o
a*»
Leto III - Štev. 13 (61)	ČEDAD, 1.-15. julija 1976
UREDNIŠTVO in UPRAVA	Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450
Čedad - Piazzetta Terme Romane 9	L	J
Tel. (0432) 7 13 86	Izdaja	ZTT
Poštni predal Čedad štev. 92	T	1
Casella postale Cividale n. 92	Tiskarna R. Liberale - Čedad
REZULTATI VOLITEV V ITALIJI
Močno napredovanje levice in poraz desnice - naši volilci so se odzvali vabilu Novega Matajuria
STRANKE	ZBORNICA 1976			ZBORNICA 1972			SENAT 1976			SENAT 1972			DEŽELNE	1975
	glasovi	%	sedeži	glasovi	%	sedeži	glasovi	%	sedeži	glasovi	%	sedeži	glasovi	%
KD	14.211.005	38,7	263	12.912.466	38,7	266	12.215.036	38,9	135	11.465.529	38,1	135	12.547.480	35,3
KPI	12.620.509	34,4	227	9.068.961	27,1	179	10.631.871	33,8	116	8.573.862	28,4	95	11.313.552	32,0
KPI-PSI	26.788	0,1	1	—	—	—	52.908	0,2	1	—	—	—	—	—
PSI	3.541.383	9,6	57	3.208.497	9,6	61	3.208.382	10,2	29	—	10,7	33	4.235.416	12,0
DP	555.908	1,5	6	648.591	1,9	—	78.055	0,2	—	3.225.707	—	—	417.355	1,2
PR	394.623	1,1	4	—	—	—	265.420	0,8	—	—	—	—	—	—
PSDI	1.237.483	3,4	15	1.718.142	5,1	29	965.478	3,1	6	1.613.810	5,4	11	1.989.504	5,6
PRI	1.134.648	3,1	14	954.357	2,9	15	845.629	2,7	6	918.440	3,0	5	1.160.967	3,3
PLI	478.157	1,3	5	1.296.977	3,9	20	436.506	1,4	2	1.316.172	4,4	8	890.214	2,5
Laiki	—	—	—	—	—	—	334.908	1,1	2	—	—	—	—	—
SVP	184 286	0,5	3	153.674	0,5	3	158.605	0,5	2	113.452	0,4	2	132.185	0,4
MSI	2.243.849	6,1	35	2.894.862	8,7	58	2.088.318	6,6	15	2.767.059	9,2	26	2.403.930	6,8
Drugi	86.866	—	—	544.886	1.6	1	139.835	—	1*	120.376	0,4	—	229.018	0,7
Pod rubriko «drugi» so vključene manjše stranke, med katerimi tudi Slovenska skupnost. V senatu je zabeležen senator, ki je bil izvoljen na koalicijski listi KD, centrističnih strank in avtonomistične liste v Dolini Aoste. Izvoljen je bil predst avnik francoskih avtonomistov.
Zelena luč za slovenski jezik na trgovskem poklicnem zavodu v
Rezultati političnih volitev
20.	in 21. junija letos so pokazali tendenco italijanskih volivcev, da oddajajo svoje glasove vedno bolj na levo. Beležimo mogočen porast komunistov. Za poslansko zbornico so pridobili 49 novih poslancev, medtem ko so pridobili za senat 22 novih senatorjev.
Od vseh strank v Italiji, razen KD in PSI, nima nobena stranka v parlamentu toliko poslancev, kolikor so jih novih izvolili komunisti.
K D je rekuperirala glasove, ki jih je bila zgubila na lanskih upravnih volitvah, vendar ima sedaj v parlamentu 3 poslance manj, kot v prejšnji legizlaturi.
Da je KD dosegla rezultate, ki smo jih videli, je «požrla» manjše stranke, svoje bivše zaveznike, kateri so skoraj izginili iz političnega pozo-rišča. Najbolj so nastradali socialdemokrati in liberalci, težak poraz so doživeli tudi neojašisti. Socialisti so skoraj obdržali svoje pozicije.
Po zadnjih volilnih rezultatih vlada splošno mnenje med razgledanimi političnimi izvedenci, da bo nemogoče vladati v Italiji brez odločne podpore levice. Ali bo sprejela KD sodelovanje z levico, ali bomo šli kmalu spet na volitve? Upamo, da ne bo stranka relativne večine tvegala novih volitev. Morda se bodo le našli v KD novi ljudje, ki bodo razumeli, da se ne more več držati v hladilniku nad 16 milijonov glasov, ki izhajajo
iz delavskega razreda, iz nižjih in srednjih slojev. To silno moč je treba klicati na odgovornost, na vladno odgovornost, če hočemo rešiti velike politične, gospodarske in socialne probleme v naši državi. KD mora ubrati novo pot, novo politiko, politiko sodelovanja z naprednimi silami v državi in v Parlamentu.
Povedano to, izrabljamo priložnost, da spet opozorimo na nerešena vprašanja tudi v Beneški Sloveniji.
Treba bo vendarle začeti s politiko, ki bo pripeljala Beneško Slovenijo do kulturnega, gospodarskega in socialnega razvoja, ne samo zato, da se zaustavi še vedno trajajočo emigracijo, ampak da se omogoči vrnitev in delo tisočim našim ljudem, ki jih je razpršila kriminalna politika po vsem svetu.
Volitve so mimo in sedaj bo treba nujno misliti na izgradnjo dežele, ki je bila tako hudo prizadeta od majskega potresa. Treba bo misliti na takojšnjo organizacijo manjšinske konference v Vidmu, opustiti načelne deklaracije in nam priznati vse pravice, ki nam pritičejo, kot slovenski narodni skupnosti.
Rezultati zadnjih političnih volitev pri nas so zelo poučni in ne dopuščajo nobenega odlaganja pri reševanju naših problemov.
KD-DC, ki je bila v preteklosti tako hermetično zaprta do vprašanja našega narodnostnega problema, je
na lanskih upravnih volitvah doživela poraz.
