kij kaže, do kake meje-se je odtujilo ! ljudstvo od usode njihove lastne
dežele.
Vse navdušenje je mrtvo. Bil j srni na Dunaju tekom prvih dni j vojne. Spominjam se burnih pri-j zoro v na cestah, demonstracij, j obhodov z bakljaini in zastava--' mi. Narod se mi je zdel kot nov, katerega nisem videl nikdar poprej.
V Avstriji ni sedaj enotnega
duha.
Poroča se celo. da so velikanskih katastrof avstrijske armade kriva tajna izdajstva, vsled katerih so vedeli Rusi natanko za vojne načrte Avstrijcev.
Ruai zmagujejo.
Berlin, Nemčija, 28. oktobra. Tukaj je bilo uradno razglašeno, da so Rusi odbili zadnje dni vse napade avstrijsko-nemiške armade. Nemci in Avstrijci so se začeli umikati pred zasleduj oči m sovražnikom. To se je zgodilo samo zategadelj, ker so dobili Rusi še pravočasno dovolj pomoči iz Ivan-goroda. Varšave in Novega Geor-gijevska.
Velika bitka.
Berlin, Nemčija, 2t>. oktobra. Iz nemških in avstrijskih uradnih poročil je razvidno, da se vrši ob reki Visii in Sanu vroča bitka, ki je pa dosedaj še neod-ločilna. Avstrijci in Nemci ne bodo mogli veliko opraviti, ker se morajo boriti s sovražnikom, ki jih v vsakem pogledu prevladuje. Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja, da so premagali Rusi južno od lvangoroda več močnih oddelkov avstrijskega vojaštva.
Neki ruski armadni zbor je prekoračil reko Vislo in začel uspešno operirati proti Nemcem. Neki vojaški strokovnjak pravi: — Avstrijske in nemške čete so izčrpane. V začetku so kazale ne-vrjetno veliko hrabrost, toda z vsem tem niso ničesar opravile, ker niso vajeni terena in je sovražnika preveč. Upati je, da bodo še enkrat napadli ruske pozi-eije ob reki Visli. L'e se jim bo tudi takrat poskus izjalovil, je njihova usoda na Ruskem zapečatena. Bliža se huda zima, največja in najboljša zaveznica Rusov. V tej vojni ne bo toliko odločevalo orožje kakor mraz in veliki zameti.
Rusko časopisje poživlja, vojake, da naj se častno obnašajo v vojni in naj ne uganjajo nikakih grozovitosti. Odstavek tozadevnega oklica se glasi: — Vojaki, pokažite, da ste pravi Rusi. Obnašajte se kakor pošteni ljudje, in ne posnemajte barbarskega sovražnika. Z vsako grozovitostjo, ki jo napravite, si daste najslabše spričevalo. Bodite svetu za vzgled vojakov, ne pa za vzgled barbarov.
Ruska zima.
London, Anglija, 28. oktobra. Sedaj bo začela igrati na bojišču glavno ulogo grozna ruska zima, kateri se mora nkloniti vsak, pa naj bo še tako močan sovražnik. Po cestah med Moskvo in Varšavo se ne more vršiti nikak promet. V okoliei Mienska so velikanski zameti.
Rosi neprestane zasledujejo o-
Jmikati od Varšave proti zapadu. 'Pri tem se posebno odlikuje nilska kavalerija. Rnsi so nadalje; zasedli tudi trdnjavo 1-otz ter s; item napravili vrzel v nemški boj-' j ni či t i.
Petrograd, Rusija. 28. okt. —' i Avstrijske čete so nameravale ob-koliti levo krilo armade generala Brtisilova, pa so bile z veliki-•mi izgubami pognane v beg.
Ruska poročila o zmagah.
PetrogTC-d, Rusija, 28. okt. —
V štiridnevni bitki, ki se je vršila južno od reke Piliee smo premagali nemško in avstrijsko vojaštvo.
Naš centrum je bil že precej o-slabljen in je le s težavo dospel do vasi Adamov in Severinov, kjer mu ne preti več nobena nevarnost.
Dne 27. oktobra se je začel n-mikati 20. nemški armadni zbor na črti fidlinsk-Radomlja. Pri tej priliki smo vjeli veliko vojakov in zaplenili preeej topov.
Na levem krilu smo z naskokom, zavzeli neko sovražno pozicijo pri Policni. Blizu Berdceje smo razkropili močno avstrijsko po- j sadko.	i
Na desnem bregu Pilice še ved-| no divja boj. Upamo, da bo boj-j na sreča na naši strani.
j
Rusi prodirajo južno od Prze-mysla.
Na vzhodno-pruski fronti je sovražnik z vso silo obstreljeval naše pozicije, pa ni napravil velike škode*
Za nas je največje važnosti uspeh, ki smo ga dosegli južno od reke Pilice. Od te zmage bo tudi odvisna usoda sovražnika. !
Zavzetje Lodza in Radoma.
London, Anglija, 28. oktobra. Petrograjski dopisnik je sporočil tukajšnjemu časopisu "Times": — Po dolgotrajnih vročih bojih so si Rusi znova osvojili mesto Radom, ki leži 57 milj južno od Varšave. Ruska kavalerija je ba-! je zasedla Lotz. Nemcem sedaj | ne kaže drugega kakor se umakniti v Censtohov, ali pa še dalje v Šlezijo. Ce se bo to zgodilo, br, bila avstrijska armada skoraj • brez vsake moči.
Vojaštvo gozno trpi vsled mraza.
Cesar Franc Jožef.
Berlin, Nemčija, 28. oktobra. Angleško časopisje je bilo razši-1 rilo vest, da je cesar Franc Jožef hudo bolan ter da ni nobenega upanja na njegovo ozdravljenje. Z Dunaja poročajo, da so vse te govorice neresnične in brez prave podlage. Cesar se izvanred-no dobro počuti in sprejema vsak <Jan avdience.
Zavezniki nstrajajo ▼ pozicijah.
Pariz, Franeija, 28. oktobra. Oficijelno francosko poročilo, izdano danes popoldne, pravi, da so bili včeraj naskoki Nemcev med Nieuport in Ar ras manj silni. Zavezniki so vzdržali njihove pozicije ter napredovali severno in iztočno od Tpres.
• V poročilu se dostavlja:
"Na desnem bregu reke Aisne so prijeli Nemci ponoči z izvan-redno močnim ofenzivnim gibanjem v okolici Craonne, vendar pa se jih je pognalo nazaj na višinah pota pri Les Dames.
V Woe vre dntrikta napredu-
Apreinont in Mihiel kakor tu-! di v gozdu pri La Pretre.''
Toiiko oficijelno poročilo.
Trdovratnost Nemcev, ki hočejo zmagati v južni Belgiji, je razvidna iz poročila, da dobavlja nemški generalni stal« sveže čete iz ostale Belgije in Nemčije. ( e-t<- se l»o porabilo za ojačenja pri Dixmude, kjer so se završili najbolj krvavi spopadi.
Odbit nemški napad.
Oficijelno poročilo, ki je bilo izdano danes zvečer, pravi, da se je odbilo nočne naskoke Nemcev pri Dixmude. Nemški naskoki . med Nieuport in Dixmude niso j baje več tako silni in med La, Bassee in Lens so zavezniki celo napredovali.
Boji so izvanredno ostrega značaja.
Amsterdam, Holandska. 28. oktobra. — ''Povsem jasno je. da se niso Nemci daleč umaknili", br-zojavlja danes neki poročevalec iz notranjosti Belgije. 4'Nemci u-porabljajo vse sile, da vržejo o-jaeenja preko Yser prekop in boji. ki se vrše tam. so baje strašni. V boj je bilo zapletenih tudi veliko areoplanov. Vasi se je vzelo z naskokom in jih zopet izgubilo. Obe stranki kažeta izvanredno vstrajnost. V splošnem pa bitka še ni odločena.
Berlin je optimističen.
Berlin, Nemčija, 28. oktobra. Dasiravno je nemško vojno ministrstvo danes priznalo, da so boji v severni Franciji in Belgiji nad vse ostri ter zvezani z velikimi izgubami na obeh straneh, vlada vendar povsod najbolj izrazit optimizem.
''Sovražnik se nam je trdovratno ustavljal", se glasi v ofi-jelnem poročilu, "a njegove izgube so bile velikanske pri poskusu, da ustavi prodiranje naših čet, ki se borijo z največjo hrabrostjo."
V poročilu, ki je bilo objavljeno zvečer, se glasi: "Boji med Nieuport in Dixmude, kjer so dobili Belgijci ojačenja, se še vedno nadaljujejo. Na naši strani se istotako nadaljuje z naskoki ter smo že dobro napredovali."
Velike francoske izgube pri Ver-dunn.
Švicarski listi poročajo, da so izgubili Francozi med Toul in Verdun od časa zavzetja forta Camp des Romains od strani Nemcev nad 40,000 mož. Francoski častniki se baje zgražajo nad slabim materijalom novih francoskih čet.
Oficijelno se objavlja, da cenijo angleški listi izgube Belgijcev v bojih ob Yser prekopu na 10 tisoč mož.
Bolnice v renskih mestih prenapolnjene.
' Ženeva, Švica, 28. oktobra. — V Bazel došla poročila iz Kelmo-rajna in Koblenca pravijo, da je postala bitka na desnem nemškem krilu od Lille proti severa pravcato klanje. Tekom zadnjih 6 dni je bilo ubitih veliko tisoč Nemcev. Dolgi vlaki z ranjenci so prišli v Kelmorajn, Duesseldorf in Koblene in zdravniki Rdečega krita in bolnice v imenovanih me-
Zopetna vdeležba angleških bojnih ladij.
London, Anglija. 2«S. oktobra.'. Poročilo iz Amsterdama na Tliro-j ničle' se glasi:
"Edino poročilo, ki je dospelo j iz Berlina pravi, da se razvijajo ^ boji ob Yser prekopu ugodno za Nemce.
Tekom zadnjih par dni so po-'slali Nemci iz Antiverpena velike zaloge živil. gorkih odej in j drugih potrebščin in prebivalci v Antwerpciiu se boje. da se bo pričelo splošno pomanjkanje. — • Nemci pobirajo :;0 odstotkov od dohodkov cestne železnice. | Kljub trditvi Nemcev, da so s ! svojo artilerijo pregnali angleške bojne ladije od Ostende, je postalo obstreljevanje z bojnih ladij danes zopet tako močno, da je bilo ozračje celi dan polno vibracije."
Neka Central News brzojavka iz severne Francije ugotavlja, da ima bavarski prestolonaslednik na razpolago osem celih armad-nih zborov, nekako :J20.000 mož. s katerimi si hoče priboriti pot. ob obali.
Vspričo dejstva, da se mudi v Angliji veliko mladih Belgijcev, kojih mesto bi bilo sedaj ob fronti. je pozvala belgijska vlada vse možke med 18 in 30 letom, naj se ji stavijo na razpolago za časa vojne. Po 15. novembru se bo pozvalo pod zastave vse neoženje- j ne.
Za prehrano belgijskih beguncev.
Central News poročilo iz Haaga pravi, da je nizozemska vlada naprosila parlament za svoto :) milijonov goldinarjev. Denar naj bi se porabilo za vzdrževanje belgijskih beguncev.
Ojačenja za Alzacijo.
London, Anglija. 28. oktobra. Poročilo iz Berna pravi, da so vrgli Nemci v Alzacijo velika ojačenja ter da se Francozi pripravljajo na to, da zavrnejo naskok Nemcev na Belfort.
Potniki, ki so došli iz Ostende v Amsterdam, pravijo, da se je prevedlo v Ostende veliko nem- j ških ranjencev. Skoro vsi prebi-» valci so zbežali iz Ostende in ceste so polne vojaštva, ki odhajajo k fronti ali pa prihajajo nazaj.
V bližini Ostende obstajajo nemške čete skoro izključno iz mornariških vojakov. Ob obali so postavili Nemci težko artilerijo, kateri se je posrečilo pregnati angleške bojne ladije iz neposredne bližine mesta. Petsto angleških jetnikov se je prevedlo v Ostende in nato v Ghent.
Na neki točki nedaleč od Ostende so zgradili Nemci lopo za zrakoplove. Uporabljalo se je ma-terijal, ki ni gorljiv.
Glasom zadnjih poročil, ki so dospela semkaj, se je posrečilo Nemcem zavzeti močne postojanke med reko Yser in železnico iz Dixmude v Nieuport. Število čet. ki leže tam, pa je komaj dosti veliko, da bi moglo pregnati zaveznika iz njihovih pozicij.
Pristanišče v Ostende je podmi-nirano.
Tz Vlissingen se poroča, da so utrdili Nemci obal med Ostende in Knocke. V Ostende se je odredilo vse potrebno, da se podmi-nira uhod v pristanišče.
va ugotovili, da je ogenj angleških bojnih ladij zelo uspešen. V ; Ostende in drugih krajih ob oba-lli se je napravilo veliko škodo in v nekaterih vaseh ni ostal niti 'kamen na kamenu. Vso to škodo ,so povzročile angleške bojne la-'dijf.
Položaj na Daljnem Iztoku.
London, Anglija, 28. oktobra, j Nemška križarka "Emden" je potopila danes mali japonski par« nik ''Kamegasaki Maru". ko se je slednji nahajal na poti v Singapore.
Tokio, Japonska, 28. oktobra. Jcponska križarka "Cliitose" je odbila dve ataki nemških bojnih ladij dne 19. oktobra, potem ko je bila japonska križarka "Ta-kachiho" razdejana od nekega nemškega torpednega čolna ru-šilea. Viharji so onemogočili naskok na Tsing-Tau in razburjeno morje je odtrgalo veliko min, ki ogrožajo sedaj parobrodstvo. Pač pa se nadaljuje z obstreljevanjem fortov s suhega ter se je napravilo v utrdbah že veliko škode.
Ogrska domobranska divizija popolnoma potolčena.
Pariz, Francija. 28. oktobra. — Bojna črta južno od Varšave se razprostira od.mesta Rava do izliva reke Iljanke v Vislo. Dolga je 62 milj. Nemci so se morali že na več krajih umakniti.
V neki dolini južno od Sambo-ra v Galiciji so Rusi obkolili neko ogrsko domobransko divizijo in jo čisto razbili.. Rešilo se je le inalo oddelkov, ki se v velikem neredu umikajo. Rusi so pri tej priliki zaplenili dvajset topov in velikansko množino munieije.
Poškodovana avstrijska bojna ladij a.
London, Anglija, 28. oktobra. -Neki tul^jšuji brzojavni agentu-ri poročajo iz Rima: Iz Trsta je dospel v Napolj neki italijanski kapitan, ki je izpovedal, da je videl ob dalmatinski obali neko avstrijsko bojno ladijo. ki je s silno naglico plula proti Pulju. i Kot se je pozneje dognalo, je bila ladija v Boki Kotorski. kjer je v njeni neposredni bližini eksplodirala zaloga smodnika. Pri tej priliki je bila ladija tako poškodovana, da so jo morali prepeljati v Pulj.
Grška in Albanija.
Paris, Francija, 28. oktobra.— Vojaški strokovnjaki so prepričani, da je za balkanski položaj velikega pomena razmerje, ki je nastalo med Albanijo in Grško. Skorajgotovo bo tudi Italija zahtevala svoj delež.
Paris, Francija, 28. oktobra.— V grškem parlamentu so vprašali ministrskega predsednika Venjfte-Iosa o položaju v Albaniji. Odvrnil je, da so grške čete zasedle o-kraje Argyi^j, Castro in Premon-ti. Vlada tega ni storila z namenom, da bi si za trajno osvojila kako ozemlje, pač pa zato, da ščiti meje. Ministrski predsednik je povdarjal, da bo grška vlada v vseh ozirih izpolnjevala predpise londonske konference.
Kolera v Lisbon!
London, Anglija, 28. oktobra. Berlinsko časopisje poroča, da se
je v Lizboni pojavilo več sluča-'__1 — -
Obsodba sarajevskih atentatorjev.
Sarajevo, Bosna. 28. oktobra. Danes je bila izrečena obsodba nad morilci avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge.
j < iavrilo Princip, dejanski mori-
Ilee, j»- bil obsojen na dvajset let ječe. Štirje drugi zarotniki so bili obsojeni na smrt na vešalili, eden na dosmrtno ječo. Nedeljko Gabrinovič, ki je vrgel bombo, je . dobil dvajset let. neki drugi zarotnik šestnajst let, tretji 13 let; dva sta bila obsojena na deset let ječe, eden na sedem in dva na tri leta ječe.
Ostale obtožence se je oprostilo.
Ustaja v Južni Afriki.
London, Anglija, 28. oktobra. Generala Dewet in Beyers imata pri prebivalstvu velikanski vpliv. Ministrski predsednik general L. -Botha se bo podal sam k fronti, iz česar se da sklepati, da ni situacija tako brez pomembna kakor se je v začetku mislilo. Usta-ši so dosedaj zavzeli že mesto Heilbron v severnem delu Oranje kolonije. Vlada je še vedno prepričana, da se bodo mlajši burski rodovi priklopili, kar se pa sko-rajgotovo ne bo zgodilo. Sovra-št vo, ki je nastalo za časa burske vojne, je z vsakim dnem raslo in slednjič prikipelo do vrhunca. Nadalje se poroča, da so vdrli Nemci v portugalsko kolonijo v Zapadni Afriki. Med prebivalstvom se razširja govorica, da se je prejšnji portugalski kralj Manuel ponudil angleškemu kralju, da bo šel z armado portugalske republike v boj proti Nemcem. Manuel je bil še pred k;-atkim na Portugalskem, kjer je konferiral z različnimi uglednimi državniki.
Vsled ustaje je cena akcijam v Južni Afriki znano padla. Iz severnih provinc poročajo, da je general pobil usta?e pod poveljstvom generala Beversa.
Denarje v staro domovino.
Promet z Avstrijo se je toliko zboljšal, da smo se zopet odločili pošiljati denar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predraga-čile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim osebam, bodo-mo istega vrnili pošiljateljem, ali pa še enkrat odposlali. Nikakor pa ne moremo jamčiti za tako toč na poslovanje, kot preje v normalnem času. Zato svetujemo rojakom, da začasno pošiljajo le za nujne potrebe, manjše zneske, kateri naj Li ne presegali naenkrat svoto 500 kron.
CENE:
K	I	K	S
5....	1.10	100....	20.60
10....	2.15	110....	22.55
15,...	3.15 120________24 60
*»....	4.20	130....	26.65
25....	5.20	140....	28.70 t
30....	C. 25	150....	30.78
35....	7-30	160....	32.80
40....	8.30	170....	34.85
46....	9.35	180....	38.90
50....	10.35 190________38.95
56....	11.35	200...	41.00
60....	12.40 250________61.25
«5....	13.40	300....	61.60
70....	14.46	850....	71.75
75....	15.45	400....	82.00
80....	16.60	450....	92.26
88....	17.50	800....	102.60
90....	18.60
_FBAKSAKSKR
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA". NAJVKCJT SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE.
"ems NARODA"
4 » 1'fcofraic Duly.) (?
OmyuA Mid published by Lm
iiovMUc PublUhlng Ca
(• corpora tioo.) FEANK SAKSEH, Praaidcat.
JANKO P LESKO. S«rr«t*ry. _ J/)U> 3 BENED1K, Treasurer.
Fifto* al Buain««* of tbe corporation and
•diima*** of kbovc >mceni : Ml Onrtlan-lt Street. Borough of M»n-) battar, York City, N. Y.
