XV. latnik. V Gorici, 20. junija 11107. 25. številka. Ubajaviak četrtek ob 10. uri dopoldne. Rokopili »e ne vračajo. Nefrankovana piima se ne »prejemajo. Cena liitu mala za celo leto 4 krone, sa pol leta i krom. Za manj premolim sa celo leto S krone, u pol leta K l-6o. Za Nemčijo je cona liitu 6 K, m drugo lelele Uren Avstrijo S K. Bokopiieiprejema „Barodna Tiikarna" f Gorici, ulica Vet-tttrini It. 9. M Naiofnino in na-inanila b pr oj etna upravniSlvo, Gorica ScmeniSka ulica St. IG. Posamezne Številke b« prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na JoBip Verdijevem to-kaliSču nasproti me-alnem vrtu, pri Vaclavu Daumgarll v Korenjski ulici in na Korenjsknn bregu (Riva Corno) St. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice »e računijo po pelit vrslah in sicer: io se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. v »n odgovorni nrednik : Ivan Bajt v Gorici. TiBka »Narodna Tiskarna" (odgov. L. LukežiČ) v Gorici. »Kmečke zveze" na ! Goriškem. Misel radostno sprejeta.— Kakor hitro se je zanesla med kmečko ljudstvo pri naB misel o političnih .Kmečkih zvezah", je bila povsod radostno pozdravljena, čaje se le en glas: „L)a, to je dobro, to je potrebno 1“ Tako je odmevalo na poBvetovavnih sestankih, ki so ae dozdaj vršili za sodne okraje goriški, cerkljanski, tolminski in ajdovski. Čem bo razumni kmečki možje pojmili, kaj naša stranka namerava s temi novimi oblikami politične organizacije, takoj se je dvignilo njihovo zaupanje na uspeh našega dela. Že zdaj je gotovo, da pridobimo tem potom mnogo novih moči iz kmečkih vrst, ki bodo brez ozira na osebnosti delale za uresničenje našega političnega programa. Kaj je novega v .Kmečkih *vezah?“ — „Kmečke zveze" so politični organizmi kmečkega stanu. Vuakdo priznava potrebo političnih društev zraven izobraževalnih in gospodarskih, zakaj mnogo ima naše ljudstvo potreb in zahtev, ki se morejo doseči le po ustavnem političnem potu. A tukaj poedinec malo premore, le močne zveze lahko uspešno zastopajo svoje koristi in želje. A politična društva smo imeli že dozdaj, kaj je torej s .Kmečkimi zvezami11 novega? Dosedanja politična društva so imela člane vseh stanov, »Kmečke zveze* pa naj zberejo v bojne vrste same MSTEK. flli sem... ali nisem? Poljska humoreska. (Dalje.) Danes pa Marjanka ni krenila v cerkev, temveč v bližnji samostan. V ujem je bil pred nekaj tedni nastavljen nov gvardijan; vsa vas in okolica je govorila, kako svet in moder mož je, kako goreč je za službo božjo itd. Od raznih strani so prihajali k njemu ljudje vpraševat ga za svet in pomoč. Tudi žena Marjanka je mislila nanj, ko je zapustila dom. Častiti gospod ji bo gotovo pomagal in svetoval. Naglih korakov je hitela po višini do samostana in je pozvonila ob vratih. V par minutah je že stala pred očetom gvardijanom. .Kaj vas je privedlo tako pozno k meni, Marjanka?" povpraša oče gvardijan in pogleda s prijaznim očesom ženo. .Zdi se mi, da ste nekako poparjeni in žalostni. Ali se je vašemu možu kaj pripetilo?" .Velika nesreča, oče gvardijan", vzdihne žena in solze ji zalijejo oči. .Prosim vas, da bi mi pomagali." Po teh besedah objame žena po poljski navadi duhovnikove noge in ihti še hujše. kmete. Iz tega bo sledil dvojen uspeh: kmetje bodo začutili svojo moč ter bodo svoje stanovske zahteve odločnišepovdarjali nego doslej, ko so bili v političnih zborih le nekaki priveski drugim, čeprav manj številnim stanovom. Nadalje so imeli vodstvo starejših političnih društev zvečinoma možje izmed izobraženih stanov, „Kmečke zveze" pa bodo vodili kmetje sami, četudi se bodo še opirali na sodelovanje izobražencev. Ta okoliščina bo brez dvoma veliko povzdignila zaupanje kmečkega prebivalstva do naše stranke, ki bo zopet smatrala imenovane zveze za najbistveniši del svoje organizacije. Kakšnega sada apamo od „Kmečkih zven?" — Najlepši sad naših zvez bo ta, da se naš kmet zave svojih moči in da te moči, ki so bile dozdaj razcepljene, zbere ter jih umno a po/a bi za dosego svojih političnih in 'gospodarskih ciljev. Veliko politične iole je še treba našemu ljudstva, da bo omelo svojo moč ceniti ter jo umno uporabljati. Kadar se bo to doseglo, tedaj ne bo več mogoče političnim rokovnjačem kmeta zvabljati v liberalne stranke, ki so mu vselej sovražne in škodljive, niti ne bo mogoče častilakemnežem kovati novih strank, ki nimajo nobenih pogojev za uspešno politično in gospodarsko delo. Liberalci ali Frankovci so med kmeti le tako dolgo mogoči, dokler ljudstvo ni dovolj zavedno — potem ne več. —Z drugo strani bodo pa rKmečke zveze" izvrševalekon- „Pomirite se, žena," odgovori oče gvardijan z milim glasom, .in pripovedujte mi svojo nesrečo. Pomagal vam boni, ako mi bo le mogoče." Marjanka je na dolgo in široko pripovedovala o svojih težavah. .Prosim vas, častiti oče gvardijan, usmilite se me. Svetujte mi, kako naj odvadim moža pijančevanja; naša revščina je vedno večja in ne vem si pomagati." Po teh besedah je hotela žena še enkrat objeti gvardijaneve noge, a lju-beznjivi oče ji ni dovolil. „Vern, kako bi se dalo pomagati vašemu možu," prične z resnim glasom, .toda vi mi morate izročiti vašega moža popolnoma v moje roke, da storim ž njim kakor sam hočem." .Popolnoma se vdam v vašo voljo, častiti oče; da bi le pomagali naši revščini ..." .Torej pojdite domov, Marjanka! Jaz pridem precej za vami." Ni trajalo dolgo in oče gvardijan se je prikazal na pragu male hišice; spremljalo ga je nekaj krepkih mož. V sobi so takoj zapazili moža Jakoba, ki je še vedno spal in smrčal. Hoteli so ga vzbuditi pa vse rukanje in cukanje ni pomagalo. Jakob se ni vzbudil. Ker je tako trdno spal, zapove oče gvardijan, da preneso spečega pi- troio ali nadzorstvo nad delom ljudskih za s to p n i k o v, ki so jim kmetje zaupali svoje koristi v različnih zakonodajnihzastopib. Tako bodo nemogoči ljudski zastopniki, ki bi ne bili res ljudski. — To so naši nameni s „Kmečkimi zvezami14. Jugoslovani v državnem zboru. V soboto popoldne so se sešli poslanci „S. L. S.