To je bilo za stranko poučno, tako da se je našim problemom bolj odprla in rezultat tega je, da je na letošnjih volitvah spet pridobila izgubljene glasove, in to na račun tistih, ki tajijo pri nas obstoj slovenskega vprašanja, predvsem socialdemokrati. že lansko leto so se bili komunisti lepo uveljavili na upravnih volitvah po naših občinah. Le v teh so letos dobili še skoraj 1000 glasov več. Mislimo, da gre pripisati ta pozitivni rezultat za komuniste tudi dejstvu, da so se dosledno bojevali za naše pravice.
Končno ne moremo mimo glasov, ki jih je prijela na teh političnih volitvah Slovenska skupnost v videmski pokrajini. Prijela je 743 glasov in to ni malo, če pošteno presojamo okoliščine in razmere, v katerih se je prvič pojavila ta stranka pri nas, kratkomalo ne poznana našim volivcem. Mislimo, da bi en kandidat iz Benečije, več sredstev, večja organiziranost in večja angažiranost naših domačih somišljenikov doprinesla znatno boljše rezultate za to stranko. «Delo uči človeka!» pravi naš pregovor. Morda bo šlo na prihodnjih volitvah bolje.
Na vsak način bi morala biti ena stvar jasna: naj nobenemu ne pride na misel, da bi štel in smatral za Slovence v Benečiji samo tiste, ki so glasovali za Slovensko skupnost.
Kot smo že poročali, je skupina profesorjev zavoda «B. Stringher» iz Vidma dala pred meseci pobudo za uvedbo pouka slovenskega jezika, kot tuj jezik, poleg že obstoječih tujih jezikov, ki jih učilo na zavodu.
Pobudo je podprlo ogromno število dijakov in profesorjev kasneje, zahteva je šla pred zavodski svet, ki je tudi pobudo plebiscitarno podprl, saj nihče ni glasoval proti in samo dva člana tega sveta sta se vzdržala pri glasovanju.
Končno je ta predlog šel v pretres profesorskega zbora. Tu, je bila bitka za uvedbo pouka našega jezika precej težka in bi rekli celo malce tvegana, ker so se vsi demokrati na šoli dobro za-
Come i nostri lettori ricorderanno, abbiamo già riferito dell'iniziativa all'istituto prof, per il commercio «B. Stringher» di Udine per l'introduzione della lingua slovena, accanto e mai in sostituzione, come taluno va dicendo, alle lingue straniere già insegnate e cioè l'inglese, il tedesco ed il francese.
L’iniziativa fu appoggiata
vedali, kako so konservativne in protidemokratične sile še močne in vplivne. Toda napredek, demokracija in zdrava pamet so zmagali! 72 profesorjev je volilo da, 18 ne in 9 se jih je vzdržalo. Nasprotniki slovenščine na zavodu niso imeli prepričljivih argumentov, medtem ko je skupina pobudnikov dobila v debati mnogo inteligentnih podpornikov, ki so podčrtali koristnost poznanja kulture najprej in jezika sosednega naroda.
Med mnogimi govorniki, dva sta izstopala zaradi njunega kulturnega in političnega položaja: prof. Ellero, urednik uglednega štirinajstdnevnika «Corriere del Friuli» in prof. Caporale, župan vasi Moimacco pri če-
dalla stragrande maggioranza degli insegnanti e degli allievi. Dopo la raccolta delle firme, la proposta è stata discussa dal consiglio d'istituto che l'ha approvata con due sole astensioni, senza nessun voto contrario. Infine, a conclusione del suo iter burocratico, la proposta è stata discussa e votata anche dal collegio dei professori, cioè
Vidmu
dadu, ki sta podčrtala umestnost uvedbe našega jezika v šolo, ker kot je prof. Ellero lepo rekel: «Tisoč vezi vežejo slovenski in furlanski narod, a to ne od danes, temveč od zmeraj».
Takšen je bil postopek za sprejem zahteve po uvedbi slovenščine v trgovski zavod «Stringher» v Vidmu. Zdaj gre vse gradivo, s podpisi profesorjev in dijakov in s potrdili zavodskega sveta in profesorskega zbora, na ministrstvo v Rim, kjer bodo morali zahtevo dokončno vzeti v pretres.
Upati je, da se bodo prvi dijaki lahko upisali v tečaje slovenščine, poleg angleščine, nemščne in francoščine, že v šolskem letu 1976-77.
da tutti gli insegnanti dell’istituto. Qui, questa battaglia per la democrazia e la libertà, si presentava difficile perchè i promotori dell’iniziativa si rendevano conto dell influenza e del numero delle forze conservatrici presenti in ogni scuola. Il risultato del voto però è andato oltre ogni previsione. 72 professori hanno
Continuazione a pag. 2
Luce verde per lo sloveno all’Istituto «Stringher» di Udine
Izhaja vsakih 15 dni
Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361
» ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207
Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda
Luce verde . .
Predsednik IS socialistične republike Slovenije Andrej Marinc na obisku v Čedadu in Vidmu
Na srečanju s predstavniki beneških društev obljubil vsostransko pomoč žrtvam potresa
SUNTO DELLA LEGGE REGIONALE PER LA RIPARAZIONE DELLE CASE DANNEGGIATE DAL TERREMOTO
V torek, 15. junija, popoldne je obiskal Čedad predsednik Izvršnega sveta socialistične republike Slovenije Andrej Marinc. V delegaciji sta bila še člana Izvršnega sveta SRS Boris Mi-koš in predsednik republiške skupnosti za ceste inž. Lojze Blenkuš.
Delegacijo je spremljal generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko.
Visoki gostje so se srečali na sedežu kulturnega društva «Ivan Trinko» v Čedadu z vsemi člani koordinacijskega odbora beneških društev za pomoč žrtvam potresa. Predsednik Marinc se je zanimal za obsežnost škode, ki smo jo utrpeli ob majskem potresu, o sedanjem stanju in o organizaciji pomoči.
Potem, ko so ga seznanili razni člani koordinacijskega odbora o ogromni škodi, ki nam jo je prizadejal potres, o tem, kako poteka pomoč prizadetemu prebivalstvu, so podčrtali željo in odločnost našega ljudstva, da hoče ostati na svoji zemlji, da hoče obnoviti svoje domove in nadaljevati življenje po tradicijah naših prednikov.
Predsednik Marinc je o-bljubil vsestransko pomoč Slovenije v sodelovanju z italijanskimi oblastmi za obnovo porušenih krajev.