°tm Mk I**ti Vf'j» fist xa Ameriko in
Gaoalu. ...................$3.00
" l«t*....................... 1.60
' W u ihU- New York........ 4.00
" oat i^-ui ra n.etto New York ... 2.00 ** cVropi »a vu« lfto........... 4.60
"	pol let*............. 2.65
* " " četrt leta............ 1.70
.M »m —	.m lin	i	I	.
"O' NAROPA" izhaja vsak dan
t tXTScmAi n^lfl j In praznikov.
-CLVS NARODA"
<"VoM* of the People")
IniflNMhl a* art aay ex cept Sunday« and
Holiday*, .joi* r»p*jori »early tS.«W.
Ai*«f Uwment on axrc«m«nt
Dh'*' u l	m Gftobooati m ne
prvobcujejo.
£kb*r wj a* WagovoU poAiljau po — Mtney Order.
•*ri »praia.;- nh: kraj« n&ro&iikav pro-
•a no ' h- rum tudi prej in j«
fiiiznani da bitrej« ©ajd»-mo naslovnika.
£)upt#oct! in poSiljatvani naredit« ta
OM-lov;
•CLA8 NARODA"
»8 C' *lar.it Ft . NVw York City.
_Tylefo.3 4?67C'nrtlMidL_
Povečano oboroževanje.
Vojna, ki razdaja vdaj, ne bo, kot mnogi domnevajo, končala voja--.il oboroževanj in vojaških bren: a. N.ij i/pride kakor hoče. j-ii Idlii-a vojne bo povečano oboroži vanje in večja vojaška bremena po celi Evropi. A ne le v Evropi. Tih i i tu v Ameriki skušajo inter* ".i-nt i na v»«' kri pije izrabiti ugodno priliko zase. Javnemu mu njo s< skuša veepiti misel, da ti >a večje stalne armade, več-iega ;i, H- bojnih ladij in obsežnejšega splošnega oboroženja, da s«» obvaruj * Združeno države preti 1. j'.: io, slir-no oni. ki je sedaj zadela Evropo.
A-, nti ladjedelnih in jeklar* trust.iv so, nadalje vojaški dobavit"lji vseh vrst, častniki in častniški aspiranti, ki pričakuje-> o i pomno/.itve armade in mnr-
nariec dobičkov zase, ki skušajo na - -.t«-matičen naein vplivati na javno mnenje. Se bolj kot v javnosti pa se dela pod roko, na skrivnem. Vsakega kongresnega kandidata se prouči glede njegovega mnenja in naziranja v vo-ja-"':i!i zadevah. Kdor ni v tem ozira piav popolnoma zanesljiv, tema s«- dela vsakovrstne težkoee v volilnem boju. Denar ne igra pri fi j aifitaeiji nobene uloge. Voditelji jeklarskih trastov pripadajo onim 44 Amerikancem, ki imajo na leto več kot milijon dolarjev dohodkov. Pri takih stvareh se torej ne gre za par stotiso-• a k .. pH- hno zato ne, ker se iz-premeni en milijon v dva ali dene t milijonov in to vsako leto.
Pred volitvijo si ne upa agitacija za ojačenje armade iu mornarice prav posebno na dan. Preprečiti se hoče, da bi igralo vprašanje povečanih vojaških bremen pri volitvah sploh kako ulogo. Po volitvah pa, ko bodo izvoljeni kongresniki za dve leti varni pred volilei, se ho doživelo lepe stvari. Stavilo se bo velikanske zahteve glede pomnožit ve stalne armade. Zahtevalo se bo velikanske svote za ojačenje obrežnih trdnjav. Posebno velikanske* zahteve pa se ho stavilo glede po-nmožitve vojne mornarice. Ali ni pol; i sedanja vojna v Evropi, da je napravilo močno brodovje Anglijo za vladarico na morju; <la je z.i vojskujočo se državo neizmerne važnosti, da obvladuje promet na morju; da je raditega potrebno za Združene države, da ne le dosežejo, temveč tudi prekosijo Veliko Britanijo?! Amerika mora imeti — tako se bo gladilo po volitvah — najmočnejše brodovje na svetu! — Postati moramo gospodarji Atlantika in Pacifika, ako hočemo ščititi našo trgovino ter braniti v vojnih časih naše obrežje.
V prihodnjem kongresu se bo stavilo zahtevo, naj pričnejo graditi Združene države najmočnejšo mornarico na svetu in kongres naj dovoli za to potrebne avote. fyjedo ssj ne reče, d* je to fan-
.....i ifilWftiSlrrffll^l^ i iniiiiTiriii li illiwVaitifffcrjiMii
■ BBa^■—^——
t
su ž akcijo, da se izvede ta načrt. Že se je pričelo s prvimi koraki, da se uvede "preiskavo" glede razmer v naši artradi in
mornarici. Iva k bo izid te preiskave. si lahko vsakdo misli. Dogodki v Evropi so kot nalašč za to. da zmedejo članom preiskovalne komisije glave. Š«- lažje pa bo pod vplivom evropske vojne prepričati javno mnenje, da je potreba razširiti ameriško oboroževanje do neskončnosti. . da se na« zavaruje pred takimi grozotami kot jih je prinesla sedanja vojna evropskim narodom.
Treba je konečno pomisliti, da se ne bo nobena meščanska stranka r»*sno upirala ter nastopila proti takim načrtom. Ako si* izpolnijo srčne želje gotovih interesentov, bodo kmalu tudi Združene države zdihovale pod neznosnim bremenom militarizma, ki n-gomihlja s»-daj evropske narode.
Dopisi.
Kansas City, Kansas. — Pred kratkim se je oglasila pri rojaku Jožefu Ki stri Štorklja in mu podarila . krepkega sinčka, kateri tehta šestnajst in tričetrt unta. Mati in otrok sta zdrava. Čestitamo! — Poročevalec.
Anaccnda, Mont. — Takoj, ko je v Evropi izbruhnila vojna, je začela Amalgamated Copper Co. manj obratovati. Topilnica v Cr.-nt Falls počiva, v Anacondi ne dela niti polovica ljudi (delajo samo oženjeni), v liutte. oil-koder se dovaža ruda v omenjeifi topilnici, je na tisoče brezposelnih. — Zadnje dni je pokril »neg skoraj vse bližnje gore. Slabi, zelo slabi časi so nastali. Sem ne svetujem nikomur hoditi, ker bi prišli le iz dežja pod kap. Draginja raste o<l dne do dne. V celi M on ta n i se ne dobi hrane ceneje kakor za trideset dolarjev mesečno. Pozdrav! — Naročnik.
Iz pisma,
ki ga nam je poslal rojak V. P.. se da sklepati, kako si godi Slovencem na Vestfalskem w Nemčiji :
Srce mi ne da miru, da bi ti še enkrat ne pisala par vrstic. Morda je To pismo zadnje, ki ga pišem. Vsi moji trije zeti so morali oditi na vojno. Doma so pustili nepreskrbljene žene in otroke. Z bojišča pišejo pisma, da bi človeku skoraj počilo srce, ko jih bere. Kako naj jih tolažim, ker sem sama tolažbe potrebna! Grozno pomanjkanje trpimo. Nikjer ne dobimo nobenega denarja, ker je oče prestar za delo. Še en lep pozdrav od tvoje žalostne matere.
Milko Vogrin.
Novela. — Spisal dr. Stojan.
(Nadaljevanje.)
Medtem pa, ko je Olga na samotni _ klopici v gozdiču sedela, kjer jo je pozneje na^el Vogrin. je igrala ostala družba na altani svoj whist.
Sprva je imel baron Robert veliko srečo v igri. aH z Olgo ga je tudi ona zapustila; kajti kakor hitro jc bila Olga odšla, začel je slabe karte dobivati. Grofinja se je zategadelj večkrat pošalila, da run je gospica Olga vso srečo odnesla.
"Vi, gospod baron, morate pač res imeti veliko srečo v ljubezni, kajti v igri je nesreča vaša tova-rišica". rekla mu je večkrat gro-finja Konarska.
Te in druge nagajive opazke so pa bile ponosnega Madjara malo razjarile in on je postajal redkobeseden. Slednjič so pa vsi uvideli, da ni baronu nekaj po volji in da radi tega celo malomarno igra. Zatorej »o igranje ustavili ter se jeli med seboj razgovar-jati.
*'Kje pa je Olga?" vpraša naenkrat tiho gospa Skenovska sina Riharda.
''Jaz ne vem prav, kje je'', odgovori Rihard. 44Gotovo bode v utici, kajti igranje jej mrzi."
Ta sinova izjava je mater potolažila. Bala se je namreč, da bi jo Robert po Olgi vprašal, a ona sama ne vedela kaj odločnega na to odgovoriti. A zopet jej pride na misel, da bi utegnila biti Olga pri jezeru in se tam sniti z dr. Vogrinom; kajti grof Konarski ji je bil res naznanil, da pride Vogrin šele proti večeru, ai mati je
eala. Zatorej poraigne zdaj Rihar-jj du ter mu naroči, naj gre skrivši 1 po Olgo in jej reče, da pride v druščino, ker so že nehali igrati. |
Ostali so pa sedaj gledali z al-f; lane na jezero ter občudovali krasoto njegovo in cele okolice. Go- i *.pa Skenovska bi bila morala sedaj gostom vse gore. holme in cerkve opisavati. ali bila je v tej -troki slaba poznavalka. Tudi baron Robert ni vedel imen niti go-lam, niti cerkvam, le o Dobraču je bil nekaj zinil; zakaj on se ne briga za take ničeve stvari, kakor je sam trdil. Ker ni mogel torej ur of Konarski nič gotovega od svojih tovariši« in barona Roberta zvedeti, reče naenkrat:
"Tu bi mi pa zopet znal le go-->pod dr. Vogrin vse pojasniti! A kako. da ga še ni? Zdaj je že tričetrt na osem. :y obljubil pa mi je bii že ob sedmih priti. On ji- sieer vedno mož-beseda !""
"Kmalu bode tu. kolikor j;«z Vogrina poznam", pristavi grofi-oja. "Njegova stara mati ga pač :ii t;iko hitro od sehe pustila, kakor j.- on hotel. Saj veš. da ljubi
vsaka mati svojega otroka in trsi rada vidi. Vogrin pa že tudi dolgo časa doma ni 1 >11 in torej ni čudo. ako se danes dalje po-:nudi." *
S temi besedami se je grof zadovoljil, a baronu Robertu so začele oči žareti. Tiho kakor tat ponoči. ki se približuje hiši. da bi kaj ukradel, je vlekel Robert vsako besedo, ki se je o Vogrinu glasila, na svoje uho.
Zdaj si je raztolmačil vse. Vogrin je imel tedaj priti proti ve-11 ra — ob sedmih, in Olga ga je Šla pričakovat. Saj je pa tudi ona bila njega in druščino okoli sedmih zapustila.
Kakor ogenj na strehi, je bila ta mi?el v njegovem sreu. Srd in gnev sta polnila njegovo dušo. Pesti je stiskal in le groza in strah so bile njegove misli. Kakor Othello nad Desdemono bi bil rad ves besen skočil nad Olgo in potisnil jej bodalo v dno srca. a njega samega bi zmlel. da bi se raznese! kakor solnčni prah!
Take strašne misli so rojile v Robertovi glavi. Kakor se je tresel Orest pred strašnimi Erinvjami s kačjimi lasmi, tako je trepetala duša Robertova pred podobo. ki jo je slikala njegova razburjena domišljija, pred prikaznijo, da objemi je zdaj Vogrin — njegovo nevesto!
Šel bi tja ter poiskal Olgo. katero že dolgo pogreša. Prepričal bi se rad, ali je res, kar si slika v svoji črni duši. a k sreči ni mogel zapustiti druščine. Zdaj ga je nevede zadržavala srrofinja, zdaj gospa Skenovska in zdaj zopet grof Konarski.
Tako se je boril Robert sam seboj. ko prideta na altano Olga in Rihard — z dr. Vogrinom. Rihard je bil našel Olgo in Vogrina na vrtu. Z velikim veseljem je zadnjega pozdravil, a Olgi šepet nil na uho, da ga je poslala mati po njo. Odpravijo se tedaj hitro v vilo in tam najdejo na altani o-stalo druščino.
Dr. Vogrin je elegantno in ponižno pozdravil celo družbo, go-spema roki poljubil ter prosil slednjič odpuščenja. da ni ostal mož-beseda.
"Z največjo težkočo sem se od matere poslovil. Ni me hotela prej z doma pustiti, nego sem jej bil obljubil, da jo v kratkem zopet obiščem."
Tudi baronu Robertu se je bil Vogrin priklonil in ga častno pozdravil. ali ta ni imel zanj niti prijazne besede, niti poklona. temveč gledal ga je pisano, kakor zre gad svojega sovražnika, ki inn misli, držeč ga v precepu, stopiti na glavo.
A tudi Olgo je Robert pokoncu pogledoval ter jo meril v svoji strasti od nog do glave. Kdor pozna madjarsko živo nrav, kdor ve. da še hranijo v sebi pravi po-tomei Arpadovih sinov svoj ori-jentalski strastni temperament, ta lahko razume, kako je vrelo v Robertovi krvi, ko je stal zraven njega in Olge v sredi druščine dr. Vogrin ter razkladal grofu in grofinji imena orjaških gora, ki so v solnčnem žaru pozdravljale goste na altani.
"Tam na jugu je Obir, ki dva vrha v nebo moli: Mali in Visoki Obir", jame Vogrin razlagati radovedni družbi. "Ta gora se rada j obiskuje, kajti ona podaje očesu; krasen razgled. Jaz sem bil gori, ko sem v Celovcu učiteljeva!. Malo nižje pod vrhom je hišica za turiste in ondi se dobro prenoči, ( če je tudi gora 2147 metrov visoka."	j
"Na to goro moramo iti, mama Rihard!" ytkUkM VOKIO Ol-
jga. "Ali morejo tudi dame najč vrh priti, gospod doktor?"	ji
"Pa še kako lahko!" odgovori'i prepričalno naš Milko, dober po- [ zna valeč svoje lepe slovenske do- > ■movine. "Mnogo ženskih imen: 1 nemških, angleških, madjarskih.1 j bral sem gori v zapisni knjigi. Pri > vsakem imenu je pa še posebej f pristavljeno. kako so bile dame s11 postrežbo in komfortom zadovolj-h ne."	j«
"Tudi me se moramo zapisati; i v to knjigo, gospa Skenovska". I pristavi naglo grofinja Konarska. h misleč kakor dandanes mnogo i dam. da je to največji triumf in 1 duševni užitek, ako se more človek na visoki j^ori v zapisni knjigi u več i t i. "Vi. gospa Skenov- j ska. pridete nas v Belo obiska vat ji iti potem gremo lahko vsi skupaj j na goro in gospeil doktor bode ' naš voditelj.
Vogrin se seveda grofinji za to ; odlikovanje zahvali, a vedel je dobro, da bode težko kaj kruha] iz te moke.
"Tu na zahodni strani", nadaljnje Vogrin. kažoč na Dobrač. "je pa ona znamenita gora, ki se, izmed vseh koroških gor najbolj j obiskuje. S te gore imate, moja J srospoda. najlepši razgled: tam je i tudi največji komfort. in dame se lahko pripeljejo, da, celo prihajajo na vrh. ki vendar blizu TOOO čevljev v nebo moli!"
'4To je baš ona gora. o kateri sem prej gospodi pripovedoval", seže srdito baron Robert v besedo. -'Moji rojaki in rojakinje jo dobro poznajo ter jo radi obisku-. jejo. kadar so na Koroškem. Ta irora spominja namreč s svojim imenom še na nekdanjo madjarsko moe. ki je svoje dni tudi ko-t roško zetnljo obsegala. Veli se , DobraŠ.
Zadnjo besedo je baron Robert , z madjarskim naglasom, in kakor • je aristokratom navada, prav za-[ tegnjeno izgovoril. A to še ni bilo . dovolj, t«-mveč on še dalje kvasi: i "DobraŠ pa je bil prej dosti » višji. A pred nekimi stoletji se je udri njegov vrh ter gora tako
-	nizka postala kakor je danes."
Vsi so se čudili madjarski nče-
-	nos* i o zgodovini koroških gora.
-	Seveda verjeli so mu pa tudi. zla-. sti dame, ker je bilo vse to prav
-	romantiško. Le doktor Vogrin se . je zavzel nad takim madjarskim . šovinizmom, ki slepi svet in sebe.
ter je hipoma razkril nevednost baronovo. 1	(Pride Se).
: Hijene bojišča.
Ranjen vojak, ki leži v neki
-	pariški bolnici, pripoveduje: — 1	Enega dne nam je poročnik pri 1	raportu naznanil, da so se na bo-1	jišču našla trupla, ki so bila oči-
-	vidno oropana. mnogim avstr. 1	mrtvim tovarišem so bili odre-
>	zani prsti... Gnjev in srd se nas
>	je polotil. Poročnik nam je na-
-	znanil, da gremo ponoči "na lov na hijene". Naša kompanija se
-	je razdelila zvečer na majhne od-
-	delke, ki so se proti deseti uri 1 podati iz taborišča. Noč je bila 1 hladna in jasna. Mesec nam jc
svetil in preveval nas je čuden 1 občutek strahu, ko smo stopali j po neskončni planjavi. Vsak hip j smo zadeli na mrtvece pošastne pojave, vlada je smrtna tišina. Od daleč smo zapazili, kako se \ giblje neka druga četa po polju.
Dospeli smo k njej ter opazovali I trenutek njen žalostni posel: naši pijonirji so zbirali in identifi-" cirali trupla padlih junakov, j Vprašali smo, ali so videli kaj sumljivega. Odgovorili so nam, da ne. ter nas opozorili na nizko, zaraščeno bregovje, ki je bilo še } precej odaljeno. Zopet smo liodi-1 li naprej, več kakor eno uro. Naenkrat nam naš korporal zamah-r ne z roko ter nas opozori na kup " mrličev, ki leže nedaleč od nas.
Gledamo in vidimo, da se med » mrliči nekaj giblje. Moj tovariš } šepeta : To je ranjenec, ki so ga pozabili in ki leži sedaj med trupli mrtvih, preslab, da bi si sam pomagal. Morda se je ravno prebudil iz nezavesti. Tudi drugi " smo bili istgea mnenja. Približali smo se mrličem in iskali' ranjen-i ca. Toda zastonj. Že smo hoteli i oditi. Tu pravi naš korporal:
-	"Poslušajte, fantje, morda je ijined temi mrliči vendarle živ člo-ijvek, ki pa se dela mrtvega, da , bi se nam skril. Slišal sem, da de--ilajo hijene bojišča tako, ako jim i preti nevarnost." Te besede so u-, j činkovale. Začel) smo trupla še -: enkrat pregledovati. Težek in ža-
I losten je bil ta posel. Obrnili in i pretipali smo vsakega mrliča... ■ 2e smo mislili, da ne najdemo ni-
iesar, kar zakriči tovariš: "Tu- V ta j je živ človek!" Tekli smo k k ljemu. Res. Tovariš je izpod trn- p icl izvlekel človeka, ki je, odet Z r vojaški .plašč, pa očividno civi- • 1st. Pači se še vedno, kakor da je mrtev. Suvamo ga s kopiti nabili pušk in končno se dvigne. Tz-rleda cigansko, oči se mu svetijo r smrtnem strahu, na glavi ima > ukradeno vojaško čepico, oble-■en je v vojaški plašč, ki mu je " znatno prevelik, noge so bose. ° Idače razcapane. Komaj se dvigne. že nam poskusi uteei. Vrže- v no se nanj. (irize. bije z nogami, kriči. Toda nič mu ne pomaga, n Vržemo ga na tla in povežemo, s Pregledamo mu žepe: odrezani i prsti s prstani, ure. verižice, de- fc na r nice — to je njegov plen. — j Vprašujemo tra. ali ima še kake v tovariše. Taji. pravi, da je sani. < Toda. mi smo. kakor bi bili divji: > bijemo ga toliko časa. dokler i nam ne pokaže Truplo, ki leži ne- n daleč od nas v kupu mrličev. To ? je drugi ropar. Primemo ga. to- < da. on skoči pokonci in z hoda- ^ lom v roki se zažene na na^. \» - t sreča hoče. da me zadene. Globo- j ko v ramo se mi zadre njegovo j 1 odalo. Trenotek nato smo «ra po- > bili ni tla, povezali kakor trdo smo mo;;li. Odpeljali smo zločin- ] ca v taborišče in zgodilo se jima i je, kakor se godi divjim zveri- i nam. Jaz pa sem moral s svojo rano v bolnišnico.
