f \ F^lajvečji slorefolci dnenaik v ZdruŽeoU* dr£a«ml» V<(it»vieleto - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Z* inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA listrslovenskihidelavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily fat the United State*. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 Class Matter, September 21, 1993, at the Post Office at New York, N. I, under Act if Congress if March t, 117f TELEFON: CBUI1 SVft NO. i7i. — Stev. ni. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 18, 1930. — TOREK, 18. NOVEMBRA 1930 VOLUMP ZZXVDL — LETNIK V BARCELONI JE IZBRUHNILA "RDEČA" VSTAJA DEMONSTRANTI SO ZGRADILI BARIKADE TER NAZDRAVLJALI S0VJET0M IN KOMUNIZMU KAPITALISTI PREROKUJEJO BOLJŠE ČASE DIVJANJE TORNADA PO LOUISIANl BARCELONA, Španska, I 7. novembra. — Tukajšnje delavstvo je danes proglasilo generalni št raj k, kar pa ni ostalo brez posledic. V Detroitu bo dobilo delo V pouličn h spopadih s policijo in kavalerijo je bilo štiritisoč delavcev. — ranjenih nad dvesto oseb. — Na cestnih vogalih Sinclairova družba ne so govorili komunistični govorniki in se zavze- j bo odslovila nobenega mali za republiko. — Barikade na velikem trgu. uslužbenca. Governer je dal zapreti glavni stan štrajkarjev. DETROIT, Mien., 17. novembra. Ker postaja povpraševanje po avtomobilih z vsakim dnem večje, bodo najeli tukajšnji tovarnarji še tekom tega tedna štiri t.soč nadaljnih delavcev. „. . i i* i_ i Oakland in Fisher Body bosta Proti večeru SO se začeli vršiti po vseh ulicah OD- |sprejeli v sredo nazaj tritUoč delav-upni boji. Najprej je sama policija skušala napraviti mir in red, ob petih popoldne ji je bilo pa poslana kavalerija na pomoč. E.n delavec je bil usmrčen, nad dvesto pa lahko in težko ranjenih. , *i Zadnji teden je dobilo zaposlenje Na glavnem trgu so začeli štrajkari s kamenjem nekaj nad tri tisoč oseb. obmetavati krasne palače. TULSA. Okla.. 17. novembra. - Iz tal so poruvali kamnite plošče, zgradili bari-1«"? F je objubil Hoove3> ' -.... . ■ » 1 jevi itomisiji, koje ramen je zmanj- kade ter se zoperstavljah policiji in vojaštvu. število brezposahuh. da bo sm- Iz kavarn in gostiln SO znosili stole, mize in drugo ;clair Consolidated Oil Corporation . i -i j* i- •• Obdržala na delu vseh 22,000 usluž- pohistvo ter se zabarikadirah za njim. ^ .. .„ ' . . 1 J bencev. ki so pri nji zaposleni. Po cestnih vogalih so govorili komunistični agi-! * bil° re:eno- ** jih bo tatorji ter se zavzemali za komunizem, sovjete in republiko. Govorni ki so izražali svoje nezadovoljstvo z madridsko vlado, češ, da je fašistična ter zahtevali, naj se Katalonija loči od Španske in naj uvede komunistični sovjetski režim. cev. ki so bili pred kratkim odpuščeni. Hudson Motor Co. jih bo sprejela tisoč. Poudarit: je tr.ba. du gre v tem slučaju le za take ljudi, ki so bili j že nameščeni pri omenjen.h kom-- panijah. dosti oduštenih. VELIK POŽAR V WAUKEGANU WAUKEGAN, m., 17. novembra. V nekem tukajšnjem hotelu je iz-_ ^ • i - i i - i i-l bruhnil požar, ki je ogrozil ves tr- Cioverner Despujols je dal zapreti stavkarski glav- , govslii del mesta toda požarna ni stan. Zupan de Quell si je dal prinesti posteljo vjbramba ga je pravo>asno omejila, občinsko hišo ter čakal, da bodo ponehali nemiri. Povzročena škoda znaša pol milijo- Stališče governerja je jako omajano. Cuje se, da bo postal njegov naslednik sodnik marki Caballers. V tem najvažnejšem industrijalnem mestu špan ske so z raznih hiš vihrale rdeče zastave. Tudi mesto Chicago je obiskal velik vihar. — Slabe novice od v s e-povsod. NATCHEZ, 'Miss., 17. novembra. Včeraj so bili ubiti v Crownsville, La. a.iri črnci, ko je obiskal velik tornada ustje Missis! ppij a ter Louisiano. Vse bolnice okolice so prenapolnjene z ranjenci, ki so bili poškodovani pri poruienju hiš. V bližini Natcheza so bile porušene številne farmske hiše. Zdravniki in bolniške strežnice so bile poslane v okolico kjer so ranjeni še vedno brez strehe ter postrežbe. CHICAGO. 111., 17. novembra. — Vihar, k: je dosegel naglico več kot 40 m.lj nad aro. je včeraj pihal preko velikih iezer nad Chicagom. Viharni signali so bih razposlani po vsej okolici in vse ladje so hitele. v varno pria.anišče. Več kot sto parnikov se je nahajalo na vodi, ko je izbruhnil vihar. Do včera niso slišali še nikake^u signala, da se nahaja ta ali oni paraik v nevarnosti. Zapadni breg Michiganskega jezera je bil od valov močno prizadet, in dosti hiš je b lo poškodovanih. Temperatura je ostala včraj preko dneva zelo zmerna, a ,urad pravi, da bo pritisnil mraz. STAVKA V MADRIDU DO X NE BO ŠE LETOS POLETEL KONČANA vZDRUŽ. DRŽAVE Ljudje so navalili na pe- Poveljnik pravi, da za-karne, ker niso mogli kasnitve niso povzročili komandirani vojaki dobaviti dosti hitro kruha. Ponovne demonstracije. motorj:, pač pa vremenske neprilike. — Polet bi bil preveč nevaren. M0SLIMI SE POGAJAJO Z INDIJCI MADRID. Španska, 17. novembra, j Na vse zgodaj zjutraj je včeraj pokopala policija dve žrtvi svojega da. se polet brutalnega ravnanju v petek, ko so i čete napadle demonstracijo tisoč delavcev. Bilo je pred nastopom dneva, ko ;so se prikazali vozovi in krste, naročene cd vlade, pred javno mr- Delegati n a londonski konferenci izdeluje j o skupen program za narodno vlado. LONDON, Anglija, 17. novembra. BARDEAUX, Francija, 17. nov. —fNa jutršnji plenarni seji indijske Claude Dornier, zgraditelj nem- j konference se bo pokazalo, če so In-Skega veleletalu OD-X, je izjavil, ^^ pripravljeni sestati se s svoj i -v Združene države ne dednimi sovražniki, mohame-bo završil pred pomladio. Natan- danci, da dosežejo kak skupen do-čen program za bodoče polete bo govor glede bodočnosti Indije, določen, ko bo letalo dospelo v Liz- | Z*2* srede naprej, ko je kralj Ju-bono rij otvorii konfemco, so se vršili Francoski izvedenci so že pred -1 številni sestanki med Indijci in mo-včerajšnjim rekli, du bi bilo v se- tvašnico, nakur so jih prevedli na dan jem čusu preveč nevarno vpri-pokopališče ter jih tam pokopali. za>rjati polet preko Atlantika, toda Včeraj je prišlo do novih pre- ne zastran motorjev, pač pa zaradi tepov s policijo, ko se je zbralo na slabih vremenskih razmer, tisoče ljudi pred pekarnami, potem Dernier je rekel poročevalcu ko so izvedeli, da so vojaške obla- United Press: s-i odkomandirale vojake za peče- _ Mi se nočemo spuščati v nika-nje kruha. ke negotovosti. Če ne bomo to leto ,jega prorok je Mohamed. Ta pomoč pa se je izkazala kot poleteli v Ameriko, ni to krivda mo- j Verujejo tudi v to, da so vsi lju-nezadostna, kajti. v krakem Času torjev, pač pa nestalnega vremena, dje pozvani verovati v Mohameda. hamedunci, da uravnajo svoje medsebojne diference. Amerikancu je nemogoče razumeti veliko razliko, ki obstaja med tema dvema veroizpovedbama v Indiji. Indijci verujejo v malike, dočim. verujejo Mohamedanci v Alaha, ko- MADR1D, Španska, 17. novembra. — Na željo notranjega ministra se je kralj Alfonz nemudoma vrnil z lova v Madrid, ter si dal predložiti natančno poročilo o položaju. Povedali so mu, da je generalni štrajk v Madridu končan, da se pa s silno naglico širi po ostalih mestih dežele. Posledica generalnega štrajka utegne biti revolucija. V Barceloni so se završili takih nemiri, kakor-snih ni bilo izza časa, ko je pred osmimi leti proglasil Primo de Rivera diktaturo. V Orviedo, v bližini Biskajskega zaliva, je za-štrajkalo dvajset tisoč premogarjev ter jih ni mo-goče za nobeno ceno spraviti v rov. V Granadi, važnem industrijalnem mestu Juga, so danes počivale vse tovarne. KRATKI PROCESI V KUBANSKIH SODIŠČIH na dolarjev. --i HAVANA, Cuba, 17. novembra. USPEHI NEMŠKIH FAŠISTOV * obsojenih stopetdeset --oseb, ki so bile zadnji petek aretirane, na trideset dni ječe. Sodnik jih ni niti zaslišal, 'ampak je takoj razglasil razsodbo ter dostavil: — BERLIN. Nemčija, 17. novembra. Kot v G danske m in na Badenskem, so zmagali fašisti itudi v Meklem-burgu. V Neubrandenburgu, kjer j Videl sem. kako ste uničevali tujo dosedaj sploh nso bih zastopani,' lastnino. Drugih dokazov ne potre-so dobili štiri sedeže v občinskem j bujem. Upam, da se boste v ječi ne-svetu. ! koliko ohladili. KRONANJE ROMUNSKEGA KRALJA J PILSUDSKI JEZMAGAL Težki boji »o se vršili pri novih Volitvah na Poljskem. — Zmagala je stranka Pilsudskega. 