“, ..Slovenske kmečke zveze" na Štajeskkem, .Sloge" na Goriškem in poslanci dr. Pybar, Mandič in Grafenauer. Predsedoval je dr. Šušteršič. Poslanec Grafenauer se je zlasti z ozirom na koroške razmere izjavil za skupen klub, seveda na krščanskem temelju. Dr. Korošec se je izjavil proti skupnemu klub-.'., v katerem bi sedeli štajerski liberalci, katerej izjavi se je pridružil tudi poslanec Pišek. Dr. Gregorčič se je izjavil proti skupnemu klubu, v katerem bi sedel tudi goriški liberalni poslanec. Nato je izjavil dr. Krek v imenu poslancev S. L. S., da so poslanci te stranke za skupen klub s Hrvati brez slovenskih liberalcev, osobito pa načelnika liberalne stranke. Nato se izjavi dr. Rybar za skupen klub vseh Jugoslovanov. Ker se je od Hrvatov -sporočilo, da hočejo skupno ' posvetovanje vseh jugoslovanskih poslancev, se je nato na predlog dr. Ry-bafa sklenilo, da se posvetujemo prej samo s Hrvati. Za skupen klub se še izrečeta osebno dr. Ploj in Fon. Tudi dr. Benkovič je načeloma bil za skupen klub, a volitve so pokazale, da je nemogoče sedeti z liberalci v istem klubu, kar pa še ni izključenje, da bi v narodnostnih janca v samostan. Ženi Marjanki pa reče, da bo ostal njen mož nekaj tednov v samostanu. Ona ne sme priti i prej ponj, dokler sam ne pride domov. Jakoba Žagarja so torej prenesli spečega v samostan in so ga spravili v malo izbico. Kmalu nato pride samostanski brat in mu skrbno obrije brke. Obleče ga v rjavo raševino, kakor redovnika in ga pusti spečega v celici. Komaj se je drugo jutro zdanilo, že potrka na vrata star samostanski brat vstopi in pozdravi: „Ave Marija". Nič odgovora. Brat prime Jakoba za roko in ga pokliče: .Brat Frančišek, vstanite! Precej bo zvonilo k molitvi... Brat Frančišek, zadnji čas je!" .Kaj?... Ka-aj je-e...?" zazdelia Jakob z zaprtimi očmi. .Vstanite hitro k molitvi, brat Frančišek!" Ubogi Jakob odpre široko oči in dvigne zaspano glavo. .Kaj pa hočete?... Meni ni Frančišek ime, ampak Jaka Žagar. Kaj sc je zgodilo?" zakliče prestrašeno, ko opazi svo(o rjavo obleko. .Brat Frančišek, zdaj je zapovedan j molk v samostanu. Podvizajte sc, da pridete v kor. Oče gvardijan ne trpi nobene zamude —" pripoveduje stari brat in odide iz celice. (Dalje pride.) vprašanjih ne nastopali skupno. Roškar seveda kakor poslanec .Kmečke zveze", ne mara iti v klub z liberalci. Dr. Šušteršič je nato konstatiral, da se je pokazalo, da so poslanci S. L. S., Kmečke zveze in Sloge za skupen klub s poslanci iz Istre in Dalmacije in pa da je 14 poslancev proti skupnemu posvetovanju z liberalci in pet poslancev za skupno. Nato so se posvetovali gori omenjeni poslanci skupno s hrvaškimi poslanci. Hrvatski poslanci dr. Tresič-Pa-vičič, Ivanševic, Prodan in zlasti dr. La-ginja so se potegovali za skupen jugoslovanski klub, dasi se je pokazalo, da med njimi samimi ni prave edinosti. V nedeljo dopoldne so se sešli slovenski poslanci naše stranke z Grafenauerjem, dr. Rybafem in Mandičem. Debatiralo se je o predlogu Hrvatov, da se osnuje skupen jugoslovanski klub. Posvetovanje je bilo zelo kratko. Stališče strank so kratko precizirali: Grafenauer za skupen jugoslovanski klub, v imenu Štajercev je govoril dr. Korošec, v imenu poslancev s Kranjskega dr. Krek, proti klubu z liberalci. Nato je dr. RybaF v svojem imenu in v imenu prof. Mandiča izjavil, da se drži pazin-skega sklepa in gre z istrskimi poslanci, ker je vse postavilo isto politično društvo. V nedeljo zvečer so Hrvati sprejeli liberalce v svoj klub. Konstituirali so se pa v pondeljek. Načelnik tega kluba je Ivčevič, podnačelnik pa Ploj. Slovenske liberalce so Hrvati sprejeli pod gotovimi pogoji. Liberalci so pogoje tudi sprejeli in izjavili: da ne bodo izvrševali svobodomiselnega programa, firi-bar je izjavil, da obsoja pisavo ,.Naroda" in da misli na ustanovitev novega lista. Brvalom je tudi izjavil, da narodno-na-predna stranka ni sklenila kulturnovojnih točk glede na svobodno šolo in razporoko, ampak da je to, kar je o tem „'narod“ objavil, bil le načrt. Za vsprejelje slovenskih liberalcev v hrvaški klub so se potegovali posebno Mandič, Ivaniševič in Spinčič. Hribar bi rad prišel v predsedstvo, toda tega Hrvatje niso hoteli. Hrvatski poslanci izjavljajo, da omogočijo vsakomur vstop v novi jugoslovanski klub. Pozna se jim, da odločnega, načelnega nastopa od naše strani niso pričakovali. Naši poslanci ustanovijo .Slovenski klub", o čegar sestavi se ravnokar posvetujejo. Dogovorjeno je, da tvorijo naši poslanci skupno s katoliško-narodnimi