Po prisrčnem razgovoru, ki je trajal nad uro časa, se je delegacija iz Slovenije napotila v Videm in sicer v Campoformido, kjer jo je pričakal predsednik deželnega odbora Antonio Co-melli s svojimi ožjimi sodelavci ter drugimi civilnimi in vojaškimi oblastmi, med drugimi general Can, komandant brigade «Isonzo» in polkovnik (Colonnello) Franceschi, komandant skupine helikopterjev divizije Mantova. Od tu so gostje odleteli z dvema voja-
škima helikopterjema in si iz zraka ogledali najbolj hudo prizadete kraje od potresa: Neme, Torlan in Pod-bardo, Tarčent, Artinj, Hu-min ( Gemono ),	Gor j ane
( Montenars ) ter Magnano in Riviera.
S helikopterjem so še preleteli hrib Sv. Simeona, kjer naj bi bil epicenter potresa, strašanski plaz v Braulins, nad Trasaghisom in Ozo-pom, nato so leteli čez For-gario in vasmi Cornino, San Rocco, Vito d’Asio in Clau-zetto.
Ob povratku proti Vidmu je lahko ugotovila delegacija iz Slovenije posledice katastrofalnega potresa v Bujah, Majanu, Persu, Melsu in Col-loredu di Montalbano. Zaradi neugodnega vremena in organizacijskih težav je odpadel ogled prizadetega področja na jugoslovanski str a ni.
Po povratku iz žalostnega poleta v Videm, sta se jugoslovanska in italijanska delegacija sestali na sedežu deželnega odborništva za krajevne uprave. Razgovor je bil zelo praktičnega značaja. Iz italijanske strani so bili prisotni, poleg Co-mellija, še predsednik deželnega sveta Arnaldo Pitto-ni ter odborniki Stopper, Del Gobbo, Bertoli, Rigutto in Mauro.
Med kratkim pozdravnim govorom je Marinc poudaril, da je delegacija prišla na neuraden obisk, da bi izkazala s stvarnimi dejstvi solidarnost prizadetemu prebivalstvu. Ko se je Comelli zahvalil za ponudeno pomoč, sta delegaciji takoj načeli stvarna vprašanja obnove porušenih vasi in mest.
Ob zaključku naj povemo, da se je pred tem mudila teden dni v prizadetih krajih tričlanska delegacija jugoslovanskih strokovnjakov, katerih nasveti bodo zelo koristni za obnovo porušenih vasi.
Commento della legge regionale n. 230 relativa ai provvedimenti d’urgenza per sopperire alle straordinarie ed impellenti esigenze abitative delle popolazioni colpite dagli e-venti tellurici del maggio 1976 nel Friuli-Venezia Giulia.
Lo stato, al fine di avviare la ri-costruzione delle zone terremotate, ha assegnato alla Regione F.V.G. un contributo speciale di lire 200 miliardi con il D.L.B.V. 1976, n. 227.
Gli interventi le cui modalità nonché le procedure relative verranno determinate da leggi regionali investono tre settori primari:
1) Industria, commercio, artigianato e turismo,
2) Agricoltura,
3) Opere pubbliche ed edilizia.
Ed appunto in base alla predetta
legge, che la regione ha emmesso il 29-5-1976 la prima legge volta ad aiutare le popolazioni colpite dal terremoto nell’opera di ricostruzione.
Si è anzitutto stabilito che saranno costituiti, presso ciascun comune danneggiato dal sisma, uno o più gruppi di tecnici che dovranno procedere alla rilevazione degli edifici destinati ad uso di abitazione o ad uso misto non irrimediabilmente danneggiati, da poter riparare e renderli abitabili. Inoltre questi gruppi tecnici dovranno determinare le necessarie opere di riparazione e procedere alla loro stima.
Alla costituzione di questi gruppi di rilevamento composti da tre tecnici, provvede l'Assessorato dei lavo-
ri pubblici utilizzando i funzionari tecrnci che già prestano servizio nei vari enti pubblici. Di ciascun gruppo infine potrà far parte un tecnico, designato dal comune interessato.
Questi gruppi di rilevamento sono organi straordinari delle amministrazioni comunali dove prestano il loro servizio e, come tali, sono a disposizione delle medesime.
Le operazioni di rilevamento sono eseguite con criteri uniformi, e hanno luogo possibilmente alla presenza del proprietario dell'edificio o di chi ne ha la rappresentanza o di chi ne cura gli interessi.
Compiute le operazioni di rilevamento, dovrà essere fatto per ciascun edificio apposito verbale di accertamento, dal quale dovrà risultare sia la determinazione delle opere di riparaz one sia il loro costo. Copia di questi verbali deve essere posta a disposizione dei consiglieri comunali ed altresì agli assessori regionali competenti.
I verbali di accertamento, sotto-scritti dai componenti dei gruppi ed eventualmente controfirmati per adesione dai proprietari o da chi li rappresenta o ne cura gli interessi, sono immediatamente trasmessi al sindaco il quale, una volta convalidati, ne da notizia ai predetti interessati invitando quest’ultimi a chiedere l'autorizzazione ad eseguire le opere di riparazione, con il contributo regionale.
Nel breve termine di 10 giorni dalla presentazione della domanda il sindaco da l'autorizzazione, equivalente a licenza edilizia, all'esecuzione delle opere di riparazione, fissando il termine per l'ultimazione
delle stesse, disponendo altresi la concessione del contributo regionale.
Il contributo è determinato per ciascun alloggio, in misura pari al-l'80°/o dell'importo di stima risultante dal verbale di accertamento e comunque fino ad un contributo massimo di 6 milioni, che potrà essere elevato, fino a 10 miloni nel caso di immobili, per uso di abitazione rurale con annessi rustici. Altresì è ammesso un contributo sempre dell'80% della stima risultante dal verbale di accertamento per gli eventuali vani adibiti ad attività produttive, fino ad un massimo di 4 milioni.
La erogazione verrà fatta al 50% dell'importo concesso, subito dopo la emanazione del provvedimento di concessione, mentre il restante 50% dopo l'ultimazione dei lavori e l'accertamento della regolare esecuzione degli stessi.
