Mladen Uhlik Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša mladen.uhlik@ff.uni-lj.si Andreja Žele Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša andreja.zele@ff.uni-lj.si Slavistična revija 71/4 (2023): 337–354 UDK 811.163.6'367.627:811.163(1-15) DOI 10.57589/srl.v71i4.4130 Tip 1.01 Ujemanje v zgradbah z glavnimi števniki: slovenščina v sopostavitvi z drugimi zahodnimi južnoslovanskimi jeziki Prispevek obravnava skladenjske lastnosti količinskih zvez z glavnimi števniki, ki jih glede na problematiko lahko okvirno razdelimo na dve skupini: števniki od 1 do 4 in števniki od 5 naprej. Kontrastivna obravnava opozarja predvsem na posebnosti rabe v slovenščini, štokavščini, v izbranem srednječakavskem in kajkavskem govoru. Obravnavana so razmerja na besednozvezni in predikacijski ravnini. Ključne besede: števniki, količinska besedna zveza, ujemanje, zahodni južnoslovanski jeziki, slovenščina, štokavščina, čakavščina, kajkavščina Agreement in Constructions with Cardinal Numerals: Slovenian in Comparison with Other Western South Slavic Languages The article deals with the syntactic properties of quantifier phrases with cardinal numerals in Western South Slavic languages. The numerals can be divided into two groups as regards their syntactic properties: those from 1 to 4 vs. those from 5 and up. This analysis focuses on the peculiarities of these constructions in Slovenian, Štokavian, and in a Kajkavian and a Central Čakavian regional dialect. Keywords: numerals, quantifier phrase, agreement, Western South Slavic languages, Slovenian, Štokavian, Čakavian, Kajkavian 0 Uvodne opredelitve uporabljene terminologije Števnik je v slovanskih jezikih pogosto izpostavljen zaradi vprašanja besednovrstne opredelitve in posledično vloge, ki jo ima v različnih količinskih besednih zvezah. J. Toporišič (1974–1975: 36) v grobem ločuje tri vloge števnika: »pridevniški števnik« (deset ljudi), »posamostaljeni pridevniški števnik« (boj proti desetim) in »samostalniški števni števnik«, ki je nesklonljiv in je srednjega spola (pet in pet je deset). 1 V nadaljnji obravnavi se problemsko osredotočamo le na prvo vlogo števnika, tj. na količinsko 1 Števnik je besednovrstno interpretiran tudi v šolski slovnici (Ahačič 2017), kjer se znotraj konverzij funkcionalno povezuje z drugimi besednimi vrstami. Sicer ima omenjena šolska slovnica delitev na števnik kot pridevnik, števnik kot samostalnik, posamostaljeni števnik. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 338 prilastkovno vlogo v zvezah, kjer je ob števniku pomensko samostalniško jedro, kar skupaj tvori količinsko besedno zvezo, npr. dva koraka, dve dekleti. 2 Na pomenski ravnini je količinska besedna zveza sestavljena iz količinske se- stavine in štete vsebinske sestavine, npr. v zvezi trije fantje je količinska sestavina izražena z glavnim števnikom v imenovalniški obliki, vsebinska pa z imenovalniškim samostalnikom. Na skladenjski ravnini se med pomensko vsebinsko in količinsko sestavino vzpostavljajo podredna razmerja med jedri in določili. Na izrazni ravnini jedro označuje določena sklonska oblika, ki vpliva na podrejeno sklonsko obliko določila, v zvezah dva fanta, tri punce samostalniško jedro določa ujemalno obliko števnika, nasprotno v zvezah pet fantov, pet punc pa števnik pet vezavno usmerja rodilniško obliko samostalnika. 0.1 V prispevku se omejujemo na obravnavo količinskih zvez z glavnimi števniki. Namen prispevka je predstaviti ujemanje količinskih zvez v slovenščini v kontrastivni obravnavi z ustreznicami iz zahodnega južnoslovanskega prostora – zlasti hrvaške štokavščine z dodanim gradivom iz čakavskih in kajkavskih govorov določenih krajev. 3 Prispevek je glede na zastavljeno problematiko dvodelen. Prvi del kontrastivno obravnava skladenjsko-izrazna razmerja znotraj besednih zvez, torej razmerja med števniki in sklonskimi oblikami samostalniškega pomenskega jedra. Drugi del pa obravnava razmerja znotraj stavčne povedi, tj. ujemanje v predikacijskem razmerju, pri katerem števniške zgradbe nastopajo v osebkovi vlogi. 1 Skladenjska razmerja v besedni zvezi 1.1 Besedne zveze s števnikom 'ena' 1 V slovenščini in vseh slovanskih jezikih se v samostalniških zvezah z glavnim števnikom ena v vseh sklonih uporablja končniško ujemanje števnikа s samostalni- kom. Števnik ena se torej obnaša kot tipični pridevniški prilastek in ima za vsak spol specifično razločevalno obliko. Oblika števnika ena se kot nadzorovana beseda vedno 2 Na podlagi različnih vlog števnikov A. E. Suprun (1969: 141) v slovanskih jezikih razlikuje štiri temeljne količinske zgradbe: a) zgradbe števnikov s samostalniki, ki označujejo štete predmete; b) zgradbe z ujemalnimi prilastki, ki dodatno določajo zvezo števnika in samostalnika; c) predikacijske zgradbe, kjer količinska zveza, sestavljena iz števnika ali zveze števnika s samostalnikom, nastopa v osebkovi vlogi; d) zgradbe, kjer števnik nastopa samostojno. 3 Avtorja se zahvaljujeta Mislavu Beniću in Matetu Kapoviću za komentiranje štokavskega in čaka- vskega gradiva. Posebna zahvala gre tudi Vedrani Gudek, ki je prek M. Kapovića posredovala gradivo za kajkavski krajevni govor Gornje Konjščine. Vso odgovornost za morebitne napake pri analizi in interpretaciji prevzemata avtorja. 