Anglija protestira.
Carigrad, Turčija. 28. okt. — Angbško poslaništvo odločno	' protestira proti Visoki Porti. ker	< namerava zasesti izliv reke Shatt-	' el-Arab. S tem imenom je označeno ozemlje, ki se razprostira od	] izliva reke Tigris v Evfrac dol« Perzijskega zaliva.	i
Nemški jetniki.
Durban, Natal. Južna Afrika. 2S. okt. — V Pietermaritzburgu ' se je uprl oddelek vojnih jetnikov. pobil stražnike in pobegnil. Takoj, ko je bila napovedana voj- ' na. so zaprli na tisoče Nemcev. Vlada je poslala v mesto precejšnje število vojakov, ki imajo nalogo zadušiti usta jo.
Belgijska zmaga.
Pariz, Francija, 28. oktobra.
Belgijske čete Kongo države so pobile nemško vojaštvo pri Kis-senie, mestu, ki leži ob Tauga-uivka jezeru. Tozadevno brzojavko je dobil governer neodvisne države Katanga.
Carranza.
Washington, D. C.. 28. okt. — Državni department je dobil iz 'Mehike brzojavko, da je sklenil general Carranza odstopiti kot vrhovni šef knnstitucijonalistov. toda le pod tem pogojem, da tudi generala Villa in Zappnta resig-nirata.
Ameriški poslanik za Panamo, ki se nahaja slučajno tukaj, je rekel, da predsednik AVilson ni mogel boljše izvesti politike glede Mehike kot jo je izvedel.
Nadučitelj Silvester
se nahaja kot ujetnik na Ruskem, od koder je pred kratkim poročal. V dopisu pravi, da so avstr. t jetnike Rusi izredno gostoljubno sprejeli. Toliko v vednost, ker se je o njem z gotovostjo trdilo, da je bil ubit, težko ranjen itd. Ni vrjeti govoricam vsakega ranjenca !
Nove pisemske znamke.
Trgovski minister bo izdal s 4. oktobrom nove znamke po 7 in 12 vinarjev. Te znamke bodo v prometu ves čas vojne in se bo nadplačilo dosedanjih znamk 2 vinarjev pri vsaki znamki porabilo za podpiranje družin na bojišču padlih vojakov.
Pri zdravniku.
"Kaj pa je Vam?"
"Za ušesom sem opraskan, gospod doktor."
"To so pa strašne rane! Od česa ste to dobili?"
"Menda od slabih časov, gospod doktor."
V zakonu.
"Povej, Oskar, — kaj ^i želiš za rojstni dan?"
"Okostnico Tvoje mame."
LISTNICA UREDNIŠTVA.
M. Š, Anaconda, Mont. — Vi
imate gotovo v mislih takozvani "perpetuum mobile", to je nekake vrste stroj, ki bi se sam od se-1 be vrtil. Tako stvari ni še nikdo iznašel in jo menda tudi nikoli ne bo, ker nasprotuje zdravemu raz- ,
Prave Lubasove HARMONIKE I
importirane iz Slovenjega Gradcaimara v zalogi in sicer:
Model "H™ tri vrstna, dvakrat uglašena........ S 45.00
"K" trivrstna, trikrat uglašena.........S	■
,, **K" trivrstna, štirikrat uglašena........ S »'>f>."0
,, ML" štiri vrstna, dvakrat uglašena........S 00.00	m
,, *'M" štirivrstna, trikrat uglašena........ $ 0.1.00	m
,, "M" štirivrstna, štirikrat uglašena......S 80.00	A
Kranjski model, trivrstna, dvakrat uglašena...... S 45.00	I
Kranjski model, trivrstna, trikrat uglašena......S 60.00	J
Kranjski modei, štirivrstna, dvakrat uglašena---- $ '>0.00
Kranjski model, štirivrstna, trikrat uglašena----S 70.00
Hromatično uglašena harmonika................ $ *>0.00
Imam v zalogi tudi kovčege za harmonike po 9 S.OO 1 Za natančnejši popis harmonik pišite na:	■
ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York City. I
Velika vojna mapa j
vojskujočih se evropskih držav. j
Velikost Je 21 pri 28 palcih,
i	Cena 15 centov.	i
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, -koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d-
Pošljite 15 centov v znamkah in natančen naslov in pošljemo vam mapo takoj po pošti.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y-
Redka prilika
za tajnike raznih društev, trgovce n droge pisarje. j
Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih j strojev raznih izdelkov, pri katerih srno tiali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za- < more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $25 do $60. Gena novim je bila $90 do $120.	;
Pisati na istih se priuči v kratkem času .lahko vsakdo. Natančneja pojasnila daje	;
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y. i
Vsaka sila. pa naj bo taka ali taka. se da le s pomočjo drngp sile proizvajati.
t i; NAZNANILO.	i
Tttžnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znan-eem. da mi je umrl dne 20. oktobra moj preljubi soj>roe. oziroma o i-e in brat
GREGOR PRIJATELJ
v starosti 47 let.
Pokojni j p bil rojen v prijaznem trgu Sodražiea na Dolenjskem. Tukaj v Ameriki je bil 17 bt. in sieer na Kly. Minn., in t:i-; k;ij v Chi*!iolmu. Minn. Pokojni i je pridno in vedno delal v rovu ; kakoi skrbni ore svoje družine, t
-	dokler mu ni nemila smrt pre-; strgla nil življenju. Ni samo da
.ii* bil skrbni oee svoji družini. ■ ampak tudi izvrsten srospodar.
>	zvest prijatelj vsakemu in tudi
-	dober katoličan. Tukaj zapušča
•	vdovo in sest otrok. Pokopali smo
■itja na katoliškem pokopališču.
-	Priporočamo srn vsem prijateljem
>	in znancem v molitev Ln blag
-	spomin.
>	Žalujoči ostali:
-	Marija Prijatelj, soproga. Ludo-' vik, Alojzij, Anten, Ivan, Marija
-	in Edvard, otroei. Ivan in Franc
Prijatelj, brata. Chisholm. Minn.. JO. okr. 1!»14.
tmmmmtmmmmamm
ZAHVALA.
Tem potom se presreno zahva-
>	'jo.jem vsem onim. kateri so me
*	obiskali in tolažili za časa bolezni
-	in smrti mojega soproga
GREGORJA PRIJATELJ,
I posebno pa L'?. Karlu Pakižu in j i Jakobu Petrieu za ginljive govore. kakor tndi slavnemu društvu sv. Jožefa, ki st- v tako obilnem .številu udeležilo sprevoda, ter vsem onim prijateljem in znan-, eein, kateri so pokojnega spremili ■i večnemu počitku.
Se enkrat vsem najprisrčnejsa " hvala!
('hisholm, Minn.. okt 11114.
.Marija Prijatelj, žalujoča soproga.
Iščem svojega brata .JANEZA ZADXIKAR. Doma je iz Olsev-ka. fara St. Jurij pri Kranju. Gorenjsko. V Združenih drža-
>	vali biva že 3 let in sem čul. da se nahaja v ("liieagi, 111. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njegov naslov, da ga
e mi naznani, ali naj se mi pa sam oglasi, ker mu imam nekaj sporočati od njegovih sta riše v i/, domovine. — Joseph Zadni-kar. 1441 K. :?<>. St.. X. E.. as Cleveland. O.	(20-31—10)
.	.Ill lig- . . Tli » M—
OPOMIN.
Opominja se vse zunanje člane Iruštva sv. Barbare št. 35 in dru-tva Avstrija štev. 5 v Ralph t on. 'a., da redno pošiljajo svoje me-ečne prispevke, ker le tem po-om so deležni dobrot v slučaju mlezni. Vsak član dobro ve, ko-«ko je vredno društvo, ako je bo-an ali poškodovan, zatorej spol-mjte svoje dolžnosti napram* Iruštvu. Ys;ik član naj tndi pazi, :ko mu poteče potni list. da ga la obnoviti, da ni kakih sitnosti >rez potrebe v slučaju bolezni. — i\se denarne pošiljat ve naj se po-iiljajo na blagajnika in pismene i:i tajnika.
s ~ obrat ski m pozdravom Joseph Setinšek, tajnik društva sv. Barbare št.
in društva Avstrija št. ~>. P. o. Box 124. lialplil on. Pa.
(29-31—10)
ŽENITNA PONUDBA.
Slovenec, star '»fi let. želi <e znaniti s Slovenko v starosti od
do let v svrho ženit be. Na cc-nar se ne ozira in tudi ne, ako je vdova. Pišite in priložit,- sliko na naslov:
o. T.,
M i!burn. \Y. Va.
IŠČEM DEKLO
za pomoč v kuhinji. Katero naj se takoj oglasi. Plača od ^lo do
s20 na mesec.
John Susman. Ii >x :;i.	Portland .Mills. Pa.
_>!>-:; 1—Ph	Elk Co.
SlovenskO'Amerikanski
KOLEDAR
za leto 19IS
S prvim novembrom pričnemo razpošiljati naš Koledar za leto 1015 onim, ki so nam že poslali naročnino. Letošnji koledar bo izvanredno zanimiv ter ho vseboval med drugim številnim čtivorn tudi znamenito razpravo načelnika tajne službe Združenih držav, WiP.iama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u-sronobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za-[ vratnih umorov. Že sama ta po-[ vest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj drugega zanimivega. poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno ugajal našim čitateljem.
Naročite ga pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St.. New York City.
GLAS NAKOPA. *>9. POTOPNA. 1914.
Vojska v zraka.
—o-
Vojni poročevalec v Cambmiu.
Ozračje nad mestom se je pretreslo od ivizgajočih šrapnelov, šipe ho zahrenčale od groznega ' poka. in natančno smo slišali grom topov, prav tako kakor grom nevihte, in potem nič* — ker je jed-nako kar naprej.
Četrt na sedmo. Vso noč nobene »prememhe, ne vremena, meglenega in hladnega, ne sprememba ]H>ložaja. Kar jiaprej same barikade na mostovih reke Sambre
—	sami vojaki — in v dušah sa-j mola in praznota, izvirajoča iz j pričakovanja; strašno je eelo noč bdeti — brez dela in čakati. Zato s»* nam zdi vzhajajoča solnee
—	žalostno in tožno — kakor je žalosten in tožen solnčni zahod bolni duši.
In vendar na polju zunaj mesta, na sveže orošenih poljanah, na dvakrat, orošenih, z roso in s krvio človeško, za črnimi meglami ,am marši rajo vojske, a mine vidimo ničesar. Le mir in tihota in vse nam priča, da se vrši tam nekje boj, da divja bitka na neznanem kraju. Menimo, da so poslali polke, ki so stra/ili Ca m bra i. proti sovražniku, ker vemo, da so Morili vse, kar so mogli, da preprečijo nemškim ulancem prehod čez reko in da jim onemogočijo poizvedovanje.
Mesto < ambrai, se zdi, kakor bi ne liiio notri žive duše. <iloboka tišina vlada v prostranem mestu kar naenkrat jo prekine žvižg krogle iz k'lnona. Granata se razpoki na kolodvoru. Vidim, kako se eno krilo poslopja izgubi v gostem dimu. a vojaki l»eže na Vse vetrove. Ko se dim porazgubi, opazim majhno črno luknjo pod razbitim oknom, ua uličnem hodniku p» ubitega osedlanega konja.
Z daljave začno naglo pokati puške, in zagrme znova topovi. V mestu jih spremlja grozno vpitje. V svojo sobo čujem gospodarjev glan : Bombardirajo! Po stopnjieah slišim urne korake, niglo se odpirajo in zapirajo vrata. Ko pribitim iz sobe. že ne dobim v celi hiši nikogar več; ves hotel je izpraznejn; stanovalci so izginili, kakor tla je začarano. Do/enem. da je lastnik hotela z rodbino, z kuharji z natakarji, hlapci in deklami v kleteh. Od tujcev sem ostal popolnoma sam. Pride mi na misel, »la lahko odidem h čisto vestjo, ker sem račun poravnal že prejšnji dan.
Srečam gruče ljudij, bledih od strahu, 1 m* gaj oči h s paketi in kov-čegi; otroci jočejo, da se krči srce, in lete ob dolgem zidu na postajo; Legitimacije v rokah, za klobuki, ali med zobmi, da zgube čim manj časa. da pridejo čim preje do postaje. Čakati moram, da se prerine množica prisilnih potovaleev. in gledam na to preplašeno ljudsko bedo... Končno pripravim legitimacijo in jo krenem proti mostu č^z reko Sam-bro.
Tam se umika v polnem redu' in dostojnim mirom bataljon vojakov. V vrstah čujem tihe raz- j govore, a potem se naglo oglasi ■ petje. Umikali so se. ker se Cam-' brai ne da več braniti in so vede-; li, da gredo k glavni armadi. Ko ■ grem dalje proti reki, še nisem napravil sto korakov, ko se naglo ' prikaže — od kod, še sam ne vem
—	straža z nasajenim bajonetom j in zakliče: Kdo* odkod? — Ce prav sem imel potni list oprem-! Ijen z vsemi mogočimi podpisi, se • izkaže, da si ne morem svojevolj- J no izbirati pota. Dovoljeno je bi-j lo iti samo v eni smeri. — pa tudi mogoče je bilo rešiti se samo po poti. ki pelje do postaje. In hajd po tej poti rešitve na želez- j nico!
Zopet slišimo gromenje topov j in v smeri Gillj pokajo puške; z daljave pa bobnenje težkih topov. — Pozneje sem izvedel, da ' je ravno ob tem času padel Na-mur. Na levi se je pričenjala velika bitka.	j
Tedaj se prikaže od strani Va-lencicnnc na horizontu velik nem-' ški zrakoplov. Najbrže je bit po- * slan na poizvedbe, kako se je u-vrstil sovražnik. Zrakoplov je plaval kot ptič velikan nad ne-i znanim gnezdom. Letel je 1000 metrov visoko. Zdi se včasih, ka-' kor bi popolnoma mirno stal v zraku, oprt na dolgih krilih; samo megla dima, ki se za njim vleče, pove, da leti z velikansko hitrostjo.	j
Ali glej! <Od Totirnay-ta. sem prihaja drug aeroplan, manjši, l* j j s. gibljivejši, in podi a večjo
i
Sovražnika sta zapazil.-; dru*; drugega. Francoski stroj -/premeni smer. da prestriže pot nemškemu. Nemški obdrži dalje svojo smer. ali obenem se začne dvigati višje, vedno višje, vedno manjši je očem in vedno nedoloč-nejši. Zmanjšuje se oddaljenost med obema. Nevrjetna napetost objame srca gledalcev, ki vsled ♦.robne tišine opazujejo in pričakujejo pravljično tekmo, ki se ima začeti.	*
Zdi se, da se Nemec ne namerava umakniti srečanju s sovražnikom. Vendar se dviga vedno višje. Ko pride do gotove višine, plava v prvotne j smeri dalje teko trdovratno, da je vsakdo smatral to za trden namen. Morda ieti z važnimi poročili, od katerih je lahko odvisina zmagi njegove armade!
Nad njimi se prikažejo oblaki. V trenotku se zdi opazovalcem od zdolaj. da s«* hoče Nemec 11-inakniti srečanju s Francozom. Manevrira, kakor bi se hotel skriti. Pa kam? V ogromnem labirintu oblakov...
V kratki rn doseže oblake in v njih zgine. Tli pa tam je bilo ino-:oče. opaziti, kako se pokaže izza oblaka, da se hitro zgubi za drugim; na tej poti je spreminjal tudi smer.
Francoz je v znatno manjšej j višini silovito posp«*šil svoj let. j in potem se je naglo dvignil in 'preletel oblake. Ali sovražniku se j je posrečilo uiti. Preganjanje se | je vršilo vedno bolj daleč, v daljinah nedosegljivih za človeško loko...
Pismo Ijubijančana o bojih avstrijske armade ! na jugu.
Ljubljančan. ki služi pri 2*2. jpešpolku, pripoveduje:
2. avgusta smo zapustili Mo-|-»tar; odkorakali smo proti Sara-ijevu in od tam dalje ter 24. avgusta dospeli v Goraždo. Nekaj {kilometrov pred nami je bila naznanjena sovražna postojanka, t. j. na Veliki šmaren, zavzeli. Moštvo — Dalinatinci — se je ! zelo veselilo, da bo ravno ta dan prejelo ognjeni krst. Ob 1. nri ponoči so začeli prodirati oddelki ! polka in ob jutranjem svitu napadli dobro utrjeno sovražno postojanko. Sovražnik je moral tekom dopoldneva postojanko zapustiti in se kljub svoji žilavi in odločni hrambi umakniti pred našim energičnim naskokom, ki ga je osebno vodil naš polkovni poveljnik polkovnik Streith. Pri tej priliki je neki docela mlad poročnik, mohamedanec, s svojim vojem. napadel neki sovražni o-kop. Jzza okopa je skočil proti poročnik neki črnogorski stot-.
JJU^VJIJ oa.1 ^.amiiwmi v j. m
«ra je na pet korakov, nakar mu j je vrli Bošnjak s sabljo predrl j trebuh. Siotnik Biclik, jako lju-» heznjiv tovariš in izvrsten čast-I nil:, in pa poročnik Stanzl sta bill:; naša prva ranjenca. Bielik je' dobil strel skozi pljuča, kljub tc-■. mu je pa še dve uri marširal.
in 17. avgust sta potekla: I brez posebnih dogodkov, čeppravj smo prodirali v črnogorskem j | Sandžakti. Mchamedanski prebi- j j vaiei so nas povsodi sprejemali z ; velikim veseljem, od pravoslav-' nili domačinov pa ni bilo videti i žive duše.
j 17. zvečer, t. j. na predvečer j j cesarjevega rojstnega dne. so bi-! la vsa taborišča z ognji razsvet-| Ijena. Noč je. izvzemši neznaten J pripetljaj, do 1. ure zjutraj mir-i ni potekla.
J	avgusta smo prekoračili
' srbsko - črnogorsko mejo; kot ■ pred straža je prodiral spredaj 3. j bataljon. Proti poldnevu smo na-jpadlli močno utrjene višine Ja-i vor-Javorje. Bataljonski jsovelj-,nik major Petzold je osebno vodil k napadu prvo vrsto in pognal. še p redno so posegli v boj drugi polkovni oddelki, na višinah se nahajajoči srbski bataljon v heZasedli smo višine in na-; šli ondi stre'jivo. orožje, Šotore, plašče, kakor tudi tovorno živino z munieijo.
Generalni štab. ki se je nahajal pri našem bataljonu, je dal povelje. da 3. bataljon prodira dalje proti vzhodu kot predstraža. Na neki poti. ki je vodila skozi gozd in ki so po njej Srbi bežali, : pred nami, je ležalo vse polno ob'eke 111 orožja, ki so ga sovražniki na begu proč metali. Artile-• riji se je posrečilo, da je pred' nastopom teme poslala v umikajoče se Sovražne vrste še nekaj dobro nauierjenih šrapnelov.
