- In premikot. U«u«d i«^ MMpt SeUrdejt, SunSajs ud Holidajs. rrO^VEAR XXXL prosvet; GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cen« UeU Je 90.00 ua.*, ^TE iUTcSS^J1 »Ht tST CHICAOOk ILU PONDK1JKK, 1». AVGUSTA (AUG. 19). 1940 k Uredniški ia uprarnliki pro«U>rti k SS67 South Lawnd«l« Av«. m Offle« of Publicatioa: ue67 South UwikUI« At«. Taltphoa«, KockwvU 4904^ Sub.cripUon |6.(»0 Yeerly ftTKV__NI MIIKK 162 fflbni napadi Japonska politična IA nemške pozi-stranka razpuščena oje v franciji inglezi uničili 140 nemških letal- NACIJI SE PONAŠA-JO Z USPEHI LONDON, 19. avgv—Angleški eUjci so danes zjutraj ponovno upadli z b«mbam£w«nške pozi- tije ob francoskem obrežju na Inuri strani Rokavakega preliva. Bomb« ao padale na ozemlje od goulogna do (alaisa. Istočasno m Nemci bomt>ardirali angleško letal tet v Croydonu in london-li predmestja. Letalski mini-Ser poroča, da so angleški letal-n sestrelili 140 nemških bomb-likov, dočim so Nemci uničili 16 MffMkih letal. 9 BEKL1N, 19. avg.—Vrhovno poveljstvo pravi, da ao nemški Iruki v bitkah z Angleži uničili 1JX angleških letal, nemške iz-gvbe pa znašajo 34 letal. Ken-Irv, Sutton in Biggin Hill, londonska predmestja, so bila tarča mrikih bomb. London, 17. avg. — Velika Britanija je danes uradno ob-dolžila nacijske letalce premišljenemu napada na civiliste v Eutbournu, londonskem predmestju. Bombe so ubile in ranile več prebivalcev. Obdolžitev je izrekel letalski minister, ki je tudi izjavil, da io Angleži sestrelili 71 bombnikov v včerajšnjih in današnjih bitkah v zraku, sami pa so iz-fubili 18 letal.' Nemški bombniki so vrgli na stotine bemb v masnih navalih na obc.dtrani ke Temze. Dalje so bombardirali Hertfordshire, Essex, Surrey, Himpshire in Oxfordshire. V navalih na londonsko okolico »o bombe padale na pomo-kpri Tilburyju in vojaška leta-' lika pri VVightu. Glavni del triUlte prestolnice ni bil prizadet v nemSkih letalskih navalih. Drugo poročilo se glasi, da je •00 nemških bombnikov inva-diralo angleško ozračje od juž-loMhodnega obrežja do Škotih. Ta je bil največji letalski ■»val na Anglijo. Tarča bombardiranja so bila industrijska »Klitfs, pomoli in letališča. Berlin, IT. avg. — Vzhodni del I^idona, kjer so industrijska MMja, pomoli in skladišča, je j&util vso besnost bombardiranj* iz zraka, se glaai uradno po-Nilo. Oba bregova reke Tempi »ta' bila bombardirana. "Nemška letalska sila je že fcmonstnttila, da se ji ne more ustavljati," ao izjavili na-IM» krogi. "Ona lahko meče Nbe na vsa angleška mesta J> Pokrajine. Posledica zadnjih je potfiščenje ozračja nad Monom." I rad na časopisna agentura JM» poroča, da so Angleži iz-Pjli 65 letal y včerajšnjih spo-i Nemci, dočim so Angle-Pjtttreijii s^tm i« he^rtikih •j®'snkov. Poleg londonskih F^mesUj w) bila bombardira-5 " *rKochester, Kent, pham, Blackburn, Ports-P1^ >n druga angleška me- pozval ^Kotita na debato Ind., Ig. avg.—Wen g»-Willkie, prvdaedniškilcan V? ^I^blikanske stranke, Je K2" »"oru pred množico P^Hudi pozval predsednika iZ\h' V * * važnih vprašanjih. ki se * v "MKa ljudstva. Ce-7' * ko i« Will-— H?1"" nominacijo repu- h p, prej urgirali, d- _ m govoru izreče rpriji. kar p. ni sto- n u vt»*m»Ju «e Je taog- ^tajsko industrijsko središče bombardirano Tokio, 17. avg.—Minseito, zadnja in največja japonska politična stranka, je bila včeraj razpuščena. Njeni člani se bodo morda pridružili splošni^Harod-ni stranki, ki jo bo formi! al novi fašistični režim, kateremu načeluje ; premier Fumimaro Konoje. Uradna japonska časopisna agentura Domej poroča, da bodo ameriški pomorščaki prevzeli "pravice in dolžnosti britake gamizije v Tientsinu, severna Kitajska. Angleške čete se bodo prihodnji teden umaknile iz Tientsina." . Amerika ima dve kompaniji pomorščakov v Tientsinu. Hongkong, 17. avg. — Japonski letalci so včeraj napadH z bombami Hengčov, kitajsko industrijsko in vojaško središče, kt leži 270 milj severno od Kantona. Drugi japonski bombniki so bombardirali kitajske vojaške in letalske baze v dolinah ob reki Jangtse. Japonsko poročilo pravi, da so bombe porušile skladišča municije in orožja. Zad ni i. Četrtek so Japonci napadH Cungldng, začasno glavno kitajsko mesto, in okolico. Cez 500 civilistov je bilo ubitih in ranjenih v napadu. Francoski fašisti )dprli vlado - ' ■ j_Ln_ jirsiiKa aomnr" novo ime i _ Vkhy, Francija, 17. avg. — Francoska socialna stranka, naslednica napol militarističnega Ognjenega križa, fašistične organizacije, si je nadela novp ime in naznanila, da bo v vseh ozirih podpirala in sodelovala z režimom maršala Petaina. Vodja francoskih fašistov je polkovnik SFrancois de la Eocque. Fašistična grupa se sedaj naziva "Francoski socialni napredek." Ime Stranka" je bilo odpravljeno. Njena pravila so bila revidirana, da bo nastopala kot. parlamentarna skupina v novem državnem ustroju, ki je zavzel totalitarsko obliko. Fašistična grupa bo med drugim nudila pomoč beguncem in vojnim ujetnikom. Francois de la Rocque je pozval svoje pristaše, naj lojalno izvršujejo svoje dolžnosti in ob vsaki priliki na-glašajo svoj patriotizem in ljubezen do domovine. Dva člana finske vlade resignirala Helsinki, Finska, 17. avg. — Vajiio Tanner, minister zalog, in Pekka Heikinen, poljedelski mltilster, sta včeraj resi/nirala. Uradno