češkimi poslanci, katerih je 17, skupno parlamentarno komisijo. Skupnost se bo nanašala na vse stvari, ki se strogo ne tičejo narodnega in državnopravnega programa v.ehov; v zadnjih dveh točkah so namreč katoliško-narodni Čehi vezani na skupni češki klub, v ostalih pa popolnoma svobodni. Slovenski klub se je konstituiral in je izvolil za predsednika dr. Šušteršiča, za podpredsednika pa dr. Korošca. V parlamentarni komisiji sta poleg njiju še dr. Gregorčič in Šuklje. Slovenski klub šteje Ki članov, in sicer 10 Kranjcev, 4 Štajerce in 2 Goričana. Koroški poslanec Grafenauer bo v klubu kot hospitant. Hrvatje so na Dunaju čisto zmedeni po Hribarjevih besedah. Hribar namreč neprenehoma povdarja Hrvatom, da je on sprt s Tavčarjem in .Narodom" ter da je čisto nasproten Tavčarjevi politiki, proti kateri obljubuje tudi opo-nirati. Hrvatje se vedejo ravno tako kakor pred šestimi leti. Tudi takrat je dr. Tavčar povdarjal svoje krščanstvo ter jih tako pregovoril, da so ga sprejeli. Komaj so ga imeli Hrvatje nekaj časa med seboj, so ga spoznali in so ga morali vun vreči. Hrvatje pravijo zdaj, da Hribar ni Tavčar. Oni so proti Tavčarju in njegovi politiki — tako pravijo — a o Hribarju ne morejo verjeti, da bi bil tudi 011 tak. Vse zmede je krivo, da so Hrvatje o slovenskih razmerah čisto napačno poučeni. Čini spregledajo, je upati, da popravijo zmoto. Dvorni svetnik dr. Ploj, ki je bil izvoljen kot kandidat „Kniečke zveze“, je svoje dosedanje tovariše, s katerimi je bil izvoljen na skupen program, zapustil in je uskočil za liberalci v „Ju-goslovanski klub“. To je storil, ne da bi bil prej svoje klubove tovariše le obvestil, dasi se ima le njim zahvaliti, da je sploh politično mogoč. Trtna uš koncem leta 1906. Leta 1905 je posegel deželni zbor tmeB, kateri je sklenil v svoji seji z dne 24. novembra sledečo resolucijo: Z ozirom na razširjeno okuženje vinogradov v naši deželi po trtni uši; uvažuje da se razširjanje trtne uši ne da ustaviti in da je edini .ostvaren uspešen ukrep obnovitev vinogradov s cepljenkami na amerikanski podlagi; uvažuje žrtve, ki jih doprinašata država in dežela za pospeševanje akcije v obnovitev vinogradov s tem, da podeljujeta brezobrestna posojila; nvažuje, da je nekaterim okolišem dežele, ki se smatrajo na papirja neokuženimi, dejanski pa no dotični vinogradi potrebni obnovitve, prepovedano prejemati cepljen materija! iz deželne trtnice goriške; nvažuje, da vsled tega mnogo vinogradnikov opasti obnovitev vinogradov, ker ne morejo ali nočejo plačevati trt po ceni, ki jih zahtevajo zasebni špekulanti, kar je v škodo celej akciji v obnovitev vinogradov, katero pospešujeta vlada in deželna oprava; poživlja se visoka vlada, da proglasi brez odloga celo deželo Goriško-Gradiščansko kot po trtni aši okaženo. To resolucijo je predložil deželni odbor c. kr. vladi. Marcija meseca preteklega leta je došel potom namestništva tržaškega odgovor, da c. kr. ministeratvo ni voljno ugoditi želji deželnega zastopa. Med tem pa je ista c. kr. vlada ugodila prvi prošnji štajerskega deželnega zastopa, katera je stremita za tem, da bi se proglasila za okaženo cela dežela štajerska, kjer znaša okužena ali sumljiva površina 70% cele vinogradske površine, dočim se vlada brani dovoliti isto za našo deželo, kjer znaša okužena ali sumljiva površina več kot 90% cele vinogradske površine. Razlika med postopanjem c. kr. vlade proti naši in proti štajerski deželi je še bolj očividna, ako se upošteva, da se je pri nas obnovila že polovica vinogradske okužene povriine z amerikanskimi trtami, dočim se je obnovila na Štajerskem manj kot ena tretjina okužene površine. Ako se sodijo te stvari objektivno, mora se priti do tega, da oi dveh dežel z enakimi pravicami in dolžnostmi, tista dežela, katere prebivalstvo je pokazalo intenzivno marljivost in katere uprava je pokazala izredno delavnost in je doprinesla ogromne denarne žrtve, ne le ni deležna materialne pomoči v oni meri, ki jo dobiva druga dežela, marveč, da se delajo brez vsakega utemeljenega razloga zapreke njeni trtnici, katere obstoj še povsem ignorira v važnem poročila c. kr. vlada o protiiiloksenčui akciji, dočim se smatra ta trluica za vzor med enakimi napravami in ro jo visoki kmetijski krogi inozemstva naravnost občudovali in jo proučevali. Tako je sedanjo »tanje vinogradstva v naši deželi. Politični pregled. Otvoritev državnega zbora. K otvoritvi državnega zbora bo prišli domala vsi poslanci. Ob */*xl je bila zbornica polna. Kot zadnja skupina so prišli v zbvrnico soc. demokratje. Rrščansko-socialni poslanci so imeli pripete bele, soc. demokrati pa rdeče najetje, Nemci plavice, češki radikalci pa belo-rdeče rože. Po 11. ari so prišli ministri, baron Beck pa je naznanil, da ga jo cesar poblastil, da stori vse priprave za sestHvo zbornica. Nato je pozval poslanca Fankeja, župana litomeriškega kot najstarejšega člana naj prevzame predsedstvo. Imenoval je osem najmlajših članov zbornice za zapisnikarje in se je izvolilo po opravilniku določenih 9 oddelkov, katerim so se izročili volivni akti neprotestiranih volitev. Predsednik Fanke je v svojem govora omenjal, kakšne velike naloge čakajo državni zbor, vprvič izvoljen na podlagi splošne in enake volivne pravice. Zaklical