'policija zopet napraviti red. VARŠAVA, Poljaku, 17. novembra. - Prt volitvah, ki so se vršile) Včerajšnje volitve so se vr včeraj ^ Sejm, je prišlo do ljuUh Se*na- katerega je raz- bojev med zastopniki naprednih P'^ predsednik na ukaz Pilsud-strank ter prlstaii stranke Pilsud- Med tem pa je imel časa dovolj, Pri tem je bil ubit en moški. V skoro vseh delih dežele je bilo opaziti veliko soudeležbo pri volitvah, razve n v iztočnih provincah. Iz Poznranja, Tesina 'in drugih krajev ob poljsko-češki meji poročajo o nadaljnih bojih. V Varšavi je prišlo do ostrih izgredov med socijalistl in komun isti. Trije ljudje so bih ranjeni, eden med njimi težko, pred no je mogla arkega Prva poročila kažejo, da da izpopolni svojo stranko ter jo pred- njaiči Pilsudskl ter njegova stran- opravi za edino merodajno. k*. V Lodzu je prišlo do boja med socijalistl ter člani narodne de lav- ADVERTISE in "GLAS NARODA* so izginile zaloge moke ter je bil razdeljen ves kruh. Razočarani čakajoči so nuto napadli pekarlje ter skušali : kruh. Ko je policija napadla množico, je bilo poškodovane dosti lastnine. Na dirkališču San Jeroniifto se je pojavil včeraj popoldne neki -tover-j ni avtomobil s tisoč ekseplarji li- vremenski sta E1 Mladi in dibrooble- čeni gledalci so zgrabih liste ter j.h pričeli deLti, Staukujoči de>avci so ! jih jim iztrgali iz rok, nakar so preobrnili voz ter ga sežgali. Stavke se ne smatra splošno za politično, temveč kot protest proti nizkotnemu n-astopu oblasti. Veiina obratov v mestu je počivalo. Popoldne so odprli gledališča ter kinematografe, ki so bih takoj napolnjeni. Tudi nekaj slaščičarn je otvorilo| svoja vrrata. Dosti ljudi se je odpeljalo v avtomobilih na. deželo, kjer so se pre-j skrbeh z živih. V Calle bil povožen neki mlad fan: od vojaškega voza ter I ubit. Da nikakih demonstracij pa ni ■ prišlo. Z jutrišnjim koncem stavke bodo za via de v Madridu zopet -normalne razmere. Motorji na DO-X so izvrstni in v najboljšem stanju. Letalo se je moralo spustiti pri Vendee na morje dobiti zastran hude megle, ki je največj-a sovražnica zrakoplovcev. ŠTEVILO NEZAPOSLENIH MESECA SEPTEMBRA kaj:ti drugače bodo pok lani. IZJALOVLJENA VOŽNJA NA BERMUDO Kapitan Harry Wohlenberg se je v družbi dveh spremljevalcev odpeljal prejšnji teden proti Bermudi z malim rešilnim motornim čol-| WASHINGTON, D. C., 17. novem- nom. Izjavil je, da je čoln tako zgra-.bra. — Trgovinski department je jen, da se ne more potopiti. Včeraj 'objavil poročilo, v katerem pravi, je pa dobila njegova žer/a, ki sta-da je bilo meseca septembra v Zdr. nuje v Brooklynu, radijsko poroči-državah najmanj tri milijone štiri- Io, da se nahaja kapitan na tovor-'stotiseč nezaposlenih. nem parniku "Muskogee", ki pluje j Vodstva delavkih organizacij za- iz New Yorka proti Houstonu, Tex. trjujejo. da je bilo to število znatno Kaj je zgodilo z njegovima d v emu večje ter da je presegalo pet mili- spremljevalcema, in motornim čol-jonov. nom, poročilo ne omenja. RIM DEMENTIRAL GOVORICE O NOVIH ARETACIJAH NIČA, Franciju, 17. novembra. — Poročilo iz Rima, katerega je objavil ha. Le Petit Nieois, pravi, da je pustil Mussolini aretirati dva generala, ki sta bila zapletena v zaroto. Naialje se glasi, da je bil podvržen hišni preiskavi dom grofice Braoci, dvome dame Italijanske kraljice. RIM, Itahja. 17. novembra. — Tukajšnje oblasti so demen tirale go- j vcrice, ki so krožile v Niči, da je j bila razkrita velika vojaška zarota ! v Rimu In da so bih aretirani nekateri visoki častniki. * Pred nedavnim časom pa je bilo aretiranih več italijanskih intelektualcev ter so bih obdolženi, da so -agitirali proti sedanji vladi. Slika predstavlja stolno --cerkev v Al bi Juliji na Romanskem, kateri bo kronan romanski kralj Karol H. ZIMA NA SEVEROZAPADU CHICAGO, 111., 17. novembra. — Po severozapadnih krajih je zavladala z:ma. V Severni Dakoti in Minnesoti se je po hudi toči pojavil blizzard. Nekateri okraji so bili pokriti s poldrugo inčo debelim ledom. Vlaki so vozih a velikimi zamudami. Brzojavna in telefonska zveza sta bili ponekod prekinjeni. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naža nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas Izdanih potrdilih Naslovljene! prejmejo toraj denar doma brer zamud* časa brci nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt. katere dostavljamo poAU 1 a teljem t dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznifct v slučaju ar sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v razni t" slu čajih tudi na sodni j i v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasne po treba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir V Jugoslavijo 500 ............................ $ Din 1000 _____ 2000 . 2500 5009 10,000 . 9.40 S 18.60 $ 37.00 S 46.25 S 91.50 $181.80 V Italijo Lir 100 200 300 59« 1000 ~ . i 5.75 _ $11.3» ___S16-M $27.40 __$54-25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazum* te glede načina nakazila Najna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 71 SAKSER STATE BANK ■i COSTLANDT STREET NEW IOB1, N. t. Telephone Barclay CS80 — 0381 - NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER IS, 1930 Prink Sakser, President OwMd fcsd PubHsbod by nOVENIC PUBLISHING COMPANY LA Corporation) L. Be&edik, Treas. Place of bnwnm at the corporation and addresses of above officers: ŽIC W lit* Street, Borgofb of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (Wee of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays 7% celo leto velja list za Ameriko ■ Za New York za celo leto In Kanado _______________________.$6.00 Za pol leta __________________________„.-$3.00 Za četrt leta ---------------------------41.50 $7.00 Za pol leta ......—.....................$350 I Za inozemstvo sa celo leto........$7.00 Za pol leta ...................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. -Qlas Naroda** izhaja vsaki dan izvzemal nedelj in praznikov._ Dopisi brez podpisa in oeebnosti se ne priotočuiejo. Denar naj se blagovoli poMlJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tUdI prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA", CIO W. l$th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 STVAR PROHIBICUE rvrrnwgi _ L LABG ILOTX1TI DAILY to H Mi se oi^mo.M. Cleveland, O. Pevski zbor "Zarja- poje v nedeljo 23. novembra zvečer opero "Gorenjski Sživček" v veliki dvorani S. N. D. na St. Clair. Rojaki v okolici Cleveland a si še lahko rezervirate vstopnice pisme- Hooverjeva "Law Enforcement" komisija, k nje na-1«je dognati, kak<» se izvaja postave ter priporočiti način«* in sredstva za boljšo in t poučeni washin^tonski dopisnik Clinton Gilbert, da bo Hoover jeva komisija priporočila izd H ova-' je lahkih vin in piva. Zdaj pa prihaja — tudi topot iz napolofirijehiejia vira- Jbaš nasprotno poročilo, da namreč komisija ne l#c priporočila omiljenja pr<»hibieijskih postav, pač se bo pa /avzela sa ojačenje armade prohibieijskih agentov. Z tirnimi besedami rečeno: ostalo bo pri starem, edinole število prohibieijskih graftarjev se bo znatno povečalo. < V je kaj res n i ee v tem, se mora priznati, da je to težko umljiv sklep. Ako so volitve dne 4. novembra sploh kaj jKuneiiile, je bil ta pomen izražen v nezadovoljstvu z obstoječo