poročilo pravi, da bo Tanner posvetil ves svoj čas osebnim in političnim zsdevam Njegovo pozicijo je dobil Vaj -no Kotilainen, Heikinenj>a je bil imenovan za governerja po krajine Kupi je. Eksplozija ubila pet deltfvcev _ Joplin, Mo., i7. avg. — Pet delavcev je izgubilo življenje, ko se Je pripetila eksplozija smodnika v tovarni Atlas Pow-der Co., več drugih pa Je dobi lo poškodbe. Eksplozija je deloma porušila tovarno. Cez 400 delavcev je bilo v tovarni, ko se je pripetila razstrelba. Pet kanadskih J letalcev se ubilo Ottava, Kana. 17. avg. — Letalski minister poroča, da se je pet vejaških letalcev ubilo, ko for maUIng et epeciel r«te of poet««« preridedjfer eectio« 1108, Act of 0«t. «, lflT, authortaed ndott, 17. avg. — V koncentraciji italijanskih čet ob meji Albanije in Grčije in potopitvi grške križarke V Egejskem morju vidijo tu italijanske namere glede zajetja britske bojne mor* narice v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Angleška vlada pazno zasleduje potek -konflikta med Italijo in Grčijo. V Londonu domnevajo, da bi ae Mussolini rad polastil grških otokov v Sredozemskem morju, kateri bi mu služIli kot baze za operacije proti Egiptu, Paleati-ni in Siriji. Slednja je pod francosko kontrolo. - Domače vesti Milwauške novice ^ Milwaukee. — Pred dnevi ata Matt Pipan in njegova žena praznovala petindvfsjsetletnico svojega zakonskega življenja.— Poročeni so bili: Fr. J. Korošec in Mary Petušdk, John Petušek in Alice Hansoii ter Jos. J. Mut-ter in Pearl Klanšek. — V sosednjem Sheboyganu je v bolnišnici za vojaške veterane umrl Matt Jeraj, star 58 let, »bivši gostilničar v Port Wash-ingtonu, ki jebipal 39 let v Ameriki. Umrl je nia posledicah poškodb, ki jih je dobil pred letom dni pri neki svtni nesreči. Zapušča ženo in J3 otrok. — Dalje je tamkaj umrl Avguštin Hočevar, star 66 let in doma is Savinjske dolini V Ameriki je bil 27 let in iapušča pet sinov in dve hčeri. Z daljo jega za pada Bear Creek, Mont. — Pred kratkim je v bolnišnici v Bill-ingau umrla Frftnces Petrič, sta* ra 06 let in doma is Rašice pri Velikih Laščah; Tukaj zapušča moža, dva brata in sestro, ^drugo sestro pa v starem kraju. Bila je članica J&KJ. Dva nova grobova na vshodu Brooklyn, N. Y. — Dne 12. t. m. je tu umrl Mihael Baš, star Nemci ostanejo t .. i ■ . , na Poljskem Nacijska zastava . ne bo izginila Berlin. 17. avg —Hans Frank, governer po Nemcih zasedene Poljske, Je včeraj na velikem nacijskem shodu v K rakov u dejal, "da ml ostanemo na Polj skem kot Nemci vekomaj; nikdar je oe bomo zapustili. 3va-stika bo vihrala nad t* zemljo večno." Shoda se je udeležilo čez 80,-000 nacljev, ki so viharne pri tr je v al i Izvajanju govornika, ki Je zaeno naglaail, "da po Nemcih okupirana Poljaka je poata-la bistven in neločljiv del tretjega raj ha. Poljski narod Je pri šel ponovno pod protektorat Nema je." t je letalo, v katerem so se vozili, treščilo na tla In ae razbilo. Nesreča se Je pripetila pri Alll-fordu, Britalu Kolumbija. star 66 let in rojen v Stari vasi pri Vidmu na Štajerskem, pek po poklicu. Zapušča ženo in sina. Petimi v^Jeetletnlca Joliet — Družba sv. Družine, podporna organiaaclja, ki te dni tukaj zboruje, slavi svojo petind vaj setletnlco. ; Naši bolniki v Peoai Verona, Pa. Mary Kirn, članica društva 216 SNPJ, se je morala 31. julija podvreči težki operaciji, katero je pa srečno prestala in zdaj je na potu okrevanja. Venti is Clevelanda Cleveland. — Dne 16. avg. Je mestni bolnišnici umrl John Gosar, star 64 let in rojen v Skofjl Loki na Gorenjskem. V Ameriki je bil 31 let in tu zapušča ženo, dva sinova in hčer, Danburgu, Colo., pa brata.-^ Clevelandska naselbina je dobila tri nove slovenske odvetnike, ki so: Štefan P. Bernardič, Peter P. Skul ni John F. Tcrček. Avtna korporacija dobila veliko naročilo Waahington, D. C., 17. avg. Vojni department Je naznanil sklenitev pogodbe s Chrysler Mfrtor ICorp. glede produkcije tankov. Masna produkcij* tankov ae bo pričela, kakor hitro bo korporacija zgradila nove tovarne. Izdelala bo okrog tisoč težkih tankov za armado, ki bodo stali $33,500,000. Okroj; 5000 delavcev bo dobilo 4«lo v novl tovarni, ko bo pričela z obratom. m bi i 'i - • Prihod angleških otrok v Ameriko New York, 17. avg/— Mar-shall Field, načelnik Ameriškega odbora za oskrbo evropskih otrok, je naznanil, da Je njegova organizacija preakrbela dom 1000 angleškim otrokom v Ameriki. Prva grupa otrok bo dospeti* v New York prihodnji teden. Fieldova organizacija zbira aklad $6,000,000 za financl-ran je oskrbe otrok. Mednarodni delavski urad premeščen Montrsel, Kanada, 17. avg. — Mednarodni delavakl urad, zdrušen z Ligo narodov, Je apre-jel ponudbo uprave universe McGill glede premestitve v Montreai. čeprav Liga narodov nima dosti vpliva. Je delavaki urad še vedno vašns ustanova, fttab tega urad« še v«dno u ključu Je čet 60 prominentnlh ekonomov. razplet političnih homa-tij v mehiki Vojaške čete zastraiile državno zbornico GENERAL ALMA-ZAN V PANAMI Mealco City, 17. avg. — Prvi korak, da Mehika dobi dva nasprotna si kongresa in predsednika, je bil pod V zet, ko ao pristaši generala Camacha in generala Almazana ustanovili separatne elektoralne kolegije. Ti bodo ustanovili dva kongresa, ki bosta proglasila dva predsednika. na 