Nato smo se utaborili in pol- i kovna godba je na čast cesarjevemu rojstnemu dnevu zaigrala cesarsko pesem, kateri so sledili viharni brezkončni ž vio-kliei. ki so odmevali daleč v Srbijo. Ta večer smo se prvič seznanili s srbsko bombo, ki pa ni eksplodirala. In smo jo nato uničili.
111. popoldne smo s sodelovanjem sosedne skupine napadli sovražno postojanko onstran re-j ke Lini. Sele noč je prekinila borbo.
20.	avgusta: Cez reko Lim ni bilo nobenih prehodov; ponoči so se poizvedovala posamezna ; primerna mesta in naši polkovni' pijonirji so nam jih priredili, da smo mogli prebresti reko. Na-! sprotnik, ki ga naš ogenj že prejšnji dan oslabel in ga naučil spoštovanja pj-ed našo gorsko ar-! tilerijo, je še pred jutranjim svi-j tom zapustil postojanko. Tekom dneva smo prebredli Lim in proti polnoči dospeli do prednjih višin pri Uveu in Štrbcih.
21.	avgusta smo prodirali da-j Une na črti Uvae-—Strbci. On-I^ibii In lil t m mhMM Mk> Hi '
me višine, izmed katerih je naj- , \ išji <'igla-vrh. Kamorkoli je se ! gel pogled, se je z daljnogledom opazilo, kako je cel goivki hrbet ; ves pretaknjen z mičnimi okopi. 'Takoj smo >ii ic napadu. Artile-rija je pripravljala pot. bojno j ! vrste so prekorači?«* dolino in v-.e ' Igre naprej, dasi j« sovražili o-j j gen j zelo močan. Nasprotnik se : i zboji bajonetnega naskoka in iz-J prazni prednjo postojanko, da se umakne za novo, še bolj utrjeno.' Naše čete kljub dežju šrapnelov ' in granat zasedejo od sovražnika ! izpraznjene postojanke. Vrli bataljon 22. pešpolka '.ta kot prva dospela na višine. Prve se vi<ii. kako se bore sredi artilerijskega in pehotnega ognja, a se ne u-maknejo in drže višine: bataljon 22. polka je na Cigla-vrhu. Ne-! sprotna artilerija jih izpazi: br-zostreini topovi ne streljajo slabo, toda kljub hudemu ognju se nihče ne gane. Večer poteče v luajnili praskah, noč se porabi a razvrstitev za jutrašnji napad.
22. avgusta, ob jutranjem svitu: Z živahnim ognjem otvori sovražnik dogodke današnjega dneva. mi smo pa že pripravljeni na to in gotovi. Nekaj tisoč kora-; kov široko sovražno postojanko napadejo naši enakomerno. Na čelu naše brigade sta brigadir polkovnik Streith; hitro prekoračimo višine in gremo čez dolino k napadu.
Nasprotnik stoji 1400 korakov pred nami. Odprto ozemlje. Toda kljub močnemu sovražnemu , ognju izza dobro napravljenega in varnega kritja gre vse čvrsto naprej.. Obe artileriji sta na svojem mestu in zavedajoči se svoje ' naloge storita vse. kar je v njunih močeh. Proti poldnevu je naš napad zelo napredoval: prišel j je trenotek. ko so imeli stopiti v delo bajoneti. Tega pa sovražnik ni čakal, marveč zapustil svo-! jo postojanko in izginil v gozdu.' Sovražne postojanke so v naših | rokah, naša naloga je končana i in po r mili dneh hoja dobimo počitek.
. 1 ^^ ___
Naši izseljenci,
ki so se vračali iz Amerike v do-jinovino so v ujetništvu 11a Francoskem. Tako piše neki naš rojak svoiim domačim v St. Rur>er- '
1 i
tu na Dolenjskem. Med drugim pravi, da se ujetnikom ne godi! j dobro, za hrano dobivajo le kruh , in vodo. Francozi so jim pobrali i jtudi ves denar z obljubo, da ga dobe nazaj, ko bodo zopet pro- j sti.
j ! i Prekajevalci mesta in vojska. I
"Prager Tagblatt " poroča, da j so sklenili prekajevalci mesa. da ! ne bodo več izdelovali klobas, i
1	t
'Več izdelovalcev je bilo namreč kaznovahnih, ker so izdelovali'
Obramba Kamjonke Strunulowe.
1 1
Kna najlepših epizod izmeti po-četniii spopadov avstrijske armadi* z ruskim navjilom. je pač obrani.ta Kamjonke Sirumilowe v času prvih ruskih napadov. Morda ne najd.-š za njo primere v zgodovini.
V	noči z dne 20. na 21. avgusta je prinesel orožnik pred četrto uro zjutraj nočno službo 1 vršujočemu komisarju poveljsiva v Chm.. da se nahaja žejo mnogo Kozakov v vasi l»a »jatičih. ki leži nekaj kilometrov daleč od Kamjonke Struni i I owe.
Po naročilu poveljstva se je podal oni komisar 11a železniško postajo vprašat načelnika postaje. če ima vlak pripravljen za o<l-hod.
V	spodnjih prostorih postaje j«* spalo okoli 70 črnovojnikov in je najprvo komisar to moštvo alarmiral. Preden pr se mu je posrečilo zbuditi načelnika postaje, je zaslišal topot kopit kozaških konj. Videč, tla preti nevarnost. Iiiti komisar nazaj v mesto, ali že med potjo sliši streljanje strojnih pušk. V Kainjonki je bilo ta čas malo vojakov, 1(M) mož o«t trena. 2<» saperjev, a ostali čr-nevojniki. Komandant te peščice vojaštva je naglo organiziral obrambo.
Večji del vojaštva je ostal v vojašnici, del pa je streljal z železniškega tira. s postaje in zasebnih hiš. Kozakov je bila eela divizija, to je okoli 4000 mož z generalom Vanovskim na čelu. Dva tisoč se jili je udeležilo ne-}, osi vil! o boja. ostanek pa stal kot rezerva v čestinjeških gozdovih. Vrh tega so imeli Rusi dve rtrojni puški, eno postavljeno proti vojašnici, drugo v bližini postaje. Avstrijci so bili brez strojnih pušk in kljub temu so izšli zmagovito iz brezprimerno neenakega boja. K zmagi so pripomogli nenavadno dobri streli avstr. vojaštva, ker skoro nobeden strel ni zastonj padel. Z o-keiij načelnikovega stanovanja, postaje so streljali trije: poročnik Ilavranek. orožniški straž-mojster in neki divji lovee iz sosednih gozdov. Streli teh mež so bili tako izborno pogojeni, da so ustavili eno rusko strojno puško.
Težke ure so prestali prebivalci Kamjonke. Streljanje je trajalo od pete ure zjutraj preko popoldne, ali k sreči si ni upal noben koza k vdreti v mesto. V mc-mesto pa so padali streli zelo gosto, k sreči pa brez večje škode. Ob 3. popoldne so se cule tri silne detonaefje. Tedaj je ljudi prevzel silen strah. Mislili so za gotovo. da je prišla ruska artilerija. Pa je bila samo eksplozija min, ki so bile položene pod že-
i;; t; s i je činel razrušiti v določe-:i'-:n času poročnik saperov T. I .-.vršite v iika.-i je poplačal z živ-Ijenjcm : padel je. zadet v glavo *><l csmili ruskih krogel, z njim je padlo dvanajst črnovojnikov, ki so stražili most.
Našli so reveža z žveplenko v roki. z glavo vso razbito od kro-gelj-
Situacija je postala za mesto grozna. Med tem se je prikazal pred rusko bojno vrsto na belem konju poveljnik te armade, a močan veter je razgrnil rdeče obšit-ke njegovega plašča. Bil si je svest zmage, a to je bilo zanj poguba kajti že je padel s konja, zadet od krogle priprostega čr-novojnika. ki je s tem strelom na mah rešil Kamjonko od vpada uničenja
Zgubivši poveljnika so kozaki ( vedno sla be je pritiskali na avstr. postojanke, streli so padali vedno redkeje ts-r so slednjič, v prepričanju zgubljene bitke, umaknili prQti Czetinju. S sabo so odvedli veliko množico ubitih in ranjenih kozakov.
Ob petih popoldne so se prebivalci Kamjonke oddahnili, a sa-nitejei so se lotili svojega dela. Avstrijcev je padlo 2b, ranjenih pa je bilo nad 40. j V bolnišnici pa sedaj leži na postelji poveljnik nazaj vržene divizije kozakov. general Vanov-ski. Pri njem je sedel ruski štabni zdravnik, ki je. bil odredil, da \so prenesli ranjenega generala z l:ojuega polja v bolnišnico, in je prosil šefa bolnišnice, da zavežejo generala rano. Položaj generala je bij brezupen kljub takojšnji pomoči, kajti bil je večkrat ranjen v trebuh.
I Ko mu je okrajni fizik dr. Pie-11rov.ski pravil, da je le malo šte-vilee branilo Kamjonko, je odvrnil po nemško: "To je pa vendar škandal, ko bi bil to vedel, bi bil vzel Kamjonko brez strela! Nezaslišno, da bi me bila, zmagovalca Sokala in Rava Ruske, dosgela krogla priprostega črno-1 1 vojnika V
! Ko je ruski zdravnik zahteval, Ida mu oddajo generala in se skli-. eeval na Rdeči križ. ga prime fi-jzik dr. Pietrowski za roko. ga : pelje okoli bolnišnice in mu po-1 kaže velik rdeč križ. ki se je dvi-j gal na strehi, in luknje, ki jih je bi'o vse polno v zidovih poslopja. kamor so streljali ruski vojaki. Ko je ruski zdravnik to videl, j ni več ponovil svoje prošnje, a generala Vanovskija so prepelja-. ili z avtomobilom v bolnico v j ; Lvov, kjer je čez dva dni že le-| žal na mrtvakem odru.
V soboto, 22. avgusta se je na i tisoče ljudstva poslovilo na skupnem grobu od padlih junakov-braniteljev Kamjonke, a zasajeni križ na grobu bo večno pričal o njih junaštvu v boju proti sitni j
Ranjenec.
—o— Materi.
; Težko povem. Težko molčim. Tvoj up iz srčnih globočin — Izpolnjen? Ni! Ne bo nikdar!
0.	večnost! Prej gre vanjo sin. Ah, mati! Ti šele za njim.
I
Moj up je tudi pokopan. Sem upal. da bo ista prst grob tvoj in moj odevala. i Prišla je smrt iz bojnih vrst, izkoplje grob mi v bojno plan.
A zvezde — znanke med seboj, čeprav jih loči daljni tir — : nad nama bodo sevale: Na severu moj sladki mir. [na jugu sladki pokoj tvoj.
Očetu.
Mimo sto gora visokih sto pozdravov Vam globokih.
V prošnjah prosim Vas iskrenih: Naše njive "Na slemenih" —
. ,	1
j ne posejte je z ovsenim, j ne semenom vee ječmenim.
r
Z deteljo mi rožnoživo j vso posejte ono njivo.
■ Kadar boste jo kosili, j tiho boste govorili:
J Padajte rudeee glave kakor kaplje prekrvave.
j Sinova je tekla živa j kri — .la prosta ti si, njiva!
1
Dekletu.
Po planinah vaših jasnih
lovec tvoj ne bo več stopal.
In v očeh se tvojih čistih
\moj pogled ne bo več kopal.
1 Več nikdar, t
i Dekle, kaj je bojno polje? i Bojno polje — rdeče morje. I Plavati po njem sem videl i in prost a ke in majorje, j Bridka stvar.
I Nisem rekel, »la utonem? Nisem rekel tebi prvi? i Prej v očeh sem tvojih tonil. *, Danes tonem v gorki krvi — . v zarji zmag. i'
In poroka? Bo! Prer&no! • j Ali tebe ne bo zraves. Ti nosila lep bi venec, jaz bi nosil zmagoslaven lovor drag.
1,	, .	1
A sedaj sem z drugo ženo zaročen pod smrtnim mečem. Kajkrat sem ti v okno klical, zadnjikrat nocoj ti rečem: Z Bogom, Maniea !
Silvin Sardenko.
Leti ptica čez planjave.j
1 Leti ptica čez planjave, .;Če« gorovje in vode; 1 Leti dalje, čez višave, j Dok ne dospeš do gore.
I Tam pod Ku;nom. — dobro vedi, 1 Tam je moja rojstna vas; Tam i:a lipieo se vsedi, j Pesem to zapoj na ;?las :
, j"Cujtc mati, sestra, oče .! Cu jte dragi, ljubi vsi! ! Solze točite mogoče j Se z.*i sinom,--Če živi?
! Se na za sinom.--ki bojuje
Se na bojnem polju tam; i Če je vbežal. — če zmaguje? — Mene sin poslal je k Vam.
i
1 Solz nikar več ne točite, j Ne grenite si srca! 1 Le ponosni vsi bodite.
j I11 hvalite zanj Boga!
j
j Sinko Vaš se že radujc.
j V raju svetem kakor vsak!---
J Kjer so ruske »tepe tuje, (Tam počiva Vas junak!--
Ivan Zupan, New York.
jffišar
Stroga cenzura.
Znani profesor Bengel (umrl je leta 1847.) je smatral leto 1836. ,za poslednje na tem svetu. Napi-| sal je daljšo brošuro, v kateri je sigurno prorokoval, da bo tega le-,ta (1836) konec sveta. Seveda je I moral predložiti rokopis svoje brošure cenzuri, ta mu pa je ro-I kopis vrnila z opazko: "More se tiskati, toda šele leta 1837."
Dokler si domišljuješ, da si za
srečo rojen, ne boš srečen. • • #
j Ce imamo a tepcem opravka,
A BtLGlAH AfcMOF^EO MOTOR.	GOING INTO ACTION AGAINST A CECMAH -SCOUTING PATROL	n.««^ __BELGIJSKI ARMIRANI A.VT0MOBIL PRI ZASLEDOVANJU NEMŠKE KAVALERIJSKE PATRULE.
JigssloKiiskt ^^^ Riti!. Jidmti
tnkof porirana do« 24. januarja 1901 ▼ državi Minn—črta.
Sedež t ELY, MINNESOTA.
•LAVNI URADNIKI i	' ► š ^
fredsednikt J. X GERM, 507 Cherry Way or box 17 Brad-dock, Pa.
Podpredsedniki 1LOI« BA'LANT, 112 Bterlinf Ave, Bar berton, O.
©lavni tajnik: GEO. L. BBOZTCH, Box 424, Ely, ITTti^ Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Elv, Minn. Eaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
TMOVNI ZDRAVNIK:
Dr. IfABTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI
NADZORNIH;
HIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAK, 422 N. 4th St., Kansaa City, Kana JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI JOHN AUSEC, 6413 Ifatta Ave., Cleveland, O. JOHN KR2ISNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Loratn, O. JOSEPH PISKLAR, 308— Cth St., Rock Springt, Wv<J. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Walk.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn.
ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVAČIJ, Box 365, od društva štv. 114., Ely, Minn.
Vii dopisi tikajoči se uradnih tad p v kakor tudi denarne poli Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe p« na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna piaraa od strani tl&nov se nebode Hiralo.
Društveno glasilo; "GLAS NARODA'1
Kako se avstr. državljanom godi na Francoskem.
Neki Hrvat, ki je hil z drugimi Avstrijci se pred začetkom vojne pridržan in interniran na Kranco«*kem, piše:
Nahajamo se v Normandiji, katere bi morda nikdar videl ne bil ia bi tega tudi prav nič ne obžaloval. Toda, hvala Bogu, sedaj sem že več tednov tu. Nekoliko dni po proglasitvi francoske mobilizacije, smo bili vsi Avstrij-ei v Parizu postavljeni pod policijsko nadzorstvo; kdor je imel denar, jt« lahko stanoval v hotelu, drugi pa smo morali v državna poslopja in s«* ni*nio smeli ganiti iz njih. Vsi protesti so bili popolnoma odveč in hitro smo se I repri<"ali, da je v vojni vse ino-jrore, zato sino se mlali v svojo UKodo. K;ij tndi lio<Vš? Cez s«-deni dni so nas lepo naložili v štiri posebne brzovlake kakor se za gospodo spodobi in nas av-s!rij>>ke podanike — bilo nas je krog 4000 — odpravili na vse vetrove. Spravili so nas po raznih mestih po več ali manj skupaj; mislim pa, da je naša kolonija tn v S«-zzii najmanjša, ker nas je samo 200. Kolikor manj, tem bolje, da se nas oblasti in prebivalci ne naveličajo in z nami vendar le nekoliko l>olje postopajo.
Uolpo. asno j«> brez dlea pa tndi brez — denarja. Za one, ki imajo denar, je že še kako. ker si razen menaže še lahko kaj kupijo za pod zobe. revežem pa ka- j kor nikjer tako tndi tu ni dobro. Vse, kar nam je gosposkega o-' stalo, je to. da lahko spimo, kaj- ' ti kolikor dlje spiš, toliko manj j zdehaš do večera, ko se smeš ali, bolje moraš zopet vleči. Ob de-J veti nas že čaka policija, prešte-jejo nas nevera kolikokrat, potem nam dajo izkaznice, s kate- j rimi dobimo opoldne kosilo in zvečer nekaj takega kakor ve-! čerjo. Jedilni list je zelo enosta-1 ven: Ako je opoldne leča. potem zvečer grah. jutri bo pa obrat-J no, morda s tem razločkom, dai Ih) namesto graha fižol Imeli smo nekaj potov krompir in tedaj je vladalo v koloniji pravo božično veselje. Zjutraj ne dobimo ničesar. Ne vem ali je v Normandiji taka moda. ali pa velja to samo za nas. Kdor ima kak sous, »i kupi kruha, kdor nima nič, ta gre do obeda zevat v mestni park.
Iz mesta ne smemo nikamor, a kdor gre. je obtožen, kot špijon in bi utegnil biti ob glavo. Potikamo se pb malih ulicah in po parku, kjer nas že vse ptice poznajo. Ker nimamo krnha, da bi jim ga drobili, si kratimo čas na ta način, da lovimo 4'inance"', v veliko veselje otrok, ki jih je poln park. Tem otrokom moramo služiti tudi kot nadzorno sredstvo pri! pfitriotiČni vzgoji, kajti varuhi-1 nje otrok kažejo na nas s prstom i m prrvijo otrokom, da smo so-1
vmŠtiiM frazieoakA Aimrtvin."
U:. ji 4 I f^-* ' . - N A	UVUlvVtilu .
K" sre^i se otrokom ne zdimo ni<~ ijevartii in >«> nas prav nič n<* boje.
To ji* približno program celega dne do sedmih zvečer, ko moramo zopet na policijo, da se nve-rijo. če se ni kdo izgubil čez dan. Potem tiam dajo večerjo in gremo -ipat. Kako spimo, niti ne vprašajte. < J lavno je to, da ima-dvanajst nr na dan za spanje, tako da se človek naspi, četudi ga stenice (ki so tudi mobilizirani-! neštetokrat zbude, iili pa se mora obračati vsutd trdega le-žišča. Kolikokrat se v takih tre-notkih človeku vrača misel na dom. koliko tihih želja se oglaša po njem! Da bi se že skoro vse to /vršilo — mi smo siti francoskega gostoljublja!
Pismo nemške matere francoski materi.