je cesarja trikratno ovacijo, kateri so se vsi poslanci navdušeno odzvali raznn soc. demokratov, ki so pa vstali iz svojih sedežev. Vršila se je zaobljuba v vseh deželnih jezikih. Prestolni govor se vrši v sredo, prva seja pa že v četrtek. V loži gosposke zbornice so otvoritvi parlamenta prisostovali skoro vsi novi člani gosposke zbornice. Gosposkozbornično zasedanje je otvoril predsednik knez Windischgraetz. Novice. Umrl je v Gorici v petek popoldne kanonik školastik stolne cerkve mons. Štefan Kofol. Bil je rojen v Čepovanu 26. aprila I. 1828. Jako veliko je daroval v dobrodelne namene, bil velik podpornik „Slovenskemn sirotišča“. Pogreb je bil v pondeljek ob veliki udeležbi. Sprevod je vodit veleč. g. kapitelski dekan Alojzij Tomsig. Truplo se je blagoslovilo v stolni cerkvi ob navzočnosti prevzv, kneza in nadškofa mons. dr. Sedeja in potem prepeljalo v Čepovan. Od goriške mitnice dalje je vodil sprevod čepovanski župnik č. g. Jakob Rejec. Pogreba Be je udeležilo mnogo dostojanstvenikov, naj omenimo g. dvornega svetnika in glavarja goriškega grofa Attemsa, dvor. svetnika pl. Fabris-a, podpolkovnika Catinelli-ja, prelata Gabrijevčiča, deželnega poslanca in odbornika Berbnča, prof. Ivančiča itd| Blagi pokojnik je v oporoki zapustil razen malih legatov vse svoje premoženje deškemu semenišču v Gorici. Naj počiva v miru 1 Prvi Slovcnec je bil od cesarja imenovan v gosposko zbornico v osebi kranjskega deželnega glavarja pl. Dete-I a. Doslej v gosposki zbornici ni bito drugih Slovencev, raznn slovenskih škofov. Zopet korak naprej. „Soča“ se je zmotila. — Zadnja »Soča- je prinesla sledečo notico: „Oba farovška lista „Gorica“ in »Primorski lial“ sta začela v zadnjem časa kar naj-nesramneje blatiti naprednjake. Duhovniki, ki imajo preveč časa, pišejo „novica“ za svoje tiste, to se pravi: lažejo in obrekujejo naprednjake, da je škandal. Če pogledamo n. pr. zadnji »Primorski list", vidimo, kako grdo se zaletavajo v naprednjake v dopisih iz goriška okolice, iz Vipavske doline, iz kanalskega okraja, iz tolminskega, kobariškega in carkljan-skega okraja, s Krasa. Koliko osebnih napadov je ta, žaljenj, |lažij, obrekovanj. Tako nesramno časopisje treba zatreti. Rodoljubi, delujte proti farovškim listom, kjer le morete. S tem delate za veliko korist ljudstva. Ljudstvo naj dobi dobrega berila, ne pa samo udrihanje po osebahI4 „Soča“ ae je zmotila. Skoro gotovo je kdo poslal to notico za naš list, pa je po pomoti prišla v uredništvo ..Soče-. Ker jim ta manjka gradiva, so jo naj-brže hitro pobasali v tiskarno. Ša-le korektor je opazil usodno pomoto, a bilo je prepozno. Hitro je stavec še zadnji trenutek izpremenil „Sočo“ v »Gorico", »Primorca* v »Primorski List", liberalce v duhovnike in šlo je v stroj. Le_ tako si moremo razlagati to notico. Če jo čitatelji izpremene tako kakor smo povedali, pa vidijo, da je morala res biti namenjena za naš list. Posebno odobravamo dva stavka: .Tako nesramno časopisje (mislimo liberalno) treba zatreti. Ljudstvo naj dobi dobrega berila, ne pa samo udrihanje po osebah". Sadaj pričakujemo, da se bo »Soča" poboljšala, Gabršček bo šel pa pokoro delat, seveda za grehe drugih, ker on je nedolžen. »Učiteljski Tovariš“zdne 7. t. m. napoveduje v uvodnem č'anka „Po državnozborskih volitvah1* bojkot vsem onim gg. učiteljem, ki so voliti v znaka svobodne in tajne volilne pravice po svojem prepričanj” z našo airanko. Podpisan je »OBiveli učitelj" —e—. Miri bi se ' podpisal s colim priimkom I — Ta bojkot je v prvi vrsti naperjen proti sežanskemu voditelju, g. A. Berginca, člana c. kr. okr. šol. sveta, ki ni baje trobil v napredni rog. .Učit. Tov.“ piše tako le: Sve- tujemo vodstvu (seveda „Zaveze*), da vzame v rosen prPtres ta čin svojega člana .... Proč I Taki niso ponos našega stanu I To svojo strast so učitelji sežanskega okraja tudi v dejanja pokazali na zborovanja v Komnu, dno 6. t. m., kajti izvolil se je novi odbor »brez zaprek in ovirw, kakor piša „Edinost“, tako, da so bili voljeni učitelji a la Ravbar in Kosovelj, dotedanji predsednik g. Berginc pa jo dobil komaj nekaj glasov. Tako so se maščevali učitelji nad g. Bergincem. Maščevanje je sladko, četudi nečastno in v tem slučaja nepostavno. In taki učitelji se čutijo žaljene, ako mi pribijemo dejstvo, da so agitirali in pritiskali na kmete, da morajo voliti ž njimi I Zakaj neki, ker je res, da se je strastno agitiralo z besedo in peresom. In vendar je dal dnškB ravno učitelj Štrekelj ki se je trudil noč in dan za svojega brata, s tem da je bral pri zborovanja v Komnu „Gorico“ od 28. maja, ki pojasnuje to učiteljsko ravnanje, ter zahteval naj učiteljstvo zabrani čitanje naših listov ter jo nadomesti z liberalnimi. Poročevalec v „Elinosti“ je pozabil povedati to slednje, kakor tudi, da je učiteljstvo odposlalo ndanostni brzojavni pozdrav Hribarju, Rybara in Stre-kelju. — Vse dobromisleče učiteljstvo po-zivljemo, naj se združi, da se stre enkrat nečuveni terorizem liberalnih učiteljev. Naše potrpežljivosti je konec. Boj terorizmu 1 Shod »agrarcev". — V četrtek so se sešli „agrarci“ pri Jelenu, da tu stvorijo organizacijo nove stranke. Vsa stvar je bila menda namenjena le za to, da bi potisnili v osredje dr. Frankota, ki je pa imel skrajno klavern