Nel caso che l'interessato ritenga che la stima è fatta dal gruppo di rilevamento sia troppo esigua, può ricorrere al sindaco entro 10 giorni dalla comunicazione del verbale di accertamento.
Il sindaco deve entro 15 giorni, ed in via definitiva decidere, su parere conforme di una commissione di tre esperti, designati dal consiglio comunale.
I proprietari che abbiano cominciato le riparazioni prima del compimento delle operazioni di rilevamento sono ugualmente ammessi al contributo. Le indicazioni delle riparazioni già effettuate e la loro relativa spesa saranno riportate nel verbale di accertamento.
Continuazione dalla 1a pag.
votato sì per l’introduzione dello sloveno, 9 si sono astenuti e solo 18 hanno votato contro.
Coloro che avversavano la introduzione della nostra lingua non hanno saputo trovare argomenti validi, che infatti non ci sono, per convincere i colleghi a votare contro la proposta, mentre i promotori dell’introduzione dello sloveno hanno avuto chiari e intelligenti sostenitori. Molti professori hanno spiegato perchè, secondo loro, questa proposta era logica e giusta in una zona come la nostra, tuttavia, ne vogliamo ricordare solo due: il prof. Caporale, sindaco di Moimacco presso Cividale che ha parlato dei più che cordiali rapporti politici, economici ed umani tra i due paesi confinanti, ed il prof. Ellero, direttore del quindicinale d’opinione «Corriere del Friuli» che ha ricordato come mille legami leghino i popoli friulano e sloveno, non da oggi, ma da sempre. Ora la proposta, viste le centinaia di firme raccolte, il parere favorevole del consiglio d'istituto e del collegio dei professori, va a Roma, dove dovrà essere presa in considerazione in via definitiva. Anche un’eventuale risposta negativa dovrà essere motivata. Tuttavia, abbiamo fondate speranze che i primi studenti potranno iscriversi al corso di lingua slovena, accanto a quelli esistenti, già nellanno scolastico 1976-77.
Ljudske napovedi za julij
Če sv. Marjete deževalo bo (20. julija), težko boš pod streho spravil seno.
Kakor se kaže vreme ta dan (10. julija), tako bo julij in avgust.
Jakobova ajda (25. julija) in Ožbaltova repa je malokdaj lepa.
Če je tega meseca presuho, ostane grozdje drobno.
Dež na dan sv. Cirila in Metoda (5. julija) orehe in kostanj do mala ogloda.
Pasji dnevi mrzli in ledeni, vincarju so močno te-ževni.
čist zrak o svetem Jakobi ti shrambe žita polni.
B E P I C
Mlinarjev Edko je bil umorjen v Spetru
iv.
Edko je dvignil desko, ki je ležala na tleh, jo prislonil k zidu in sedel nanjo. Komolce je naslonil na kolena in si z rokama podprl glavo, ki mu je postajala težka kot svinec in žareča kot vročičnemu bolniku. Predal se je najrazličnejšim mislim, ker je vedel, da ga spanec ne bo srečal to noč.
Pozno ponoči so se ponovno približali koraki. Fašist je s treskom odsunil zapah, odprl vrata in v celico se je usula svotloba električne svetilke, ki jo je fašist držal v roki. Edku
je posvetil naravnost v obraz, da so ga oči zaščemele. Ukazal mu je, naj gre za njim.
V pisarni je čakal komandant z resnim, surovim obrazom. Stopil je pred Edka, ga ostro pogledal izpod čela in ga vprašal: « Ste kaj premislili? ».
« Veliko »
« No, in? »
« Povedal bom kar brez ovinkov. Ne gre mi v glavo, čemu počenjate take stvari, ko vendar vidite, da so Rusi in zavezniki že pred vrati Berlina
in vojna ne bo trajala več kot mesec dni. Zavezniška vojska se bliža tudi Vidmu in Čedadu, s hribov se bodo usuli partizani in kaj bodo naredili fašistični republikanski vojaki. To sem premišljeval! ».
Komandant si je s spodnjimi zobmi grizel zgornjo ustnico, mišice na licih so mu drgetale in oči so mu švigale iz kota v kot dva žareča oglja. Z naglo kretnjo je snel čepico z glave in jo vrgel na mizo, da je nekaj listov papirja sfrčalo na tla. Nato je bruhnila iz njega vsa fašistična zaslepljenost in zagrizenost: « Ti si drzneš sramotiti in podcenjevati našo hrabro armado?! Ščjavo! Bandit! Ali misliš, da se bo Mussolini uklonil, kot se je Badoglio? Mussolini je naša vera! Mussolini smo vsi! Ali smo zastonj pisali ta gesla po cestah Julijske krajine, po vsej tej deželi, ki smo jo mi odrešili? Se te ni nič prijelo? Ne veš nič, koliko dobrega smo naredili temu ljudstvu, kakšne lepe ceste je dal zgraditi Mus-
solini in zdaj se je to barbarsko ljudstvo uprlo! Zahrtno nas napada, noče sprejeti kulture, ki mu jo edino mi lahko nudimo, ostati hoče v temi in pod vplivom barbarskega Balkana. Brutti schiavi! - In ti si upaš trditi, da nič ne veš o banditih? Mi pa dobro vemo, po kaj si hodil v Čedad in kam si zahajal v Furlanijo. Tvoja usoda je že zapečatena! ».
S tresočo roko je odpri vrata in poklical stražarja. Z očmi in kretnjo mu je nekaj namignil. Stražar je salutiral in zropotal po stopnicah.
Kmalu nato sta stopila v pisarno dva fašista, oborožena s karabinkama in revolverji.
«Tako! Lahko greste!» je ukazal komandant.
«Kam neki?» je spreletelo Edka. «Morda v Čedad in nato v kako taborišče? Sicer pa ne za dolgo, saj bo kmalu konec! ».
Stopili so na cesto. Edko je hodil v sredi. Zelo se je začudil, ko so dospeli do križi-
šča in zavili proti Ažli. Torej ne v Čedad? Nekaj mu je za-gomazelo po hrbtu. Kako je rekel komandant - Tvoja usoda je zapečatena! - Zdaj mu je bilo jasno. Spoznal je vso zlobo tega človeka.