•"Frankfurter Zeitung" priob-<"uje naslednje plemenito pismo, ki ga je neka nemška gospa pihala neki francoski materi, ka-t»'!•»• sin j«' na Nemškem umrl v boju za francosko domovino:
Milostiva rrospa! Mati, ki je kakor Vi poslala v boj za domovino svojega sina. nemška mati, lii Vam rada pisala nekaj vrstic.
Pred kratkim je dospel semkaj velik transport ranjenih vojakov. med katerimi se je nahajal tudi Vaš sin gospod Lucien Paul. Bil je težko ranjen na glavi. Z veliko skrbnostjo so ga prenesli v bolnišnico usmiljenih sester sv. Vineenca Pavlanskega, kjer so mu z veliko skrbnostjo >treg!i. Eden naših kanonikov, prelat Mgr. Ililpiseh, ki je obiskal ranjence, je bil obveščen, da se želi gospod Paul izpovedati. Vaš ljubi sin je le s težavo govoril ter je zato prosil Mgr.:
Prosim izprašujte me." Dobil je odvezo. Ker se je zdelo, da trenotno ne grozi neposredna nevarnost. je Mgr. sveto obhajilo in sveto poslednje olje odložil za naslednji dan, da bi se Vaš sin ne utrudil. Toda ponoči c-b 3. uri je nastopil krč. ki mu je Vaš sin podlegel ob pol 5., ne da bi se bil več zavedel. Očividno je bil težko ranjen na možganih.
Bodite zagotovljeni, milostiva gospa, tla je Vaš ljubi sin užival najskrbnejšo strežbo in da se ni ničesar opustilo, kar bi bilo moglo rešiti njegovo mlado življenje. To Vas bo nekoliko potolažilo. Vas in Vašega soproga, v Vaši veliki bolesti. Misel, da mu je ob zadnji uri stal ob strani duhovnik in da je bila njegova smrt sveta. Vam bo pomagala, da svojo glavo npogneic pod roko najvišjega Gospoda nad življenjem in smrtjo. Vaš- sin je umrl kot junak za svojo domovino in spi sedaj na tuji sicer, toda blagoslovljeni zemlji, kjer čaka vstajenja, ko bo zopet videl svoje, ki sedaj objokujejo njegovo izgubo, da se nikdar več ne loči od
Njegov pogreb se je vršil 1. t. m., zvonili so mu zvonovi v katedrali. Izkazane so mu bile vse vojaške časti. Obe naši vojniški društvi z zastavama, ki sta bili oviti v črno tančico, sta mu dali častno spremstvo na zadnji poti. jasno modro nebo se je svetilo nad odprtim grobom, ko so oddali tri častne salve. Naj počiva v miru!
Dovoljujem si priložiti Vam tukaj nekaj vejic iz lovorjevega venca, ki sta ga vojniški društvi položili na grob, kakor tudi nekaj izrezkov iz tukajšnjega lista. Iz njih bodete videli, kako zelo se je častil Vaš sin, ko so ga nesli k zadnjemu počitku. Počiva na novem mestnem pokopališču. Njegov grob ima številko 1.
Milostiva gospa! Reklo se mi je, da je tako težko ranjeni mladi Francoz pred vsem želel videti svojo mater. To mi je šlo tako k srcu. da som sklenila takoj pisati njegovi ubogi materi in ji vse poročati, kar sem mogla zvedeti o mladem vojaku. Kajti tudi jaz, milostiva gospa, imam sina edinea, ki je poln navdušenja sledil cesarjevemu klicu in o katerem že dolgo časa nismo dobili nobene vesti.
To pismo naj Vas nekoliko tolaži v Vaši veliki bolesti, Vas in Vašo družino nad veliko izgubo Vašega dragega sina. ki je žrtvoval svoje mlado življenje za domovino.
Blagovolite sprejeti, milostiva gospa, zagotovilo najodkritosrč-nejšega sožalja matere, ki z Vami sočustvuje.
Žena, ki je bila v šestih
bojih.
—o-
Olumuc.
Pred kratkim je dospela na nekem vlaku z ranjenci neka žena. po imenu Ana Pelegrini, ki seje dne 2r>. julija letos v Griesu pri Bolcanu poročila s pismonošem Jožefom Pelegrini. Žena, ki je bila dovršila tečaj za bolniško strežnico, je pripovedovala uredniku lista "Maehr. Tagblatt-a;' to-le: I)ne 18. avgusta sem se odpeljala iz Inomosta z vlakom, s katerim se je vozil polk deželnih strelcev v čegar 6. stotniji služi moj mož. Po šestih dneh vožnje smo dospeli v Dunajew. Potem smo korakali še kake tričetrt ure. ko smo bili že tudi zapleteni v boj. Dotlej sem bila lahko vedno pri stotniji mojega moža, ker imam kot pomožna strežnica legitimacijo za vse vojaške vlade.
laj. ko smo dospeli v ogenj, sta me skušala polkovni poveljnik podpolkovnik Spiegel in poročnik Kroli od 6. stotnije na vsa knačin pregovoriti, da bi o-stala zadaj. Toda jaz sem trdovratno hotela ostati, kajti tako sem mogla najhitreje nuditi pomoč ranjencem. Izprva mi je bilo pač nekako tesno, ko sem slišala krogle žvižgati krogle krog glave, kasneje se je tesnoba popolnoma razgubila ter sem se končno navadila na ogenj. V tem boju sta bili 6 in 7. stotnija razpršeni in tako sem /svojega moža izgubila izpred oči. Nato sem več ur blodila okrog in končno slučajno zadela na 11. polsko bolnišnico. Z ranjenei sem se peljala dalje v smeri proti Lvovu. Na tpotu smo enkrat zašli med dva artiljerijska ognja in bili na jI jute j še obstreljevani. V Lvovu mi je slučaj naklonil, da sem zopet šla s 6. stotnijo in tudi moj mož je bil še živ in zdrav. Nato smo iz Lvova zopet odšli. Sčasoma so se vsi tako navadili na mojo navzočnost, da me nihče niti več o-pazil ni. Tri dni smo bili na maršu. To so bili strašni dnevi ter smo posebno trpeli vsled žeje. Vsepovsod smo našli ruske mrliče in ranjence, ker Rusi niti ne pokopljejo svojih mrtvecev, niti ne jemljejo s seboj ranjencev.
Mnogokrat sem obvezovala tudi ruske ranjence. Toda dolgo se nismo mogli nikjer muditi. Bili smo v boju pri Janowu in še v treh drugih. Krajevna imena sem pozabila ker so tuja. Bila sem vedno 20—30 korakov za ognjeno črto. večinoma za 7. stotnijo, ter se plazila k ranjencem in jih obvezovala. Ce se je potem glasilo: "Dalje!", sem seveda vedno hitela z njimi. Tako smo prišli do Lublina. Tu je bil moj mož ranjen v ramo in ko so ga z drugimi ranjenci poslali nazaj, sem se trasportu pridružila tudi jaz. Peljali smo se tesno stisnjeni v vozu za ranjence; bilo je 40 mož in stregla sem jih kakor pač bilo mogoče, in ko moj mož okreva, da bo za vožnjo, »e odpeljeva zopet v Bolcan.
Slovenski ranjenci v bolnicah.
-o-
L Kanj en ci in. zbora v Celovcu:
i Močivnik Jožef, pp. 7, 6.; podi. . Ar not Antonij, plb. 8, 3; des. Ra-> dre Jernej, dpp. 4. 7.; inf. Pod-. koritnik Mat., pp. 87, 7; inf. No-t vak Miha, pp. 17. 12; inf. Zupa-nec Anton, plb. 16; Perdout An-l ton, pp. 7, 1; inf. Knez Fr., pp. L 67, 5.; inf. Mravljak Mat., dpp. i 4, ] ; inf. Blaznik Jurij, dpp. 4, . str. p. od. i/i ; četov. Vranšek Ja-. nez, dpp. 4. 3; inf. Rauter Ed-, mund, pp.. 7, 16; top. Močivnik Avg. ptp. 9, 3; inf. Tcrpin To-. inaž, pp. 7, 6.; inf. Pichler Tomaž, pp. 7, 6; inf. Smidovnik Janez, pj). 17111.; lov. Murke Vr-ban, plb. 8, 1; inf. Razinger Fr., dpp. 4. 2; inf. Samonig Franc, pp. 7, 7; inf. Vitulic Anton, pp. 7, 14; inf. Jožef .Tare, pp. 7, 4; inf. Letigeb Viljem, pp. 7, 15; inf. Dulnig Jožef, pp. 7,16; inf. Brodnik Alopz, pp. 7. 6; lov. Sehaller Pet., plb. 8, 4; korp„r. Mams Janez, pp., 17, 15; četov. Dobernig Kimen, Ipb. 8. 2; inf. Pacher Henrik, pp. 7, 8; inf. Go-rencl Dom., pp. 7, 4; korporal Krumpl Ilugon, dpp. 4, 3; n. r. Pueh Martin, pp. 17, 1 ; n. r. IVr-kovič Anton, pp. 7, 5; n. r. Peru-ško Ivan, pp. 17, 12; n. r. Peru-ško Joef, pp. 17.12; n. r. Puston Janez, pp. 7, 0; inf. Vozlič Fr., pj). 87. 5; inf. Dcrnovšek Mart., pp. 17, 1; inf. Stancer Ciril, pp. 17, 11; des. Robe Janez, pp. ]7, 13; inf. Špek Janez, pp. 17, : des. Kokalj Franc, dpp.. 27, 3: lov. Valjavec Martin, plb. 8, 2: inf. Hafner Miklavž, pp. 17, 11: inf. Prašni kar Peter, pp. 17, 10; inf. Hočevar Andrej, pp. 17, ]T>; inf. Mvmie (?) Pavel, pp. 17. 1 f„; inf. Sankovie Anton, pp. 7. 16: Thaler Tomaž, pj). 7. 7; inf. Po žun Anton, 87, 10; inf. Seharf Valentin, pp. 7. 7; inf. Horvat Jožef. pp. 07. 2: inf. Loager Flo-rijan. pp. 87. 5: inf. Slamnik Al., črn v. pp. :{. ]0; inf. Povirk Franc, pp. 17, 2: inf. Skobeme Jožef, pp. 87. 7: inf. Vizjak Friderik. PP. 17 .13: korp. Radolovie Matija, pp. 17. 10; east. si. Pichler Aleks, pp. 7. 12; inf. Masser M.. pp., 7, 11.; inf. Galičič Matej, pp. 17, 2: korp. Lulek Jožef, pp. 17. 3; inf. Kregar Jož., pp. 17, 12; inf. Jereb Franc, pp. J7, 13; .Jereb Vinko. pp. 17. 14: inf. Vrlič Anton, pp. 17, 14; inf. Xoublan Franc, pp. 17. 1-1; inf. Buli Lojze. pp. 17. 16: inf. Cvelbar Anton. pp. 17. 8; inf. Založnik Ivan, pp., 17. 14; inf. Ladika Ivan, pp. 14: in**. Repič Anton, pp. 17, 10; inf. Oblak Anton, pp. 17. 1 ; inf. Pezdirc Nikolaj, pp. 17, 3; inf. Virant Miha. pp.. JT. 14; inf. Le-sran Franc. 17. 1: inf. Zurman Jožef. pp. 17. 6: inf. SI ok a r Anton. pi. 27. :J; inf. Sedlak Fr.. PP- 27, 3; inf. Furlan Dominik, pp. 87. 8; inf. Kazin Peter, pp. 07, 5; lov. Pikalo Franc, plb. 8.
lov. Lušin Franc, plb. 8; inf. Oražem Franc, pp. 17, 10; inf. Zigart Janez. pp. 7. 1.
V	deželni bolnišnici na kirur-gičnem oddelku se nahajata še ta dva vojaka, ki sta ozdravela po tetami: gfr. Zahalka Fran. p. p. št. 00. 14. in enoletni prostovoljec. korporal Pudil Ivan, domobranski pešpolk, š*t. 02, S.
V	Leonišču se nahajajo sedaj v oskrbi ti-le ranjeni vojaki: Inf. Martelozi Ermengildo, p. p^ štv.
97; lovec Maurer Peter, lov. bat. 8; četovodja Sušič Krist., lov. h.
■	š. 8; Inf. Lozič Mašo, bos.-lierc. p. p. št. 2; inf. Gregoršanc Jakob. domobr. p. št. 27, Mrtvica, Koroško, korp. Smolej Jakob, p. p. št. 17, Begunje, Radovljica; četov. Dvorak Friderik, dom. p. št. 1; gfr. Thaler Matija, p. p. št. 17; inf. Gerinelc Martin, p. p. 17. Iška vas pri Ljubljani; inf. Sodja Jakob, p. p. 17, Gorje pri Radovljici; gfr. Kos Demeter, p. p. 55; inf. Osvald Avgust, dom. p. 26; gfr. Hinterberger Henrik, p. p. 27; inf. Wenzel Jakob, p. p. 10; četov. Auer Engelbert, p. p. 7; praporščak Petrič Ernest, bos. hereeg. p. 4, Ljubljana; int*. Mo-zek Ignacij, p. p. št. 17, Preser; četov. Supak Ivan, p. p. št. 8; enol. prost., korp. Gregorič Miro? p. p. št. 27. Ljubljana; inf. Lov-stek Alojzij, p. p. št. 17, Dolenja vas pri Kočevju.
V liceju in Mladiki je bilo do sedaj sprejetih 208 ranjenih in bolnih vojakov. Od teh je bilo odpuščenih, oziroma premeščenih 12!>. Izmed ostalih so iz naših krajev ti-le tam nastanejni vojaki: Magerl Fran. dom. p. št. 27, s Krškega, strel od šrapnela v levi komolec. — Nad. rez. Kožman Kristjan, p. p. St. 97, 16. st., Štur-je pri Postojni, strel v desni komolec. — Zajec Fran, p. p. štv. 17. 8. iz Toniišlja pri Ljubljani. Strel v levo roko. — Tomšič Anton. p. p. št. 17, 10. iz Vidma pri .Kočevju, strel v prsi. — Valenčič Leopold, p. p. št. 17, 11, iz Kil o ve j pri Bistrici, strel skozi desno roko. — Nad. rez. Pustovrh Peter, dom. p. št. 27, iz Polhovega grad-jea. strel skozi desno roko; lovee JPotočnik Fran. lov. bat. št. 7. 2. 'i/ Mošenj pri Radovljici, stM \ r hrbet. — Peček Fran, dom. p. št. 27, 1., iz Goričice pri Ljubljani, strel skozi desno roko. — Nad. rez. Milharčie Luka, p. p. it. 17. 13. iz Sent Petra na Krasu, dva strela v hrbet. — Martinec Ka-j rel. p. ]>. št. 18. 15. strel v levo roko. — Lapajne (Lapani!) Jo-: sip. lov. bat. št. 8.2. iz Tolmina, j strel v levo roko. — Kočevar Iv., p. p. št. 17. 13. iz Nevelj pri Kam- . niku, strel skozi desno roko. —
■	Košir Gregor, p. p. št. 17. 15 st.. \v. Kranjske gore. r*trel skozi desno roko. — nad. rez. Kastelici' Anton, p. ]>. št. 17. 5.. Sent Vid
j pri Zatičini, strel skozi desno ro-jko. — inf. Javornik Anton, p. p. |št. 17. 8, iz Slivnice, strel skozi levo nogo. — Janža Anton. p. p. št. 17, 5, Šmartno pri Litiji, strel v desno stegno. -— Iloenigmann Josip, lov. bat. št. 7, 2, iz Ribnice. strel skozi desno nogo. —Ila-
l - •	T
bijan Ivan. dom. p. Št. 27. 4, iz , Sel a pri Škof j i Loki, strel v pr- | si. — Cetov. Grobar Anton, lov. bat. št. 7, 1.. iz Soriee, strel sko- ' zi levo ramo. — Gercar Alojzij. 1 p. p. št. 17. 3, m. k., vbod z bajonetom v levo podlakt; Cebin Matej. p. p. št. 17, 13, iz Zagorja, sitrel v levi kazalec. — VTeitzer Pa veti. p. p. št. 17, 1. m. k., strel skozi levo roko. — Tomšič Anton, p. p. št. 17. 10. iz Vidma pri Kočevju, strel skozi prsi. — Jos. Ostreč, dom. p. Št. 27, 2, s Tre- ' be In a pri Litiji, strel skozi levo nogo. — Reš Fran, p. p. št. 17. 3, strel v leva pleča.
Razne zanimivosti.
Zagrebški narodni kazino razpu-ščen.
Iz Zagreba poročajo: V tukaj-šnem narodnem kazinu je dosegla kriza svoj višek, odkar je odstopil grof Erdiidy in več magna-tov. Deželna vlada je zdaj kazino razpustila, dasi je tudi ban Sker-lecz njen član. Kazino so ustanovili pred 30 leti mažaronski či-novniki. plemiči in politiki. — Ustanovil jo je znani grof Khuen Iledervarv.
Junaška deklica iz Rava Ruske.
i led ranjenci iz Rava Ruske je bila tudi majhna poljska kmečka deklica, ki je med bitko neprestano tekala krog ranjencev in jim prinašala vodo. Končno je tudi njo zadel drobec šrapnela in ji močno poškodoval nogo. Prepeljali so jo na Dunaj z drugimi ranjenci. Med vožnjo so ji morali odrezati poškodovano nogo. Sedaj leži na kliniki dvornega Svetnika Hochenegga, kjer jo je doletela čast in sreča cesarjevega obiska in njegove milosti. 13-let-ni Rozi Zenoelt — tako je deklici ime — streže njena lastna mati, ki je prišla za hčerko v cesarsko mesto. Toda tndi zdravnik-vodi-itelj in strežne ooobje gleda na-
njo z največjo skrbnostjo; vsako j željo ji skušajo brati z obraza in jo izpolniti. Izpočetka je bilo tež- 1 ko. ker nihče ni razumel njene : govorice, sedaj se lahko pogovar- ] ja z materjo. Sara Bog vedi, kaj J je nagnilo deklico, da je hitela : na bojno polje k ranjencem in ] jim donašala vode. Morda je bila poleg usmiljenja tudi radoved- : nost in veselje nad nikdar vidni- : mi prizori; na vsak način pa je bil njen nastop občudovanja vre- ' den. Saj se je morala kljub svoji : nerazviti otroški pameti zaveda- ■ ti, da je tista moč, ki podira moč-ne možake pred njenimi očmi, pač tudi njej nevarna. Bodisi tako ali tako: s svojim dejanjem je na hip izpremenila tek svojega življenja. Iz oddaljene revne vasi je prišla v cesarsko prestolnico, tu videla cesarja in bila od njega bogato obdarovana. Cez mnogo mnogo let, ko bodo sedanji dogodki obledeli in se več ali manj pozabili, bo ona pravila svojim otrokom in unukom o krvavih prizorih, ki jih je videla v ■bitki pri Rava Ruski.
Poslanec Vaclav KoUar — zblaznel.