snhaško postavo. V štirih državah so volilei z ogromno večino glasov glasovali, da državna zakonodaja ne sme podpirat i V«»l-steadove postave. V republikanskih trdnjavah. Illinoisu in Ohio, so ])ni-ntagali izraziti mokri demokrati svoje suhe republikanske nasprotnike. V državi Pennsylvania,— v doslej nezavzetni republikanski trdnjavi, je za las manjkalo, da ni zmagal mokri demokratski governerski kandidat. Snhač Pineiwrt se mora za svojo zmago zahvaliti izključno le mokraškim premogarjem, ki so mu dali svoje glasove iz hvaležnosti, ker se je bil zavzel zanje tekom velikega premogarskega štrajka. Odloku VViekiTshamove komisije se je še bolj čuditi, ker je uvedla stranka sedanjega predsednika kampanjo za odstavitev suhega načelnika republikanskega narodne-ira odbe - - Čudimo se Musolinu, ki je tako | in hotele, in — vlivali so ljudem ri-navdušen. za razširjenje fašizma činov olje v grlo. da je še bolj smr-po celem svetu. Kaj pa ta petelin | delo. na laškem gnojišču misli, da bo; Ubogim Grkom, ki se niso mogli dosegel z razširjenjem fašima? ; braniti, nimajo namreč skoro no-Fašisti so najratiikaLaejši naci- bene mornarice, so Lahi kar na le- jonalisti, pa naj bodo laški, mad- pern vkradli Dodekaneške Otoke, žarski ali nemški. Radikalni naci- Lahi namreč le takrat napadejo, jonalteem gotovo ne poraja lju- kadar so si svesti premoči, tako da no ali telefonično. Tisti, kateri bo bežni med narodi, ampak sovraštvo drugi nima nobenega izgleda za čakal ao zadnjega, ne bo imel vein to najzagrizenejše sovraštvo. ki zmago. 1 liko izbere. je pripravljeno poteptati v prah, v severno Afriko so poslali čete,j Opera 'Gorenjski Slavček" je vse pravice svojih sosedov. Ako da spokore "uporne Arabce ', ki soljcrasna, polna življenju in melodi-toraj nastopijo močne fašistične nič hudega sluteč mirno pasli svo-jje. ima tudi rekord, da je bila naj-stranke pri vseh narodih, ali bo to je črede po svojih starodavnih oa- J večkrat na slovenskem cdru v do-dobro za Evropo in celi svet? zah in Alaha častili, ki je tako ši- movini in oo ^edaj prvič peta v Ame- Sovraštvo med narodi ovira in- roko puščavo ustvaril med njimi i dusirijo in kupčijo. Kadar tega ni. jn nevemiki. Lahi so Arabce po | Kdor je že slišal -Zarjane", bo tudi zaslužka ni; kadar pa ljudje. hudih bojih premagali. Kako bi jih ■ sctovo perabil priliko in prišel 23 nič ali malo zaslužijo, nastane po-j ne! Strojne puške, kanoni, plini so novembra v S. N. D. manjkanje in glad v deželi. S ta- j vendar vse nekaj drugega, kakor Cena vstoonicam $2.00, $1.50 in kim blagoslovom bi osrečil fašizem | pa starodavne arabske puške. Nato §1.00. Evropo, če bi se ga narodi oprijeli.; so pa cd papeža blagoslovljeni kul- R€rviiujle si vstopnice pri- Jo-Kaj je naredil fašizem za Itali- turni fašisti polovili kakih osem- Birk 1443 \ddison Rd Clev'Ia'id jo? Preprečil je komunistično re- deset tisoč arabskih mož. mater in Ohio Telephone : Henderson 7558 volucijo; vsaj tako se hvalijo fa- otrok in jih lepo iz cvetočih oaz v aii pri Mrs Kushlan 6415 St Clair šisti. Dobro! In kaj je prišlo v Ita- puščavo -preselili", kjer "pridelki Ave Telephyne: Endicott 9566. lijo na mesto komunizma? Nasilno hitro dozorevajo", slepo -zagrizeno diktatorstvo faši- Tega so se fašisti od Turkov naslov. V koliko je laški narod na bo- učih. Turki so namreč na enak na- Barberton, Ohio, ljem? Nam se zdi, da je mišljenje i čin -selili" Armence. Ubogi Armen- Nlsem ^dajalec. loda De morem vseh poštenih Lahov tole: Naj hu- ci ^ v puščavi poginili, s,j Tur- mc}čaU ^^ Tq Cik) ^ dič vzame fašiste in komuniste! ici so jih zato tja preseiilLRavno ta- itlk opazno glede prekrižanja ra-Da bi le mogli zopet enkrat v mi- 1 ko bodo poginili seveda tudi oni ru živeti! Arabci, ki so imeli to n^sre^o, da so Drugo: fašisti so osušili dve moč-: Lahom v roke prišli. To se kultu-vinji; eno pri Rimu, drugo na Sar- ronosci! čunov. Že celo poletje opazujemo gibjsije tukajšnjih treh arnrad, ki so se letos oaganizirale. Tcda do ,,, „ .... », . , danes vam nisem mogel nic sigur- diruji. To zadnje se ni suho. Kaj i Laški "sveti eeoizem' ie izeovor ^ 1 1 ^ u L6SOVUI nega sporocLi. Danes pa, na pred- je to tako gorostasno delo, da se j za vsako lopovščino, za vsak rop in mora fašistična Italija z njim pred; 2a vsak umor. Kar Lahi store pod celim svatom ponašati? Sai je tudi navdahnenjem "svetega egoizma", kranjska deželna vlada ljubljansko ni greh, saj jim je celo papežev po-barje precej osušila pod vodstvom sianec, kardinal, orožje blagoslovi! Gruberjevim, pa niso nikjer zvo- v imenu nazarenskega Knsza Minili v proslavo tega dogodka. Kake ru Aji je to zasmeh vsesa onega tri vasi v cerkniški dolini na No- trpljenja, katero s0 morali v vojni tranjskem so na svoje stroške sko- reveži prenašati, ali je zasmehova-ro popolnoma osušile Cerkniško Je- j nje Križanega in njegovega nauka? zero, pa še vsi slovenski časopisi o: Edino tretije mogoče je. da so vsi tem znamenitem vspehu naših" Lahi, brez izjeme, pamet zgubili, kmetov pisali niso. j Kam smo prišli!? Nadalje je Muso obljubil, zapo-( Vsa našteta "slavna" dela so fa-vedal in odredU, da se mora Rim v šisti zvršili. Ali naj se jim svet ne teku enega leta tako urediti, da bo- pri tafcin junaštvih! Ali naj de vsak lahko videl slavo starega se Francozi ki Jugoslovani ne po- Rima in lepoto novega. Kaj je bilo storjenega ne vemo, kajti ogledom tega je vse potihnilo. Muso j e odredil izkopavanje Pompoja in Herculaneja, katera mesteca je bil Vezuf zasul za časa rimskega carstva. To je vse lepo, ali če bi bili maloštevilni Slovenci imeli tako znamenitost v svoji zemlji, bi jo bili že zdavnaj odkopali. Takega dela bi se* moralo lotiti kako arheologično društvo s pomočjo države, pa bi bilo mir besedi. Še nekaj: Mitso je dal dvigniti dve ladji iz malega jezera nad Rimom. Na teh ladjah se je baje vozil rimski cesar Kaligula. Vse je mislilo, da se nahajajo na teh ladjah o-gromni zakladi; predvsem je to pričakoval Muso sam. In kaj so našli? Nekaj segnitega lesa, par kosov medi (čronca.i in nekaj malenkostnih vzorcev rimske plastike. Muio-lini je v to svrho potrošil milijone lir. pridobili si je prazno slavo, če to ni smola. Cegavi denar je trosil Musolin? Državni! Ali je Musolin naredil načrte za dvignenje ladij? Ne, južinirji! Kako more pa Musolin slavo žeti za to delo? E, tako! A. tako? Seveda so fašisti med tem časom večer velikanske bitke, vam poročam vsaj deloma. Te tri armade obstaje iz zelo iz-vežbanih strelcev. Celo poletje so se vršile strelne vaje. Pred par tedni se je pa imela vršiti zadnja ter glavna strelna vaja. ki je biiu pa kancelirana, bije iz strar.egičnih vzrokov. Nekateri pa tudi mislijo, da je sarn poveljnik tretje armade to preprečil dz vzreku, ker je njegova armada na zadnji strelni vaji vzela prvenstvo prvi armadi, katera ga je do onega časa vedno imela. Naj bo že to ali eno, važno pa je. da so bile vse 'ie predpriprave za veliko bitko, ki se prične jutri skrijejo pred njimi! Kaj ne citate, . t . . _ L ^ , , , _ , i zjutraj (v soboto 15. novi. Eno uro kako Musolin po Laškem gor pa ^ , - . ^ , , , , ,, . . , pred solnem m vzhodom poci prvi dol' hod. za očmi zavija in shne t cedi oo jugoslovanski zemlji? —i V , . . . , , . , _ „ . „ .. ,. . i Kot sem skrivaj izvedel, je na- "Gorje onemu, pravi Musolm, "ki t bo Italijo prislili na vojno! Italija j se bo spremenila v granato, in ko! bo počila, bo vse okoli sebe pokončala/ "Eia, Eia, La-la-la!" mu men teh mogoinih armad napasti brez vsake napovedi bitke Mussolini ja, ozirema uhaite fašis:e. Ker je ta mala uhata zverina takorekoč nekoliko preveč drzna, je namen odgo- . teh treh armad zverino popolnoma varjajo njegovi fašisti. "Ej, ja, ej f .... . , , a, _ v. . umciU. ja, tamle, dol na Laškem bo gra- . , .. .... ... ... , , Armada st. 1 sestoji povečini iz nata počila: vse okoh sebe bo po-1 bila in tud' sebe vgonobila,' pravimo mi, Ribničani. Pa že ne bo tako hudo! Kadar se granata razpoči, od granate si cer nič ne ostane, mnogi so lahko I samih rekrutev, ki bodo služili kot j domobranci. Ta armada, sicer ne gre v bitko aktivno -ali ofenzivno, temveč ima na'iogo pobiti vsakega ■ci2lgouh.cn. ki ji pride pred oči. šisti poznani kot zelo slabo borilci, j toda dobri bežači, je preračunano, i da se glavna bi-k a konča že 22. novembra. 