govor. Pristopili so tudi k tej novi stranki liberalni učitelji, kar jasno označuje voditelje te stranke. Vsa prireditev je bila zaspana in brez dnha. „Slovenec“ piše o tem: »Včeraj, to je v četrtek, je zborovala v hoteln pri »Jelenu" v Gorici novo osnovana „Slovenska kmečka stranka". Sestanek, ki je imel organizovati novo stranko, je sklical advokat dr. Franko. Udeležencev je bilo okrog 200. Shodu je (predsedoval Zega iz Kanala. Dr. Franko je govoril o kmečkih potrebah ter se zgražal po vzgledu tržaških solzislavov nad bratomornim bojem. Ra-kel je, da ne mara takih bojev, kakor je na Kranjskem. Tadi časnikarskih bojev ne odobraje. Prav I Treba je taktno postopati povsod, tadi v žurnalistiki, a takta nas ne bo učil mož, ki je znan po svojem nastopu proti dr. Gregorčiča pri Sv. Luciji. K sklepu je izjavil, da se stranka ne bo vtikala v verske zadevo. — Govorilo je še več govornikov, med njimi učitelj Medvešček, ki je v imenu učiteljev izjavil, da jim je nova stranka simpatična. Nastop tega goBpoda pa moramo pojasniti s sledečim. Dopoldne, pred shodom „agrarcev“, so imeli v prostorih kavarne „Cantral“ Bhod učitelji, ki so sklenili pridružiti se novi agrarni stranki, in sicer le pod pogojem da bo stranka imela liberalni značaj, ako bi se kazala za klerikalno, imajo čas odstopili. Izvolil se je odbor petih članov, med katerimi je tudi znani zagrizeni liberalec iz Mirna, nadučitelj Urbančič. Tej petorici bo učitelji naročili, sestaviti nekak komnnikč na učiteljstvo, naj pod označenimi pogoji podpira Frankovo stranko. Ker je torej gospod Medvešček izjavil, da je učiteljstvu nova stranka simpatična, potem je jasno, kakšna je ta stranka. Frankova stranka nam je nova vzpodbuja in nov povod, da izpolnimo svojo lastno kmečko organizacijo. Ako pomislimo, kakšna načela tičijo za »Frankovciu, našemu ljulatvu potem ne . j težko izbirati." K sklepu oononjamo, da dr. Frauko, upravičeno lahko joka nad kranjskimi razmerami. Te bo namreč take, da bi tak političen značaj, kakor je Franko, tam ni bil mogoč. — Razstavi cerkvenih oblačil. — Vodstvo bratovščine, ki skrbi za izdelovanje cerkvenih oblačil, nam naznanja, da bo razstava odprti od 23 do 29. junija v ulici Bmellini št. 2. Vstop bo proBt od 8. zjutraj do 6. pop. — Šolsko leto konča letos 20. t. m. na ženskem izobražavališiu in na ž njim združenih vadnicah. — Vinski zakon ne bo potrjen. Z Dunaja poročajo: Zakon proti ponarejanju vina, ki ga je sprejela prejšnja zbornica, no bo potrjen, ker zlasti v kazenskopravnih zadevah vsebuje nasprotujoča si določila. Zakon bo moral zopet nazaj v parlament. — Iz Soče bo potegnili pri Gradiški trnplo Frana Zupanca, ki je dne 4. t. m. kakor smo poročali ušel iz kaznilnice. Zupanc je bil rojen leta 1878 v Duplici na Kranjskem. — Za trgovsko šolo v Gorici je dovolil mestni svet goriški vsoto 4000 kron, in sicer je to Btalni letni donesek. — Ponesrečena rojaka. — V predora Bkozi Tnre v Milnitzn na Koroškem sta se ponesrečila dne 13. t. m. dva mi-nerfa: Josip Oblak in Fran Marinič, oba doma iz Kojskega na Goriškem. Nesreča se je zgodila vsled eksplozije dinamita. Dogodilo pa se je tako-le: Ko bo zažgati VBe nabite mine, ena istih ni eksplodirala. Delavci so bili šli zopet na svoje mesto in delali dalje. Oblak in Mirinič sta Bkupaj delala in sicer sta prišla skupaj ravno na mesto, kjer je bila tista mina, ki ni eksplodirala. Začela sta vrtati v kamen luknjo. Ko je prišel sveder že precej globoko, je zadel na zakrito mino napolnjeno dinamitom, ki ae je vžgal od isker, ki bo se kresale od trdega kamena. Zgodila se je eksplozija in delavca Bta obležala na tleh močno razmrcvarjena. Oblak je imel eno nogo raztrgano na dva kosa, glavo močno ranjeno. Tadi Marinič je močno poškodovan. Oba so nemudoma prenesli v bolnišnico, kjer bo izvršili operacijo na njima. Nesreča se je zgodila ob 11 l/a uri dopoludne. Življeije obeh je v veliki nevarnosti, ker sta močno poškodovana povsem telesu. Sodne preiskave še ni bilo radi te nesreče, Oblak je star 30 let in je oženjen, Marinič pa je v 36. teta svoje dobe ter je neoženjen. — Dva avstrijska beguna. — Iz Vidma poročajo, da so italijanske finančne straže vjele dva avstrijska beguna. Eden se piše Miha Majašič in je doma iz Motovuna v Istri, drugi pa je Maks Stegu iz Trsta. Obadva sta služila pri tržaškem 20. lovskem polku. — Železniška zveza Videm-čedad Jesenice. — Iz Vidma poročajo, da ae trgovski krogi v Italiji zanimajo zato, da bi se italijanska železniška proga Videm-čedad podaljšala do Jesenic. Temu načrta se pa iz strategičnih vzrokov upira načelnik italijanskega generalnega štaba. — Z avstrijsko-italijanske meje. — Italijanski listi poročajo, da je neki italijanski finančni častnik na meji pri Matajurju zapazil več avstrijskih častnikov ln vojakov, ki bo fotografirali utrdbe, na to pa odšli. — Morilec aretovan po treh letih. — Dne 11. septembra leta 1904 je na Opčinah nekdo z nožem zabodel italijanskega delavca, 34 letnega Frana De-cina, vsled česar je 5 minut pozneje nmrl. Preiskava, ki je bila uvedena o tem krvavem dogodku, je imela sicer ta vspeh, da bb je izvedelo za morilčevo ime, ki je Jernej Bukalič, a morilca Ba-mega se ni moglo dobiti v pest, ker je bil takoj po izvršenem zločinu izginil. — Pred par