339 Mladen Uhlik, Andreja Žele: Ujemanje v zgradbah z glavnimi števniki ujema z nadzornim samostalniškim jedrom v spolu, številu in sklonu (1, 2). 4 Spol se pri analizi oblik obravnavanih števnikov omenja zgolj v primerih, ko prihaja do oblikovnih razhajanj, npr. en, ena, eno (1). (1) slvn. en NOM SG M korak NOM SG M, еna NOM SG F hiša NOM SG F , eno NOM SG N vedro NOM SG N (2) štok. jedan NOM SG M korak NOM SG M, jedna NOM SG F kuća NOM SG F , jedno NOM SG N vedro NOM SG N Ujemalni odnos je značilen tudi za zveze, kjer števniku ena sledi množinski sa- mostalnik (3, 4): (3) slvn. eni NOM PL M brki NOM PL M , ene NOM PL F škarje NOM PL F , ena NOM N PL pljuča NOM PL N (4) štok. jedni NOM PL M brkovi NOM PL M , jedne NOM PL F škare NOM PL F , jedna NOM PL N pluča NOM PL N V količinskih zvezah z dvomestnimi števniki z 1, npr. enainpetdeset (51), ena- intrideset (31), se v slovenščini samostalniška vsebinska sestavina izraža z rodilnikom množine (5), torej enako kot števniki od pet naprej, in zato ni ujemanja. Nasprotno pa se v štokavščini ob sestavljenem dvo- ali večmestnem števniku z 1 izraz ravna ujemalno po zadnjem števniku (6): (5) slvn. enainpetdeset NOM PL M korakov GEN PL M , enainpetdeset NOM PL F hiš GEN PL F , enainpetde- set NOM PL N vprašanj GEN PL N (6) štok. pedeset i jedan korak NOM SG M , pedeset i jedna kuća NOM SG F, pedeset i jedno pitanje NOM SG N 1.2 Besedne zveze s t. i. malimi števniki (2, 3, 4) Mali števniki zajemajo števnike večje od 1 in manjše od 5, in s tem predstavljajo prehod med nemnožinskimi in množinskimi števniki. 5 Prav v zgradbah z malimi števniki, zlasti v imenovalniku (in tožilniku za nežive samostalnike) se med obravnavanimi jeziki kažejo razlike. Slovenščina je med južnoslovanskimi jeziki izjema s sistemsko ohranjeno dvojino, ki kot slovnična podkategorija števila omogoča razlikovanje med zgradbami s števnikom 2 in zgradbami s števnikoma 3 in 4. Standardizirani štokavski jeziki so v razvoju izgubili dvojino, vendar pa so s pomočjo ohranjenih dvojinskih končnic razvili t. i. pavkalne zgradbe, ki so se razširile tudi na zgradbe s 3 in 4. S tovrstnim širjenjem poenotenja se je izgubila razlika v rabi med zgradbami z 2 in zgradbami s 3 in 4. 4 Zaradi kontrastivne obravnave so pri glosiranju uporabljeni mednarodni simboli in okrajšave: M = moški spol; F = ženski spol; N = srednji spol; SG = ednina; DU = dvojina; PAU = pavkalna oblika; PL = množina; NOM = imenovalnik; GEN = rodilnik; DAT = dajalnik; ACC = tožilnik; LOC = mestnik; INS = orodnik; PRS = sedanjik; PST = preteklik; AUX = pomožnik; LPTCP = opisni deležnik na -l; PTCP = pridevniški deležnik; QUANT ADV = količinski prislov/nedoločni števnik. V besedilu so uporabljene okrajšave tudi za jezike in govore: slvn. = slovenščina; štok. = štokavski standardi; kajk. = kajkavski govor; severnočak. = severnočakavski govor; srednječak. = srednječakavski govor; starovzhod. = starovzhodnoslovanski jezik. 5 Mali števniki so obvladljiva množica količine, ki je omejena na število prstov ene roke. Mali števniki se v strokovni literaturi označujejo tudi kot 'mala količinska množina' (Ivić 2005: 885) ali kot 'mala množina' (Piper, Klajn, Dragićević 2022: 144). Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 340 Poleg standardizirane slovenščine in standardiziranih štokavskih jezikov bo pred- stavljeno stanje tudi v nekaterih nestandardnih čakavskih in kajkavskih govorih, ker je iz njih možno razbrati različne možnosti razvoja izražanja količine z malimi števniki. V nadaljevanju poleg analize sklonskih oblik samostalnikov v zvezah s števniki odpiramo tudi vprašanje razlik pri imenovalniških oblikah števnikov, ki so pri malih števnikih (posebej števniku 2) odvisne tudi od spola. 1.2.1 Stanje v knjižni standardni slovenščini Pri besednih zvezah s števniki, večjimi od 1 in manjšimi od 5, se v slovenščini števnik dosledno pri vseh spolih ujema s samostalnikom: obnaša se torej kot ujemalni prilastek, ki ga oblikovno usmerja samostalniško jedro. S tem slovenščina ohranja arhaično stanje, 6 ki je bilo izpričano že v starocerkveni slovanščini. V zgledih (7) in (8) so ob malih števnikih navedeni samostalnik moškega spola o-jevske sklanjatve, samostalnik ženskega spola a-jevske sklanjatve in samostalnik srednjega spola o-jevske sklanjatve. Zgled (7) nazorno kaže, da se v knjižni standar- dni slovenščini ohranja dvojina, ki je glede na množinske oblike, navedene v (8), tudi končniško razločevalna. 