23. novembra pa mislijo prirediti velikansko praznovanje slavnostne zmage. Že sedaj opozarjam vse Barber-tončane in rojake iz okolice, da pazijo na to. da ri v pravem času pre-j i-ki be vst:. se bo ta bi ka obnesla, vam • bom pozneje poročal. Član brigrade st. 2. Oakley, Wyo. Prosim, dcvoiite mi malo prostora v priljubljenem listu Glas Naroda, ko baš peiiljam pol lc;no naročnino. Tukaj v okolici so samo premo-j gorcvi, kateri se-daj še povoljno delajo. Dc kdaj bo tako, se ne ve. to-i da pozimi navadno premogorovi bolj delajo ka: po letu. Tukaj v deželi divjega pelina, se : pri Slovencih, skoro v vsak: hiši dobi grozdna kaplja. Vreme imamo lepo. noči so mrzle, ■podnevi je pa toplo kot jx>leti. Seveda. toni wyominska navada. Včasih ob tem času pritisne huda zi-,ma. To je redek slučaj, da je sedaj tako lepo vreme. Kar se tiče podpornih društev, i še precej dobro napredujemo. V I bližnjem D/amondville je več [različnih društev, katera imajo svo-• jo skupno dvorano. Drugih novic nimam poročati. | Pozdravim Petra Zgago in njegovo Marjanco. Joe Bene. Vam li nagajajo obisti? Presenetljivo j*- kako liitif« XUKU-Tone pomaga nbistneimi ali mehuriu-nn» «lra-ž<'nju in ustavi počasno prihajanjo 1)^.-Kzni in bolečin v lirbtu /Ca tt-ui vaše nočno spanje ni več moteno in zbudi?'-sf v Jutro ojačani in oavt-ieni ]> » iu-|ire-trnant-m mirnem spanju. Nuga-Tone piincsp dobroil<>AIo p.imo<". odstrani sirup«-no p- >vzroč,mj«* druženja. vred! in ojača nbiHti. ilu lahko boljšo opravljajo svoje delo 1'ovtlm Xuga-T'jne jt- jjradile«- moči fit . stimulira \s>' r>rs;i ni- iti dHovji««* i« !>--sa, tako prežene neprebavnost, pline in napest.jsti v že!o«leu in •■r.-vili. jflavo-hol. omotico, teže. ni'»i i ti , na- kfga stanja n asu; lega vsled >lil)»-gii o va.š Itkaitmr t.-K.» nitn;tr rei i-te mu naj isti-na naroči z.t vas fxl ?xie-govega prekupčevalca. —Adv. Peter Zgaga Z-akonski mož je pripovedoval: — Poročil sem se z inteligentno žensko, ki je bila vsa navdušena za petje m klavir. Peki je ^d jutra do večera in igrala klavir pozno v noč. Hudo mi je bdlo. toda pritoževal se nisem, ker sem že vnaprej vedel, kuj bom dobil. Potem nama je pa začel iiog dajati otroke. S*oro vsako leto enega. Zdaj jih imava žc pet Moja žena n? poje ve;- in tudi klavirju ne igia. Ima namreč od jutra do večera in pozno v noč z otroci dovolj dela. Ja. saj pravim, otr^.i so pa res božji blagoslov Trdo v: a len delcmrzne-ž je zbolel. Pa jo nesnaga vseeno z lizal in ga ni p o tea.u fc?ia žena. Toda za delo ni bil več. Ko .-o vprašali njegov ženo, kako je ž njim, je odvrnila: — O prav 3rečen in zadovoljen je. ker mu je rekel zdravnik, da ne bo mogel nikdar več delati. Poznam rojaka, ki je .vjr že pet-inštiridesčr. let, pa im*a ljubic, kolikor hoče. Mladih in starin revnih in bogatih, deset na en prst. Že petindvajset le: se zabava z ženskami, pa še danes ni poročen. To se pravi, da ima izredno srečo v ljubezr.i. ____ - ... . Armada št. 3 bo takorekoč desno ranem, nekaij jih je morda mrtvih, „„____krila armade št. 2. ki napade proti arugt se pa naprej vesele življenja. > Le Italije ne bo več po Musolinovem -,?,eiU- zatrdiiu. Amen. i Vse tri *o oborožene do ; zob. Provizije dovolj, mumcije še iinrnun urnnui ddit \v k str°jne Puške. žepne granate IZREDNO UGODNA PRILlliA|in vse, kar je potrebno za bitko Zaradi smrti svoje žene sem prisi- j Najstrašnejšo bitko pa obeta dej- ljen prodati svojo hišo v C3Tpress Hill ekraju, Brooklyn. Prodam s pohi- štvo, da ni nič Rdčega križa, niti zdravnikov niti sanitejcev. Srd na S«» red.sedn i« k i h volit va b. * Dwi|*ht Morrow, irvoljeiii republikanski senator v državi New Jersey, je objavil, da bo tekom prihodnjega kongresnega zasedanja organiziral borbo za preklic osemnajstega amendments. Ako ae bo to ugodilo, bo i^>ruhnil v Vrsta h. republikanske stranke boj, ki bo imel usodepolne in dalekosežne po. sledi ce. 'Ako ne bo hooverjeva komisija našla izhoda, ki bo zadovoljil efee stranki, bo igrala pri predsedniških volit. iN0' . L .. bcljšanja. Cena jc nizka. $1000 zahtevam v gotovini, ostanek pa na požgali tudi slovenski narodni dom morgič. Ogledate si lahko vsak dan v Trstu, uničili so na tisoče in ti- po tretji uri popoldne, ali pa v ne-soče slovenskih knjig, vpropastili j del jo. so naše čitalnice in tiskarne, oro- JOHN PUTRICH, paii so slovenske trgovine, gostilne 175 Crystal St., Brooklyn, N. Y. štvom vred. — Hiša staji na lotu te dolgouhce je tako strašanski, da 25y 100 ter ima šest sob in vsa iz-j ne bo jetnikov ali ranjencev. Ranjence se takoj dokonča s puškinim kopitom, ujetnikom se pa zlomi Delegat je INVESTMENT BANKERS' ASSOCIATION of AMERICA so na letni konvenciji v New Orleansu ugotovili, da se nezaposlenost v tej deželi manjša, da se bodo delavske razmere v letu 11)31 znatno izboljšale in da bodo leta normalne. Ne glede nato, kakšne so ali bodo razmere, resnica je, da so prihranki vsakemu v sili in potrebi najboljša pomoč in da je varčevanje in hranjenje prva pot do samostojnost. Vloge obrestujemo od 1. okt. naprej po 4% in obresti pripišemo h glavnici vsakega 1. jan. in julija. Obrestovanje se vrši mesečno. Da je denar pri nas varno naložen, dokazuje dejstvo, da ima država NEW YORK sama pri nas naložen denar. Sakser State Bajkk 82 Cortkmdt Street 1TKWTOBK, N. T. vrat. Ker imajo te naše armade aokaj preizkušeno moštvo v bitkah NE 23. NOVEMBRA 1930 (Začetek ob 5. popoldne.) V DVORANI NA 62 ST. MARKS PLACE V NEW YORKU SPORED: Blejskemu jezeru (Ign. Hladnik) .................................... poje "Domovina' Vasovalec (Dr. A. Schwab) ............................................ poje "Domovina'' "DAN PRED POROKO" DRAMA V 4. DEJANJIH — SPISAL TOMO SMOLE Vrši se r 18. stoletju na Selah na Koroškem. VSTOPNINA; Sedeži I. vrste 75c; TL vrste 5©c. PO IGRI PROSTA ZABAVA .IGRA SLOVENSKI ORKESTER Mlada zakonska žena je rekla svojemu lahkoživemu možu: — Z nobeno stvarjo nisi zadovoljen. Neprestano nergaš in zabavljaš. Denar zapravljaš kvartaš. pi-jančuješ in pono.uješ. O. saj dobro vem. kaj je 'Ivoj namen. Tocla prise-žem ti, da ne bo dosegel svojega cilja in namena. — No, kaj je moj namen? — jo je drzno vprašal. — Tvoj namen je. — je odvrnila. — da bi juz popokala svoje stvari in šla nazaj k materi. Pa ne bo kruha iz te moke. Prokleto se motiš. Ba.