tudi več sledi bobrov (Castor fiber) – ostanke vej 
in koruze ter objedena drevesa. Na poti proti šoli 
so ob strugi Ščavnice v kulturni krajini opazovali 
velikega srakoperja (Lanius excubitor) ter večjo jato 
repnikov (Linaria cannabina) in pinož (Fringilla 
montifringilla). V manjšem ribniku pri hiši si je 
skupina »Preletnice« ogledala mokoža (Rallus 
aquaticus), med bolj zanimivimi na POV-u je bila 
tudi rjava čaplja (Ardea purpurea). Nočni teren je po-
pestrilo oglašanje lesne sove (Strix aluco). V nedeljo 
popoldan so se odpravili na Gajševsko jezero, kjer 
so imeli terenski kviz »Lepo je biti ornitolog«. Tek-
movanje v petih sklopih je zajemalo prepoznavanje 
ptic s pomočjo teleskopa in daljnogledov, prepozna-
vanje sledi, oglašanja in podobno. Kljub zelo izena-
čeni ravni poznavanja ptic vseh skupin je zmagala 
skupina »Ptice gozda«. Za nagrado je navzoče ob 
jezeru preletel še pepelasti lunj (Circus cyaneus). 
Preostanek časa so namenili izdelavi plakatov, ki 
so jih udeleženci predstavili svojim staršem in obi-
skovalcem na zaključni prireditvi. Na njej so otroci 
imeli možnost svoje izkušnje s POV-a predstaviti 
lokalnim medijem.
ZA KONEC
Letošnjega Pomurskega ornitološkega vikenda 
ne bi bilo brez prostovoljcev (letos so vanj vložili 
več kot 500 prostovoljnih ur dela) ter donatorjev 
in sponzorjev. Organizatorji se tako zahvaljujejo: 
Osnovni šoli Sv. Jurij ob Ščavnici, Ribiški družini 
Sv. Jurij ob Ščavnici, Tovarni bovdenov in plastike 
Lenart, podjetju Teo-Ten, podjetju Pomurski sejem, 
Javnemu zavodu Krajinski park Goričko ter zava-
rovalnici Vzajemna. Velika hvala tudi vsem men-
torjem za nesebično preživljanje lastnega prostega 
časa na 9. POV.
Fotogalerijo si lahko ogledate na facebook strani 
DOPPS.
9. POMURSKI ORNITOLOŠKI VIKEND 
V SVETEM JURIJU OB ŠČAVNICI
/ / Nataša Bavec
Na spoznavnem večeru je vsak 
udeleženec dobil svoje ptičje ime.
foto: Gregor Domanjko
IZ ZBIRK  
PRIRODOSLOVNEGA  
MUZEJA SLOVENIJE
Mala tukalica
/ / Al Vrezec
Leta 1769 je v svojem prvem naravoslovnem letopisu Annus 
I. Historico Naturalis, podnaslovljenem Descriptiones Avium 
(Opisi ptic), slavni idrijski zdravnik in naravoslovec Joannes A. 
Scopoli zapisal, da je Rallus parvus velikosti manjšega kosca 
(Rallus crex), katerega primerek je imel v zbirki in je izviral iz 
tedanje Kranjske. Gre za prvi opis male tukalice za znanost, 
zato je danes veljavno ime Porzana parva (Scopoli, 1769) 
ravno Scopolijevo, klasično nahajališče vrste pa je Slovenija. 
Prvi primerek, po katerem je vrsta opisana, imenujemo 
holotip. A holotip male tukalice je skupaj s celotno 
Scopolijevo zbirko žal propadel, vendar pa so primerki 
iz klasičnega nahajališča, v tem primeru Slovenije, lahko 
naknadno razglašeni za t.i. neotip, ki nadomešča holotip. 
To pomeni, da pri nas zagotovo živi vrsta mala tukalica 
(Porzana parva), četudi bi morda kakšne genetske raziskave 
pokazale, da se v tej vrsti skriva po več vrst. Izvor opisa je 
torej slovenski, zato ima slovenska populacija malih tukalic 
na svetu še pomemben kulturno-zgodovinski in znanstveni 
pomen. V Prirodoslovnem muzeju Slovenije je shranjenih več 
primerkov malih tukalic, med najlepšimi pa je dermoplastični 
preparat samca (inv. št. PMSL 5074) z Ljubljanskega barja, 
ki je bil dne 26. 8. 1946 dobljen ob Ljubljanici, preparat pa je 
muzeju daroval dr. Budnar. Še to, v izvodu Scopolijevega dela 
iz knjižnice barona Žige Zoisa je k opisu male tukalice sam 
Zois s svinčnikom pripisal še ime Mali Mokoš.
foto: Ciril Mlinar Cic
Svet ptic 04, december 2019 39