Češki agrarni poslanec Vaclav Koti ar, zastopnik okraja Melnik-Mlada Boleslava je zblaznel. Mo-
.™«r je
MOLITVENIKI:
DuSna paSa	—.80
Duiiia paša v usnje vezano	$1.00
Gospod usUSl mojo molitev, elegantno vezano	|1.40
Ključ nebfških vrat	—.50
Marija varhinja v usnje rezano	—80
Marija varhinja elegantno veza:.o	?1.20
Otroška pobožnost	—.25
Rajski Glasovi	_.40
Ha j sit i Glasovi v usnje vezano	—.80
Skrbi za Xju&o v usnje vezano	—.70
dkrbi za Dušo elegantno vezano	$1.20
Skrbi za Dušo elegantno vezano	z
zapono	$1.40 Skrbi za Dušo v slonovo kost vezano	$1.20 Sv. Ura elegantno vezano	$1.20 Sv. I' ra elegantno vezano z zapono $1-40 Sv. Ura v š^griii vezano z zapono $2 u0 Sv. Ura v slonovo kost vezano	$120 Vrtec nebeški	—.40
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški	—.25
Abef^dnik slovenski	—.25
Ahnov nemško-arigieSkl tolmaC	—.50
Ang!. slov. in slov. angl. g I o v ar	—.40
Domači zdravnik	—.50
Domu'~i živinuzdravnik	—.50
Drugo b«-rilo	_.40
Hitri ra Tu 11 ar	—.40
Katekizem mali	—.15
Novi domovinski zakon	—20
Odvetniška tarifa	—.40
1'esmarira, na grobnice	$1.00
Poljedelstva	—.50
Popolid nauk o Peb»larstvu	$1.00
Prva nemJka vadnieu.	—.S5
Rofnl slovensko-nc-iniikl »lovar	—.50 Schimpffov nemfiko-ulovenski slovnr $1.20
Schimpffuv sloven.-n«rnSki slovar	$1.2«)
Padjeroja v pogovorih	—25 Slovar slov.-nemški Jane2Ič-Bar-
tel), nova izdaja	$2.50 Slovar nemSko-Flov«»nski (JaneZič-
Bartel) nova izdaja	$2Z0 Slovensko-angleSka slovnica	$1 09 Slovenska slovnir-a	$1.25 Slovenska pesmarica, L in II. zvezek, vsaki po	—.50 Srednji katekizem	—.30 Trtna u3 in trtoreja	—40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovalec	—50 Veliki katekizem	—4rt Voš^-ilni listi	—.SO ; Zgodbe sv. pisma	—.50 ■ Zirovnik, narodne pesmi, vezano,
1, 2, in 3. zvezek vsaki po	—.50;
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Andrej TTofer	— 20
Avstrijska ekspedioija	—20
Avstrijski junaki, broširano	—.TO ;
Avstrijski junaki, vezano	—.90 '
Baron Lnudon	—.SO
Baron Trenk	—.20
Bele noCi....	—.20
BeneSka vedeževalka	—.20
Berafica	—.20
Boj za pravico	—.40
Bojtek	—.10
Božif-ni darovi	—.15
Burska vojska	—.25
Car in tesar	—."0
Cerkvica na skali	—.15 '
Ciganova osveta	—.20
Cigr-nska sirota, S3 zvezkov.	$5f,0
Cvetna borograjska	—.40
Cvetke	—20
Cas je zlato	—.25
Cez trnje do sreče	—.50
Darinka mala Crncgorka	—.20
Devica Orleanska	—-30
Don Kižot	—.20
Doma In na tujem	— 20
Dobrota in hvaležnost	—.60
Dve Cudopolne povesU	—20
Dve povesti	—.20
Krazem Pred jamski	—.20
Evangeliji	—.50
Kvstahija, dobra h«	—.20
Fabiola	—.35
Fra Diavolo	—. 25
George Stephenson, oče železnic	—.25
Godčevski katekizem	—.20
Gorenjska knjižnica:
1. z(. ITiiTnnannva povest	—.15
3.	zv. Tzpokorjena romarica	—.15
4.	zv. Grajski lovec	—.15
5.	zv. Kukf.Icev stan	—15
6.	zv. Šmartno pri Kranju	—15 Oozdovnik, 2. zvezka	—-?0 Grizelda	—.10 Greh In smeh	—.."0 Hildegarda	—.20 Hlapec Jernej	—.60 Hirlanda	—.20 Hub&d, pripovedke, I. In II- zvezek
po	—.20
Uustriranl vodnik po Gorenjskem	—.20
Izdajavec	—.35
Islandski rlbifi	$1 00
Izlet v Carigrad	—.20
Izdajalca domovine	—.20
Ivan Resnicoljub	—.20
Izanami, mala Japonka	—.2«
Izidor, pobožni kmet	—.20
Jama nad DobruSo	—20
Jaromil	—.20
Jetnikov! otroci	—.50
Kapitan Mart Jat	$1 00
Kraljevič in berač	—.15
KrtStof Kolumbo	—20
Krvna osveta	—.15
Knez čml Jurij	—.20
Krvava noč v Ljubljani	—.40
Leban, sto beril	— 20
Ljubezen n maščevanje, 102 zvez.	$6.00
Maksimiljan	—.20
Marjetica	—.50
Marija hči polkov«	—.25
Materina žrtev	—.50
MaU, socijalen roman	$1.00
Mir božji	—.70
Mirko PoSteenjakoriC	—.20
Mlad samotar	—.15
Mlinarjev Janes	—.40
Mrtvi gos ta č	—20
Na različnih potih	—.20
Na valovih južnega morja	—.15 Narodne prlpovestl, I., II., III. In
IV. zvezek, vsaki po .	—.20
Na divjem zapadu	—.50
Na boJISču	—.35
Na Indijskih otokih	— .SO
Najdenček	—.20
Na Jutrovem	—.35
Na preriji	"	—.20
Naseljenici	—.20 Nedolžnost preganjana In povellča-
na	—.20
Nesrečnica	_.30
Nezgoda na Palavanu	_.20
O Jetikl	_
Pasjeglavd	$1.00
Pavliha	_.25
Petrosini, znani N. Y. detektiv	_.25
Pod turškim Jarmom	_.20
Poroka po pomoti	_,6g
Pota ljubezni 110 zvezkov	$5.50
Potovanje v Liliput	_.20
Poslednji Mohikanec	_.20
Požigalec	—.20
Pred nevihto	_.20
Prihajač	_
Pregovori, prilike, reki	__«5
Pri Vrbčevern Grogi	_.25
Princ Ev gen Savo^ukl	—.20
Prst božji	_jO
Punčika	_.20
Repoštev	_.20
Bevolucija na Portugalskem	—^20
Riblfev sin	_.15
Robinzon	—.40
Ruska Japonska vojna 4 zv.	—.60
•Sad greha	_co
Sanje v podob:.h	_.15
•Sita, mala llindostankm	_20
Skozi Sitno Indijo	_25
Skrivnosti ert-u.	_.50
S prestola na moiiiče	_.20
Stanley v Afriki	_.20
Stezosledec	_.25
Strniš na osveta	_.60
Sv. Klizabeta	_
Sveta Genoveva	_.20
Sveta noč-	_.20
Sveta Xotburga	_.20
Srečolovec	_20
Stoletna pratika	_.50
Strah na Sokolttkem grnfu. 100 zv.	$5.M)
Strelec	_
Šaljivi .Tnka	_ 20
Štiri pov^nU	_20
Terethof	_ jjs
Turki pred Dunajem	_.30
Tisoč in jedna noč	$7.00
Tiun Ling	_.20
Timotej in Filemon	—.20
Tri povesti grofa Tolstoja	—.40
Trije rodovi	—50
Uporniki	_30
V	delu reSitev	_.20
V	porskf-m zakotja	—.20 Vrtfimirov prstan	— 20 Veliki trgovec	—.20 Vojna na Balkanu 12 zvezkov	$1.63
Žalost in veselje	_.45
Zadnji prof celjski	—.20
Za kruhom	_.20
Zaroka o polnoči	—.15
Za tuje grehe	—.«0
Zbirka znamenitih povesti	—.30
Zlate jagode	—.30
Zmaj iz Bosne	—30
Življenjepis Simona Gregorčiča	—-BO
Zivjenje trnjeva pot	—.$0 Krasni reman "Prokleta":
1.	zv. Prokleta.
2.	zv. Volčji ubijalec.
3.	zv. Xa pokopaliSC-u v Fremicourtu.
4.	zv." Skrivnosti starega Mardochea.
6.	in 6. zv. T-prabljeni prrofič.
7.	in 8. zv. V kamnolomu.
Cena vseh 8 zvezkov, trdno" v
platno vezano	$1 80 SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—20
2.	zv. Maron, krš< anski deček	—.25
3.	zv. Marijina otroka	—.25
4.	zv. PraSki judek	—.20
5.	zv. Ujetnik morskega roparja	—.25
6.	zv. Arumugan sin indijskega « kneza	—.25
7.	zv. Sultanovi sužnji	—.25
8.	zv. Tri indijanske povesU	—.30
9.	zv. Kraljičin neOak	—.30
10.	zv. Zvesti sin	—30 11 zv. Rdeča in bela vrtnica	—30
12.	zv. Korejska brata	—.30
13.	zv. Bcj in zmaga	—.30
11.	Zv. Prisega huronskega glavarja	—30
15.	zv. Angel j sužnjev	—.30
16.	zv. Zlatokopl	—.30
17.	zv. Prvič med Indijanci	—.30
18.	zv. ITeganjanje indijanskih misijonarjev	—.30
19.	zv. Mlada mornarja	—.30
TALUA:
ZBIRKA GLEDALIŠKIH IGER.
Brat sokol	—.25
Cigani	—.40
Dobro doSll	—.20
Doktor Hribar	—.20
Dve tažči	—.20
Idealna tašča	—.20
Medved snubač	—.20
Ne kliči vraga	—.30
Nemški ne znajo	—.20
Pot do srca	—.20
Pri puSčavnlku	—.20
Prvi ples	—.20
Putifarka	—.20
Raztresenca	—.30
Revček Andrejček	—.40
Rokovnjafi, narodna Igra	—.40
Stanarlca	—20\r
V	medenih dneh	—.20
RAZGLEDNICE:
NewyorSke, s cvetlicami, humorl-stlOne. božične, novoletne in ve-likonočnt po komad	—.03 ducat po	—.25 Narodna noSnja ln mesta Ljubljane, ducat po	—.30 Humoristične razglednice z motivi slovenskih narodnih pesmi:	1 ducat po	—.SO Z ssllkamt mesta New Torka po	—.25 Razne svete podobe, ducat po	—.30 Album mest New Torka s krasnimi slikami, mali	—.35 veliki	—.70 Ave Marija	—.10
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mall	—.IS Avstro-Ogrske. vezan	—.50 Kranjske detele, mali	—.10 Združenih držav, mali	—.10 veliki	—.25 Evrope, vezan	—.60 Gorenjske z novo bohinjsko In trsko železnico	—.38
Celega sveta	_.{{
Balkanskih držav	—.11 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois. Kansas. Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia. vsak komad	—
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi t gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah, Poštnina je pri
mb mAM	r -.^HTiirtltefiTT^^
jjCENIK KNJIGS
'/	katere ima v zalogi	\a\\
SLOVENIC PUBLISHING CO. y
I 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. ^
dobro znan tudi v mnogiH slovenskih krogih. Njegova pred par leti umrla soproga je bila Slovenka.
Češki mecen.
Umrli praški odvetnik dr. Karel Adamek je zapustil celo svoje premoženje v dobrodelne znanstvene in narodne namene. 200.000
ii	* -iMLLMSsasaaas-^.aa?
K je zapustil akademiji za znanost, 10.000 K Ustredni Matici Skolski, 20,000 K občini Ledeč za mestni bolnišnični sklad, kon-ventu usmiljenih bratov 6000 K, Svatoboru 5000 K. kolegiju Hlav-ku 10,000 K, ubožcem v Pragi in Ledeeu pa 1000 K, za poseben [dr. Kari Adamekov fond je pa I določil 20.000 K.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Na južnem bojišču je padel
stotnik 2. bosensko-hercegovskega peš polka Friderik »Jeločnik, sin Antona .Jeloenika, bivšega knjigovodje v Litiji in pri Souvanu v Ljubljani. Pokojnik je neeak ljubljanskega predsednika krojaške zadruge Franca Jeloenika. Stotnik Jeloenik je bil ljubljenec moštva, z vsakim vojakom je prijazno občeval in vsakega vojaka1 ljubeznjivo nagovarjal: "Sinko,
Na južnem bojišču je padel ab-j solvirami tehnik Josip Doljak. j enoletni prostovoljec.
Na severnem bojišču je padel j
nadporočnik pešpolka Milan Rudman, doma iz Krške vasi na I Dolenjskem. — Njegov brat. stotnik 53. pešpolka, je bil težko ranjen na južnem bojišču in leži v Zagrebu. — Padel je na severnem bojišču stotnik pri krakovskem domobranskem polku Jurman.
Dva ranjenca umrla. V ljubljanskih bolnišnicah sta umrla: Krnil K a posta, pešec 04. pešpolka, in Teodor Racy, pešec 5. pešpolka. Racy je poleg ran imel tudi še tifus.*
Na severnem bojišču je iagubil obe negi nadporočnik 17. pešpol-j ka Friderik Klemenčie. I mrl je v ljubljanski bolnišnici.
Pcgreša se vejak poddesetnik 17 pešpolka 2. stotnije Fran Lokal iz Stepa nje vasi pri Ljubljani, ki je odšel iz Ljubljane 13. avgusta na severno bojišče. Vsa poizvedovanja za njim so od 26. av-J gust a zaman.
V ruskem vjetništvu v Kijevu se nahajajoči nadporočnik tirolskega polka 1. Peter Kastelic je brat ljubljanskega brivskega1 mojstra Ivana Kastelica.
Slovenski "Orli" v boju proti Francczcm. Načelnik horjulskih Orlov piše s Francoskega: ,*15.1 sept. 1014. V vojski pero počiva.' le puška piše svojo grozno pisavo. Meni ni dosedaj še nič zapisala.' Ilvala Njemu, ki vse vodi! Sedaj sem v bližini mesta Maubeuge na Francoskem, katero je'bilo dobro utrjeno — mi pa imamo hud o-, gen j - 42 cm) — 4<».tMM> mož. 7 generalov, 40tJ kationov se nam je h lal<>. Skoraj dva dni so korakali li \ jetniki mimo nas. Sedaj čakamo. ne vem pa kam in kedaj. Mogoče pred Pariz, ako nas bodo potrebovali. Pozdrav vsem! Vaš France." Prepoved alkohola v armadi.!
Zadnje dni je bilo, kakor dunaj-J ska " Reiehspost" poroča, izdano sledeče zborno povelje avstrij-J skim četam: Alkohol škoduje organizmu in slabi odporno silo1 proti boleznim. Uživanji' alkohola' ^ naj se najostrejše prepove in na-j
domesti s kavo in s čajem ter ci-1 ronami.
Radeckyjev veteran umrl. Jos.| Mikota. železniški sprevodnik v pokoju, star 00 let, je umrl v j Ljubljani. Pokojnik je bil Radeckyjev veteran.
Umrli so \ Ljubljani: Marijana Bergant, žena železniškega kurja-1 ča. :H let. — Ivan Lužar, elektro-monter, let. — Neža Peterka.' delavka, 18 let. — Ana Vončina.j lejcnka. 2 meseca. — Ivan Kušar, • uradnik, ."»O let. — Ivan Primšar. j delavec, 42 let. —
Med potjo v bolnišnico umrla. I/ južnega kolodvora v Ljubljani! so peljali z rešilnim vozom v de-j želno bolnišnico Antonijo Pri-J stov, 21 let staro posestni ko vo hči iz Brezniee, okraj Radovljica, ka-! tera pa je v vozu umrla in bila' prepeljana v mrtvašnico k sv.
'j Odprava maksimalnih tarif o v.
Mestni magistrat ljubljanski razglaša, da je razveljavljen in odpravljen maksimalni tadif za pše-nično moko št. O, št. 2 in št. ;t ter za rženo, koruzno in ajdovo moko pri prodaji na debelo (10U kg in' več). Prodajalci se opozarjajo, daj se bo v smislu cesarske naredbe >. dne 1. avgusta 1014, drž. zakJ št. 1!>4, postopalo kazensko z vso' strogostjo proti vsakomur, kdor, hI izkoriščal vojni položaj za to.1 d* bi zahteval za neobhodne potrebščine oči vidno pretirane cene. Od c. kr. deželne vlade razglašeni, maksimalni tarif z dne 1. septembra. 1014 za prodajo teh vrst mo-' kf na drobno obstaja do preklica
v	,, .	I
še v veljavi.
Pri naberu so nastopali po Ljubljani mladi naborniki iz Kočevja z dolgimi čmo-rdeče-rmeni-iii i t rakavi, ki so jih imeli pripete! ■g! oltoln klobukov in so jim segati ^do peta. Niti najmanjšega izgredu ai bilo. Upamo — dostavlja • <>nec'\ — da bo toliko raz-'ftli v Odjiy. Maribo-
■tu in Kočevju, ako nastopijo naši ljudje s trakovi v barvah kranjske dežele.
Po Ljubljani se širijo govorice,
da je bil bivši ljubljanski župan Ivan Hribar obsojen na 18 mesecev ječe.
Nevarna igrača. V Ljubljani na
Bleiweisovi cesti je šla čez neko
dvorišče Terezija Požgajeva, delavka v tobačni tovarni, ko je nekdo ustrelil s flobert-puško in jo zadel v levo stran života. Krogla : je obtičala v mesu in je morala ' na odredbo zdravnika iskati po- 1 moči v deželni bolnišniei.
Družba sv. Mohorja šteje letos -78,361 udov, to je 00 več nego 1 prejšnje leto. Prihodnje leto izda '■ družba knjigo: "Zgodovina e. in ' kr. pešpolka št. 17."
Porcčil se je knjigovodja hrvn-sko-slavonske banke za parcelaci- ■ jo v Zagrebu Ivan Šinkovec z go- ' spico Mimieo Sekovanič z Bleda. 1
i
ŠTAJERSKO.	i
Padli na severnem bojišču: kadet v rezervi Jožef Milovčič, če- t t o vodja Mat. Petek in infanterist j France Kent: vsi trije so bili. s svetinjo za hrabrost odlikovani vojaki 47. polka. — Padel je na , bojišču tudi Josip Gombotz, abs. ^ pilil., član akademičnega društva ( "Zarje" v Gradcu.
Padel na bojišču. Cirkovce na Dravskem polju. Dne 26. sept. so nam naznanili naši zvonovi smrt prvega eirkovškega, na bojišču padlega junaka, Janeza Napast, j posestnika v Cirkoveah, ulanca ' pri c. kr. ulanskem polku št. ;"». ^ Rajni je bil priljubljen občan ter miren vaščan. Zapušča popolno-ma oslepelo staro mater, 3 male ^ otroke in ženo.
Umrl je na ranah, dobljenih na severnem bojišču, v dunajski bol-nisnici poročnik Franjo Holz, laj- ^ nik e. kr. štajerske kmetijske dru- . >.be. Holz je spodnjestajerskira * kmetijskim podružnicam dobro _ znana osebnost. Rajni je pospeše- . val gospodarsko organizacijo v kmetijskih podružnicah ter je na- f stopil -večkrat kot predavatelj. ,, Doma je bil iz Pohrežja pri Mari- ^ boru. Holz je študiral v -Mariboru. se posvetil kmetijskim študijam na Dunaju. V začetku je slu-žboval v Bosni in bil pred leti imenovan za tajnika štajerske
kmetijske diužlie. On je prvi s!o- ' venski začasni tajnik te družin*, j Pred letom dni je pristal na višji poljedelski šoli izpite; nato ga je " imenovala družba definitivnim j tajnikom.