š včeraj sem pisala materi, naj pride j k nam in naj pri nas zavedno ostu-' ne. * Ženin in nevesta sla sprla. Ona je i-ekia, da ga ne bo nikdar !več pogledala. J Tudi on je bil jezen, in ji napi-jsal, ko je prišel domov, dolgo pismo, v kai.erem je sporočil, da je prekinil ž njo vse zveze in da noče nikčur več niti slišat: c nji. Pismo je dal na pošto, naslednjega dne je pa do>pelo pi-ms iiaza-j. Vrnila mu ga je njegova civ.?a zaročenka. Pismo mu je vrnila zalepljeno, neodprto In neprečitano, baš kot ga ji je bil poslal. Ko je o tem dogodku pripovedoval svojemu prijatelju, mu je rekel: i — Veš. kaj. pojdi k nji. vrzi se pred njo na kolena in jo prosi od- i puščanja. Take kot je ona. ne boš ! dobil nikjer na svetu, magari da jo i Iščeš z lučjo pri belem dnevu, j — Vaš, da tega ne bom storil. — Pojdi in napravi ivako kot ti j pravim. Tvoja bivša zaročenka ima lastnost, ki je nima nobena druga ženska na svetu. Ona ni radovedna. Vsaka druga bi pismo odprla. ga prečitala in ti ga šele potem poslala nazaj. Ona ti je pa vrnila pismo neodprto in neprečitano. Pojdi k nji. poklekni prednjo in jo prosi odpuščanja. Take ne boš več dobil. * Zdravnik je rojaka natančno pretipal in pregledal fter mu rekel: — Precej slabe živce imate, to je pa tudi vse. Vsako razburjanje vam utegne škodovati. Vsak večer ležite tčkoj po večerji v posteljo. Zvečer vam ni treba nHcamor hoditi, pa bo oli-ajt. — Ali mislite, da mi večerni zrak škoduje? — je vprašal rojak. — O ne, večerni zrak vam ne škoduje, ampak škoduje vam tisto razburjenje, ki ga doživite, ko pridete pozno ponoči domov. — AK se je v tvoji družini že kdo srečno -poročil? — so vprašali dragega rojaka, ki je imel kopico otrok, nekatere med njimi že poročen«. Po kratkem premisleku je odvrnil: — O, ja, — moja žena se je srečno poročila, ker je mene vrela. NEW TORE, TUESDAY, NOVEMBER IS, 193« LARGEST SLOVENE lUO.) Iz Slovenije wap BOŽI C i; VALENTIN KATAJEV: — Ženske me ljubijo, — je pravil mlad vojnik s scetin astimi lasmi, ki e stal sredi sobe. Mimo iijcga ) bili lam e trije bolnici. Lt/ali so na pričnah. pokritih s u »". uij" > -lamo. Dva sta ravnodušno gledala v strop, tretji pa je nepremično ležal v kotu. ves za- i i \.t in amctan v cunje. Imel je' mrzlico. Bila je everna zima, pusta in o-! tra Lesene dače in smreke so n.i-J likcvale vinčnik'm. Nad postaje, o plavali beli oblaki lnkomotivne-' } a dima iti poševne jate vran. Tovorni vozovi z rdečimi križi in skla- uovnice .pisanih, brezovih drv .. 1 » Bolniki so umirali ob brezdelja in dolgega ca,a, .endar pa se ni hotel nihče vrnili iz brigadne bolnice k bateriji, zakaj tam je bilo •.rpba lnAiiti v popolni opremi in kopali. in človeka lahko ubilo, lldf.n .zmed vojnikov je imel rev-ma'azem, drugi si je zdravil tvore na nogah. Omotanrga se je prije-::iai tiius Vojnik s šcetinastimi !.» mi pa je imel neko prav nelepo bolezen. Ženske me ljubijo. — je počasi.) . fdoval. Ali mislite, da la-/»-m? Bourne, ne lažem. Zakaj me ljub: o, ta ve sam vrag. Se pač. /nam obnašati nasproti ženskam. Ženske se namreč nikoli ne smeš lotiti s predrzno vsiljivostjo, nak. nikoli, ampak zmerom vljudno. To <• glavno, zakaj vsaka ženska ne mara vsiljivosti Da. Nekoč sem hi/: 1 pri kapetonu Virenu. Prav samozavesten človek je bil ta kupe tan Viren. V njihovi hiši je bilo uko noe sem potem lazil k n e Prav za prav na vsako noč. ker sem se je bil kmalu naveličal, pjstfiio naveličal. Ženske me lju-| bij<», kaj naj še govorim. V soba je stopil ranocelntk s Lonlomerom v roki. ROJAKA "SAKSER STATE BANK IZ COKTLANDT STRUT NEW YORE, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Z. a večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. rotluiajmo «e vd krn lsj«me, t* (Ure In lUnoTttn« iamti« MM — Kaj pa ti. rojak, še zmerom kva-iš o tem. kako te ženske !:u-bijo? — je vprašal. — Le kvasi, kvasi, -aj se na tebi vidi. kako te ljubijo. In je pomežlknil. So ti dale. kaj? — Oh. te ženske. — je z narejeno brezbrižnostjo dejal bivši ordo-nanc. — naj bodo trikrat preklete! Zaradi njih je morebiti pokvarjeno vse moje življenje. Ranocelnik je pričel stresati o-motanega za ramena. — Haj rojaček. kaj spiš? Slišiš, zbudi se! Temperaturo ti moram zmeriti. Te trese, ka-li? Kakih štirideset stopinj se bo že nabralo. — Žejen sem. — je tiho de:al bo klik. — Na. vtakn; si toplomer pod pazduho! Bolnik je poslušno vzel toplomer in umolknil. Bilo mu je vroče in neprijetno. V sobi se je stemnilo. Ranocelnit: je odšel in .se spet vrnil z vrčem in s pločevinasto petrolejsko sve-tiljko brez stekel. Svetiljka je gorela z rdečkastim, dimečem se plamenom. Ranocelnik jo je postavil na peč in takoj so okna postala višnjeva, ^oba se je razsvetila in vst.n je zaradi tega postalo tesno in nerodno. — Kako ti je? — vprašal ranocelnik bolnika. — Slabo. — Zdravniku bo treba javiti. Čez pol ure so se navadili na rdeči svit svetiljke in spet jim je bilo dolg čas. Vojnik z revmatizmom si je pričel obirati stenice. — Hudiča, kako grizejo! Samo zato ne maram Minske gubernije. ker so v tam v vsaki špranji stenice. Pokleknil je. skrbno izvlekel iz žepa prešitih hlač mastno škatlico, prižgal vžigalico in pričel voditi plamen ob steni. — Ali spet sežigaš stenice? — ga je vprašal vojnik s tvori. — Zakaj jih neki ne bi, prekletih, saj me bedo vsega požrle. Glej. da bajte ne zapališ. Za trenutek so pomolčali. — Nič se ne boj! Kaj bi govoril, ženske me ljubijo in mir besedi, — je dejal or-dcnanc. — Zakaj, tega ne vem. -Prav nobena se mi še ni upirala Bogme, da ne. Ko sem bil preteklo leto na dopustu, se jih nisem mogel iznebiti. Pokvarjene babe! — Da. da. to je res. — je dejal požigalec stenic. — Pokvarjene so, iimi vemo. Moža ni doma. — Kaj naj pa tudi počnejo drugega? — je jezno rekel vojnik s tvori. — Mož je daleč, v okopih. Težko je živeti brez moža. Naše iivljen>e je res pasje. Če izvem, da se moja žena vlači, jo ubijem, pri moji veri. ubijem jo. — Nak. ne boš je ubil. — je rekel ordonanc. — Rajši poslušaj. Ko sem bil na dopustu, se mi je to le pripetilo. Čisto po pravici be>m povedal. Ženske so se kar trle okoli meme, toda takih žensk mi ni mar. Jaz hočem žensko, ki je mlada. mehka. Pri nas živi taka, nekega vojnika žena je. Tretja bajta •na koncu vasi. Daša ji je ime. Prav za prav, Darju. Poštena ženska ie. Lotil sem se je. pa nisem nič opravil. Še poslušati me ni hotela. Poizkusil sem s silo — ni šlo. M-siil sem si, Jcgor ji je zmešal glavo. Kako ne bi, saj je pri topničar-jih. Vse sem poizkušal. • vsak dan sem bil pri njej, toda — nič. — Spat pridem k tebi. — sem ji dejal. Ona pa je sedela bleda kakor I ta-le pečka. Da bi se vsaj nasmehnila, toda tudi tega ni bilo. Treoalo je kako tako narediti da se mi ljudje ne bi smejali. Nič Ln nič. Končno pa je. pomislite, sama prišla k meni. — Brez moža ne morem več strpeti, — pravi. In zraven joka. ker moža že dve leti ni do-j mov. Jaz sem jo seveda nežno poljubil in jo prijel za roko. Prav do konca dopusta sem živel z njo kakor z ženo. Kadar sem prišel prenočevat k njej. mi je takoj pričela sezuvati škornje. Čudno! Povsod je hodila z menoj kakor psiček. Tako poslušna in dobra ženska je bila. ! Če je prišel njej kdo drug, ni nie ! opravil. Meni pa se ni upirala. Mene ženske ljubijo, da, prav zarts. — Iz katere gubernije pa prav za pravi si? — je sumljivo vprašal vojnik s tvori. — Iz Herzonske. iz Ananjevskega okraja. Ali sva mogoče rejaka? — Ne. jaz sem iz Tavrijske. — Da. sijajna ženska je bila Daša. Z eno besedo, čaj in mleko. — Kar težko mi je. kadar se spomnim nanjo. Nastopila je precej dolga tišina. — Iz katere vasi pa sve? — je mahoma s slabim glasom vprašal omotani. Vsi so se obrnili k njemu. Iz temnega kota se je svetilo njegovo pozorno oko. — Iz Nikolajevske. iz Ananjevskega okraja. Saj sva rojaka? — Rojaka, — je govoril omotani. — Jaz sem tudi iz Nikolajevske. — A! — je oživel ordonanc. — Potem Dašo prav gotovo poznate: — Poznam, — je oni komaj slišno izpregovoril. — Moja žena ie. Zena, da. Potemtakem sva res rojaka. Postalo je tako tiho. da je bilo slišati grmenje topov na položajih, osem vrst odtod. Vojnik s tvori je zakašljal. — Žejen sem. — je zašepetal o-motani. Spet ga je pričela tresti mrzlica. I Bilo mu je hladno in težko. Najrajši bi »ničesar ne slišal, ničesar videl in ne čutil vročine, ki mu je polila oči in sence. Zdelo se mu je, da ni ne vojne, ne bolnice in ne ščetinastega vojnika. da je doma v izbi in da je vse to le strašen : sen. Smrt na čevljarskem stolčku. Na Škrjancih. v dobre pol ure od Novega mesta oddaljeni vasi. se je pcšttno preživljal s svojim delom čevljar France Lojk. Dosegel je ze čestito starost 76 let. vendar pa je bil venomer k-akor prikovan ob svoj cnncžni stolček. Dela je imel vedno obilo, ker so ga kmetje cenili kot staremu solidnega in