1. septembra. Pristaši Camacha so ustanovili svoje elektoralne kolegije javno, pristaši Almazana pa tajno. Vojaštvo jc zastrašilo obe državni zbornici, da prepreči puč Almazanove grupe. Cama-chisti so koncentrirali več tisoč kmetov v več krajih glavnega mesta. Ti korakajo po csstah v močnih grupah in pazijo na gibanje nasprotnikov, da preprečijo demonstracije v prilog Al- 67 let in rojen v Velikih gobah. Cemacho Jn1 Al-_ y North Hergenu N J je m,UMin» trdita, da sta zmagala 13. t. m. umrl Frank Turnšekipri volitvah, %! Tso ae vršile v juliju. Pristaši Almazana še niso demonstrirali svoje moči kot or» ganiziraha grupa. Prihajajo ne na dan kot sila, ker je policijska hi vojaška armada pod kontrolo voditeljev nasprotne stranke. Justičnl departmsnt J« odredil preiskavo proti pristašem Almatana. Mnogi so bili še aretirani na obtožbo zarote, upora In podžlganja kriminalnih činov. Almazanova grupa trdi, da so njeni kandidatje prodrli pri volitvah. Dobili so najmanj 40 sedežev v senatu in 160 v nižji zbornici. Vodja te grupe Je Al-fonzo Goijez Morentiu, bivši poštni minister. Colon, Panama, 17. avg.—General Juan Almazan je doapel aem na krovu ameriškega parnika Manhattan. On je ostal na parnlku, ko Je odplul po prekopu proti obrežju. Nedavne je naznanil, da bo podaljšal svoje počitnice v Panami. Ogrska predložila zahteve Rumumji « Pogajanja z Bolgarijo naznanjena Vanju Angljje pred itbruhmn vojne." Splošen pregled o poteku vojne proti Nemčiji bo dal Churchill parlamentu v torek. Parlament bo v četrtek zaključil zasedanje, toda sestal se bo ponovno na 6. septembra. Zborovanje Lasserjeve grupe Nova organizacij« -relifnih delavcev ' * - v. Chicago. 17. avg,—David l Anglija morda potegnila avojo mulo oboroženo silo iz Somalije, kamor so udr-le italijanske divliljs. Angleške čete so ustavile prodiranj* Italijanov proti Berberi, .važnemu pristaniščnemu mestu ob Aden- /e llnočl naznanil, da a6 de francoski letalci . pridružili angleškim letalskim enotam iti napadli pozicijo italijanskega vojaštva, Kairo, Egipt^ 17r avg. — Italijanske motorne kolone ao prodrle več milj daltt V brtfako Somalijo. Prve čete so oddaljene le U6 milj od Berbere. Srdite [litke so v teku med Italijani iu Angleži v bllžlrtl prelasov na južnovzhodni in južnozapadni struni Berbere. Proti Italijanom se bori tudi domučinske Čete. Berlin, 17. uvg. — DoČlm nemški letnici nI pa jo bornih na Anglijo, se nacljako čete bore uu struni Italijanov v Afriki. To vest Je objavil list Pommer-sche Zeitung. Ta med drugim prsvi, da je general Fruaci, poveljnik italijanske oborožene sile, naslovil posebno proktamacif j« nemškim motornim kolonam v A besi ulji. Kim, 17. avg. — Tu so priznali, du so angleški letalci ponovno napadli letslske tovarne v Tu-rlnu, Milanu' in druga indus-trijsks središča v severni Italiji. Bombe so zanetile požure in povzročilo veliko škodo. Druga vsšt pravi, da so Italijani bombardirali Iz zraka Halfar, angleško letalsko bazo na Malti, otoku v Sredozemskem morju* Bitka med policijo in piketi v Michighnu Hay City, Mich., 17. avg. — Cez dvajset oseb je bilo ranjenih v bitki med policijo in pl-keU pr<*i tovarno Browuholst Co, Dva policaja in |>et plketov Je dobilo, tako težke (»oikodb«, da so jih morali odjieljatl > bolnišnico. Stavko Je oklicala Jeklarska unija CIO. Ko se Je zbrala m«»čue skupina plketov pred tovarno, js kompanijs apelirala na policijo ** |»omoč in ta se Jc takoj odzvale. W. K. ...________ r Ai»i Nova Zelandija za zvezo z Ameriko Wellington, Nova Zelasdija, _ 17. avg. — Z odobravanjem In # ^ 1 " piodporo premierja Fraaerja Je Rusija ne bo bila tu ustanovljena nova orga na padla A laske nizadja, ki bo vodila kampanjo ^ ia teanejšo zvezo med Novo Zelandijo in Am«riko. Jirgeniz« ■elja se imenuje BriAo-am«rl ško gibanje za svetovni mir. Za; panje, Fagan, (Hikrajinski direktor Je-jenja nacijske propagande. Fur klar»iu orgsnizaclje, je dejal, ehaa je nedavno javno izjavil, <1* J4 |xilicija naskočila pik« !, da U) Nemčija zmsgala v vojni t Veliko Britanijo in da b<< Hitler prevzel Brazilijo kot ško kolonijo. provokaclje. Devet « bilo aretiranih. nem- načelnika Je bi) Imenovan LsifHj Ala«ko. Ona zanika poročile, hi Hunt, ki Je v svoji Izjavi urgi-1 «e širijo p«» Am«rlkl. da bo Ru-ral raztegni tev Monroejeve dok -I sija napela to sev«rno smeri-trine na Pacifik. I ško pokrajino preko Sibirije. j bre/ \«sl<«' stavkajj^v Slovaški Udje morajo izročiti oroije oblastem Brstlalava, Slovakija. 