Padel je na srbskem bojišču Se-bastijan Krotkv, učitelj v Poljča- ^ nah. Tako se je prod par dnevi poročalo. Sedaj pa naznanja iz ' Poljčan ugleden mož II.. da učitelj Krotkv ni mrtev, da je še 10. J septembra pisal svojemu tovarišu. ^
Pcgreša se poročnik 47. pešpol-ka, dr. Edvard Dolinšek, bivši profesor na mariborski gimnaziji, j V nekem boju pri Lvovu je bil ranjen, a sedaj ni nobenega sledu več o njem. Bil j< uvrščen v H. (
stotnijo 47. pešpolka.	;
V	ruskem vjetništvu. Vredni- •
št v o "Slov. Gospodarja*' je do- 1 bilo 28. sept. od svojega prijatelja Karola Pišeka. doma iz Sent Lovrenca na Dravskem polju, dve • dopisnici z Ruskega. Piše k se na-liaja v ruskem vjetništvu. Bil je . pri 26. domobranskem pešpolku. . Piše: Rusko, 7. sept. Pošljem Vam l pozdrav iz Rusije ter Vam naznanjam. da sem v bolnišnici. Bil sem v boju ranjen v roko. Prepeljali so nas daleč, daleč na Rusko. ] Upam. da se čez par mesecev yi- j dimo v Mariboru. Moji znanci so j še v vojni. — Na drugi dopisnici • piše: Sem še pri življenju in do- ] bro se mi gf>di. Pozdrav vsem znancem!	]
V	ruskem vjetništvu. Enoletni , prostovoljec 47. pešpolka Jožef j Povšič se nahaja v ruskem vjet- j ništvu v bolnišnici št. 3 v Moskvi.
Odlikovanje. Med drugimi je	< bil odlikovan za veliko hrabrost
v vojni s srebrno kolajno za hra-	,
bro«t 1. razreda orožniški straž-	,
mojster Karol Tretnik. Odlikova-	1
nee je štajerski Slovenec.	:
Ranjenec doma. Učitelj M. Vrečko, o katerem se je pisalo, da	, je bil težko ranjen na srbskem bojišču. je iz Sabadke na južnem O-	j grškem, kjer je ležal v bolnišniei.	, dospel v Maribor in se zdravi v domobranski bolnišnici. Krogla mu tiči v kolenu in se še nr da	, dotipati.	<
Rezervistu odrexalo obe nogi <
Dne 24. sept. je padel pri Lipnk i ] rezervist 73. pešpolka Janez Bu- i beri i z železniškega voza tako ne- j srečno na železniški tir pod v oje, da ma je odreklo obe nogi m
vo roko. Težko poškodovanega so takoj spravili v Lipnico. Kljub težki poškodbi je bil Buberl pri polni zavesti. Zdravnika, kateri ga je obvezal, je vprašal, je-li težko poškodovan. On niti ni vedel, da mu je odrezalo obe nogi. Nesrečnež je oče petero otrok. Z avtomobilom so ga spravili v deželno bolnišnico v Gradec. Ni dosti upanja, da bi ostal pri življenju. Pred vojno je bil gostilničar na Češkem v Marijinih Varih.
Grom en je vejnih topov? Xa
Murskem polju tik ob Muri so ljudje dva dni zaporedoma slišali nenavadno, globoko in zamolklo bobnenje. Ravno tiste dni je vlekel tihi sever. Učenjaki učijo, da v gotovih pogojih zračni valovi zvok nenavadno daleč neso.Vzrok temu bobnenju utegne torej biti sromenje topov na gališkem bojišču. ker ravno takrat se je vršila velika bitka.
Smrtno ponesrečil. Sv. Jurij ob Ščavnici. V Okoslavskem vrhu je' smrtno ponesrečil želar Fran An-! tonič. Imel je 18. sept. nočno stražo in padel po sepu tako. da so se' mu pretresli možgani ter je na mestu izdihnil.
Umrla je na Plintovcu pri Gor. Sv. Ivun got i bivši posestnica Marija Mali.
Za begunce. Okrajno glavarstvo v Mariboru razglaša sledeče:
V	najbližjem času se bodo nastanili v političnem okraju Maribor okolica ubežniki iz Galicije. Te o--sebe se bodo porazdelile na posamezne občine. Poprej se bodo pa te osebe v Mariboru zdravniško preiskale. Kolikor je le mogoče, naj se jim v občinah preskrbi tlelo. v kolikor ne morejo iz lastnih sredstev skrbeti za svoj živež in svojo družino. Za delo nesposobne osebe iji one, za katere se ne more najti nobeno delo, pa se mora skrbeti, za kar pripade povračilo iz državnih sredstev, in sicer za od-raščene 1 K in za otroke 60 vin. na dan. Ker se razdelitev na posamezne občine mora naglo izvršiti, se pozivajo občinska pred-stojništva, naj nemudoma skrbe za. to, da zamorejo osebe, ki jiii je nastaniti, ali po brzojavni obvestitvi ali pa tudi brez tega. v občini najti stanovanje in živež.
V	občino odposlani se morajo na vsak način prevzeti, pridržavši si mogoči naknadni odgon.
Proti cbrekovalcem. Izpred sodišča v Slov. Bistrici. Marjeta -levšenak. podomače Katerčka, je pravila, da je župnik iz Sv. Ven-•esla pobiral za Srbe in da bode kmalu zaprt. Za to obrekovanje je dobila imenovana teden dni zapora s postom, trdim ležiščem in temnico. — Druga ženska Eva Petek je istega župnika dolžila. da je rekel: (V zmagajo Srbi. bomo vsi srečni. Ker pa bodo zmagali naši, bomo vsi nesrečni. Za to je dobila 1a ženska pet dni zapora z enim postom.
Mlad dokter. Promoviran je bil v Gradcu doktorjem prava jurist France Hrašovee iz Celja, sedaj prostovoljec pri c. kr. topničar-*kem polku št. :J7 v Zagrebu.
Posvečenje zvonov. Sv. Jurij ob Južni železnici. Na praznik .Matere božje, 20. sept.. se je izvršilo slovesno posvečenje novih treh zvonov za podružno cerkev M arije 7 žalosti na Iiotričnici.
Pasja steklina. Sv. Jurij ob Sčavnici. V naši občini se je pojavila pasja steklina. Nekaj psov je bilo ustreljenih, nekaj oseb pa je moralo v preiskavo na Dunaj. Proglašen je pasji kontumac.
ŠTAJERSKO.
Padel je na bojišču, kakor nekateri listi poročajo, dr. Majerle. poštni uradnik v Trstu, starejšimi slov. akademičnega društva "Zarja"'. Vest o smrti dr. Majer-la še ni potrjena.
Padel je v hudih bojih pri Lub-linu na severnem bojišču poročnik 3. dragonskega polka Herman pl. Chalaupka, sin Maksimilijana pl. Chalaupke, c. in kr. polkovnika v pokoju, ki stanuje v Gorici. Zadela ga je krogla v trebuh, nakar je padel s konja. Pri padcu si je zlomil nogo v stegnu. V hudih bolečinah je ležal več ur na tleh. Ko so ga prepeljali v bolnišnico, so ga operirali, a je izdihnil.
V	ruskem vjetništvu. Nadporočnik Franc Muhlhofer 97. pešpolka je poslal te dni svojim starišem pismo, kjer pravi: Dne 26. avgusta sem bil ranjen in sem prišel v rusko vjetništvo. Po 12dnevni vožnji sem prišel k ruskemu Rdečemu križu v Kursk, kjer mi sedaj ljubeznjivo strežejo. Upam, da bom okreval popolnoma. Po ljubeznjivosti neke ruske knegi-nje mi je bilo omogočeno, da Vam pišem te vrste.
V	rnifccui vj«tni£fcni je vojni
KOROŠKO. Pogreša se dr. Janko Kotnik,
rezervni poročnik 4>ri bosensko-hercegovinskem pešpolku štev. 4. 17. stotnija. vojnopoštni urad 36. Več nanj naslovljenih pisem je bilo vrnjenih z opazko "ver-misst". Sedaj poizveduje po njem rodbina Kotnik v Dobrijnh pri Guštanju na Koroškem.
HRVAŠKO.
Padel je na južnem bejišču hrvatski domobranski stotnik Milan Divjak.
Ranjenec, hrvaški vejak, umrl.
V Ljubljani je umrl infanterist 78. pešpolka Ivan Roller, doma iz okraja Virovitica, star 24 let. Imel je strel v trebuhu.
Podpora za ameriški Rdeči križ.
—o—
I
Department za delo države New Vork nam je poslal dopis, v katerem nas prosi, naj pomagamo nabirati prispevke za ameriški Rdeči križ. Dopis ima sledeče besedilo:
Državni department države New York sprejema prispevke od 10 centov do enega dolarja od vseh priseljencev in tujerodeev, ki žele pomoči ranjenim med njihovimi rojaki v stari domovini.
Nabrani denar se bo poslalo pomožnemu skladu ameriškega Rdečega križa v svrho razdelitve v deželi darovalca, in sicer s posredovanjem Rdečega križa do-tične dežele in na način, da se bo vsako deželo obravnavalo zase.
Pošiljajte prispevke na sledeči naslov:
Mrs. Marian K. Clark, Bureau of Industry and .lmmigra-t ion,
0.1 Madison Ave., New Vork <'ity. (20-10 (iv v 2 d)
Pouk v angleščini.
Rojakom raxnanjamo <la smo ?klem!i zopet poučevati antl*iči o potom dooitovaoj*
Od leta 19(|* do 1912 smo imeli nad rojakov, ki so se učili angleško potom na>e metode. Učite
se iz pimbnih tiskanih zveiko«.
Pojasnila zastonj. Pišit.SE DANES na:
Slovenska Korespondencam Šola €119 SL Clair Ave.,	ClrnUacI, 0.
BRATA VOGRI6.
SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT. 211 Graham Ave., Cor. Bt&gff St.. Brooklyn, N. Y.,
se priporočata greaternewyor-škim Slovencem za obilen obisk.
Fina kuhinja, izvrstna domača in importiraria pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana -za ples. Moderno opremljeno kegljišče. — Svoji k svojim t —
Za naslov FRANKA PAJK želi zvedeti njegov nečak (stričnik Ludovik Medve.šek, prej notarski uradnik v Rndolfovem, Dolenjsko. sedaj: 913 Van Lun en Road, Johnstown. Pa. (20-10—2-11)
Kje -sta moja prijatelja JOSIP BLAŽIC. doma iz Vole pri Ko-šani, in FRANK KLINC. doma iz Gaberšč pri Senožečah. Oba bivata že v Združenih državah kake dve leti. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njo naslov, da ga mi naznani, ali' naj se pa sama javita. — Anthony Glazar. 91 De Grow St., Brooklyn, N. Y.
IŠČEM SLUŽBO KROJAČA.
Jaz sem dobro izučen v izdelovanju najfinejših del v krojaški stroki in tudi vešča k v čiščenju oblek. Zato želim tudi tukaj v tej stroki nadalje delati. Za vse podrobnosti pišite na:
Emil Habijanovie, P. O. Box 54. Widen, \V. Va. _(29-31—10)
VABILO na
PLESNO IN ZABAVNO VESELICO
katero priredi društvo sv. Alojzija št. 36 JSKJ. v Conemaugli, Pa., v soboto dne 31. oktobra 1914 v svoji dvorani na First Alley.
Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Cone-niaugh in okoliee, da se te veselice polnoštevilno udeleže. Za dobro zabavo in fino postrežbo bode dobro preskrbljeno. Igrala se bode šaljiva loterija in dobili se bodo krasni dobitki.
Slovenska godba iz Conemaugli bode igrala najlepše komade. Vstopnina za možke 25 centov. Začetek ob 7. uri zvečer. Za obilno udeležbo se priporoča ODBOR. ;
m	Pazite na nič- 1'
** ~ '—V"" New Yorli, N. Y.
~ KROMPIR.
Fini newyorski krompir! po 75 centov bušelj. Manj nego 25 bušelnov ga ne pošljem iz van Conemaugha.
Imam ga na prodaj deset kar. Pišite ponj takoj dokler zaloga ne poide.
K naročilu je priložiti de-! nar.	, —
Kdor kupi celo karo od / 600 do 700 bušljev krompir-! ja, dobi ga mnogo ceneje, j
Ivan Pajk,
Conemaugh, Pa. L. Box 328.
Kje je moj prijatelj FRANK i MAJCENDoma je iz Cerkni-' ce pri St. Rupertu na Dolenjskem. Nahaja se v <"hieagu ali pa nekje v ilinnesoti. Prosim cenjene rojake. č«» kdo ve za i njesrov naslov, da <ra mi javi, ali naj sc pa sam uglasi, bom zelo hvab-žen. - Tone Troha. I P. O. Ilo\ Gfi. Baggaley, Pa. '21-31—10)	j
VAŽNO NAZNANILO.
MT Vsi potniki, kateri so n*-mera vali potovati v staro 81T domovino ta teden ali na-mera vaj o potovati v prt-hodu je, naj ostanejo na sva jih mestih, ker so vse paro-bro dne družbe prekinile za nT nedoločen čas s prometom. SIF" Kadar se zopet razmere pre W arugačijo, bod.mo pravo
časno poročali nt tem me -
or Itn.
Tvrdka Frank takssr
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državah Pennsylvania in West Va. nazna n jamo, da jih bo obiskal naš pot nik
Mr. OTTO PEZDIK,
kateri je pooblaščen pobirati na ročnino za "Glas Naroda" in is-davati pravoveljavna potrdila id ga rojakom-toplo priporočamo. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Za. en dolar
Li
dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI tTJRl MESECE
"Glas Naroda" izhaja v lestil , dneh na 30 straneh. V njem naj ; II dete važneje vesti vsakega dne ' vesti iz stare domovine in sani j
mive povesti. Vse osobje lista je organizirane
m SD*d* v fftrolrmrne nnii«.
HAKMUMKfc
l.-odlal kftJcorfloekoli vrat« tsdelojvm to popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo Kan*-sijlvo vsakdo pošlje, ker sera že nad 11 let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vsa m en* kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorino kdo n bteva bres nadeUnlh vprsSanl
JOHN WCNZEL
1017 M. iSnd St.. CJleveland. Oltio OGLAS.
V
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NARAVNA VINA
iz najboljšega grozdja.
Lansko rdeee vino po 40<* gal., staro rdeče vino po gal ona,: lansko belo vino po 45<f gal. in {najboljše staro belo vino po 50<f gal. 100 proof močan tropinjevec .4V-j galone $12, 10 galon pa $25. J ' Vino pošiljam po 28 in 50 gal. jVinarna in distilerija blizo po-' staje. Potovalni zastopnik je g. j M. Zugel.
Pošljite vsa pisma na:
I STEPHEN JACKSE, 1 -—— ^^^ .....
Najmodernejša
TISKARNA
"GLAS NARODA"
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah.
Delo okusno. Izvršuje prevode v droge jezike. Uiuftko organizirana. Posebnost m društven pravila, okrožnice, pamfleti, ceniki itd.
Vsa naročila pošljite na:
Slovenic Publishing Company,
82 Cordandt Street, New York, N. Y. j
' EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR i
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
IVAN ZUPAN
82 CORTLAND ST.	1245 WILLOUGHBY
New York, N. Y.	Ave., Brooklyn, N.Y.
IZDELUJE in PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje ih daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Izdeluje razne
(prestave iz tujih jezikov. Obrnite se zaupno na njepa, kjer boste točno in s-olidno po?tr&žtni. J
i«_____/i,
KRACKERJEV' BRINJEVEC
ic najstarejše in od zdravnikov priznano r^!	natboljše sredstvo
mmmk	proti notranjim boleznini. .
j "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan ^niizirz^g iz zrelih, čistih-, importiranih ja^od in Re prodaja samo v 3t< ki Anicah. — Rojaki, Pv^r^Uvarujte se ponaredh in z-if.tevajte pravi Psj^^^^iin 'n brinjevec, to je "Krackerjev", ■Ely'Q^^^^ znan že nad 2U let. Ako ga Vaš lekarnar a'i gostilničar nima v zalogi, se uh^-.iice
V'-W^adl	^ zalogi imamo tudi čisti domači
TROPINJEVEC in SLIVOYKO,
y^j^^^JI	kuhana v naži lastni distillery.
—-----"""	Poitna naročila, se točno zvrtuj ejo
^	___^	Prva Slovenska veletrgovina.
Be Ohio Brandy Distilling Co.
^Ealy^B 6102-04, ST. cum AVE., (LEVELAND, 0.
ZASTONJ! ZASTONJ^ ZASTONJ!
RADI VOJNE smo n&kupili veliko zalngn različnih predmetov o<I neke propadle nemške tvrdke. Sklenili smo, da dajemo te .predmete ZASTONJ z našimi urami. Kdor kupi toraj od nas možko ali žensko uro, dobi gori naslikanih 8 predmetov ZASTONJ. Ti predmeti .-o:
1.) Verižica 2.) Privesek 3.) Noiič 4.) Pero 5.) Britev r.) Ura-budil-ka 7.) Prstan 8.) kaliber revolver (modeli.
Ako torej hočete našo 14 karatov pozlačeno, od tvrdke za 20 iet jam-eeno uro, s svetovnoznanim kolesjem in teh o?cm piedmetrv kot darilo POVSEM ZASTONJ poleg ure, — potem izrežite ta ogias ter ga p hljite nam zaerio z depozitom 25 centov v znamkah. Stem nr.s zagotovit«, da resno želite imeti to uro. Kakor hitro prejmvmo naročilo. v» m pošljem • uro in imenovanih 8 predmetov POPOLNOMA ZASTON J. Kadar se vam izroči pošiljatev ter ste zadovol jni z uro in darilom, plačajte ostane* $7.~n ter stroške pošiljat ve 2.~> centov. Ako ne bo-t^ zadovoljni, zavrnit" }K>šiliatev in ini vam vrnemo 2"» centov.
Omeniti moramo, da bi plačali drugod za i~to *jrr. in predmete trik a*, toiiko, dočim zahtevamo mi le <7.T»-h	mdmei . prtd-tavlja z^
samoposebi vrednost $7.9r». f)ddamo jih pa lahko ?*to. ker >mo kupili veliko zalogo in ker ž. Itmo, ■!& po?tant*jo na?«* ure* č'm V><-.;i var'1
ZApomn.te da ne Lo vojna z Nemčijo vedio trajala. Ne beste imeli vedoo prilike kot je sedanja t^r «-e r.e • .,-te nr < li i^-lii/.iti tako u-Kodnega trenutka kot je <edanji. P:šit<- š«* dar> Naslovite:
NEW YORK WATCH ORED. CO., ^"^^cMriit.
lUll^^^TTlttT^ * i f ff ff f i
M j	^
: Doli z orožjem! S
*	zgodba Življenja.	m
*	__N
M ►<
m Spisale Bsrta pL Sattner. — Za "Glaa Naroda" M
M	priredil J. T.	H
H ■■ ><
>4 9 v v	v » ¥ t y 1 ,
t * * * • > i i ^ - ^ ^ ^
1 Htt	(Nadaljevanje).
—	Najbolj me še navdušuje misel — je pripomnil neki mladi nadporocnik — da bomo pri tej priliki lahko pomagali svojim bratom, da bodo lažje prišli do do svojih pravic. Že s tem, da gredo Prusi i. nami, oziroma mi žnjimi, je jasno, da bo zmaga na Jia";i strani. Narodnostna ideja...
—	Nikar ne govorite o tem — ga je prekinil polkovnik nekoliko nejeveljno.
—	V Avstriji ne more nikdo govoriti o narodnostni ideji. Pomislite koliko narodov imamo: Nemci, Madžari, Cehi, Hrvati, Slovenci... Mi poznamo samo nekaj, kar nas druži. To je ljubezen do vladarske rodbine. Ne smemo biti veseli, če gremo z Nemci v boj, veseli moramo biti. da gremo v boj za našega presvetlega cesarju. Zivio cesar!