dobrega mojstra. Tud za !r.,nji3 -praznike je imel pokojnik mnogo dela. Na večer pred prezn^kem Vseh svetih je moral do-gotovi.i i; poslednji par čevljev. Zabijal je ksenc kiince in pridno pu-šil ;z pip?. Luč je počasi dogoreva-la ... ZjuLraj ga je našla žena Be-lot?. sostanovalka v njegovi hiši. Ko se na njene klice ni odzval, je stopila k njemu, a je s sirahom zopet c-kc.ila. kc je uvidela, da je stari, mojsier — mrtev. Pokojni Loj': je rede! trmožnem stolčku pre-križanih nog. ne dovršene csbuvalo je imel z jermenom pripeto ob nogo. v ustih pa pipo. Kakor se sodi. je čevljarja Loj-ka dohitela smrt ravno ob polnoči, ko se je približal praznik Vseh svetih. Po nesreči usmrtil teto. Na dan Vseh svetnikov se je dogodila v Nedeiici težka nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Štefan Dcninko, 24-leten mladenič, se je v so igral z nekim -tarim samokresom. Ni pa vedel, da je v revolverju neizstreljen nabej. Hipoma od-jtkne v s>bi »orel, a ii.očasno se zasliši krik in na tla se zgrudi smri.no zadeta Hozjan Orša. teta mladeniča. Strel .je zadel 49-letno Oršo nad srcem, ji šel skozi -aorto in je smrt nastopila v $ekaj trenutkih. Nesrečna Orša ie ramo prišla od popoldanske cerkvene psbožnosti in se je c Spravljala na pokopališče, ni pač [slutila, da jo bedo našli na pekopa-j lišče mrtvo. Dejanski ^tan je ugotovila sodna komisija, ki se je mudila v Nedehci. Dokazalo se je. da je vsak drugi sum izključen, m je le vse usodna ne- i >reča Dogodek je zbudil v vsej ckclici veliko zanimanje ter pom:- • lovanja žrtve in njene rebine. Dediči se iščejo. A V Tr-tu je 16. marca letos umria Marija Jazbeceva. Poslednja volja i se ni našla. Njen bra: in njena se- j stra. Matija in Ana Vodeničar. sedaj baje v Ameriki, se pozivata, da re v teku enega leta zglasita pr. o- j krajnem sodišču v Kostanjevici. Po' preteku tega roka se bo zapuščina obravnavala z ostalimi dediči in Josipom Makaričem v Dobah, ki je postavljen za skrbnika. Trojčki. Iz Suhcrja poročajo V Eavn.i-eah. občina pri Metliki, je p. rodila poses tin ko v a žena Katarina Stepanova trojčke, dve deklici in enega dečka. Otrori so prišli vsi živi na svet. vendar so pomrii drtr; za drugim kmalu po pciodu, ker -i prez-odaj za.'ledali luč sveta. Ma-ti je zdrava. 15,464 bolnikov je do 30. oktobra letos sprejela ljub-ljan^ia bolnica. Vse kaže. da bo lete 5 rekordno leto. Nekateri oddeik.. izlasti kirurgični in interni, ukore stalno prenapolnjeni. DOMOVINI Pojdite to leto! Noben Božič ni tak kot »o starodavna praznovanja v stari domovini — domači prizori, znani obrazi, znani običaji in veselo praznovanje. Za hitro, eeneno, veselo vožnjo potujle z našimi številnimi izleti pod osebnim vodstvom. vključno na največjem parojku na •»vrtu. Po najkrajši morski pot v Cherbourg. Odtam pa z rkspresom *. \a>i sta- ro domovino. MAJESTIC Odpluje 21. now in 13. det\ pod osebnim vodstvom Petra Harttia in Juliusa Rernera naših kontinentalnih potovalnih izvedencev. Vprašajte svoje«a lokalnega agenta za vsa pojasnila. WHITE STAR LINE International Mercantile Marine Company No. 1 BROADWAY NEW YORK CITY DONSKI KOZAKI POD JUŽNIM SOI NCEM Zadnji dve leti se 4e med ruskimi in junaki, vajeni brezbrežnih step PRIMORSKE NOVICE PAIN-EXPEUER Le za zunanjo uporabo pri Bolnih miiicih Prvotnih prehladih Bolečinah v pršili Okorelem tilniku Bolečinah v hrbtu Izvinih in ' Prevlečenjih Ncvralgiji T>oHte pmtr^ea t A N C II O K trgov .-ka ziiuaik.1 na viakem zuvuju vas i-varuje. Knji.'ica. ki nufK iv>3na navodila \er opisuir Merilne ui rAIN- EXPELLER-j., je crilu^ciiu. tuU ijTcfc lenimi. V v*e"i lekarnah 35c in 70c. Ali luko Callao kakšnih 2000 dcnsk:ii in kubanskih kozakov, in je perny-ka vlada dovolila naselitev in jim v to ^vrho nakazala zemljišča, da urede svoje življen.e. kakršnega bili vajeni cb tihem Donu in ob deročem Kubanu. Kozaki imijo 7\ seboj slavno junaško tradicijo kot hrabri" oojevniki in oineii jezdeci, zato so bili za Peru prava senzacija. Peruanci so se zbrali v velikem številu, da sprejmejo na svojih tleh ijuna.^ke kožake. V Callao so prihajali posebni vlaki domačinov, ki so hoteli pozdraviti nove naseljence in 3-urna pet od pristanišča v perujsko prestolnico ?e je razvila v pravi pravcati zamogoslavni pohod Doncev in Kubancev. Ob prihodu v glavno mesto so se kozaki postavili v siroj ter strumno odkorakali pred in nižin, so spotoma prt stali precej muk, preden so prišli na svoja me.^ta_ Pot se mestoma dvigne do 5000 m in nevajen človek se mora za ncikaj dni ustaviti v višini 2500 m. da se navadi na redki in ostri gor-ki zrak. Brc/ življenja so pole-gali kozaki po vagonih in gledali v črnih barvah ,-vojo bodočnost. Ko pa so se izkrcali i/, vlaka v Aja-kucu, so bili ljub lepi višini 2800m že popolnoma bodri in so se lahko udeležili novih proslav, ki so jim jih prirejali radodarni bodoči sosedje. Zopet so uh *;scči -premijah na poti v La Montano in >e niso mogli načuriitl prelepim pe mim o ba-ijuški D<,nu ter o cvcoTn stepah rodne Ukr&'ine. Prazniki so minuli in novi naseljenci -o bili nekoliko 'Razočarani. Pričakovali so rajsiko pokrajino, našli pa so nepregleden pragozd, k. ga je treba podreti in napraviti rodovitna polja. Ko^alti pa niso klonil: glave, marveč so se hrabro lo'ili dela. ne ozirajoč se tia nešievilno mnoštvo ka? in na miri-jade klascev. k. brenj^ pc teh pragozdovih. Pod krepkimi rokami bo gotovo skoro zrastla iz tal cveto-ca naselbina, ki bo stalno dobivala ljudskega domka iz vseh krajev, kjer se v begunstvu potikajo nesrečni kozaki. želeč si zemlje, da jo ljubijo in obaelujujo, kakor izgubljeno rodno grudo. Razen prvih 2000 naseljencev se mora po pogodbi z državo do 1. 1933. nasehti i v La Montana še 150 kozaških dru- v ^ii^i juuiiui'j uunuiaAau .. „ ....... ,_____ 1 , , , ,., - zxn. Strnjeni kozaški zivelj bo go- palai:o predsednica republike. Sn-1 ' . . . _ „„ ^ Lovo u-pel v novi domovini ter ne- kovit** uniforne in bojevito držanje« . , . drianj junaških kozakov so izzvale pri prebivalcih vihar navdušenja. KozaKi so nastopili v popolnem pohodnem redu z godbo na čelu. s trobentači in s čaatniki s krivimi zlatimi sabljami v svojih pisanih uniformah. Po ulicah prestolnice'je odmeval dvomno krepko posegel v nje razvoj. brž ko poženejo na tujih tleh korenine, kaj*i kozaki so znani kot izvrstni kolonizatori. Naročite *e na "GIm Narod*" — klic "Živeli kozaki" iz tisočerih grl največji slovenski Anevnlk v Mra-V veliki dvorani predsedniškega dvorca je junake sprejela perujska vlada, ki jo je kozaški ataman Ko-rolevič pozdravil z lepim nagovorom v zvonki španščini. Predsednik in ministri so vzeli z zadovoljstvom na znanje, da bodo kozaki v j j isto vernostjo služili novi domovini, kakor so bili zvesti matuški Rusiji. Kozaški komite je poklonil predsedniku bogato, z zlatom izvezeni kozaško uniformo ter z zlatom okovano sabljo ter ga imenoval za častnega kozaka. Ko se je predsednik z Iskrenimi besedami zahvalil za izredni čast in obljubil, da jo sprejema zase in za svoje naslednike, je mestni svet povabil kozake na pojedino, ki jo je priredilo mesto Lima novim naseljencem Kozaška godba je odigrala perujsko himno ter razne kozaške koračnice, nakar se je pričelo dvodnevo slaivje, določeno za odpočitek do-šlih gostov. Le neradi so se meščani ločili od donskih junakov, ko je prišel čas ločitve. Peruaka vlada je kozakom odkazala za naselbine 150.000 hektarjev zemlje na vzhodni strani And pri mestecu Ajakučo. Nova naselbina se imenuje La Montana ftenlh driavah. SL0VENSK0-AMER1KANSKJ KOLEDAR ZA LETO 1931 • • v 1 je izšel CENA 50c Po zanimivem c t i v u presega vse dosedanje. ONLM, KI SO GA XARO&LI SMO GA 2E POSLALI ZASTOPNIKI NAJ ČIMPREJ JAVIJO, KOLIKO IZTISOV ŽELE "GLAS NARODA" 216 W. I8th Street New York City in Rinir NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 