dnevi je pa tržaškemu sodišču dospela brzojavka od sodišča v Olomucu, s katero se sodišče obvešča, da je neki Josip Bukalič tamošnji policiji ovadil svojega bratranca Jerneja Bakaličj, ki daje meseca septembra I. 1904. na Opčinah pri Trsta izvršil neki umor. Tržaško sodišče je taKoj brzojavilo v Olomuc, naj se Jerneja Bukalič i aretuje in odpošlje v Trst. — Smrt pred poroko. — 20 letni Ani Sosič v Opčinah pri Trstu je pri jedi ostal kos mesa v grln. Na noben način ga ji niso mogli odpraviti, da je revica umrla vsled zadašenja. Sosič je bila zaročena in bi ae imela v par dneh poročiti. — Pazite ua orožje. — Alojzij Pipan, dacar na ,Bieda, je bil dae 29. marca t, I. na lovu. Domu prišedši, pastil je nabasano puško v sobi, kjer je imel do nje pristop njegov desetletni pastorek Janez Feraat. Nevede, da je puška nabasana, se je Janez Ferant z njo poigral. Nameril je na dve leti starega polbrata Tončeka, puJka se je sprožila, smrtaozadet se je deček zgradil aa tla in amrl. Brezskrbni oče je bil na en teden strogega zapora obsojen. — Občinske volitve v Pnlju ae vrše te dni. Nasproti si stoje na eni stra- ni laški iredentarji in socialni demokratje, na drngi struni pa Hrvatje in pošteni laiki meščani. Do ponedeljka so v tretjem razredu dobili Lahi in sociji skupaj 1059, Hrvatje in zmerni meščani pa 1006 glasov. Volitve za III. razred trajajo še. Boj je hud. — Sto in štirideset letnico svojega obstanka praznjuie letos kranjska »Kmetijska družba11. Ta družba je ena najstarejših v naši državi. — Kadilci tobaka po 26 v se pritožujejo da se nahaja v istih pakelcih s znamko V. večinoma mešan tobak po 14 v. To na znanje merodajnim činiteljem I — Za šalo se obesil. — Delavec Bienutsch v Berolinu se ga je o priliki nekoliko preveč navlekel. V pijanosti je hotel ustrašiti svojo ženo, in sicer na ta način, da se je obesil na neki kavelj, med tem ko je žena snažila stopnice. Ko je žena prišla v sobo, je bil že mrtev. .Že preje se je napram svojim prijateljem v gostilni pošalil, da bode svoje staro malo podražil. Toda zanjka se mu je tako zamotala, da se ni mogel več rešiti is nje in je ta šala tako žalosten konec imela. — Pe8 rešil troje otrok. — Ovčarski pes, last Will. Greehuberja v Newyorkn, je nedavno rešil življenje trem otrokom svojega gospodarja, kateri so bili v nevarnosti, da jih tatovi ne pomore. Žal, da je bil zvesti pes pri tem usmrčen. Greshuber in njegova žena bo odšli ▼ cerkvo in njune tri male hčerke, katerih največja je stara tri leta, so ostale doma. Nato je prišel v hišo neki ropar, ki je otrokom ukazal, da mu morajo povedati, kje imajo stariši denar. Pri tem je lopov pokazal nož in pretil, da bode deklice zaklal. Otroci so pričeli kričati in tako jih je domači pes slišal in skočil skozi okno ter prijel roparja za vrat. Ropar se je moral braniti in med tem so otroci bežali k sosedom. Ko so prišli slednji na lice mesta, so videli le še bežečega roparja, pač pa so našli zvestega psa mrtvega, kajti zadal mu je take rane, da je potem izkrvavel. — Listnica uredništva. — Gospodje dopisniki naj oproste, ker nismo vsega priobčili. Poročajte kratko, a hitro. — Listnica upravnlfitva.—Nekdo nam je poslal dnd 16. t. m. iz Šmarij na Vipavskem 3 K. za list, pozabil pa je podpisati svoje ime. Prosimo, naj nam to naznanil Iz ajdovskega okraja. a Izpod čavna. — Basiravno so že davnej državnozborske volitve dovršene, se vendar še vedno o teh volitvah mnogo govori in razpravlja. Nekaj posebno zanimivega smo še le sedaj izvedeli iz „Selau, znane naprednjaške vasi na Vipavskem. Tamkajšni naprednjaki so posebno črtili dr. Laharnarja. Peklo jih .je, da je on dobil več glasov, nego so oni računili. Ker pa je znano zahrbtno delovanje tržaških gospodov pogreblo njegovo izvolitev, so hoteli naši Selani mu Se posebej napravili „častenu pogreb. Opozarjamo, da se je to godilo po končanih volitvah, ko je bil dr. Laharnar zopet le uradnik in ne več kandidat. — Dne 25. maja so zagrizeni Selani napravili slamnatega moža, ki naj bi predstavljal dr. Laharnarja. Imeli so daljša, posvetovanja med seboj, naj bi ga napravili ▼ talar, d* ga s tem toliko bolj zaničajejo kot klerikalnega kandidata. Previdnejši med njimi pa jim svetujejo, iti na posvet k dr. Treo-tu. Ia to se je zgodilo I Dr. Treo jim baje tega ostudnega dejanja ni odsvetoval, ampak le rekel naj ne oblečejo slamnatega moža v talar in naj pri omenjenem pogrebu ne fan- gira pogrebec v duhovski obleki. Tako se govori. Po danem poduku so izvršil čin javnega zasramovanja nad c. kr. uradnikom. Slamnatega moža so razpolo-žili na občinsko gmajno „Sivinu; drugi dan, na kvaterno nedeljo, sta dva pre-drzneža dvignila slamnatega moža ter ga prinesla nad vas, kjer so čakali Blavnosti liberalni pogrebci. Nosili so ga v pogrebnem sprevodu po vasi; pred njim je šel mož z rožnim vencem, napravljen iz krompirja, spredaj in zadaj so nosili po eno zastavo, pogrebci pa so peli pogrebno pesem. Prišli so ž njim do »Britha* pri cerkvi, od tod mimo Berbučeve hiše na gojaško gmajno, kjer izvršili svoj junaški čin napredne vzgoje. Vložili so dve patroni v slamnatega moža, jih slovesno zapalili in s tem moža, predstavljajočega c. kr. uradnika v visoki službi, razstrelili. — Zdi se, da duševni pro-uzročitelji lega