17. av-'gusta —' Na i*Hllagi pravkar MU««M Hillml Wm BM«*lM m UrultM 4rt*" | PBOSVKTA 10. »večer 3. avgusta, je začel precej padati dež, ki je bil zelo potreben. Pred dobrim mesecem sem bil tudi v Iowt Tudi tam je polje dobro kazalo. V Iowi je zemlja zelo rodovitna, samo vode je treba, kakor povaod. De-aveke razmere so pa zelo slabe po mestih, kjer je malo Slovencev, več pa Hrvatov. Slovencev je nekaj tudi na farmah in do->ro gospodarijo. Da pa predaleč ne zaidem z mojim dopisom, bom zaključil in pozdravim prijatelje in znance, kakor tudi čitatelje Prosvetf. Steve A. Fabjan. (Is Prosvete, 19. avgust* Domače ^ V 8t. pri delu v jami ubit 20-letni Fr.nl« član SNPJ. . Ameriike delavske federacij' ? it nur - - D*"* ciji in Anvliji « odW«P P«*' pomoči aatante Poljakom ^ §,,1,0» , Kvrija. Ruske 'letajo Varšavo. rn^r, TEtM9. AVCT8TA starega kraja Slovenije iGlNJA NARAŠČA -Privredni pregled" razmotri-S ji v naši državi. Pre- .mo dolgo ostro zimo, pravi, leg splošnih razmer pri-rU k podražitvi zlasti živil, in in drugega biaga. Ce- , nrihsjsmo v letno dobo, v Jimamo lažje delo v gospo-tvu in čvrst trg, vendar pa ie rastejo. Vsak dan čita- stanje. Podražitev je povzročila država z fcvi-dsvkov, doklad, promet-/davka, taks, trošarin, ca-"een monopolnega blaga itd. lilo se je tudi uvoženo blata obremenitev je le Če ne bi bilo notranjih bi se bila pri nas že pred limi meseci uvedla stabili- •en, bi se bile cene pri nas I največ za deset odstot-v primeri s cenami, 30. odstotkov dražje, dočim etek novih davščin ne do-tega odstotka. Državni fun je zaradi tega le bolj [Vzadnjih mesecih se' glede like cen ukrenilo ničesar, bi ustavilo val draginje te-Sito. Pač pa se nam obeta-ovi ukrepi, ki naj ohranijo »ve«je proračuna. Te dni pričakujemo zvišanje »ilkih tarif za blagovni in ni promet. Tudi to zvišanje 'bo podražilo najnujnejše ži-lte potrebščine, riezniike tarife zvišajo, ker »višali režijski stroški.,Aii bo nič pomagalo. 8 tem se 1 »višale tudi cene potrebščini jih železnice potrebujejo, jtarife bo treba zopet zvišati, t meni, da bi se bilo mogo-kniti vsemu temu, če bi dr-^ pustila davke nespremenje-' k bi nekatere celo zniža-, da bi ohranila stabili-<*n. "to je, prepovedala lv«nje e«, za svoje nove iz-« Pa porabila davčni sistem, *ne prevaliti na blago !De Izdala naj bi bila na-" davku na imetje, pa bi «tabilna ne samo va-artavni izdatki bi bili po-^a pokriti in država bi bila »nu. da bi znižala prometne \ posredne davke, kar bi 'do »Ubilizacije cen in stanje proračuna. 1 mesecev je zamujenih, * ** čas, da krenemo k finančni politiki, ki bo u-cen, državne finan-,v 1 v *drsv tir ter sta-lla naAo valuto. ■bdi |judk fadušilj J|ia Ra0. »o bili ie osUli 7fl ^tn, Adolf^igert, U. t2*vlj*n' "tanujoč i E£25?f. ter jugoslovan L^rana 18.|*ni Franc ^^tnikov sin iz Po- lic pri Gornji Radgoni, ii> 28-letni Franc Majer, posestnikov sin iz Konjišča v Apački kotlini. Slednji je bil sin edinec ter je pred 6 meseci pobegnil z doma preko meje V Nemčijo, kjer je dobil zaposlitev pri navedeni tvrdki. Kakor že večkrat prej, so bili v petek 21. t. m. popoldne zaposleni z ostalimi delavci pri iz-prazn je vanju in čiščenju velikih kadi, ki služijo za kvašenje češpelj in sliv za žganje. Kadi so velike, v eni taki kadi je prostora za en do dva vagona sliv, ki jih uvaža lastnik vsako leto iz naših krajev, zlasti iz Bosne. Žigert, Merčnik in Majer so se skozi majhne odprtine podali v kadi, da izpraznijo ostanke o-kvašenih sliv. Pri tem delu pa so jih v kadi se razkrajajoči plini omamili in jih zadušili. Strupeni plini so jih zajeli v taki meri, da je bila vsaka pomoč zaman. Ko so bili izvlečeni iz kadi, so bili brez znakov življenja in posinelih obrazov. Vsi poizkusi reševalcev so bili zaman. Ob veliki udeležbi delavcev sta bila 2igert in Merčnik pokopana na mestnem pokopališču v Radgoni, med tem ko je bil Majer na željo staršev prepeljal v Mu-reck in tam položen k večnemu počitku. SODBA V ZADEVI SLOVENSKE BANKE Miro Jankole obsojen na pet let ječe Ljubljana, 27. jfinlja. V sredo je še vse do opoldanskega odmora trajalo zasliševanje prič in izvedencev. Sodnike je v prvi vrsti zanimala ver jetnost, ali je v resnici bil obtoženi Jankole v zvezah z neko tujo finančno skupino, s katere pomočjo naj bi pokril dolgove In banko saniral. Ni pa se našel noben tehten ddkaz razen ob-toženčevih vztrajnih trditev, da je prezgodnja aretacija preprečila uspešen zaključek pogajanj. Prižleeo na dan še nekatere druge zanimive reči o Jankoletovih pogajanjih v inozemstvu, tako o dobavah živeža Francovi armadi za ceno 50 milijonov dinarjev v zlatu. Baje se je Jankole v Rimu tudi osebno "j^ga j al vatikanskimi gospodari o nabavi živeža, kar skupaj po njegovi trditvi preprečila aretacija. Po opoldanskem odmoru se je razprava ob 4. nadaljevala. Besedo je povzel državni tožilec Branko Goslar, v skoraj dveur-nem govoru še enkrat poudarjal stališče obtožnice, ter zavračal posamezne točke #>to-ženčevega zagovora. Branilec po uradni doložnostl dr. Schley je enournem obrambnem govoru skušal ovreči očitke v obtož- Lawrence Ti bet t, sloviti ame riškl operni pevec. JO tf minuic ^UPeajal z damveniki pa je>stf nicj in se izrekel po svoji objas-mtvi dejanskega stanja za oprostitev. Predsednik je napovedal za danea opoldne objavo sodbe. Danes ob dvanajstih se je do zadnj^ra kotička napolnila razpre vna dvorana. Predsednik senata s. o. s. Ivan Kralj je med grobno tišino sporočil sodbo: Miroslav Jankole je kriv skoraj vseh točkah obtožnice in obsoja na 6 let ječe in izgubo častnih pravic za dobo 5 let, da lje na plačilo kazenskih stroškov in povprečnine. Zasebni u-deleženci se zavračajo ns civilno pravdno pot. V kazen se mu avgusta 1*88 do današnjega djie. Obtoženec si je pridržal zakoniti ttMnevnl rok za priziv. S tem je bil zaključen kazenski proces, ki je polne tri dni vzbujal toliko zanimanja in vse mogoče komentarje. Dolgoletna afera Slovenske banke je bila tako likvidirana in zaključena pred sodno mizo. Življenje je dal za svojega nečaka J Kamnik, 