7 (7) slvn. dva NOM M koraka NOM DU M , dve NOM F hiši NOM DU F , dve NOM N vprašanji NOM DU N V slovenščini so pri označevanju parnih delov telesa brez eksplicitne navedbe štev- nika dva/oba, obe prevladale množinske oblike, npr. roke, noge. 8 Razvojno zanimivo je, da je v slovenščini prišlo do pluralizacije prav teh samostalnikov, označevalcev dveh delov iste celote, ki so po mnenju A. Belića (1932: 4–12) predstavljali izhodiščno in primarno dvojino (pri Beliću 'prosto dvojino'). Če bi namreč pri naštetih parnih samos- talnikih dodali števnike dva, dve/oba, obe, bi zaradi poudarjanja štetja morali uporabiti dvojinsko obliko: Pokažite obe roki! Obuje oba čevlja! (o tem glej tudi Derganc 2006). Ob malih števnikih, večjih od 2, pa se v slovenščini brez izjeme uporabljajo mno- žinske oblike samostalnikov. (8) slvn. trije NOM M /štirje NOM M koraki NOM PL M , tri NOM F /štiri NOM F hiše NOM PL F , tri NOM N /štiri NOM N vprašanja NOM PL N V zgornjih zgledih so oblike malih števnikov kot dve, tri/štiri v slovenščini prekrivne pri ženskem in srednjem spolu, in se hkrati razlikujejo od oblike v moškem spolu, npr. 6 Dvojino je v slovenskih narečnih govorih podrobno opisala T. Jakop (2008), zato vprašanja dvojine v slovenskih narečjih posebej ne omenjamo. 7 Pri števniku dva je bila zlasti v stranskih sklonih zelo zgodaj izpričana težnja k pluralizaciji oz. sovpa- danju množinskih in dvojinskih oblik (Ramovš 1947–1949: 110). 8 V drugih jezikih je lahko situacija obrnjena, npr. v češčini so se ostanki dvojine ohranili ravno pri izrazih za parne dele telesa, npr. izhodiščno dvojinska oblika ruce. V rabi se je nevtralizirala razlika med starima dvojinskima oblikama uši in oči in množinskima oblikama oka, ucha. 341 Mladen Uhlik, Andreja Žele: Ujemanje v zgradbah z glavnimi števniki dva. V nasprotju s sodobno štokavščino pa slovenščina pri moškem spolu ohranja staro obliko trije (moški), 9 po analogiji pa je razvila še obliko štirje (moški). 10 Pri zloženih števnikih, ki so ustaljeni sklopi, se samostalnik ujema z zadnjim členom ubesedenega zapisa za večmestni števnik. 11 To pomeni, da bo samostalnik v dvojinski obliki samo, če je na zadnjem mestu večmestnega števnika ubeseden števnik dve (9); v obliki imenovalnika množine pa je samostalnik samo takrat, če sta zadnja člena tri ali štiri (10). V zgledu (11) je zadnji člen ubesedenega števnika dvajset, ki usmerja samostalniško vsebino v vezavni rodilnik množine (o tem še v pogl. 1.3). (9) slvn. sto dva NOM M koraka NOM DU M , sto dve NOM F hiši NOM DU F , sto dve NOM N vprašanji NOM DU N (10) slvn. sto trije NOM M koraki NOM PL M , sto tri NOM F hiše NOM PL F , sto tri NOM N vprašanja NOM PL N (11) slvn. dvaindvajset NOM korakov GEN PL M , dvaindvajset NOM hiš GEN PL F , dvaindvajset NOM vprašanj GEN PL N 1.2.2 Stanje v štokavskih standardih V štokavščini 12 dvojina ni podkategorija oz. gramem števila, pomen dvojinskosti se ne izraža s slovničnimi oblikami samostalnikov, temveč izključno s števnikom dva/dvije/ dva (12) ali z zvezo obadva/obadvije/obadva (po Beliću je to t. i. 'povezana dvojina'). V štokavskih zgledih (12) sta za števnik 2 uporabljani identični obliki v moškem in srednjem spolu tj. dva, ki se razlikujeta od oblike dvije v ženskem spolu. Pri števnikih 3 in 4 so pri vseh spolih enake oblike števnikov, tj. tri, četiri v (13). (12) slvn. dva NOM M koraka NOM PAU M , dvije NOM F kuće NOM PAU F , dva NOM N pitanja NOM PAU N (13) štok. tri NOM /četiri NOM koraka NOM PAU M , tri NOM /četiri NOM kuće NOM PAU F , tri NOM /četiri NOM pitanja NOM PAU N V štokavskih količinskih zvezah se je nekdanja dvojinska končnica samostalnika, značilna za moški spol (dva brat-a), razširila v rabo za moški in srednji spol tudi ob števnikih tri 'tri' in četiri 'štiri'. 9 Đ. Daničić (1874: 236) ugotavlja, da je bila tudi v starejših štokavskih besedilih moška oblika števnika trije v v rabi do 15. stoletja, začela se je zgubljati že v 14. stoletju: trije synove → tri sinove. 10 F. Ramovš (1947–1949: 111) opozarja, da bi bila za moški spol oblika štire, namesto nje pa je pod vplivom oblike trije nastala štirje. 11 V slovenščini je živa raba količinske besedne zveze čez dva tri dni, pri katerih se samostalnik končniško ujema z zadnjim števnikom zveze. 12 Štokavščino razumemo kot nadsistem, ki zaradi istih jezikovnih pojavov združuje osrednji južno- slovanski prostor in zajema bosanski, črnogorski, hrvaški in srbski jezikovni standard. Našteti standardi se ne razlikujejo glede skladenjskih razmerij v obravnavanih količinskih zgradbah, zato jih v besedilu ne obravnavamo posamič. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 342 Posledično je pri moškem in srednjem spolu ob malih števnikih (2, 3, 4) nastala posebna t. i. pavkalna oblika samostalnika, 13 ki pa je v moškem in srednjem spolu imenovalnika in tožilnika popolnoma, tudi nadsegmentno, enakoizrazna z rodilnikom ednine (14). Treba je poudariti, da pri pavkalnih zvezah količinska vsebina, tj. samostalniška zveza, dejansko ni izražena z rodilnikom ednine, kar lahko dokažemo z dodajanjem pridevniškega prilastka k že obstoječi količinski zvezi (14, 15). Pridevniška oblika v pavkalni zgradbi (14) se razlikuje od tiste v zgradbi z rodilniškim jedrom (15). (14) štok. dva NOM M /tri NOM /četiri NOM veća NOM PAU M koraka NOM PAU M , dva NOM N veća NOM PAU N pitanja NOM PAU N : zveza s pavkalno obliko (15) štok. većeg(a) GEN SG M koraka GEN SG M , većeg(a) GEN SG N pitanja GEN SG N : zveza z rodilniškim jedrom V zgledih (14, 15) je namerno uporabljena pridevniška stopnja primernika, ki izrazno ne razlikuje določne in nedoločne oblike pridevnika. Če bi namreč uporabili osnovno stopnjo pridevnika, bi ob samostalniku pri nedoločni obliki dobili sovpad dveh enakoizraznih oblik pridevniških prilastkov, tj. pavkala (dva dòbra čovjeka) in rodilnika ednine (nema dòbra čovjeka). 