podjetnega dela so se hoteli pred ljudstvom skriti. Vprašamo, zakaj je tamošnji podžupan, ki je sedaj tudi voditelj županstva, znani Mermolja, ob istem času se odtegnil v Rihemb9rk, medtem, ko je ob drugi priliki hotel aretirati nekega moža samo radi tega ker je klical: živjo Laharnar I Vprašamo, zakaj je znani mizar Bavčar umaknil se na sprehod proti Vipavi, da bi kak sum ne padel nanj? Kakor pravijo, je že to dejanje »Soča“ z veseljem priobčila, ka-zaje nanje kot na liberalne jnnake, katere naj bi tudi drugod posnemali 1 Taki so II I Vprašamo: ni li državno pravd-ništvo spoznalo iz »Sočinega“ poročila, da je tako dejanje kaznjivo, proti kateremu bi moralo ono uradno poRtopati? a Poslano. — Z ozirom na dopis z dne 7. jun. 1907 v „Primorcu“ št. 23. sledeče odgovarjam: Ni res, da sem rekel da liberalna stranka hoče poslanca, ki bodo pometali križe iz šol in napravili postavo za razporoko. Ni res, da bi jaz tedaj pri Šmarnicah le eno besedo omenil o volitvah. Ni res, da mi je moral neki volivec pokazati volivnico pred volilno sobano, res pa mi je pokazal, ker me je vže prejšnji dan prosil, da ma bom pogledal, je-li dobro napisano. Ni res, da sem jaz poklical gosp. dr. Capudra iz Gorice, reB pa je prišel brez moje vednosti na Goro, neki gospod katerega nisem poznal in ga še danes ne poznam. Re3 pa imenujem dopisnika ostudnega obrekovalca in patentiranega lažnjivca, če gori navedenega ne dokaže. Na ostale laži ne odgovarjam, ker iz njih odseva zgolj hudobija, kakšne 'je zmožen le dopisnik. Sv. pismo pravi: Hinavec, kaj vidiš pez-dir v očesu svojega brata, brana pa v svojem ne. Dopisniku svetujem prijeti metlo in pomesti pred svojim pragom, kajti smeti je toliko, da jih gorski jeleni ne izpeljejo. Na Angeljski gori, 12. jua. 1907. Mežnaršič, a Hranilnica in posojilnica za farno občino Kamenje bo imela v nedeljo 30 junija zjutraj ob 7. nri redni občni zbor v občinski hiši ali stari šoli. Dnevni red po pravilih. Iz goriške okolice. g. Kmetje goriške okolice. — Pristopajte h »Kmečki zvezi“, ki se je zasnovala! Dne 30. t. m. bi prvo zborovanje, na katerem se bodo razložila pravila in pomaa „Kmečke zveze*! g Izgubila se je 17ietna slaboumna Terezija Srcnt iz Vitovlj št. 59. Kdor bi vedel kaj o njenem sedanjem bivanju, se prosi, da bi to sporočil županstva ali pa vikarijskema uradu v O jaka. ________ g V Oseka nameravajo v julija prirediti veselico s petjem, deklamacijo, šaljivimi prizori in šaloigro. Nastopili bodo domači pevci, goriški dijaki in znani operni pevec deželnega gledališča v Ljubljani g. Julij Betetto. Ž9 sedaj opozarjamo slavno občinstvo na to veselico, katera bode tudi izletnikom iz bolj oddaljenih krajev nudila obilo užitka in razvedrila. Bogati vspored objavimo pravočasno. g Gabršček popravlja. — »Primorski iistM št. 23. z dne 6. t. m. jo priobčil na 3. strani v 3, predalu to-le notico: Velikožretje liberalnega štaba. — Pretekli torek je priredil Jakil v Rupi veliko pojedino na čast propadlemu Gabrijelčiču. Generalni štab z Gabrščekom na čelu se je pripeljal v treh kočijah v Miren. Jadli niso kopunov, ampak briške fige in zajca z slame, ki ga je ustrelila pred leti miloBtna Brika. Jakil se je gospodom priporočal naj vplivajo na velikega genija Hribarja, da bo delal na to, da se mu baronstvo Slama spremeni v baron Slava." V smislu § 19. t. z. zahtevam ta-le popravek: Ni res, da se je pripeljal generalni štab z Gabrščekom na čelu v treh kočijah v Miren; res je, da jaz nisem bil pri g. Jakilu v Rapi ne v torek, ne kdaj prej ali doslej, ni sam, ni v kaki dražbi; — res je, da tudi “liberalni štab“ ni bil pri g. Jakilu. V Gorici, 10. junija 1907. A. Gabršček predsednik izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke. Popravljamo torej, da Gabršček na onem žretju ni jedel kapunov, tudi ne fig in ne zajca in sicer iz enostavnega vzroka, ker ga re3 ni bilo zraven. Gabršček ne pride več rad v Miren, ker so mu Mirenci že davno pokazali figa, pa ne briških. Njegov generalštab pa je bil v Mirnu, in je lahko videl tudi fige, ki jih pametni Mirenci kažejo celi liberalni stranki. Teh fig pa „generalštab“ ni hotel jesti, ampak je bežal. g Razgovor kmetov. — Dne 12. t. m. se je sešlo v Bralnem društvu v Oseka okoli 20 mož. To priliko je porabil naš g. župan J. Faganel, da je pojasnil sedanjo politično in kmetsko vprašanje. Omenil je, kako kmetijstvo peša — propada ter je treba res kmetu opomoči. Vprašanje je, od katere stranke smemo in zamoremo npati največje pomoči. On sam je bil vedno pristaš stranke, ki deluje v blagor ljudstva pod geslom : „Vse za vero, dom cesarja. Imel je sicer ta in tam osebno nepovoljne skušnje, toda ni se oziral na osebnosti, temveč ostal je vedno pri stvari. Vsled tega je še vedno kot pristaš Slogine kmetske stranke, katere delovanje se je skoraj brez izjeme raztezalo za blagor kmetijstva v deželi. Zadnji čas vrejujejo vr-tojbski policaji in šempaski Bimboti agrar. stranko ki naj bi kmetu priborila pol. in gmotno zveličanje. Toda govornik je po svojih dolgoletnih [skušnjah prepričan, da sedanja nova kmečka stranka je le veja liberalnega debla, zato on še vedno zaupa in je prepričan, da stranka Sloge more in hoče še največ koristiti kmeta. VeBeli ga, da se je v Slogini porodila misel