28. junija. Ravnatelj ljubljanske tobač ne tovarne gospod Franjo Golob je kot navdušen občudovalec pri rode zelo rad pohiteval v Kamniške planine, zlasti pa je ljubil Kamniško Bistrico. Kakor že marsikatero nedeljo, se je tudi tokrat odločil, da jo obišče s svojo prijateljsko družbo. Kamniška Bistrica je imela prav to nedeijo izredno številen obisk. Že v soboto popoldne so pohiteval! avtomobilisti In pešci v ta prelepi planinski predel. Davi po prihodu, prvega • j utrnjega vlaka pa je bilo pravcato romanje proti Stahovici. Tudi ravnatelj Franjo Golob se je pripeljal z gospo soprogo in z ostalo družbo že z jutrnjim vlakom v Kamnik. Do Stahovice so se peljali z avtobusom, nato so peš nadaljevali pot. V Kamniški Bistrici je bila vsa družba izvrstno razpoložena in pač nihče ni niti slutil, da se utegne zgoditi nesreča. Popoldne pa ee je ravnatelj Golob dvignil, češ da hoče nekoliko na sprehod. S seboj Je vzel svojega nečaka kateremu je bil tudi boter. S fantkom sta se podala proti U.ko i menovani Rokovnjaški Jnmi ob poti, ki vodi na Kamniško sedlo Tam se pot bolj in bolj zožuje. Nesrečno naključje je hotelo, da je fantku spodrsnilo in je zače padati v jamo. Ravnatelj Golob je hotel svojega varovanca zadržati, v naglici pa je tudi nje-5u spodrsnilo in je sam padel v globino. Priletel je v jamo glavo navzdol in si je na ostrem kamnu prebil čelo. V kratkih trenutkih je izdihnil. Fantku pa se ni zgodilo nič hudega. , . iVl_.. • "HjgjjjjijjJ yellk požar Maribor, 24-. junija. Podvinci so doživeli nevaren požar, ki ga je širilo vetrovno vreme. Ogenj je zajel gospodar tko poslopje posestnika Marti na Repiča. Zaradi zelo vetrovnega vremena so prešli plameni na bližnje stanovanjsko poslopje. Komaj se je posrečilo domačinom, sosedom in domačim gasilcem, da so rešili naj važnejše. Zgoreli so vsi prldel Id In tudi tri svinje. Veter je zanesel iskre tudi pjptl domači jf posestnika Franca Bezjaka, ki je oddaljena od Replčeve domačije okoli 160 m. Tudi Bezjako-va hiša je popolnoma zgorela Škode, ki jo je povzročil ogenj je okoli 80,000 dinarjev. Gasilci so si z veliko požrtvovalnostjo prizadevali, da bi pogasili ogenj in da bi ga omejil Zal pa je bilo gašenje zelo naporno zaradi pomanjkanje vo- všteje preiskovalni zapor od 1«. de. PROflVETA —— acs rlasovi iz naselbin (NadaljsvaaJs s 1 strani.) cor hoče, pusti jtm le toliko, da od lakote ne umifejo. Precej mi-ijonov Rusov pa je tudi umrlo oziroma poginilo od lakot kot ži-vinajradi nepremišljenih korakov Vide in surovosti boljševiških kozakov. Pod demokratično upravo Bi se kaj takega ne moglo zgoditi. V knjigi "Bolshevism at a Deadlock" Karla Kautskyja (1981) je marsikaj povedano. Jaz sem prepričan, da tisti, ki toliko hvalijo ruski komunizem, ne bi preživeli tam niti eno 'eto. Dopisnik iz DetroRa trdi, da Hit-er in Stalin nimata nič skupnega. Naj bi preč|tal odprto pismo Stalinu, ki ga je v Parizu nabi-sal lani mož, ki ima velike zasluge v boljševiški revoluciji in je dobil najvišje sovjetsko odlikovanje. Bil je sovjetski diplomat poslanik v raznih državah ime sem pozabil, toda ga lahko dobim od "Neue Volkszeitung", d je pismo priobčila), toda je leta 1939 prelomil zvezo s Stalinom po podpisu pakta s Hitlerjem in pozneje umrl v Franciji. V pismu obtožuje Stalina izdajstva ruffke revolucije in svetovnega delavstva in raznih zločinov nad revolucionarji. Vprašuje ga, kam je spravil vse te ljudi. Tudi vsi nemiki komunisti, ki so po Hitlerjevem puču sbeža-i v Sovjetsko unijo, so bili — "likvidirani.* In aH je v Rusiji fes vse tako epo očarljivo kaleor piše detro-itski dopisnik? Take Rusije sploh ni. Ljudje ie danes čakajo ure in ure pred državnimi trgovinami. Ako jih boli zob, morajo ti milje in milje daleč k zobozdravniku, in prav tako k zdrav ntku, kjer čestokrat Čakajo ves dan ali pa še dalj, da pridejo na vrsto. Ce potrebujejo par če v jev ali druge potrebščine in Če ni v njih naselju državne trgovine, morajo zopet hiilje daleč. Lahko si sam čevljar ali krojač, x)da si zase ne smeš napraviti iSevljev ne obleke. Iti jo moraš iskat v državno trgovino in pla čatl pretirano ceno, Torej ako socialdemokrati agi-tirajo za drugačen red, bo to koristilo ruskemu in vsem narodom vsega sveta. In ta bo priže ne glede koliko kričite, ker vaa-ka stvar ima evoje meje. In Stalin to dobro ve, zato ae pa tudi boji vojne. Vaiika industrija naj ostane v državnih rokah. Pridelek na kolektivnih farmah naj bo last tistih ljudi, ki zemljo obdelujejo, državi naj pa davek plačujejo po vrednosti. Ljudje naj imajo pravico postaviti al evoj dom, ako ga žele. Privatna praksa naj bo na primer dovoljena tudi zdravnikom, katerih zelo primanjkuje v Rusiji. Prav tako naj bodo dovoljene tudi privatne restavracije, razne obrti In trgovina na drobno. Majhni domovi in mala posestva naj bodo vrnjena ljudem, katerim eo bila zaplenjena. » Milijone je Ruaov, ki ei žele preobrata na podlagi tega programa, ampak Stalinov režim vztraja pri totalitarizmu. Ako ostane trmoglav, bo prišel čas, ko se bo sam strmoglavil. Danes Je v Rusiji devet milijonov 200,-000 državnih uslužbencev In Javnih funkcionarjev, ki eo prisiljeni agltirati in podpirati Stalinov režim. Leta 1987 je pustilo *r tele 861,000 uslužbencev, ki so bili nadomeščeni z 987,000 