Skrivaj se ga hoče odkriža-ti. Peljejo ga na polje, kjer ga čaka gotova smrt. Zločin pa hočejo zabrisati. Rekli bodo, da so ga partizani ubili. Ali naj skuša pobegniti. Kam? Puške imata nabasane, pripravljene za strel.
Živce je imel napete kot strune. Niti lastnih korakov ni več slišal. Ničesar več ni videl okrog sebe, ne fašistov, ne murv, mimo katerih so stopali, niti lune, ki je žarko svetila na nebu. Zdelo se mu je, kot bi se mu bila zgrnila okrog glave neka koprena, kot bi vse drugo izginilo, razen njegovega obraza, in pred tem obrazom je stala podoba, ki je kot v zlatem okviru žarela pred njim, podoba Stane in otrok. Ušesa so bila zamašena, a je kljub temu slišal Stanin glas
«Pazi se, nisi sam» in Bertijev «očka, ne pozabi na konjička».
Nič ni videl, kdaj je desni fašist zaostal, ,nič ni slišal, ko je počil strel. Nenadoma se mu je zameglilo pred očmi, lepa podoba je izginila, zazdelo se mu je, da pada v neznano globino, kjer so nakopičeni oblaki in gosta megla.
Edko je mrtev obležal kraj ceste blizu Spetra.
Kot blisk se je razširila ta novica po beneških vaseh do Kuka in Matajurja. Tudi k Ed-kovi sestri Tilki je stopil kurir in z resnim obrazom, brez prikrivanja in brez ovinkov povedal žalostno novico.
«Skušajte ga spraviti domov in pripravite Stano na ta udarec», je še rekel in odšel.
Tilka se je podala na dolgo pot. Pretresel jo je pogled na mrtvo truplo lastnega brata, ki je okrvavljeno ležalo kraj ceste. Ljudje so ji pripovedovali, da so videli Edka v kasarni in je takoj zaslutila, kaj se je zgodilo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Ter v občini Bardo: ljudje urejajo na travniku pod vasjo zasilne šotore, da bodo vanje spravili iz porušenih hiš rešeno blago
Naši župani (šindaki) v Švici na sprejemu v sedežu občine Yverdon
REZIJA
V vasi Njiva od 75 hiš ostalo le 6 popravljivih
Mirko Katarinčen se zahvaljuje našim ljudem v Avstraliji
La Comunità montana delle Valli del Natisone chiede 6 miliardi per la
ricostruzione
ORDINE DEL GIORNO
PREMESSO che l’intero territorio della Comunità è stato interessato più o meno gravemente dal sisma tellurico del giorno 6 maggio e seguenti;
CONSTATATO che dopo ii primo periodo di emergenza caratterizzato dai soccorsi ai sinistrati si è ora di fronte al problema non solo della riparazione delle numerosissime case danneggiate, ma di quello ben più grave della ricostruzione;
FATTO PRESENTE che quest'ultima investe non solo la materiale riedificazione dei fabbricati andati perduti, ma la ricostruzione dell’organizzazione sociale della Comunità per garantire la permanenza delie popolazioni sui proprio territorio, la riattivazione dei servizi, delle attività produttive e delle infrastrutture, la salvaguardia del patrimonio storico e culturale e la costituzione di un ambiente corrispondente alle esigenze economiche, culturali e sociali della popolazione;
RILEVATO che da tale arduo compito che investe gli Enti locali non può restare estranea la Comunità Montana la quale, per specifico mandato ad essa attribuito dalla legge istitutiva 3-12-71 n. 1102 deve occuparsi della saivaguardia del territorio montano e della popolazione che lo occupa, e ciò anche nella emananda legislazione straordinaria regionale;
CHIEDE
che gli Organi nazionali e regionali, nel contesto dei compiti e dei mezzi che verranno deferiti agli Enti Locali per la ricostruzione delle zone sinistrate assegnino alla Comunità Montana il giusto ruolo che ad essa compete in virtù della legge n. 1102 e le attribuiscano la necessaria dotazione di strumenti e mezzi per far fronte in maniera organica e con celerità di procedure ai vecchi problemi così drammaticamente acuiti dal recente disastro.
In particolare:
a) delega di funzioni alla Comunità per interventi di coordinamento sovraccomunale, per le funzioni urbanistiche e per gli stessi compiti di istituto;
b) stanziamento di un fondo di 6 miliardi per le prime straordinarie necessità di ri-costruzione;
c) comando di personale (o facoltà di assunzione) per l'esecuzione di detti compiti.
CONFIDA
che non si vorrà lasciare la Comunità Montana al ruolo di estranea spettatrice in un momento determinante per la sopravvivenza civile, sociale ed economica di questa popolazione. Significherebbe relegarla nell'elenco degli Enti inutili da sopprimere; sarebbe il completo fallimento delia Montagna.
S. Pietro al Natisone, 11-6-76
Vas Njiva (Gniva) spada med najbolj prizadete vasi po potresu, saj bodo morali porušiti (nekatere že rušijo) od 75 hiš kar 69. Vrednih popravila je po tem računu ostalo torej le šest. Vsi prebivalci, katerih je okoli 90, in to skoraj vsi stari, žive v šotorih.
Ljudje, čeprav stari, niso obupam, kajti moč in volja dobrih ljudi iz Italije in inozemstva ne manjkajo. Gradbeni material že prihaja in tudi domači in tuji tehniki proučujejo teren, kje naj bi postavili nove hiše, medtem ko rušijo razsule in propadajoče. čim bodo odobreni
Na zadnjem zasedanju komunskega konsila so med drugimi točkami dnevnega reda sprejeli tudi načrt, ki ga je pripravil geom. Giovanni Poletto iz Ronk glede zemljišča, kjer bodo zgradili nove Osojane. časopis «La Provinica», ki izhaja v Como, je zbral z nabiralno akcijo namreč že dovolj denarja za postavitev 25 hiš in njihovo opremo.