osnovati posebne »Kmečke zveze, za katere se je vže ustanovil preteklo nedeljo osnovalni odbor. Zato on svari naše občane naj se dajo zapeljati laži kmetovalce, za katere delaje Komel iz Šempasa in nekateri Živci iz naša občine. On je prepričan, da voljo in moč ima pomagati kmeta le Slogina stranka, zatorej svari pred nasprotnimi lažiradi-telji kmeta in naj se pokažejo v katerikoli obliki. Nato je govoril g. nadučitelj Bele in je pojasnil delovanje Slogine stranke za blagor kmečkega stanu. Opozoril je na znanega agitatorja šampaskega „Dalmatinca“, ki je Btrastno in lažnjivo agitiral po Oseku za novo stranko. Navedel je delovanje »Sloge* v prospeh kmetu in sicer da je ustanovila posojilnico, iz katere se je zarodil nebroj domačih posojilnic, ki kmeta rešujejo oderuhov, »Krojaške zadruge", katera je ustavila neomejeno izkoriščanje našega ljudstva po laških trgovcih; »Goriško zvezou, katera kmetovalcem preskrbuje kmetom po najnižji ceni kmetijske potrebščine; Šolski Dom, kateri rešuje slovensko mladino potaljančenja. Na te vstanove Sloge, naj ne ozirajo in sami sodijo, kdo delnje za blagor kmeta in na prospeh našega naroda. Č. vikar Franke je govoril o strankah, ki se ob volitvah ne hlinijo, a so liberalnega mišljenja. NaTedel je drastičen slučaj iz domačega osraja. Opozori! je na znano osebo iz Mslovšč, ki je bila kot redovnica v nekem Francoskem samostanu, pa je morala sedaj pribežati na dom svojih starišev kot pregnanka. Prebral je iz listov ono dogodbo, kako je nčitelj svobodne francoske šole zasramoval učenko, ki je bila pri sv. maši in jo kaznoval s tem, da je morale na mizi stoječ moliti očenaš ter se ji norčeval iz sedmerih prošenj. Iz teh slučajev je kazal na žalostne in poguboe posledice tistih strank, ki pravijo, da se ne vtikajo v vero. Nato so posegli v razgovor tudi domači možje. Izrečno je govoril g. Ant. Kožuh mesar v Oseku v koristi Šolskega Doma, katerega vzdržuje „Sloga“ z ogromnim narodnim davkom. Navedel je slučaje, kako skrbi »kmetijsko društvo*, katero je baje oče nove agrarne stranke, za blagor kmeta. On sam je kot ud naročil pri kmetijskem društvu umetna gnojila, toda dobil je blago v takem stanu, da ni bilo za rabo in vrh tega prepozno, v družbi z nekim tovarišem iz Brd se je odločno pritoževal, proti taki postrežbi, a ni izdalo vse nič, dasi ravno je osebno prijatelj z dotičai uslužbenci. Splošno je tadi znano, da petrino, vitrijol in drugo prodaja predrago, med tem ko »Gor. zveza* oddaja kmetijsko blago popolnoma solidno in cenejše. Omenil je tudi kako g. Štrekelj koristi kmetom, ker mu morajo menda za vre-danja »Primorskega Gospodarja14 plačevati 1200 kron na leto, med tem ko voditelji naših posojilnic delujejo brezplačno, dasi imajo mnogo sitnega in odgovornega dela. Vpraša torej, kdo dela za blagor kmeta! Ko so potem še nekateri dragi dostavili razne opazke je g. župan Faganel navzoče može poživljal, naj stojijo ne-prestrašeno na strani Sloge in skrbijo za svoj lastni prid s tem, da se pridružijo Slogini kmelski zvezi. Dostavljamo, da so v osnovalni odbor te kmetske zveze, izvoljeni po voliki večini sami kmetje, med njimi tudi naš g. župan in starosta Slogašev g. Jož. Faganel. Mi mislimo, da osnova te kmečke zveze bo zadovoljila tadi tiste zaupnike agrarcev, ki so iskali rešitev kmetijstva tam kjer ga ni 1 Iz kanalskega okraja. ki Ur. Levpušček — goriški škof! — O priliki liberalnega shoda v Kostanjevici nad Kanalom poprosita 2 možaka dr. Lavpuščeka, da bi preskrbel Mirijino-C-jljanom duhovna, ki so vže 8 mesecev brez njega. Ia ta, koj vkaže svojemu pribočniku Rejca to prošnjo zabilježiti, kmetoma pa reče: Duhovna dobite že v kratkem. Pretekel je že poldrugi mesec, zato opozarjamo tem potom slavnega doktorja, da bi že kmaln izpolnil svojo obljubo. ki Proti občinskim volitvam v Kanalu vložil se je ntok. Dogodile bo se baje razne nezakonitosti. 03katu Križniču se torej spet maja županski stolec, <£> s* ^ w ^ W W W w w W <9E> w W W <9? ..KROJAŠKA ZAPRU<5A“ v Gorici uia Signori 7, skladišče 6. . »KROJAŠKA ZAPRU © tSJ «3 M ••m 'S Podpisani prodaja črno in belo briško, vipavsko, furlansko in istrsko vino. Pošilja na vse kraje v sodih od 56 litrov naprej. Cene zmerne. Postrežba točna in poštena. Se priporoča. Josip Toroš, Via Ponte Isonzo 6. ■< <9 5? fs s © J? ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Odlikovana pekarija in slaričičarna $/> K. Draščik v Gorici na Kornu (v lastni hiSi) izvršuje naročita vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance In poroke, pince itd. Prodaja različna fina viha in likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. (Jene jako nizke. Saunig in Dekleva ulica Municipio št. 1. Gorica. Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor za Šivilje, krojače, črcvljarje in tudi za »metno vezanje (reka-niranje). V zalogi se tudi nahajajo angleška dvokolesa >Ilelical Premier« in slamorezni stroji, samokresi in razne puške, lastna melianiška po-pravljalnica. f ,Centralna posojilnica6 ] registrovana zadruga v gorici, ulica Vetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplačilo v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 s no menice pn 6°|0, na uhnjižbo pa K Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena ©A,