drugimi. Torej, kje so tiste pravice. < katerih govori in sanja Napre jev detroitfk^ dopisnik? V Rusi ji nI relifa. Ako si brez dela. lahko pogineš od gladu. Tudi tako zvene uaije ne dajo podpore Delavska enotnost na piketnl straži. Sta v kar jI pri Premier Metal Etchlag Ce, na Long Islandu, N. Y., člani untje Metal Pollah-era (ADP) In unije elektreraklh delavcev (CIO) ne posnajo brate-mornega boja in pridno piketirajo skupaj za Isvojevanje svojih zahtev. I^azare (se sredi) se pasvetaje s Hsal svejegs kaMaeta. etavkarjem — stavke so v Rusiji sploh prepovedane. Ruaka delavska družina dobi samo eno sobo za stanovanje, največ dve; kdor hoče tri sobe, mora biti že inženir ali višji funkcionar. Vsak delavec, ki godrnja, gre v prisilno delavnico ali koncentracijsko kempo. Ako pa je nevaren agitator, je enostavno postavljen ob zid brez "izpove4P\ V Rusiji sta danes sa preobrat dve frakci}!: ena, ki ima program kot zgoraj omenjeno, drugo pa tvorijo trockisti, ki vztrajajo pri čistem boljšeylzjnuJn svetovni revoluciji. Trocki agiU-ra proti Javnim funkclon* .Jem, katere naziva "birokracija". Ta se deli v sledeče skupine: Direktorjev in upraviteljev industrij in trgovin je 1,160,000, 2,489,000 je knjigovodij, ekonomov in statistikov, inženirjev je 250,000, tehnikov 610,000, zdravnikov 132,000 In 382,000 pomočnikov, književnikov in žurnall-stov je 2(^,000, sodnikov in od vetnikov 46,000. Komunistična stranka šteje 1,600,000 Članov, ampak vei Člani nimajo državnih služb. Te številke pokazujejo. koliko j udi je v Rusiji odvisnih od dr-lavnih služb, zato je tudi težko uničiti Stalinovo maiino. Tudi ako bi odšteli strankine člane, je ie vedno^600,000, k! so odvisne od vladnega, to je režimskega eruha. Sedaj pa naj navedem nekaj številk iz carske Rusije. Kar se tiče trgovine, je bilo lete 1912 v Rusiji 1,166,000 trgovskih pod-etij. (Združene države Jih ima-o 1,648,000 na drobno in debe. o.) Sovjetska Rusija pa Ima s svojimi 170,000 milijoni ljudi 382,000 trgovskih podjetij ali več kot trikrat manj kot Jih Je bilo t carski Rusiji. In radi pomanjkanja trgovin tudi ljudem vsega manjka. Razvidno je, ds so tukaj potrebne reforme, ki bodo omogočale tudi privatne trgovine. S Um bodo ljudje dobili mIJšo postrežbo in nižje cene. s««daj se sploh mnogih stvari ne dobi. Torej Rusija potrebuje novo politično in gospodarsko revolucijo, !n sicer ne takAno kot el jo telijo trockisti, merveč tako, ds bo ljudstvo zopot dobilo evoje pravice* ki mu bodo omogočile, da si bo zgradilo demokratično gospodarsko In politično drožbo Anton Zor n lli. r. Veaktgn nrkaj Imperiat, Pa. — Nale društ\ > Prostost 106 SNPJ Je sklenHo na julijski seji, ds priredi veeeluo IVtUeko trgatvijo 12. oktobra u kritje stroškov delegata na \2 zbor Prosvetne matice In J8Z Vam Je znano, da sem bfla delegat in ja podpisana In zate vas ulj ud no vabim na to veselico. Imeli bomo izvrstno godbo. l*n. le bodo Bergantove eeetre It Us-bods, O. Konvencija JZ In PM se ml J« z*lo dopsdia Hpoenala sem ee t mnogimi brsti In sestrami, toda imen ne (x>m pisala, ker bi vsej« preveč prostora. Prav tako tud ae bom plesi* o poteku fcoftvmt elje, ker to ste lahko žs čltsll v PrvMVetl in Proletarca. Rečem Is, ds ee se mi najbolj dopadli referati, posebne že o Prosvetni matici. Želim ae vsem zahvaliti za uljudnoet in zelo dobro postrežbo oh času konvencije In na banketu. Dolžuoet me vele, da se zahvalim tudi Jennle Jerall, ki me je spoznala. Tako sem se tudi spoznala ft našim urednikom Prosvete Ivanom Molkom In upam, da bo še v bodoče priobčil moje dopise. Nisem mkilila, ds imam tolike prijateljev. V Cle-velandu so ml naroČili, naj še pišem dopise, ker jih radi čltajo. Za enkrat ne morem nič veso-lega poročati. Tukaj v bližini j« 10, junija aačel obratovati premogovnik, ki Je počival od 22. novembra 1989. Rov je posest PittsbUrgh Coal Co. Ko so lani prenehali z delom, Je bilo v njem uposlenlh 860 premogarjev, «daj pa jih menda dela samo 160. Is tega se vidi, da je v premogoro-vlh vedno manj delavcev In tudi ne zaslužijo toliko kot so vča-sito. Moj mol sicer ne dela v rovu, ker so mu dali brezplačne počitnice. Odslovili so ga že pred dvema letoma in tako fa zdaj storili tudi e sinom, ki je bil mano na konvencij! In ste lahko videli, da je močap delavec. Sin e delal v premogorovu približno sodem let. Ker fui niso mogli najti drugega povoda, so ga odšlo vili pod pretvezo, da dobro ne vidi. Tako se nam godi pod Lewi sovo unijo, ki Ji 1* malina, k vleče za kapitalistično stranko. Imamo pa že druge potežkoče. Naznanjam znancem in prljate jem, da se naša 20-letna hčerka Paulina nahaja v bolnišnici. Na nosu se ji je naredil tur, ki se je tako zastrupil, da smo Jo moral včeraj, 12. avgusta, poslati v bol nlšnico Mercy. In tudi Jaz sem se zastrupila od trave. Bila eam ako otekla, da nisem nič videla [n tako sem se morala v tej vročini tudi jaz spraviti v posteljn za par dni. JJedaJ sem Že bolje in upam, da bom v par dneh zdrava da bom lahko obiskala hčerko v bolnišnici. Paulina je članica društva 106 in ako Je slučajno komu mogoče, haj jo obišče. Ona ma sobo V petem nadutropju Bolezen je zelo neverna, ker so bolečin^ na licu pod očesom. 