Zemljišče, na katerem bo do jeseni zrasla nova vas, je veliko okoli 10.360 kvadratnih metrov in ga bodo plačali razlaščenim kmetom
Rezijanski župan Pericle Beltrame je pred nedavnim obiskal vse stare ljudi, ki so jih vzeli pod streho in jim nudijo vso oskrbo v «Casa di riposo Giovanni Chiabà» v San Giorgio di Nogaro. V tem Domu je 40 Rezijanov in župan je vsakega posebej obiskal in vsakega posebej seznanil o zadnjih novostih vasi, kjer so bivali do 6. maja in prinesel tudi vesti njihovih svojcev.
načrti, bodo pričeli z deli in zgradili novo Njivo, čas hitro mineva in zato si vsi na vso moč prizadevajo, da bi z deli prišli vsaj do strehe pred zimo, ki je tu običajno zelo ostra, z ostalimi, notranjimi deli pa bi lahko nadaljevali, ko bo odlezel sneg; včasih ga tu namreč zapade na metre.
V Njivi bodo morali porušiti tudi cerkev, zgrajena okoli leta 1700 in posvečena sv Florjanu. Oltar je popolnoma porušen, rešili so le nekaj dragocenih svečnikov, monštranco, kelihe in drugih predmetov, ki so jih spravili že na varno mesto.
po tisoč lir za vsak kvadratni meter.
Pomoč potresencem prihaja redno. Te zadnje dni je poslal Rdeči Križ iz Bavarske poleg drugega materiala za prvo pomoč potresencem tudi veliko montažno hišo, kjer bodo uredili šolo za najbližje vasi rezijanskega komuna. V montažni hiši, ki jo je poslala župnija mednarodne Kari-tatis iz Prato pa bo deloval Center za socialno skrbstvo.
Za to plemenito gesto se mu vsi vaščani iz srca hvaležno zahvaljujejo.
Umrl je Luigi Madotto iz Osojanov
V veliki žalosti naznanjamo, da nas je dne 19. junija nepričakovano za vedno zapustil 78-letni Luigi Madotto iz Osojanov. Pokopali smo ga v velikem spremstvu vaščanov v ponedeljek,
21.	junija na vaškem pokopališču.
Hudo prizadeti družini izrekamo naše najgloblje sožalje.
Mirko Zdraulig, Katarinčen iz Zverinca, ki živi že maloman 30 Ijet u Belgiji, je napravu an «majhan skok» do Avstralije, kjer živi njega brat Bruno z družino, pa tudi puno drugih naših ljudi.
Mirko pravi, da je dol pre-živeu puno ljepih dni, da so ga usi lepuo sparjel an se preko Novega Matajurja usem pru lepuo zahvaljuje. Mirko pravi še, da se imajo
All’età di 64 anni, dopo una lunga malattia, sopportata con coraggio e rassegnazione, si è spento a Civi-dale Aldo Baolini, grande rivoluzionario, comandante partigiano e antifascista militante.
All’età di 19 anni è arrestato a Cividale con alcuni giovani, che volevano dare vita ad un’organizzazione democratica, capace di combattere le brutalità della dittatura fascista. E’ processato e condannato dal tribunale speciale fascista a tre anni di carcere.
Dopo l’8 settembre 1943 lo troviamo tra le prime file dei partigiani. Vengono messe subito in luce le sue doti e le capacità organizzative, per cui viene considerato uno dei migliori organizzatori della Resistenza in Friuli e nella vicina Slavia Friulana, divenendo presto comandante di polizia presso la prima Brigata Garibaldi-Natisone, poi comandante dell’intendenza della Divisione Garibaldi-Natisone.
Dopo la liberazione diede
dol naši ljudje usi radi, da so združeni (unjeni), da se pomagajo adan drugemu an da je usaka parložnost dobra, da se zberejo kupe, da govorijo o svojih vaseh, o rojstni zemji, o naših starih navadah. Ko so skupaj zbrani, odmjevajo tudi naše lepe pjesmi, saj jih je teškuo pozabit. Radi prebjerajo tudi Novi Matajur, ki jim prinaša novice iz njih rojstnih vasi.
un grande contributo alle lotte dei lavoratori per un migliore avvenire, militando attivamente nelle organizzazioni democratiche ed antifasciste.
Buono, di cuore d’oro, o-nesto con tutti, ma inflessi-bile con i nemici di demo-
Aldo Baolini
crazia, questo era Aldo Baolini e così lo vogliamo ricordare.
Numerosi gli amici e compagni di lotta ai suoi funera-
li, che si sono svolti nella sua natia Gagliano. Gli hanno portato l’estremo saluto — con parole toccanti — il presidente dell’ANPI Civida-lese, prof. Giuseppe Iacolut-ti ed il prof. Gino Lizzerò, a nome del PCI.
Vadano alla famiglia, così duramente colpita, i sentimenti del nostro più profondo cordoglio.
Vizi Krajnik iz Oblice se kuštno drži pred našim fotografom
KANALSKA DOLINA
V Naborjetu ustanovili pevski zbor
Prejšnji mesec so na pobudo domačega kulturnega društva ustanovili v Na-borjetu mešani pevski zbor, katerega vodi Leo Gortan. Ta pevski zbor, ki bo predvsem folklorističnega značaja, bo izvajal pesmi v štirih jezikih: italijanskem, furlanskem, slovenskem in nemškem, ker žive tu štiri narodnosti.
Do sedaj šteje zbor 20 pevcev, pričakujejo pa, da se jih bo vpisalo še kaj in se redno udeleževali pevskih vaj.
Vpisovanje se vrši na tajništvu društva ali pa direktno pri pevovodji.
Kip sv. Antona spet v kapelici
Kot vemo, so novembra 1974. leta neznanci ukradli v kapelici sv. Katerine v Naborjetu dragocen lesen kip sv. Antona. «Criminal-pol» iz Celovca pa ga je pred kratkim našla in tako stoji kip spet na svojem mestu.
GORJANI
Potres 8. junija uničil še tri hiše
Potres 8. junija, ki so ga zopet občutile najbolj prizadete vasi, je v Gorjanih do tal uničil še tri hiše in napravil velike razpoke tudi v šoli, ki je bila nepoškodovana. Kot smo že pisali, je v Gorjanih izgubilo življenje ob potresu 6. maja 32 ljudi, dosti se jih pa še vedno zdravi po raznih bolnicah zaradi hudih poškodb, nekateri pa tudi zaradi pljučnice, katero so dobili predvsem starejši ljudje, ki bivajo pod šotori.