18, 193t It '. UIG no BULf b. m. a Carovniško zlato. BM ROMAN IZ tlTUKHJA. ffi ' ■ ' . Wi——E Z a, Glas Naroda priredil G. P. M. UGARTE: Čarovnik n i Nadaljevanje « Odšla Je 2 dvignjeno glavo, a dobro voljo je izgubila. Glasilo se je, da se pošastna prikazen pojavi le takrat, kadar preti gradu ne&recu! Ta misel jo je zelo vznemirjala. Stanje grofa je bilo nevarno, — dosti bolj opasno kot so ljudje v splošnem mislili. Kaj, če bi umri? Kakšne izpremembe bi imelo to za posledico! Bedasto se je pečati s takimi mislimi! TaJcJij pa je hotelu prezračiti sobo, v kateri baje straši. Poklicala je par dckel ter jim ukazala priti z metlami in drugimi pripravami za čiščenje. Seveda je bilo dosti strahu in jadikovanju, ko je slala ž njimi pred vrati. Delo pa je bilo hitro opravljeno. Dekle so odhitele. Gospa Volgemut je zaloputnila vrata, razjarjena radi p/ašljivosti. V istem trenutku pa je zadonelo glasno škripanje. Ženske so hitro zletele navzdol. Prva misel, ki se je vselila Jiranu rame in bolnica je pridušeno zaje- Pedruscu v glavo, ko mu je zbolela eala ... žena, Je bil ta, da bi obiskal svo- Ko sta stopila na prosto, kjer je jega soseda Benita Marcasa, ki je že sijaj mesec, je hotel Pedrusco ozdravil s svojimi skrivnostnimi zvedeti, kaj je. Marcas je dejal s rastlinskimi soki že nrarsikakšno pritajenim glasom: bolezen. Ni mu bilo preveč prejet-no ob tej misli. V svoji mladosti je bil Marcas dvoril Pedruscovi ženi in ••Zločes.a oteklina". In mu je razložil, kako nastajajo ta krvna vnetja, udarec ali ta še ni pozabil te dogodivščine. Res,1 pre težak napor je moral biti vzrok la je odslovila tekmeca, da bi združila s Pedruscom, a vse to se tega pcijava. Zlo ni bilo v koži. am-ni'pak v žilju, ki se početka vrrame, Jeta Volgemut se je cbrnila, nekoliko preplašena in bleda, naokrog. Tedaj se je pokaralo, da je padla slika Katarine Šarlote z zida. Go.^pa je takoj stopila bližje ter pobrala sliko, zmerjajoč medtem dekle. Sircka zev je zijala skcza temne in strastne oči. Jeta Volgemut je dala obesiti sliko na kavelj. Nato pa je odšla po stopnicah navzdol, da sporoči grofu o dogodku. Grof je sedel z Juto na verandi. Ko je gcspa VcLgcmut kcneaia svoje poročilo, se je stari gospod. Ali me hočeš spremiti navzgor. Juta? Hočemo videti, kakšno škodo je napravila. ta prikazen! Juta je pcložlla reko zaupno v naročje starega gospoda ter vzkliknila: — Seveda grem s teboj, stari papa! — Ali se ne bojiš strahov? Juta se je nasmehnila. — Ne, stari oče! Tako je p:uv. Juta. Ravcnauka mora imeti pogum ter jasen po-tled Mrtvih se ni treba bati, — če nam živi ne prizadenejo ničesar \ zlega branilo, da bi ne občutil nekakšne zadrege, kadar je moral izgovoriti tekmečevo ime. Marcas se je poročil z drago žensko in čas je zbrisal naspro^va. A treba je bilo bolezni, da se je Pedrusco odločil do tega koraka. Po kakšnem oklevanju je zasedel konja in odd.r/jl po blatni cesti. Krajci rdečega robca okrog vratu so plapolali kakor metulji na krepkih Indijančevih ramenih. Oči so se mu svetile pod širokim klobukom z bleskom skritega bodala. Ko je prispel do Marascove hiše, je skočil spretno s konju, stopil je k vratom in pozdravil z običajnim pozdravom: 'Zdrava Marija!" Mlada, lepa Indijanka se je pojavila nu praku in se nasmehnila novodcšleca. Potem je prišel Marcas, majhen mož s tegobnim obrani rn o dvignil ZCKTI' eden tistih Indijancev, ki jim je manjkalo samo šole, da bi mogli tekmovati s civiliziranimi ple-,meni. Oči so mu bile žive, poteze pravilne in okrog usten je imel nekakšen znak, doatojastva in aristo-kratičnosti. Večer je bil sijajen, pampa se je raztezala v neskončnost. Marcas in Pedrusco sta sedla k ognju, nad katerim je vrela voda v kotlu pela svojo pesem. Nenavadna je bila razlika med o- teč dramo, ki se je odigravala v Pe-druseovem srcu, je sklenil da se ne vrne več. Od tistega dne se je izogibal moža in se je vrn;l v samoto svojega ubogega, temnega življenja, mulega posrednika med civilizacijo in barbarst/von^ Pretekel je mesec in Maras ni pozabil tega dogodka. Nekega večera, ko je legel prej nego običajno, se mu je zazdelo, da je slišal šum okoli koče. Pes je lajal na neovavaden način. Zdelo se mu je. da hoče nekdo vdreti v njegovo bivališče. Tjk nt >% Kretan je Parnikov — Shipping New« — Napotila sta se. spremljana od gospe Volgemut. v hodnik predni- 1 t>ema možema. Oba sta bila okrog kov Grof je trpel na naduhi ter je moral le počasi hoditi. Zgoraj je hitro premotril položaj. Juta je skušala zalepiti luknjo v sliki. Pri tem pa je cpazila, da gre raepoka naravnost skozi oči. — Teh oči ni škoda! — je pripomiul grof trpko. — Sliko bo težko popraviti in razpoka bo vedno vidna, — je pripomnila Juta, ki je dcstavila: — Lep ženski obraz, u nikake miline v njem! Ravenau jo je pogladil po laseh: — Kako oster pogledi maš! — Prav'imaš, tu obraz nima nikake miline Poglej pa mujhne, bele roke. S temi rokami je Katarina potisnila bodalce v srce svojega moža! Iz strahu pred kaznijo, je umorila samo ;ebe. Vsled tega mera hoditi kot nemiren duh naokrog do dne. ko bodo odnesli zadnjega Revenaua. Tako pravi storija. Ker pa sem zadnji Ravenau, bo kmalu odrešena! Juta ga je nežno prijela za roko. — Ne smeš govoriti tako, stari papa! Ozrl se je prijazno v njen ljubki obraz. - Ali bi bila žalostna, ce bi izgubila svojega sitnega in trmoglavega starega očeta? Ona pa je odvrnila resno — Človek mora imeti več src, če lahko brez bolečine koga izgubi. Jaz pa imam le tebe na vsem svatu in ti pripadaš meni! Nato sta se vrnila na verando. štiridesetega leta, a dočim so bile Pedruscove poteze trde in prositaške Ln njegovo telo atletsko, je izražal Marcas nežnejšo naravo, kakor da hočeta ta dva zastopniku umirajočega plemenu podaljševati nekdanje svoje stanovske razlike. Pedrusco je sprejel smotko in je razložil simptome. Bolezen se je kazala v svojih začetkih le koC nepomembno vnetje na desni roki, toda bolnica je postajala suha, lotila se je je mrzlica in je izgubljala tek in spanec. Roka ji je o tekal a in na komolcu se -ji je odprla rana. Sedaj se ni mogla gibati in ne dalati. Marcas je premišljeval. Stvar je bila težja, nego je menil Pedrusco. Zasedla sta konja in od dirjala. potem se napolni s sokrvico in konča z oteklinami. Indijanec je pogledal čarovnika z nemirnim pogledom. Ali bo minilo", je vprašal, kakor da so mu tu pojasnila odveč. "Ne vem", je odgovril Marcas težavno. "Če je zlo samo v roki, bo gotovo minilo.... A če je v vsem telesu..." Pedrusco je dvignil presenečeno oči. Kako, ali ni mogoče zaceliti Co ranico, široko kakor konec prsta? Ali ni kakršnega koli ieka? V njegovih možganih primitivnega človeka je vzrasla takoj misel o izdajstvu. Čarovnik, ki slovi po vsej deželi, mora poznati način za izle-čenje tako nepomembne bolezni! Obšla ga je misel, da se hoče Marcas osvetiti za poraz v ljtrbezni. Tedu| je rpitisnil na nasprotnika, da bi ga razgalil in da bi mu izsilil kakšno obljubo. "Ti jo boš znal ozdiuviti...." je dejal in iskal v temi oči svojega nekdanjega tekmeca. "Storim, kar bom mogel", je odgovoril ta, skočil na konja in se pripravil. da odjaše. "Storil boš. kar boš hotel", je mislil Indijanec nezaupno in sum se mu je koreninil. Marcas je bistroumno opazil položaj in se je oddaljil z grenkobo. Pedruscova žena, ki ji je bil dvoril pred petnajstimi leti, mu je bila postala indiferentna postal je oče dvema otrokoma, in njegovo življenje se je usmerilo drugam. Komaj se je še spominjal uiuijenosti radi nekdanje odklonitve, ki jo je bil kmalu pozabil. A misel, da ga more kdo smatrati sposobnega takšne podlosti, ga je bolela. 