14 Nasprotno pa se pri določnih pridevniških oblikah pavkalne oblike (dva dȍbrā čovjeka) praviloma ločujejo od rodilniških (nema dȍbrōg(a) čovjeka). 15 Pri samostalnikih ženskega spola je v sodobni štokavščini ob malih števnikih ravno nasprotni vpliv: v teh primerih je namreč množinska oblika imenovalnika in tožilnika samostalnika nadomestila dvojinske oblike. Tako s sinhronega vidika lahko govorimo, da ima ženska oblika samostalnikov ob 2, 3 in 4 posebno obliko, ki je popolnoma, tudi nadsegmentno, enakoizrazna z imenovalnikom ali tožilnikom množine (16). To velja pri ženskem spolu tudi za prekrivno enakoizraznost pridevniških oblik pri malih števnikih z množinskimi (17). (16) štok. dvije NOM F /tri NOM /četiri NOM veće NOM PAU F kuće NOM PAU F (17) štok. veće NOM PL F kuće NOM PL F V štokavščini je torej izginila razlika med dvojinskimi količinskimi zvezami in zvezami s 3, 4, in namesto njih je nastala posebna skupina pavkalnih zgradb, ki pred- stavljajo prehod iz dvojinske rabe v množinsko. Pri količinskih zvezah z zloženimi števniki v štokavščini se oblika samostalnika ravna po zadnjem števniku ubesedenega zapisa (18, 19). 13 V tuji jezikoslovni literaturi ta pojav ni ostal neopažen: G. Corbett (2000) to obliko označuje kot 'omejena množina' (»restricted plural«), nemški jezikoslovec W. Breu (2020) uporablja termin 'pavkal' (»paucal«), A. A. Zaliznjak (2002) podoben pojav v ruščini označuje s terminom 'števna oblika' (»счётная форма«). P. Piper, I. Klajn in R. Dragićević (2022: 149–150) razlikujejo tri skupine glavnih števnikov: števnik ena, pavkalne glavne števnike (od 2 do 4), nepavkalne glavne števnike (od 5 naprej). 14 Zgledi so naglašeni samo v primerih, ko opozarjamo na pomenskorazločevalno vlogo naglasa. 15 Po ustnem posvetu z M. Benićem in M. Kapovićem (junij 2023). 343 Mladen Uhlik, Andreja Žele: Ujemanje v zgradbah z glavnimi števniki (18) štok. sto (i) dva NOM M /tri NOM /četiri NOM koraka NOM PAU M , sto (i) dvije NOM F /tri NOM /četiri NOM kuće NOM PAU F , sto (i) dva NOM N /tri NOM /četiri NOM pitanja NOM PAU N (19) štok. dvadeset (i) dva NOM M /tri NOM /četiri NOM koraka NOM PAU M , dvadeset (i) dvije NOM F /tri NOM / četiri NOM kuće NOM PL F , dvadeset (i) dva NOM N /tri NOM /četiri NOM pitanja NOM PAU N 1.2.3 Stanje v čakavskih govorih (gradivo srednječakavskih in severnočaka- vskih govorov) Čakavski govori ob štokavskih in kajkavskih tvorijo eno izmed treh narečnih sku- pin hrvaškega jezika. Danes ni poenotenega standardnega čakavskega jezika, zato se opiramo na dve študiji krajevnih govorov, in sicer na opis srednječakavskega govora mesta Kukljica (Benić, monografija v nastajanju) in na opis severnočakavskega govora mesta Orbanići pri Žminju v Istri (Kalsbeek 1998). Ker se čakavski govori medsebojno razlikujejo, naš opis ne more zajeti posebnosti količinskih zgradb v vseh govorih. Izbrana čakavska govora sta z vidika slovenščine primerjalno pomenljiva, ker pri samostalnikih o-jevske deklinacije zlasti moškega spola ohranjajo ostanke dvojine (na to opozarja tudi Lisac 2009: 27). Ostanki dvojine so v nasprotju s štokavščino omejeni izključno na samostalnike o-jevske sklanjatve ob števniku 2. V krajevnem govoru mesta Kukljice se torej pri samostalnikih moškega spola v imenovalniku ločujejo oblike ob števniku 2 od množinskih oblik ob števnikih 3 in 4. (20) srednječak. dvȃ NOM M skȍroka NOM DU M 'dva koraka', trȋ NOM /četȉre NOM skȍroci NOM PL M 'trije/štirje koraki' Pri samostalnikih srednjega spola o-deklinacije Benić (v tisku) opozarja, da se oblika ob števniku 2 zgolj glede na naglas razlikuje od oblik ob števnikih 3 in 4; to velja samo za redke samostalnike srednjega spola, ki imajo v imenovalniku ednine in množine različni naglasni mesti, npr. veslȍ (imen. ed.) vs. vȅsla (imen. mn.). Naglasno razlikovanje pri teh samostalnikih je razvidno iz zgleda (21): (21) srednječak. dvȃ NOM N veslȃ NOM DU N , trȋ NOM /četȉre NOM vȅsla NOM PL N Sledi dvojine pri samostalnikih ženskega spola a-jevske in i-jevske sklanjatve ni več in se ob imenovalniku števnikov 2, 3 in 4 uporabljajo enake množinske samostal- niške oblike (22). (22) srednječak. dvȋ NOM F /trȋ NOM /četȉre NOM kȕče NOM PL F 'dve hiši, tri/štiri hiše' Podobno omejeno rabo dvojine zgolj ob števniku dve in obe zasledimo tudi v opisu severnočakavskega govora mesta Orbanići. J. Kalsbeek (1998: 177) navaja, da se po- sebna samostalniška oblika, ki sovpada z rodilnikom ednine, pojavlja samo v moškem in srednjem spolu, medtem ko so samostalniki ženskega spola tudi pri števniku dve v množini (23, 24): (23) severnočak. dvȃ NOM M mȅtra NOM DU M , dvȃ NOM N lȅta NOM DU N (24) severnočak. dvȋe NOM F žlȉce NOM PL F Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 344 Tako kot v kukljiškem govoru so v izbranem severnočakavskem govoru ob 3 in 4 pri vseh spolih v rabi množinske oblike (25). 