BARDO
Umrl je Santo Battoia
V špitalu v Palmanovi je preminil zaradi hudih poškodb, ki mu jih je prizadejal potres, 75-letni Santo Battoia. Svojcem izrekamo naše globoko sožalje.
Rezija je bila hudo poškodovana od zadnjega potresa. Birokracija zavlačuje delo obnove. «Hiše, ne besed» piše na nekem zidu
Ze izbrali zemljišče kjer bo stalo 25 hiš v novih Osojanih
Zupan Pericle Beltrame obiskal stare in bolne v «Domu počitka»
Beneški Slovenci, med katerimi je tudi Mirko Sdraulig - Katarinčen iz Zverinca (predzadnji na desni), so se zbrali na navadnem pikniku v Avstraliji in se skupaj veselili
X
Na sliki Beppi Bonini - Kovač iz Ljes, kateremu je težko pozabiti domače ognjišče
UNA VITA SPESA PER LA CAUSA DEI LAVORATORI
E' morto a Cividale Aldo Baolini
KAKO SO VOTALI LJUDJE PO NAŠIH KOMUNAH
KOMUNI	PCI 1972 1976		PRI 1972	1976	MSI 1972 1976		PSDI 1972 1976		PSI 1972 1976		PLI 1972	1976	DP 1972 1976	DC 1972 1976		US 1972 1976	PSIUP 1972 1976	MPL 1972 1976	MANIF 1972 1976
Ahten	300	443	15	31	64	39	142	130	214	239	19	12	49	718	708	— 5	27	3	9 —
Brdo	45	157	3	9	38	22	116	67	151	99	1	3	— 15	459	328	4	19	3	2
Dreka	9	42	1	1	5	4	24	28	72	54	4	1	— 4	285	252	4	2	0 —	0 —
Fojda	362	528	54	48	64	69	144	120	252	250	38	26	34	1.231	1.178	6	47	4 —	17
Gorjani	76	101	12	9	16	36	47	22	61	78	8	3	3	250	201	1	4	1 —	2 —
Grmek	66	81	6	7	15	16	91	57	62	74	2	3	— 4	408	359	— 4	1	4 —	3
Neme	410	524	43	43	132	109	184	125	189	189	51	20	24	987	1.009	6	40 —	6 —	13
Prapotno	73	147	9	9	44	21	123	93	63	61	6	5	6	429	454	— 1	13 —	2	3 —
Podbonesec	52	126	6	9	44	26	207	157	48	59	6	5	— 10	1.090	1.006	— 1	4	4	0 —
Rezija	74	146	6	7	64	56	96	62	179	176	9	7	20	710	620	1	21	2	5 —
Sv. Lenart	38	85	3	14	29	16	155	73	97	81	10	2	— 12	621	664	— 5	7 —	0 —	2
Sovodnje	49	93	2	4	21	9	175	148	50	40	2	0	— 6	465	474	13	4 —	0 —	4 —
Špeter	150	259	14	43	65	38	207	138	226	187	35	14	— 28	845	868	11	14 —	4 —	8 —
Srednje	28	65	3	3	9	4	130	132	21	33	6	0	— 8	431	351	— 8	3 —	2 —	1
Tipana	83	168	4	7	32	28	159	97	41	63	4	2	23	637	524	— 3	5	2	2 —
SKUPNO	1.616	2.965	181	244	642	493	2.000	1.449	1.726 1	.683	201	103	246	9.566	9.196	73	211 —	37 —	61 —
Dost znaša škoda, ki nam jo je naredu potres u naših dolinah
KRATKE NOVICE IZ NAŠIH VASI GRMEK
U zapadni Benečiji je na-pravu potres narbuj veliko škodo. Težkuo jo je oceniti, a o tem bomo pisali u prihodnjih številkah. Sada bi radi predočili našim brau-cem manjku parbližno škodo, ki smo jo utarpeli u sedmih komunah u nadiških dolinah in u Prapotnem.
Znano je, da sta imjela od majskega potresa narvič škode špjetarski an podbu-nješki komun. Začnimo s Špjetram.
Špjetar
U Špjetru je posu potres 45 hiš an hljevu. Huduo poškodovanih je bluo 132 hiš, 443 pa je tajšnih, ki so ble poškodovane, a se jih lahko postroji.
Mislijo, da bo ostalo u špjetarskem komunu do zime 152 ljudi brez strjehe, povjedano u drugih besje-dah, bo ostalo brez strjehe 53 družin, takole razdeljenih: 32 u Ažli, 10 u Barnasu, 7 u Klenji, 5 u Puojah.
Hudo so poškodovane starodavne cjerkve, z lesenim zlatim oltarjam: sv. Jernej u Dol. Barnasu, sv. Anton u Klenji in sv. Silvester pod Karkošam.
Problem u Ažli in Barnasu je tudi, kam spraviti živino, ker so ble štale podarte. Hitro bi jim bluo trjeba zgra dit prefabricirane štale.
Škodo, ki jo je utarpel špjetarski komun, znaša parbližno 2 milijarda lir.
Podbonesec
Narbuj so ble poškodovane vasi: Gor. an Dol. Mar-sin, Log, Tarčet, Lazič, No-kula an Podbonesec sam.
Od 635 hiš-stanovanj jih je 268 huduo, 367 pa manj poškodovanih.
Prapotno
Ta komun ni imeu velike škode. Posute ni bluo obed-ne hiše, so ble pa poškodovane. Podrjet bojo muorli 9 hiš, 10 pa parcialno. Po-strojit pa bojo muorli 105 stanovanj.
Sv. Lenart
Tudi Sv. Lenart ni utar-peu velike škode. Pruzapru jo bojo muorli še konstati-rat. Kar vemo do sada je, da so imjel 20 hiš hudo poškodovanih. Huduo jim je potreslo tudi komunski sedež in šuolo.
Sovodnje
Tudi Sovodnje bi lahko štjeli med tiste komune, ki so bli huduo poškodovani.
Potres jim je posu 11 hiš, 22 pa je tajšnih, ki bojo muorle bit podarte. U cjelem komunu imajo 215 hiš, ki jih bo potrjeba postrojit.