19. novtmbr«: President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg New Yorlr. Cherbourg. Hamburg 20. novtmSn; Clinrbourg. Erem«n 21. novembri: Marcas je pomiril ženo, pograbil j i!e de Krunce. Havr« Majestic, Cherbourg i 22. novembra: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg nož in počakal v temi. Zaslutil je, da se hoče Pedrusco osvetiti. Zbežati ni bilo mogoče, edini izhod so bila vrata. Krepka roka je skušala razdreti ključavnico, ki se je upirala bolj, nego si je Marcas mislil. Ko se je vdala, so se vrata sunkoma odprla in oba moža sta si stala iz oči v očt. osvatijena od tistega žarka* lune. Marcas je hotel pojasniti, prepričati ga, zakričati mu resnico v o-braz — toda ena sama beseda je vzbudila v njem vse nagone njegovega plemena. "Strahopetec!" je za vpil Pedrusco, ko ga je videl oklevati. Ni se mogel vzdižati..„ Spopadla sta se divje, v tesnem objemu. In Marcas. šibkejši, je padel.... Tedaj ga je Pedrusco trikrat zabodel... Stok, cn sam. in tišina je zavla-dula čez pampo. Luna je sijala, kakor da se ni nič zgodilo. Pedrusco je hotel pobegniti. Iz dna sobe je škrtnil petelin na strelnem orožju. Umorjenčeva žena se je ha.ela maščevati. A njene roke so b.le nespretne. Morilec je pobegnil. In Indijanka ki je skočila za njim, je videla samo še obris jezdeca, ki se je izgubljal v noč. Bil je pobeg barbarizma preko brezmejnih poljan, ki so širile svoj molk kakor večnost. — 23. novembra: Cor.te (Jrunde, NnpoII. Genov* 25. novembra: Europa. Cherbourg, Bremen 26. novembra: Mauretunia Cherbourg America, Chertwurg. ILanabur* 28. novembra: Saturnia. Trst Homeric, Cherbourg L»ruit<: h land, Cherbourg. Hamburg 2S. novembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg 3. decembra: Aqultania, I'reaidcrit burg H-ifnburg. Cherbourg Harding, Cherbourg, Ham- Cherbourg. Hamburg 6 DNI PREKO OCEANA Najkiajfta In najbolj ugolna po« u ootevanja nt (gromnm ^arnlkih: lie de France 21. nov.; 12. dec. <7 P. M.) U0 P. M.) PARIS 5. dec.; 24. dec. (4 P. M.) (4 P. M.) Najkrajte pot po teiaan*cl. VaakAo J* v posebni kabini i vaemi aaudarnl ml adobnowll — PiJaCa ln alavna francoaka kaklnja. !ar«4no nlaka ttne Vpraftajta kateregakoli pooblalfeaaga ago at* all FRENCH LINE 1« STATE AT REIT NIW YORK, N- Y. 4. decembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 5. Paris, Havre Bremen, Cherbourg. Bremen Olympic, Cherbourg Augustus, Napoli, Genova fl. decembra: JLeviathun, Cherbourg TO. decembra: VuUanla. Trst I-*er»-i.garia, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg Coute Hiancanmno, Napoll, Genova Bremen 11. decembra: Berhn, Boulogne Sur Mer, Koma, Napoll. Genova 12. decembra: lit d«- France, Havre St IjouL*. Cherbourg, Bremen 15. decembra: Euro}>a. Cherbourg, Bremen 16 decemisra: Mauritania, Cherbourg 17 decembra: President Hooaevelt. Cherbourg, Hamburg New York. Cherbourg, Hamburg 18. decembra: Dre-den. Cherbourg, Bremen Trije dnevi so potekli izza povratku Jute. Popoldne četrtega dhe sta se odpeljala k gospe Gerlachhausen ki ju je zelo prijozno sprejela ter se ni mogla nagledati krasote lepega bitja. • Hitro je poslala sla nu bližnji travnik, kjer se je mudil Ooetz ter nadzoroval košnjo. Ni trajalo dolgo, ko se je pojavil. Hitro se je preoblekel ter stopil v sobo, kjer so bili zbrani. Prav prisrčno je pozdravil Juto in stara dva sta ju pozorno motrila, da vidita, kakšno razmerje obstaja med njima. Ravenau je nato napresil Goetza. naj pokaže njegovi vnukinji krasne rože, ki so jo tako razveselile prvi dan njenega prihoda. Juta mu je sledila ter nekoliko zardela. Komaj sta bila mlada človeka zunaj, je pričela gospa Gerladihau-ten na vse pretege hvaliti Juto. — Kakšna mična deklica je postala iz male Jute! Vaše srce se mola naravnost &taja>:i oo tem pogledu, dragi grof? — je rekla veselo. — Torej nimate ničesar proti Juti kot svoji sinahi? — Baš nasprotno, baš nasprotno! — Ali vam je Goetz pripovedoval o svojem srečanju z Juto v gozdu? — Da. povsem razburjen je prišel domov. Vsekakor mu je Juta zelo ugajala! — To me v resnici veseli! Naša stvar je torej zelo ugodna! — Bog daj! Goetz in Juta sta dospela medtem na velik vrt, ki se je razprostiral za hišo oskrbnika. Na stotine rož je cvetelo tam. Juta je vzkliknila od veselja. — Kako krasno je tukaj, gospod Gerlachhausen. Toliko rož niSem še videla. Bila sem že v skrbeh, da vas oropam, ker ste mi Jih posiali j vsak dan tolik«! Sedaj pa vidim to bogastvo ter ne morem drugega kot zahvaliti se vam! — Ali vam jih smem še vnaprej pošiljati, dokler ne izgine zaloga? — Je vprašal uljudno. Medtem si je ogledovala cvetje, da ji nI bdlo treba pogledati ga. — Če hočete bom hvaležno sprejela! Zrl jo Je nepremično, in srce mu 'je postalo strašno mehko. Kako lep in dražesten otrok je bila! Kako za vi dal ju vredna usoda, če bi jo mogel nazivati svojo ženo! Da skrije svoje občutke, je vprašal lahko: — Ali ste te kaj doživeli v Ravenau, kontesa? — O, da, četo z grajskim strahom sem se seznanila, — vsaj v sliki. — VI m'silite pač temnoko grofico Katarino Sar loto? — Ali poznate sliko ter njeno zgodovino? * —- Gotovo, — Je rekel ter odrezal par rož, katere ji je dal s po- Pedruscova koča ni bila daleč od Marcasove in sta prispela še pred nočjo. V sivi nizki sobi, ki je zaudarjala po plesnobi, je ležala na slamnj-ači ovita s cunjami, bolnica, krepka Indijanka, še mlada, čije od bolečin spočeni obraz je izdajal vendarle divjo energijo. M-arcas je vzel lo-jevko, ki je garela na mizi, in se je približal postelji. Črni lasje ženske so dobili od luči nenadoma modri- BREZPLACNl POUK,. Oženil se je, i BOARD OF EDUCATION nud brezplačen pouk, ki se tele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasitf se za pojasnila v ljudski ioll št? 127 East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba 308, aH pa v pondeljek in sredo ob S. do 5„ soba 413. Vse eno je naslednjega dne za-rana potrkal na Pedruscova vrata. S seboj je prinesel zeli, ki bi morale po njegovem, uspešno učinkovati. Z doau>janstvenostjo jih je prip'ra-vil in jih dal skuhati. Potem je iz-mil ter obvezal rano, dal je še kakšen nasvet in je odšel, izogibajoč se vpralojijem svojega soseda. Cel teden se je vračal ob isti uri poskusil razne leke, ki niso imeli u-speha. Rana se je večala, bolnica je slabela in mrtvoud se ji je širil po telesu. Čarovnik je zaman preizkušal vso svojo umetnost, mazila in obliži |so komaj lajšali bolečine. Vsi ti leki se niso mogli zopersta-viti raku, ki ga ne bi izlečil niti najsposobnejši zdravnik. Nekega jutra je Pedrusco ustavil čarovnika, ko je stopil iz hiše, in ga je surovo nahrulil. Kakšni leki so kast bleSk. Vzravnala se je šunko-.to, da ne ozdravijo bolezni? Meni, ma in ne da bi pogledala dosleca.'da se bo igral z ženskim življenjem? ne da bi spregovorila, je razkrila z Pedrusco tega ne bi trpel, ker lju-ledeno počasnostjo golo roko, na bi to žensko in jo bo branil, kateri se je v višini komolca pri- | Marcas je hotel ublažiti to jezo. Priznal je svojo nemoč pred ne- kazala rana. Marcas lij zastopnika ali HOLLAND-AMERICA LINE 24 STATE STREET NEW YORK 23. decembra: A!».«-rt Hu slin. Cherbourg, Hamburg 24. decembra: Amtrii a. Cherbourg, Hamburg 26. decembra: Brt-men. Cherbourg, Bremen Milwaukee Cherbourg, Hamburg 27. decembra: f'aris. Have Leviathtu), Cherbourg 31. decembra: Presiilt-nt Ha: ding, Cherbourg, Ham-bur* SEZNAM KONCERTOV: 30. nov.: Ashland Bouleward Auditorium, Chicago, 111. 30. nov.: Gostovanje v operi •Hoffmanove pripovedke ", Chicago, HI. 7. dec.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedkeChicago, lil. 14. dec.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago. 111. 28. dec.: Radio-koncert WJAY, Cleveland, Ohio. 31. dec.: LoraihT Ohio. Banovec Svetoxar, 933 E. 185. St., Cleveland, Ohio. HITRA SLUŽBA V JUGOSLAVIJO Prihodnja odplutja Saturnia — 29. nov. BOŽIČNA ODPLUTJA VULCANIA n ob decembra ___0.15 zjutraj Saturnia in Vulcania se nn-d *v«?i>.v-nimi |i.«Jiiinl odlikujeta po ruzk