Vsi so vstali. Iskra navdušenja je padla tudi v moje srce in ga vnela, toda samo za trenutek. Kes je lepo. če ljubijo tisoči in tisoči samo eno edino osebo. To je lojalnost in patriotizem. Eno samo osebo tako ljubijo, da gredo na njeno povelje v vojno, da se navdušujejo za najstrašnejšo stvar na svetu.
Kot sem že rekla, so me navdale te misli samo za trenutek. Takoj nato se je pa sreu zbudila ljubezen, ki je večja in silnejša
od ljubezni do nepoznanih dežela---ljubezen do Friderika.
Njegovo življenje mi je bil višek vseh dobrot. In če ga postavi na koeko, ne bom mogla nasprotne stranke, pa naj bo že JSlezvig-IIol-štajnska ali Kitajska — drugega kot prokliujati.
Ka,i setn tisti čas pretrpela mi ni mogoče povedati. Zaveznici sta poslalali Iti. januarja Danski neke vrste ultimatum z zahtevo, da mora odgovorili nanj v teku štiriindvajset ur. Danska ni hotela. Kdo bi si dopustil kaj takega! Avstrija in Nemčija sta pa že vnaprej vedeli, da bo odgovor nepovoljen, vsled česar sta poslali na mejo nekaj svojega vojaštva. 1. februarja so pa že prekoračili Eider.
Krvave kocke so padle in igra se je začela. Takrat mi je oče poslal pismo, v katerem je pisal med drugim tudi sledeče:
—	Veselite s«- otroei. sedaj imamo slednjič priložnost, da se osvetimo za udaree, katere smo dobili leta 59. Če bomo zmagali na severu, se lahko obrnemo proti jugu. Prusi bodo naši zavezniki. To bomo dali Italjanu in njihovemu Luisu Napoleonu.
V veliko začudenje polkovnika in drugih častnikov, ni bil Friderikov polk poslan na mejo. Takrat je oče zopet pisal':
—	V resnici mi je žal. da ima Tilling tako smolo. Zakaj mora ostati doma. Sicer pa Se ni prepozno; še vedno lahko gre. !Za Marto je seveda boljše, da jo ostal doma in nazadnje je tudi sam pri-poznal. da ni posebno velik prijatelj vojne. Mislim, da je samo v principu proti. Iz takozvanih 4* človekoljubnih" ozirov bi nm bilo ljubše, če bi ne izbruhnila vojna. Najboljše bi bilo, če bi vedno poslali eelo armado proti sovražniku. Težko je vojaku, če mora ostati v takem Času doma.
—	Ali nisi rad pri meni. Friderik T — sera ga vprašala, ko sem prebrala pismo.
Objel me je, in ta nemi odgovor mi je čisto zadostoval.
Toda kaj je pomagalo vse to! Nikakor se nisem mogla pomiriti. Vsak dati setn mislil h da bo dobil pcziv. Če bi bilo že vsaj konec vojne!... Z največjo pozornostjo sem zasledovala v časopisih novice z bojišča in želela, da bi prejkomogoee premagali Avstrija in Nemčija Danko. Pravzaprav me pa ni Danska čisto nič brigala, ne naše zmage, ne porazi. Narodi so se mi zdeli kakor tropa psov, ki se trgajo za par kasti. "Danska mora segati do reke Eider! — so kričali danski patrioti. "Friderik Augustenburg naj bo naš vojvoda!" — so vpili Holštajnci. Naši časopisi so seveda hvalili, da je stvar, za katero se zavzemamo, pravična, da se da edino le na ta način ohraniti ravnotežje v Evropi. Zakaj se pa ne more poklicati razsodišča na pomoč? Zakaj vedno pravijo: — Samo mi mimamo prav. Samo na naši strani je pravica?! In to trde proti svojemu lastnemu prepričanju. Toliko časa kričijo, da vsi hripavi iidarijo drug na drugega. Ali ni to divjaštvo? Če se pa tretja sila vmeša, ne stori to zaraditega, da bi nasprotnika pobotala ampak, da se tudi sama tolče. In temu pravijo ljudje "zunanja politika"? Zunanja in notranja surovost je... in mednarodno barbarstvo. ..
Pravijo, da se mora protokole upoštevati. Takrat naj bi se upoštevalo londonski protokol. Zakaj*
Ali
so protokoli o stvareh, katere nikogar nič ne brigajo res tako velike važnosti, da se jih mora braniti s krvjo lastnih sinov? Karkoli sklenejo gospodje pri zeleni mizi, se smatra za največjo modrost, kateri ne sme nikdo oporekati. Kakor hitro je poteg-njen meč iz nožnice, gospodarijo samo klici "hura" in želja po zinagi. Poleg tega pa še prosijo nebo za blagoslov. O ti blazni, grozoviti svet...
Z bojišča so prihajala dobra poročila. Zaveznika sta. neprestano zmagovala. Zasedla sta Sle z vi g in Juetland do Linifjorda.
t ela situacija mi je bila natančno znana, ker so bile mize vse polne zemljevidov in smo vsako poročilo posebej markirali.
—	Z lahkoto zavzamemo Alsen — je rekel neki olomuški me-— potem je pa rešena naša naloga. Sedaj bodo pokazali Avstrijci kaj znajo. Tudi Prusi se izborno bijejo. Nobena sila na svetu ne more premagati zaveznikov. Zavzeli bodo Dansko in jo pri-klopili nemškr zvezi. .. Veličastna vojna!
Tudi moja želja je bila, da bi čimprej zavzeli Alsen in Dupp-pel, prej predno hi bil poklican moj Friderik.
Kakor, da bi mi visel Damoklejev meč nad glavo... Ko sera
ae zjutraj zbudila, mi je vedno šinila prva misel v glavo: _ Ali
ga bodo danes poklicali? Danes bo prišel k meni z novico: _ Jutri odpotujemo. Friderik je bil na vse pripravljen. Ni želel iti, toda vedel je, da bo moral.
—	Privadi se tej misli, otrok — mi je rekel večkrat. — Noben odpor ne pomaga. Naravnost blazno bi se bilo protiviti. Ne vrjaraem. da bi bila po padcu Dueppela končana vojna... Naša armada je veliko premajhna, da bi zamogla kaj odločevati. Še dosti jih bodo morali poslati na Dansko. Tudi mojemu polku ne bodo prizanesli.
Vojna je trajala že dva meseca, pa do takrat še brez vsakega posebnega uspeha. Vojna ni taka kot je dvoboj. Ce v dvoboju eden pade, je dvoboj končan. Cee je pa v vojni ena bitka izgubljena, ae začne druga, pa je mir besedi. Toliko časa se koljejo, dokler ni uničena ta ali ona armada.
14. aprila so zavzeli Dueppel z naskokom.
Poročilo je bilo s takim navdušenjem sprejeto, kot da bi bil za onimi okopi sam paradiž. Na cesrtah so se ljudje objemali in poljubovali. "Ali že veste? Dueppel!... Naša hrabra armada!... Kakšen uspeh!... Vse je hvaležno Bogu!" Fo vseh cerkvah so peli zahvalne pesmi.
Tovariži mojega moža niso bili posebno veseli. Zakaj jih ni hiie polog? o, ta^ smola1 Tudi jaz sem a^ ▼eqeliia zma^e, misleč,
, ---» » •• * —
f Po znižani ceni! 4
j Amerika in AmerikancL i
f	«pl*«»:R»».|J.; M. Trunk	4
j h dobiti poStnine prosto zrn $2.50. Knjig* je ▼e-	*
f *Mn* v platno in srn spomin jako prifična.	4
« Založnik je imel veliko stroftkov in se mu nikakor n
Izplačala, zato je cena r»»**ns. da se vsaj iM"—* nokri-	i
Jejo veliki stroAri.	T
6 Dobiti je pri '	a
j Slovenic Publishing Company, J
J » Cortlandt Street,	New York, N. T. f
^ a> g> <w NAJBOLJŠA »«><•><•>
=| Slovensko-anglesiu slovnica
Prirejena za slovenski narod, s so-TMfitf^Z delovanjem več strokovnjakov, je >SSS)j založila Slovenic Publishing Co., 82 Gortlandt Street, New York, N. Y.
fgSgft Gnu ? platni fuaai $1.00. Kejaki fOmbai, 0. M« i
Bgj5g| irti t ptfairig Fr. Sifcwr, 16M SL- Pair kn* H. L '
. 1 — — '
BOJAJP NAROČAJTE SBNA"G£*S NARODA", NAJVEČJI
NASI ZASTOPNIKI,
kateri ao pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tndi aa vse druge v našo ftroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: John Debele
n A. J. Terbovc.
Lead villa, Colo.: Jerry Jamči i k.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Ho it z in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis ostello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.; Ant. Sef-ch in Frank Blatnik.
Indianopolis, Ind.: Alois Ruden an.
Aurora, HI.: Jernej B. Verbic, 635 Aurora Ave. Oglesby, HI.: Math. Hribernik. Depue, HI.: Dan. Badovinae. Chicago, HI.: Frank Jurjovec. La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, I1L: Frank Launch in John ZaleteL
Mineral, Sana.: John Stale. Waukegan, 111.: Frank Pet-Koviek in Math. Ogrin. So. Chicago, I1L: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar-'lorič.
Frontenae, Kana. in okolico:
Frank Kerne.
Mulbery, Kans. in okolico:
Martin Koa.
Calumet, Mich, in okolico:
Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolico
B. Kotzian.
So. Range, Mich, in okolico: M
D. Likovič. Chiaholm, Minn.: K. Zgonc. Duluth, Minn.: Joseph Share bon.	« .
Ely, Minn, in okolico: Ivan Gouže, M. L. Kapseh in Joa. J. Peshel.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L
Vesel.
Hibing, Minn.: Ivan Pouie. Nash wank, Minn.: Geo Maura? Virginia, Minn.: Frank Hro
^atich.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian Aldridge, Mont.: Gregor Zober Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. T.: Alojzij Cela rek.
kittle Falla, K. Y.: Frank Gregor-
ta.
Cleveland, O.: Frank Sakser
T. Marineič. Chas. Karlinger in Frank Kovačič.
Bridgeport, O. in okolico: Fr
Hočevar. Barbeton, O. in okcMoo: Alois
Balanit.
Collinwood, O.: Math. Ha?-
nik.
Lorain, Ohio in okoUoo: John KumSe 1735 E. 33. St. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. Braddock, Fa.: Ivan Germ. Bridgevillc, Pa.: Rudolf Pie teriek.
Burdine, Fa. in okolico: John Keržišnik. Conemaugh, Fa.: Ivan Pajk. Claridge, Fa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok-lich.
Broughton, Pa. in okolico: A Demšar.
Export, Fa. in okolica: John Prostor.
Forest City, Fa.: Karl Zalmr in Frank Leben. Farrell, Fa.: Anton Valentln-
čič.
Franklin, Fa., in okolica: Fran R. DraSler.
Irwin, Pa. in okolloo: Frank Demšar.
Johnstown, Fa.: Frank Gabre-nja.
Meadow Lands, Fa.: Georg
Schultz.
Moon Run, Pa. in okolico: Fr. Maček.
Pittsburg; Fa.: Ignacij Pod-vaanik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakse.
Unity Sta., Pa.: Joseph ftkerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pi«.
West Newton, Pa» in okolica: Josip Jovan.
Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel.
Winterquarters, Utah? Lonia Blaaich.
Black Diamond, Waah.; Gr.
Porenta.
Ravenadale, Waah.: Jakob RomSak.
Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-feL
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton Sta-rich.
West AUia, Wis.: Frank Skok in Louis Lončarič.
Rock Springs, Wyo.: A. Justin in VaL Stalich. Kemmerer, Wyo.: JoBip Motoh.
bo nastalo premirje. Kako bi se oddahnil svet... ee bi se povsod glasilo: "Doli z orožjem! Proč z orožjeilt za vse večne čase!^, Besede '4Doli z orožjem" sem zapisala v ^MaisniJ:, poleg pa v oklepa jai pristavila: prazne sanje.	^
Niti najmanj nisem dvomila, da bo londonski kongres napravil konec Sbzvig-IIolštajnski vojni. Zaveznika sta zmagala, Dueppel je bil zavzet---Danska je do zadnjega izčrpana. Pogajanja so se strašno dolgo zavlekla. To bi bila seveda zame grozna muka, če bi ne bila prepričana, da se bo vse izteklo po moji volji. Po mojem mnenju bi morali imeti zastopniki mogočnih držav, sami previdni ljudje pri tako svetem delu uspeh. Kako grozno me je pa zadela novica, ki je dospela po preteku dveh mesecev, da je koneres razpuščen. ker ni mogel ničesar opraviti.
Dva dni zatem ji- pa dobil Friderik povelje, da mora oditi v vejno...
Za slovo in za priprave je imel samo štirindvajset ur časa.
V težki uri. v kateri je edina tolažba žene prisotnost svojega moža. bom morala ostati sama. Sama v zavesti, da je odšel mož l na bojno polj«\ vedoč. da je bilo njemu ravno tako težko pustiti
. ženo samo. ..
l Napočil je 20. julij. Vse podrobnosti tega dne m! bodo ostale vedno v spominu.
(Pride 5e).
Izšla je
kajffltfi
"VOJSKA VA BALKAMV^
Vsled vsestranske isljC airtS 4 aaao več ixtisov te knjige in |t ■edaj sanj. rojakom na Ktsie taflOb
Knjiga "Vojaka na Balkan" sestoji is 13 posameznih ssiitkov, obeagajočih skupaj na večjem formatu 193 strani. Delo je o-premij eno ■ 25S slikami, tikajo Se se ipiaa balkanskih držav ir aajvaiaejfch spopadov med so vrainikL Seiitkom je pridelja* •ndi večji aloveuki aemljevt^ balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti p-lie, vseh 13 aeiitkov skupaj ps ftana a poštnino vred #1.8». Na-•oče se prit
Slovaaie Fahllahlng <* Cortlandt St.. New York CSfr
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Fa^ ta ikolisi naznanjamo, da je
Mr. M. FAFI0, 1S8 Frederick St., Steelton, Fa.,
nai zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo Upravništvo Glas Naroda.
M—ft—£t—ft—JSt—ft_jflfc_ft_4*
ROJAKI NAROČAJTE Ste NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
m—m—9—»—e—e-—e—o—m—» • J^MIH^ H bnafditati
|f£MV'	i« tinktur« os
W 1 l^^HpŠK	mta Alxxm-
W T&^^M	tinktur« te
iMbi' In a,	AiMDpoMfi
LflF IS7 w	- Zeoikam h
■I* m AJx	aoiktei. ka-
K	tari jo rmfaiia
^^M^^^BBB^^^r	KTMtejo ▼
stth tednik
famteli in m
bodo «ML
eWeHB^p^W ffirfin tete
mtiMtalvtMtihMiftbndabEteUM bodo izpadalo te no bodo pootelo dn. O teka I dal popolnoma oodravtm rcrmathcm. ko. ti bol. tr-■anio ao rokah, nošah ia hrbtenici, aane. opokB-ml hm, turo. krasto in kurja oCooa. hzadavtea, potenja nov. »oblino itd. ocUtranim ▼ treh daeh. Mdi tdrif llo oo
roatetrirana ▼ Waokinctoaa, rnnanwnja. da ao Cista in najbolj napoina. ptttto tekaj po oaaikl Paitjou c* uitanj,
JAKOB WAHClO, 1092 E. 64th St. Cleveland, O.
^ M. a. On M ■ .^kl bi raM »oja odrarila teo«
Aaeriki in Amerikanci.
IM
Uf. J. M. miMJL
je prevzela v zalogo rojakom l> znano knjigo Rev. J. M. Trnka
A MERITI ZH AMKRIKAVCF1
Ni nai na« Ssre« na tem meets kako kritiko, pai pa izjavlja me. da je to izvrstne delo, kats rega hi si moral nabaviti vsak vojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojec« !■ posameznikov, mm katerih bo v stari domovini, kjer ss gotovo
zanimajo stariii ali sorodniki n deželo, t kateri biva kak Slan družine Knjigo krasi nebroj Is marsikdo sap azil ali samega sebe, aH pa dragega znance is sedanjih ali preteklih dni Čudimo se le. da je povpraševanje po knjigi pnmsrome majhno, menda radi-tega, ker se ni vprisomlo sanjo krifieSe reklame, s katero es spravi v svet marsikatero drago, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot boiii-ai dar, ki ima trajne vrednost Cena elegantno v platno vezani knjigi je $SJ0 t poitadno vred. Za isto ceno ss odpoflje knjigo aa katerikoli saaftev v M
I Veliki vojni atlas [
>ujskujočih se evropskih držav in pa kolonij- U skih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov.
na 20tih straneh in vsaka stran je 10-i pri 13* palca velika. Ks
Cena samb 25 centov.	j
m Manjši vojni atlas
I	obsega devet raznih zemljevidov
I na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. J	Cena samo 15 centov^
I k Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak ] I lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre- n I g bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod BJ Sfl tudi označen obseglpovrsine, katero zavzemajoSposamezne 9 HJJ) države.
ffl Pošljite 25c. ali'pa 15c. v znamkah in natančen naslov I in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem B I odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company, II
^^Cortlandt Street,	New York, N.^Y^S
SnmoagnlB generale Tiansallanflaae
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna (rta do .Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
ratal paniki soj
AiraovENcz-	"la sav^j m iru^omune^ -la ntxtce
oa «ro:oUoko	aa a»o vlioka	t*Hf* ollaha	■oSttrilWi.W.
■xyrsaal pernSkt se)
MChkagov*f "La To«raineM> "Rochambeaa"m "Niagaraw Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK sornar Paart Chsasbroegh BnUding ^oiftnS parnikl sdplsjejs vedne sb itrzilsh te pristaslMs ttnflk
Ril
ROJAKI, NAROCAJTR 31 Nj 'GLAS NARODA" NAJ ^ ' CČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIH
I	nni^^M^^M W Denar me6ete proč! 'W
■ k;	ke podpirat« iTejegt rojaka.	2
m W^K^^fKM P« mani dobit«	4
m&^Jk izvrstne domače vine s
^isBfe^^^ ~ » galon po 7 5 c« in več.
^E^^H^flP^i^H Pd odjema vei kot 10 galon dajem po-
past, ter sa posebno priporočam elavniai S Ujl^^nBy^^	alovaiukim društvam ob priliki kake tmc- S
DHOjjH^^-^^H lice, tndi onim sa svatb«. ^^^H^^^^iS^^B V saloni imam Izvrstna domača klobasa ^^^^^^»firj^^H in vsakovrstno nocerijako blago, katerega ljubi nai narod. Pošiljam denar na vae strani sveta in parobrodne listke za vac proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam ■^^^HH^S In kapu>em avstrijski denar. 8 tvrdjco Frank Bakaer sem v trgovski svesi. Upravljam vse v notarski poael spada jo&e d
ker sem «
javni notar. (M«tary Public.
PRANK JLRJOVBC 1SS1 W. 22ai Semt,	Okai«, flL
WWIIiMlilPWWMOTlr
• Frank Petkovsek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKEJT STREET
WAUKEOAN, 1I.V
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne listke vseh prekomor-rhone 24e	skih črt.
POŠILJA denar t stari kraj zanesljivo Zastopnik	In pogteno.
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, UPRAVLJA v se v notarski posel spada-New York, n. Y.	joča dela.
mmmmmmmmmmmammmmmsRm _
"GLAS NARODA" JB RDINI SLOVRN8KX DNHVNIK ■DR. DR2. .NAROČTTR SB NANJ!
■MiidWiMufi IS i« !■■ ■■ m m d ............