Srednje
U Srednjem ni napravu potres velike škode, šest je tajšnih stanovanj, ki jih bo trjeba podrjet, postrojit pa 24. Huduo je poškodovalo cjerku pri Sv. Pavlu.
Grmek
U Grmeku je podpisu šin-dak ukaz (ordinanzo), da morajo podrjet deset hiš, 41 pa je tajšnih, ki jih bo trjeba postrojit.
Dreka
Dreški komun ni biu hudo poškodovan od potresa. (Treslo pa ga je usak dan u zadnjih tridesetih letih, saj je zapustilo svoje domove 64% ljudi).
Plaz, ki se je napravu iz pobočja Kolovrata, jepodaru en senik in kljet. Sam potres pa je hudo poškodovau 7 hiš, 44 pa manj, ki jih bo trjeba postrojiti.
Teh osem komunov, o katerih pišemo, je dobilo od dežele (regiona) za postro-jitev hiš 840 milijonov lir, takole razdeljenih:
Špjetar 120 milijonov, Pod bonesec 240, Prapotno 120, Sv. Ljenart 120, Sovodnje 60, Srednje 60, Grmek 60 in Dreka 60 milijonu lir.
840 milijonu lir ni malo. če bi jih bili imjeli pred potresom in jih ložli lepuo u djelo, bi se bluo kaj poznalo, a sada je na dobra mar-va pruot škodi, ki smo jo utarpjel.
Po študijah tehnikov bomo imjel potrjebo parbližno 7 milijard lir za zgraditev an postrojitev hiš samuo u teh osmih komunah.
Darujte za žrtve potresa
NOVI MATAJUR
BANCA CATTOLICA Dl CIVIDALE
tekoči račun c. c. n. 4415 ali direktno na uredništvu v Čedadu, p. terme romane 9
DOLENJE BARDO
Dve smarti, dve žalosti u Marjanini hiši
U Pordenonu, kjer je živje la s svojo družino, je umarla po kratki boljezni Ernesta Vogrig, poročena Maffei, znana učitelj ca iz naše vasi. Stare je bla 64 ljet. Nje pogreb je šlo puno parjatelju torak, 8. junija. Na nje pogreb je šlo pušno parjatelju in žlahte iz grmiškega komuna. Kadar pa so se varnili
Svakanje (kunjade), učiteljica Ernesta njega Brda, ki sta umrli v par dneh
SREDNJE
VRH
Lsjeku se je s koso in je ma-loman izkarvaveu
U srjedo, 9. junija, je šu s ječ travo naš vasnjan, Bep-po Zufferli, star 70 ljet. Sje-ku je u starmi senožeti, za-tuo ni čude, da se mu je po-puznilo, kosa pa je opravla svoje. Padla mu je na roko in mu presekla žile. Mož je sam paršu do cjeste, potlè se je usednu, ker ni mogu vič naprej. Mimo so šli cje-starji in med njimi je biu njega navuod, Lino Zufferli iz Podlak.
Parbližu se je stricu, da bi ga pouprašu, kakuo kaj gre, ko ga je zagledu usega u karvi. Kri mu je močno brizgala iz presječene žile. Poklicu je še njega kolege, da so ga obvezali in hitro
iz pogreba, so muorli hitro odpeljati u špitau Ernestino svakinjo (kunjado), Vittorio Loszach, uduovo Vogrig. Na žalost pa ji ni pomagala zdravniška pomoč.
Drugi dan, u srjedo, 9. junija, zvečer je umarla. Stara je bla 76 ljet. Posebno hudo je bila prizadeta nje hči Alma, ki je paršla iz Kanade, da bi obiskala svoje ljudi po potresu in je u par dneh zgubila teto in mamo.
Usi žlahti izrekamo naše globoko sožalje.
Vogrig in Vittoria Loszach iz Dole-
odpeljali u čedadski špitau.
Zgubiu je biu že maloman uso kri.
Navuod mu je rješu življenje za las. U špitalu so mu dali s transfuzijo 3 litre karve.
SOVODNJE
DUŠ
Ena žalostna in ena vesela
U torak, 25. maja smo podkopali na Tarčmunu Duš Zanuta — Tomaževega po domače. Imeu je 64 ljet. Zaharbtna boljezan ga je spravila u prerani grob. Biu je pridan in pošten mož.
I*o žalostni pa veselo novico
U soboto, 5. junija se je rodila u čedadskem špitalu ljepa čičica, Morielaz Cri-
stina. Srečna mama je Go-sgnach Giovanna, tata pa Morielaz Dario.
Mali Cristini želimo puno sreče in zdravja u življenju, ki ga ima pred sabo.
DREKA
BRJEG
Modras ga je oklu
Loj z Tomasetig — Malanu iz Brjega se ni bau modrasu. Vičkrat je ujeu žive an takuo pokazu vasnjanam svojo korajžo.
Se vidi pa, da ko je ujeu zadnjega, ga ni lepuo daržu, če ga je oklu za roko. Fi-nancarji so ga odpeljali z gipam u špitau. Upamo, da ne bo nič hudjega.
Modras pa je pokazu, da se ne moreš z njim norčevat.
PETARNEL
Ušafali so martvega pod tendo
U nedjejo, 13. junija, zjutraj so našli martvega pod tendo, kjer je spau zavojo potresa, Berta Trušnjaka, star 54 ljet. Zdravnik je ugotovil, da je mož umaru usaj dva dni prej, zatuo so ga muorli na hitro podkopati. Ziveu je sam. Rajnik Berto je biu narbuj močjan mož u naših dolinah, a zatuo se usi čudijo, da ga je smart takuo na hitro pobrala. Mo-rebit, da je tudi njegove smarti kriv potres.
SV. LJENART
U šestih mjescih telega ljeta se je rodilo 7 otruok
Rodili so se: Jussig Teresa iz škrutovega, Podrecca Andrea le iz škrutovega, kužin Terese Jussig, Chiabai Monica iz Dolenje Mjerse, Du-garo Vanessa iz Podkrava-rja, Qualizza Manuel iz Gor. Mjerse, Terlicher Chiara iz Podutane in zadnji (21-5-76) se je rodil Pertoldi Massimo iz škrutovega.
V Dolenjem Barnasu podirajo hiše, ki so bile hudo poškodovane od potresa