16 (25) severnočak. trȋ NOM /četȉri NOM (štȉri NOM ) dȃni NOM PL M ; trȋ NOM /četȉri NOM ȕri NOM PL F trȋ NOM / četȉra NOM (četȉre NOM ) vretenȁ NOM PL N V severnočakavskem krajevnem govoru (Kalsbeek 1998: 177) se razlikujejo spolske oblike števnika 4, tj. četȉri, četȉre in četȉra. Pri večmestnih števnikih v obeh govorih opazimo ujemanje oblike samostalniškega jedra z zadnjim števnikom ubesedenega zapisa: v kukljiškem govoru se posebne ob- like ob števnikih, ki se končajo z 2 v moškem spolu, razlikujejo od množinskih oblik ob števnikih 3 in 4. Samostalniki srednjega spola, ki imajo v imenovalniku ednine in množine drugačni naglasni mesti, npr. veslȍ vs. vȅsla, imajo tudi v večmestnem števniku s končnim 2 posebno samostalniško obliko (26), ki se naglasno razlikuje od samostalniške oblike za večmestne števnike s 3 in 4 v (27). (26) srednječak. dvā ̣ dȅset i dvȃ NOM M skȍroka NOM DU M , dvā ̣ dȅset i dvȋ NOM F kȕče NOM PL F ; dvā ̣ dȅ- set i dvȃ NOM N veslȃ NOM DU N (ujemanje z zadnjim členom) (27) srednječak. dvā ̣ dȅset i trȋ/četȉre NOM skȍroci NOM PL M , dvā ̣ dȅset i trȋ NOM /četȉre NOM kȕče NOM PL F , dvā ̣ dȅset i trȋ/četȉre NOM vȅsla NOM PL N 1.2.4 Stanje v kajkavskih govorih (gradivo turopoljskega govora in govora Gornje Konjščine) Tako kot čakavščina danes tudi sodobna kajkavščina ne obstaja kot poenoten standardizirani govor. V tem prispevku se omejujemo zgolj na zapisano gradivo dveh krajevnih govorov: turopoljskega govora, ki ga je opisal A. Šojat (1982), in govora Gornje Konjščine, ki nam ga je prek jezikoslovca M. Kapovića posredovala naravna govorka Vedrana Gudek. Stanje v obravnavanih kajkavskih govorih je enostavnejše od tistega, ki smo ga opisovali pri čakavskih govorih: ob imenovalniških oblikah malih števnikov se pri vseh spolih večinsko uporabljajo imenovalniške množinske oblike samostalnikov (na to opozarjajo tudi študije J. Jedvaja (1956), A. Šojata (1982), M. Lončarića (1996), M. Mužeka (2020)). Tudi po ustnih informacijah V. Gudek v govoru G. Konjščine ni razlik med samo- stalniškimi oblikami ob 2 in oblikami ob 3 in 4 (28). (28) kajk. dva NOM M /tri NOM /četri NOM koraki NOM PL M , dvie NOM F /tri NOM /četri NOM hiže NOM PL F , dva NOM N /tri NOM /četri NOM pitanja NOM PL N (Gornja Konjščina) Edina izjema je izpričana v turopoljskem govoru, kjer se ob malih števnikih uporablja arhaična končnica -e (Šojat 1982: 392), ki se razlikuje od imenovalnika množine (29). (29) kajk. dve NOM N lete NOM PAU N vs. leta NOM PL ; dve NOM N kolene NOM PAU N vs. 16 Vsi zgledi količinskih zvez iz severnočakavskega govora so povzeti po J. Kalsbeek (1998: 177–78). 345 Mladen Uhlik, Andreja Žele: Ujemanje v zgradbah z glavnimi števniki kolena NOM PL ; tri NOM sele NOM PAU N vs. sela NOM PL (Turopolje). Z vidika števniških oblik je spol razločevalen pri števniku 2: oba omenjena kajkavska govora razlikujeta moško imenovalniško obliko (dvȃ) in žensko (dvie v gornjekonjščini, dvẹ̑ v turopoljščini), v turopoljskem govoru sovpadata imenovalniški obliki za ženski in srednji spol dvẹ̑, ki se razlikujeta od moške oblike dvȃ. V izbranih kajkavskih govorih števnika 3 in 4 oblikovno ne razlikujeta spolov. V kajkavskih govorih so samostalniške oblike ob imenovalniških večmestnih štev- nikih, ki se končajo z 2, 3 ali 4, vedno v imenovalniku množine. V zgledih (30–32) navajamo fonetični zapis, ki ga je posredovala V. Gudek: (30) kajk. dvajz dva NOM M koraki NOM PL M , dvajz dvie NOM F hiže NOM PL F , dvajz dva NOM N pitanja NOM PL N (31) kajk. dvajs tri NOM koraki NOM PL M , dvajs tri NOM hiže NOM PL F , dvajs tri NOM pitanja NOM PL N (32) kajk. dvajš četri NOM koraki NOM PL M , dvajš četri NOM hiže NOM PL F , dvajš četri NOM pitanja NOM PL N 1.3 Besedne zveze s števniki od pet naprej Pri vseh obravnavanih jezikih in govorih se v besednih zvezah s števniki od 5 naprej v imenovalniku in tožilniku izkazuje vezavno rodilniško razmerje. 17 Šele s števnikom 5 se začne prava vezava: imenovalniške oblike števnikov od 5 naprej vedno določajo obliko samostalniške besede, ki je v rodilniku množine (33). (33) slvn. pet NOM korakov GEN PL M , pet NOM hiš GEN PL F , pet NOM vprašanj GEN PL N štok. pet NOM korakȃ GEN PL M , pet NOM kućȃ GEN PL F , pet NOM pitanjȃ GEN PL N srednječak. pȇt NOM skȍrokov GEN PL M , pȇt NOM kȗč GEN PL F , pȇt NOM vȅslov GEN PL N (Kukljica) 18 kajk. pet NOM korakuf GEN PL M , pet NOM hiš GEN PL F , pet NOM pitanji GEN PL N /pitanjuf 19 GEN PL N (Gornja Konjščina) Razvojno gledano se prehod iz ujemanja števnika s samostalnikom v vezavo, kjer števnik izrazno določa obliko samostalnika, dá razložiti s tem, da so se števila in posledično števniki od 5 naprej izhodiščno obnašali kot samostalniki (o tem gl. tudi A. Suprun (1969)). Prvi del našega prispevka je pokazal, kako v količinskih besednih zvezah različni števniki določajo skladenjska razmerja s samostalnikom: števniki od 1 do 4 so vlogi prilastkov, ki s samostalnikom vzpostavljajo ujemalno razmerje, števniki od 5 naprej pa v vlogi skladenjskega jedra določajo vezavno razmerje. 17 J. Toporišič (1982: 326) opozarja na »posebno/vezavno moč«, ki jo imajo števniki od pet dalje v imenovalniku in tožilniku, ločilni števniki tipa dvoje in nedoločni števniki tipa nekaj. 