G^jLS) 12? Jjb J&> žl) & j)^|^e) kakor jih je star užitelj na sv. Silvestra večer iznenada na strunc brcnkal ali ekstemporiral. 1 i t F i (! a. Čas je dereča reka, ktera nam reči hitro prinaša in odnaša. — Vse na svetu je podobno pomladnemu cvetju in jesenskemu sadju, ki se razgrinja, pominja, in mine. — Xocoj bo zginilo staro leto; odnesli ga bodo hiteči oblaki, ki tiho tečejo po noči na nebu. — Prečudna minljivost! — T h % m 8u X. S časom tudi mi popotujemo. — Hodimo memo rož in ternja. Danes sJišimo prelepo slavčkovo petje: jutri straši nas že divjih zver tuljenje. Danes sije nam rumena zarja; jutri pa že plaši nas vihar in blisk in grom. Danes nani prijatli postiljajo s cveticami, jutri pa s koprivami. — Oj, vsaki trenutek ima nabrušeno koso, ktera vedno proti naj lepšim cveticam in nade- polnim setvam! n. Dragi učiteljski dnevi! Kako berzno podvizajo tudi vašp imenitne ure! Xi dolgo, kar sem prišel pervikrat v šolo k učencom in zasajal v mlade serca mlado some. Xeprenehoma sphi delal na svojem težavnem polji. Ko je že sneg in led zemljo pokrival, in ko je kmelovavec mirno sedel in počival v gorki hiši, — sem jaz naj bolj se trudil in potil na šolski njivi. Steka se leto za letoin in ž njim tudi vse , kar sem storil in zamudil. Oj, sladka, pa tudi nemirna niisel! V prevelikem veselji mi bo plavalo serce, če bom le količkaj zasledil svojega lepega pridelka po mili domovini. — f i a i I e. Hrepeneče, kot drevo po zimi, čakam vesele pomlaili, ktera bo 7, novim cvetjem venčala naše domače hribe, dole in planjavb , ter jih blagoslovila in polnila s sladkim sadjem. — Potem naj se tudi meni približa resni trenutek mojega zadnjega dneva v letu; ne bom se ga bal, ker prinesel mi bo naj slajši delapust in veselo veselo novo leto v preljubi deželi, kjer nas čaka boljše plačilo in tolažilo za žulje naše. —