2e-limo ji da bi kmalu oedraVila. PaulineFje zelo vesele rtarMtt| Prej ko končam, ee v njenem im«»U zahvalim vsem, ki so jo obisksli doma ns bolniški postelji. Hvsls tudi Dfksl Librst ta šopek cvetlic. Vas vee skupaj še enkrat povabim na našo veselico In vinsko trgatev, ki ee vrši 18. iktobrs. Poedrsv vsem, e katerimi smo ee videli na konvencij v Clevelandu In hvala vsem, str ml postregH; Anns (iofssc, 1M. Tkomas okrcal volilno komisijo Očita ji kršenje demokratičnih pravic New Tork. — Norman Tho-mas, predsedniški kandidat socialistične stranke, je ožigosal državno volilno komisijo v Mas-sachusettsu, ker je odločila, da imena socialističnih kandidatov ne pridejo na glaeovnioo. Kampanjski odbor socialletlčne stranke bo tiral sadevo pred sodišče, če ne bo komisija preklicala odloka, ki je kršenje demo* kratičnlh pravic. ■"Odlok volilne komisije je ne-< Kalen In protiustaven," Je rekel Thomas. "Kampanjski odbor socialistične stranke je Instrul-ral Howarda Penleyja v Bostonu, tajnika socialistične stran-ke v Maseachusettsu, naj tira itadevo pred sodišče, če bo ko-mislja vztrajala pri svejtfo od-oku. Člani odbora državne socialistične organi taci je 1n pri-zadeti kandidatje sploh niso bi-I obveščeni o zaslišanju in niso mogli nastopiti pred komlaljo. Očitno je, da je komisija kršl-a zakon. Bolj vašno ed legalnih. korakov Je vprašanje pravice manjšinakih strank dO glaeov-nlee. Manjšinske stranke Imajo pravioo do giaaovnlce. Ta Ja ne-očljiv del ameriške demokracl-e. Socialistična stranka je bi-a na glaeovnici v Massachuset-tau 40 let in m! hočemo, da oeta-ne le naprej. Vol lici v tej državi morajo dobiti pravico, da pri volitvah glasujejo ta kandidate drugih strank, ne samo ta republikance in demokrate.** Morilca kubanskega profesorja aretirana llsvsns, Kuba. 17. evg.—Dva študenta sta bila aretirana na olitožbo, da sta ustrellls dr. Ra-mirs V. Dsusso, profesenja na hsvsnski univerti In revolucionarja. Oddala ats več krogel ns prefeimrja, ko se Je ustavil svojim avtomobilom na nekem križišču. Dausss je Igrsl veliko vlogo v borili sa strmoglsvlje-nje režims pokojnega diktatorja Gerarda Machada. ledu voj« Kako se \e Maginotova trta Najboljše, kar smo v utrdb tgradlll pred sv no — piše neki višji nemški Ča« | stnlk, ki si je ogledal naprave Maglnotove Šrte potem, ko it ta odigrala svojo vloga — ee bile o-klopne utrdbe Metta. Bojni In bivalni prottori posadke M bili tu pil vel metrov debelim Me-tobetonaklm stropom In pod o-klopnimi kupolami, ki to se kitale na vrhu temljt. Napadatče-ve granate so razbijale torej neposredno po betonskem strelu, pod keterim so bili branitel, Moderne francoeke utrdbe to grt-dili t vidika, da bi živce posadke o možnosti čuvali db napadi, sto so te naprave, v kolikor pripadajo glavnim utrdbenim napravam, dvonadstropne in pod temljo. BlvsIHča t*,posadko so 36 do 60 m pod površino. Branilci, ki so bili tu spodaj, skoraj niso opazili niti pretretov po najtežjih bombah. Samo bojni prostori t tvojimi telo močnimi betontkiml ttro-pl to bili neposredno pod temelj-sko površino, klsall so svoje o-klopne kupole In odpirali tvoje line proti natprotnlku, da Je bilo mogoče opazovati njegovo gibanje, usmerjati topniški o-genj nadenj In braniti se pred nJim Is bližine. Bemo tisti, ki se mudi v teh bojnih prostorih, mors prebiti šivčno preizkušnjo bombardiranja. Toda ti prostori so razmeščeni na širokem o-zemlju. Vsaka utrdbena naprava zavzema tri do štiri ItirJaŠ-ke kilometre. Nemogoče je obkladati v tako potametno ku-pdlo t bombami In nemogoče Je rilttretlt! vttk poedlnl bojni prottor t grtnatl jz težkih In neitežjlh topov. Takšnih naprav ne napadeš In ne pregatlš s klikom *hurat" Tu Imaš preveč ovir. Branite Ima vedno dovolj čaaa, da pohiti po bombnem napadu It globokih tl-kIonov v bojne prostore In v teh m u tedost u Je 1i nekoliko itrat, da pozove jo ljudi v bojne prostora, Ko je tenkega sovražnega ognja konec In se sovražni pešec spusti v napad. Tako piše nemški general. Na kakšen način Je bilo potem mogoče/da so Frsncotl to svojo ne-za vzet no obrambno Čr?4 v neko* llko dneh prepustili Nemcem, na kakšen način so Jo "branlir, t» bomo tvedeli nemara kdaj pozneje, ko bo konec U vojne. AR ete narofeaft na nlk "Proevtto-T Pe+brifU •ij Hiil mM ** •H PONDEUEK, vseh njegovih čutov in udov, ki nam je dotlej toliko pomagala, je poneha vala. Dvakrat ali trikrat je ie poskočil ob strahotnem streljanju is vseh topov ob vratih Maillot in vlekel ko lovski pes na uho; morala sva si izmisliti še zadnjo Bazainovo zmago pod Berlinom in njej na čast salve pri Invalidskem domu. Neki drugi dan, ko sva inu^ila porinila posteljo k oknu, — zdi se mi, da je bilo na buzenvalski četrtek (Buzenval, grad pri Parizu; velika bitka 19. jan. 1871.) — je zelo dobro videl narodno milico, ki se je zbirala na cesti Velike vojske. ^ "Kaj pa te čete?" je vprašal siromak in zamomljal: "Uh, Itako slabo se drže! Slabo se drže!" "Drugega ni bilo; ali vedela sva, da morava biti odslej zelo previdna. Po nesreči sva bila premalo. Ko sem se neki večer prikazal, je planil otrok ves zbegan k meni: "Jutri vkorakajo", mi je rekla. uJe bila mar dedova soba odprta? Resnica je, ko sem se kasneje domislil,, kako je ime! tisti večer nenavadno lice. Bržčas naju je slišal. Midva sva seveda govorila o Prusih, in starček je mislil na Francoze, na njih