18 Benić (2014: 172) opozarja, da v izbranem srednječakavskem govoru ob redkih samostalnikih navadno o-deklinacije obstaja specifična oblika na -i, ki se pojavlja ob števniku 5 in naprej ter ob nedoločnih števnikih, in se razlikuje od navadnega rodilnika množine, npr. pȇt mȅtri. 19 Kajkavski govor ima pri samostalnikih srednjega spola o-jevske sklanjatve dve možni oblikovni raz- ličici rodilnika množine, npr. pitanj-i s končnico, prevzeto iz i-jevske sklanjatve, in pitanj-uf s končnico, ki je nastala po analogiji z moškimi samostalniki o-jevske sklanjatve. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 346 2 Predikacijska razmerja s števniki v osebkovi vlogi V stavku količinska zveza s števniki v vlogi osebka odpira novo vprašanje: Kakšna možna razmerja znotraj predikacije vzpostavlja in kako števnik vpliva na obliko povedka? Števnik 'ena' kot količinski del osebka v vseh obravnavanih jezikih nastopa kot ujemalni pridevniški prilastek samostalnika. Ta števnik v vlogi prilastkovega določila ne more vplivati na obliko povedka (to vlogo ima samostalniško pomensko jedro), zato predikacijsko razmerje s zvezami z ena ne bo posebej izpostavljeno. 2.1 Predikacijska razmerja z malimi števniki (2–4) V slovenščini, ki sistemsko ohranja razlikovanje med dvojino in množino, imajo mali števniki vlogo prilastka, ki znotraj količinske zveze izraža količino, pri čemer le števnik ne vpliva na obliko povedka. V slovenščini se namreč oblike povedka za dvo- jino razlikujejo tako pri nezloženih osebnih (t. i. finitnih) kot pri zloženih glagolskih oblikah. Nezložene osebne glagolske oblike, npr. sedanjiške, končniško razlikujejo število, ne pa spola (34). (34) slvn. Fanta DU M /Ženski DU F /Vesli DU N padata PRS DU . slvn. Fantje PL M /Ženske PL F /Vesla PL N padajo PRS PL . V slovenščini dvojina obstaja kot podkategorija števila, ki je samostalniška kategorija: zato se v zgledu (35) števnik dva lahko opušča, dvojino namreč izraža že samostalniška oblika, ki usmerja tudi predikacijska razmerja. (35) slvn. Dva NOM M fanta NOM DU M sta AUX PRS DU padla LPTCP DU M . = Fanta NOM DU M sta AUX PRS DU padla LPTCP DU M . slvn. Dve NOM F ženski NOM DU F sta AUX PRS DU padli LPTCP DU F . = Ženski NOM DU F sta AUX PRS DU padli LPTCP DU F . slvn. Dve NOM N vesli NOM DU N sta AUX PRS DU padli LPTCP DU N . = Vesli NOM DU N sta AUX PRS DU padli LPTCP DU F . V predikacijskem razmerju je v slovenščini izraženo končniško sovpadanje v žen- skem in srednjem spolu (35): žensk-i /vesl-i sta padl-i. Pri števnikih 3 in 4 v (36) pa se števnika trije/tri in štirje/štiri izpisujeta, če želimo natančno sporočiti količino. V teh primerih izpust števnika tudi spremeni sporočilo. (36) slvn. Trije NOM M /Štirje NOM M fantje NOM M PL so AUX PRS PL padli LPTCP DU M . ≠ Fantje NOM M PL so AUX PRS PL padli LPTCP DU M . slvn. Tri NOM F /Štiri NOM F ženske NOM F PL so AUX PRS PL padle LPTCP DU F . ≠ Ženske NOM F PL so AUX PRS PL padleL PTCP DU F . slvn. Tri NOM N /Štiri NOM N vesla NOM N PL so AUX PRS PL padla LPTCP DU N . ≠ Vesla NOM N PL so AUX PRS PL padla LPTCP DU N . Množinske oblike zloženih povedkov spolsko ločujejo končniški sistem: med konč- nicami v nasprotju z dvojino ni sovpadanja: v (36) padli vs. padle vs. padla. 347 Mladen Uhlik, Andreja Žele: Ujemanje v zgradbah z glavnimi števniki V štokavščini posebej obravnavamo predikacijsko razmerje s količinskimi zvezami z malimi števniki (2–4) v osebkovi vlogi. Povedki z nezloženimi osebnimi glagolskimi oblikami, tako kot v slovenščini, ne razlikujejo spola. Nezloženi povedki ob osebkih z malimi števniki imajo, v nasprotju s slovenščino, enake končnice kot množinski povedki (37), kar pomeni, da v povedkih pavkalne oblike sovpadajo z množinskimi. (37) štok. Dva NOM M /Tri NOM /Četiri NOM momka NOM PAU M padaju PRS PAU . / Momci NOM PL M padaju PRS PL . štok. Dvije NOM F /Tri NOM /Četiri NOM žene NOM PAU F padaju PRS PAU . /Žene NOM PL F padaju PRS PL . štok. Dva NOM N /Tri NOM /Četiri NOM vesla NOM PAU N padaju PRS PAU . /Vesla NOM PL N padaju PRS PL . Pri zloženih povedkih, ki vključujejo opisne deležnike ali pridevniške besede, je ob pavkalnih osebkih v štokavščini stanje bolj zapleteno. Končnice v pridevniškem delu povedka ob pavkalnih osebkih se razlikujejo od končnic zloženih povedkov z množinskim osebkom zgolj pri moškem spolu (38). V teh primerih v pridevniškem/ deležniškem delu povedka prevladuje raba končnice -a, ki jo lahko interpretiramo kot ostanek dvojine (38). (38) štok. Dva NOM M /Tri NOM /Četiri NOM momka NOM PAU M su AUX PRS PL pala LPTCP PAU M . 20 štok. Momci- NOM PL M su AUX PRS PL pali LPTCP PL M . Povedek v zgradbah s pavkalnim osebkom v ženskem in srednjem spolu končniško sovpada z množinskimi oblikami povedka (39). (39) štok. Dvije NOM F /Tri NOM /Četiri NOM žene NOM PAU F su AUX PRS PL pale LPTCP PAU F . vs. Žene NOM PL F su AUX PRS PL pale LPTCP PL F . štok. Dva NOM N /Tri NOM /Četiri NOM vesla NOM PAU N su AUX PRS PL pala LPTCP PAU N . vs. Vesla NOM PL N su AUX PRS PL pala LPTCP PL N . Lahko sklepamo, da je v štokavščini pri predikacijskem razmerju s pavkalnimi in množinskimi zgradbami možno razločevanje zgolj v pridevniškem/deležniškem delu zloženega povedka, in sicer pri oblikah za moški spol. V srednječakavskem govoru Kukljice pa se je v predikacijskem razmerju pri mo- škem spolu tudi razlika med dvojinsko in množinsko rabo nevtralizirala (40). To pa je v nasprotju s stanjem v količinski besedni zvezi, kjer se ostanki dvojine pri o-jevskih samostalnikih ohranjajo. V (40) so torej ob pavkalnih osebkih pri vseh spolih upora- bljajo množinske oblike povedkov. (40) srednječak. Dvȃ NOM M mladȉča NOM DU M /Trȋ NOM mladȉči NOM PL M su AUX PRS PL pali LPTCP PL M . vs. Mladȉči su AUX PRS PL pȃli LPTCP PL M . srednječak. Dvȋ NOM F ženȅ NOM PL F /Trȋ ženȅ NOM PL F su AUX PRS PL pȃle LPTCP PL F . vs. Ženȅ su AUX PRS PL pȃle LPTCP PL F . srednječak. Dvȃ NOM N veslȃ NOM DU N / Trȋ vȅsla NOM PL N su AUX PRS PL pȃla LPTCP PL N . vs. Vȅsla NOM PL N su AUX PRS PL pȃla LPTCP PL N . Dosledna raba množinskega povedka se izkazuje tudi v kajkavskem govoru Gornje Konjščine, kjer se pri malih števnikih uporabljajo siceršnje množinske oblike povedkov (41). 20 V štokavščini je ob pavkalnih osebkih moškega spola redko izkazana tudi oblika pali, ki sovpada z množinsko obliko. Možnost te pojavitve se povečuje z oddaljenostjo povedka od osebka, ki je količinska zveza. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 348 (41) kajk. Dva NOM M dečki NOM PL M /Tri NOM dečki NOM PL M /Četri NOM dečki NOM PL M su AUX PRS PL opali LPTCP PL M . /Dečki NOM PL M su AUX PRS PL opali LPTCP PL M . kajk. Dvie NOM F ženske NOM PL F / Tri NOM ženske NOM PL F / Četri NOM ženske NOM PL F su AUX PRS PL opale LPTCP PL F . / Ženske su AUX PRS PL opale LPTCP PL F . kajk. Dva NOM N tiela NOM PL N / Tri NOM tiela NOM PL N / Četri NOM tiela NOM PL N su AUX PRS PL opa- la LPTCP PL N . / Tiela NOM PL N su AUX PRS PL opala LPTCP PL N . 21 2.2 Predikacijska razmerja s števniki od pet naprej Po Suprunu (1969: 171) je števnik pet kot i-jevski samostalnik ženskega spola lahko določal žensko obliko zloženega povedka (42): (42) starovzhod. Пять NOM есть AUX PRS SG шьла LPTCP SG F . 'Pet je šlo' (Suprun 1969: 171) Tovrstnega skladenjskega razmerja v sodobnih slovanskih jezikih ni več v rabi. Tvorna sta dva načina ujemanja v predikacijah: pomensko prisojanje (pomensko ujemanje) in privzeto ujemanje (slovnično ujemanje), ki bosta predstavljena. Med obravnavanimi južnoslovanskimi jeziki se zgolj v štokavščini, 22 vendar le kot varianten in redek, pojavlja tip ujemanja, pri katerem količinska zveza s pet in samostalnikom določa množinsko obliko povedka. 23 (43) štok. Svih GEN PL pet NOM igračȃ GEN PL M su AUX PRS 3PL savladali LPTCP PL M golmana ACC SG M . Ker je glavni udeleženec v štokavskem zgledu (43) določena in enovita skupina (svih pet igrača), ki se ji prisoja lastnost množice, je oblika povedka lahko v množini. Povedek se v tem primeru pomensko ravna oz. pomensko usklajuje z množinskim osebkom in ta se pojav v sodobnem jezikoslovju imenuje pomensko ujemanje (»semantic agreement«). Ta tip ujemanja z množinskim povedkom je bolj razširjen v vzhodnoslovanskih jezikih, 24 med tukaj obravnavanimi pa se pojavlja zgolj v štokavskih, čeprav tudi v teh jezikih ni prevladujoč. Drugi način ubesedovanja predikacije s količinskimi zvezami s pet naprej v zvezi s samostalnikom v rodilniku množine je značilen za slovenščino, kajkavščino in čakavščino, prevladuje tudi v štokavščini. To razmerje je t. i. slovnično ali privzeto ujemanje, pri katerem se celotna količinska zveza s števniki tipa 5 obravnava kot enovita skladenjska enota, ki v vlogi osebka usmerja povedek v srednjespolsko edninsko obliko; gre torej 21 Naša informantka (V. Gudek) meni, da je v njenem govoru beseda veslo prevzeta iz standardne hrva- ščine, zato je kot zamenjavo predlagala besedo tielo 'telo' za srednji spol. 22 V vzhodnih južnoslovanskih jezikih, tj. makedonščini in bolgarščini, ki tukaj niso obravnavani, se ob količinskih zvezah s 'pet' uporablja množinska oblika povedka. 23 S. Milosavljević (2018) na podlagi korpusnega gradiva v srbščini preučuje ujemanje osebka, ki vsebuje količinsko zvezo, z množinskim in srednjespolsko edninskim povedkom. Ugotavlja, da se pomensko ujemanje oz. raba množinske oblike povedka pojavlja predvsem v sedanjiku in pri višji konkretnosti osebka, medtem ko skladenjsko oz. slovnično ujemanje z edninskim povedkom v srednjem spolu pogosteje v pretekliku in v primeru manj konkretnega ali manj znanega osebka. 24 O posebnostih rabe tega ujemanja v ruščini glej Nesset, Janda 2023. 