slavnostno vkorakanje, ki ga je že tako dolgo pričakoval, — Mac-Mahon bo prihajal po široki aveniji v cvetju, med fanfarami, njegov sin poleg maršala, cm, stari pa bo na balkonu paradno oblečen, kakor pri Lutzentf (Bitka 1813.), v kateri je Napoleon potolkel Ruse in Pruse), ter bo pozdravljal predrte zastave in od smodnika Črne orle ... ZVEZDA ROMAN IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKE FILlfSKE METROPOLE Prevedel Ivan Jontez Spisal E. Stilgebauer. Blagajni čarka ga je pomilovalno pogledala, potem pa mu ie nestrpno svetovala: "Gospod Innocent iz Battimora, če si res ne morete predstavljati nekaj takega, tedaj bo najbolje, da ae potrudite tja na dvorišče, kjer boste lahko našli koščke raztrganega filma v zaboju za smeti. Upam, da vam bo to odprlo oči, da me boste mogli razumeti . . ." Stuart Cheera si tega ni dal dvakrat reči. Na dvorišču je našel delavce, ki so pospravljali razno navlako. Napram tem se je detektiv povsem drugače obnašal ter jih nagovoril kot popoten gentleman: "Dobro jutro, gospodje! Jaz prihajam od vašega ravnatelja, kjer so mi povedali, da se je pripetila filmu 'Kleopatrina smrt' huda nezgoda in da se vsled tega ne more predvajati. Kakšna škoda, kakšna velika škoda. In jaz sem želel dobiti U film za moj kino v Texasu." Delavci so se mu muzali. Eden izmed njih, mlad fant in očividno Newyorčan, kateremu je naziv "gospod" nedvomno zelo ugajal, je dej*l: "Iz Texasa ste, gospod? 'Kleopatrina smrt' bi se tam Že predvajala, če bi imeli Texasščani sploh kak pojem o Kleopatri in njeni smrti.. . AH ne morate dobiti od ravnateljstva kakega drugega filma? Na primer "Krvavi nož ameriškega tihotapca*? Koliko vem, bi ga lahko dobili." "Ampak gospodje, cilj mojega podjetja je, širiti ljudsko obzorje. Zato mi je toliko do filma 'Kleopatrina smrt'. Vam je gotovo znano, kaj se js zgodilo s filmskim trakom in aH se škoda še da popraviti. Resnično, zavržen film." Eden delavec ga je posmehljivo prekinil: ". . . bi bil dovolj dober za Texas, kajne, gospod . . .? Ampak z našim fttmtfm se na žalost ne da nič več storiti, kajti pretrgal se je natančno sredi Kleopatri ne smrti." "Kaj pravite? Natančno sredi Kleopatrine smrti? In popraviti se ne da?" Mladenič je s prstom pokazal klobčič filmskega traku, ki jfe ležal na tleh, in pojasnil tujcu: "Tam le leži cela kolobocija. To je tista slavna smrtna scena ... Film je zdaj brez vrednosti, kajti popraviti se ne da." "AH si ga smem ogledati?" Mladi delavec se je pHpognil, pobral konec traka ter ga ponudil Cheersu. Ostali delavci so se medtem nehali zanimati za "Čudaka iz Te-xasa" ter se ponovno lotiH svojega dela. Stuart Cheers je začel motriti ozki trak is celuloze. Mladi delavec, W se je očividno tudi nehal zanimati zanj, ga je pustil pri miru. Cez čas ga je pa vprašal: "Ali smem ponuditi gospodu stol? James, misliRi, da je en stol za tsboj.. Stuart Cheers se mu je dostojanstveno zahvalil: "Najlepša hvala, ampak jaz nisem niti malo utrujen." ' • . In te so se njegove oči vrnile k filmskemu traku, ki se je naglo premikal mod njegovimi dolgimi, tenkimi prsti. "Kolikor mi je mogoče presiditi po tem le traku, je moral biti to Izredno zanimiv film. Kakšna škoda!" Potem js detektiv, ki je v naprej vedel, kakšen dogovor bo dobil in menda prav zato vprašal: "Kaj ae bo zgodilo s tem delom od vitega filma? Ali ga boste spet navili?" Delavec se je spet zasmejal. "To se ne bo zgodilo, gospod. Ta film je zanič in bo zavržen kot na primer stsra, raztrgana rokavica." 'Tudi nepoškodovani del?" Prebivalci v Besarabiji pozdravljajo ruske čete, ko so vkorakale v to provinco. * tj SPREJEMA VSA r tiskarsko obrt Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnil knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatska slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in druj VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANSfl S.N.PJ., DA TISKOVNE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa 'pojasnila daje vodstvo tiskarn« Cene smerne, unijako delo prve vrsU PlšiU po informacije na naslov: 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE ; Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL. m ae dobe na ieljo tudi vsa ustmena pojainik Obleganje ia Ckicac« k Z doktorjem V ... sva stopala I>o široki cesti na Eliaejskih poljanah in spraševala s granatami preluknjano zidov je, s karte-tami vdrte hodnike po tgodovi-ni obleganega Parita. Malo preden sva dospela do Zvetdneir* trga. se je doktor ustavil, mi pokazal eno tistih velikih, tak sijajno okoli Slavoloka rasvrščenih vogelnih hiš in mi rekel: ""Ali vidite tista štiri taprta okrui tam zgoraj na balkonu i Prve dni meseca avgusta, tistega straAnega meseca avgusta lanskega leta, tako težkega na viharjih in nesrečah, so me poklicali tja nor zaradi mrtVouda, in aicer k polkovniku Jouve-u,-kirazirju prvega cesarstva. Ae vsemu neumnemu na slavo in rodoljub j«. ki ae je bil ob satstka vojne preselil na Kllttjskc po-Ijane, v stanovanje t balkonom. Ugenlte, zakaj? Da bi gledal zmagoelavno vrnitev na*ih čet. Sirota stara! VVissenbouršks (francoski poraz 4. avg. 1K76) novica mu je prišla prav, ko je Ml pojedel. Ko je prečital pod sporočilom |iorata Napoleonovo ime. ga je zadela kap. Dobil sem nekdanjega kirasir*