349 Mladen Uhlik, Andreja Žele: Ujemanje v zgradbah z glavnimi števniki za vzpostavljanje zgolj slovničnega razmerja med osebkom in povedkom, pri katerem oblika povedka ne izraža spola in števila (44). (44) slvn. Pet NOM fantov GEN PL M je AUX PRS 3SG padlo LPTCP PL N , Pet NOM žen GEN PL F je AUX PRS 3SG pad- lo LPTCP PL N , Pet NOM vesel GEN PL N je AUX PRS 3SG padlo LPTCP PL N . štok. Pet NOM momakȃ GEN PL M je AUX PRS 3SG palo LPTCP PL N , Pet NOM ženȃ GEN PL F je AUX PRS 3SG palo LPTCP PL N , Pet NOM vesalȃ GEN PL N je AUX PRS 3SG palo LPTCP PL N . srednječak. Pȇt NOM mladȉčov GEN PL M je AUX PRS 3SG pȃlo LPTCP PL N , Pȇt NOM žȇn GEN PL F je AUX PRS 3SG pȃlo LPTCP PL N , Pȇt NOM vȅslov GEN PL N je AUX PRS 3SG pȃlo LPTCP PL N . kajk. Pet NOM dečkuf GEN PL M je AUX PRS 3SG opale LPTCP PL N , Pet NOM ženski GEN PL F je AUX PRS 3SG opale LPTCP PL N , Pet NOM tieluf GEN PL N /tieli GEN PL N je AUX PRS 3SG opale LPTCP PL N . Števniki tipa pet v izbranih južnoslovanskih jezikih izgubljajo svoje izhodiščne, razvojno gledano, samostalniške lastnosti; v štokavščini so izgubili tudi pregibnost. V predikacijskem razmerju se tovrstni števniki skladenjsko lahko primerjajo z nedo- ločnimi števniki, ki izrazno sovpadajo s količinskimi prislovi, tipa veliko in malo, ki prav tako zahtevajo povedek v srednjem spolu ednine (45). (45) slvn. Veliko QUANT ADV /malo QUANT ADV fantov GEN PL M je AUX PRS 3SG prišlo LPTCP PL N . štok. Puno QUANT ADV /malo QUANT ADV momakȃ GEN PL M je AUX PRS 3SG došlo LPTCP PL N . srednječak. Pȕno QUANT ADV /mȃlo QUANT ADV mladȉčov GEN PL M je AUX PRS 3SG došlȍ LPTCP PL N . kajk. Poune QUANT ADV / Male QUANT ADV dečkuf GEN PL M je AUX PRS 3SG došle LPTCP PL N . 25 2.2.1 Predikativne zgradbe s števniki od vključno pet naprej V predikativnih zgradbah s količinsko zvezo in števniki tipa 5 v osebkovi vlogi se v večini obravnavanih jezikov uporablja srednjespolska edninska oblika povedka. V teh primerih se tako pomožnik oz. polnopomenski glagol kot pridevniška beseda s trpnim ali stanjskim pomenom ravnata po slovničnem ujemanju. V zgledu (46) sta v štokavščini, v kajkavskem in čakavskem govoru tako biti kot pridevniška beseda izražena v srednjem spolu ednine. (46) štok. Pet NOM momaka GEN PL M je AUX PRS 3SG ubijeno. Ubijeno PTCP SG N je AUX PRS 3SG pet NOM momaka GEN PL M srednječak. Pȇt NOM mladȉčov GEN PL M je AUX PRS 3SG ubijenȍ. Ubijenȍ PTCP SG N je AUX PRS 3SG pȇt NOM mladȉčov GEN PL M . 26 kajk. Pet NOM dečkuf GEN PL M je AUX PRS 3SG vbijene PTCP SG N /vmorjene PTCP SG N . Vbijene PTCP SG N /vmorjene PTCP SG N je pet NOM dečkuf GEN PL M . Slovenščina pri predikativnih zgradbah s pomožnimi ali oslabljenimi glagoli in pridevniškimi besedami med izbranimi jeziki izstopa. Pozna namreč dve zgradbi, ki se slovnično razlikujeta glede oblike pridevniške besede: v zgledih (47, 48) je v obeh zgradbah glagol biti v ednini, pridevniška beseda je lahko v rodilniku množine (47) ali, tako kot v drugih obravnavanih jezikih, v imenovalniku srednjega spola ednine (48): 25 Opisni in pridevniški deležnik na -e je v nekaterih kajkavskih govorih značilen za srednji spol, torej gre za razvojno različico končnice -o, in ne za končnico, ki bi izražala žensko množino. 26 Benić trdi, da so takšni primeri v kukljiškem srednječakavskem govoru precej redki in se namesto njih pogosteje uporablja tvorna zgradba tipa Ubȉli su pet mladȉčov. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 350 (47) slvn. Pet NOM vojakov GEN PL M je AUX PRS 3SG bilo ubitih PTCP GEN PL . / Ubitih PTCP GEN PL je AUX PRS 3SG bilo LPTCP SG N pet NOM vojakov GEN PL M . (48) slvn. Pet NOM vojakov GEN PL M je AUX PRS 3SG bilo ubito PTCP SG N . / Ubito PTCP SG N je AUX PRS 3SG bilo LPTCP SG N pet NOM vojakov GEN PL M . V zgledu (47) se oblika pridevniške besede v povedku, npr. ubitih, ujema z rodil- niškim pomenskim jedrom količinske zveze, tj. vojakov, 27 torej se ravna, kot da bi bila vezavno usmerjena od števnika 5. Zgradba Pet vojakov je bilo ubitih / Ubitih je bilo pet vojakov ima sporočilno raz- ličico Bilo je pet ubitih vojakov, kjer je pridevniška beseda del količinske zveze. Te različne stavčne povedi se razlikujejo glede na sporočilno perspektivo. Pogostnost rabe predikativnih zgradb z ubitih ali z ubito je bila preverjena v korpusu Gigafida 2.0. Izkazuje se izrazita prevlada zgradb z množinsko rodilniško obliko, npr. Pet vojakov je bilo ubitih. Skušali smo ugotoviti, ali zaporedje osebka in povedka vpliva na uporabo določene oblike. Pri stavi osebek – povedek, npr. Pet vojakov je bilo ubitih/ubito, je razmerje GEN PL (98, 5 % ) vs. NOM. SG. N (1, 5 %); v zgradbah s stavo povedek – osebek je prav tako prevladujoča raba rodilniške mno- žinske oblike, čeprav je pogostost imenovalniške srednjespolske oblike malo višja kot pri drugem besednem redu: razmerje je GEN PL (96 % ) vs. NOM. SG. N (4 %). Zgradba s tipičnim slovničnim ujemanjem in edninsko obliko povedka, tipa Ubito je bilo pet vojakov, je glede na besedni red pogosteje rabljena kot zgradba Pet vojakov je bilo ubito. Stava tipa Ubito je bilo pet vojakov se najpogosteje pojavlja, ko gre za navezanost na predhodno sobesedilo, torej ni značilna za izhodišče sporočila, kar tudi pojasnjuje njeno pogostejšo rabo. Poleg predikativnih zgradb (najpogosteje z glagolom biti) je v slovenščini možna še zgradba s količinsko zvezo v osebkovi vlogi, ki ima ob polnopomenskem povedku pridevniško besedo v vlogi povedkovega prilastka. Povedkov prilastek se v tem primeru pojavlja izključno v rodilniku množine (49), 28 torej ni variativnosti dveh oblik, ki je značilna za pridevnike v predikativnih zgradbah. Raba imenovalniške oblike v ednini srednjega spola pa v povedkovem prilastku v tem primeru ni običajna (50), morda tudi zaradi enakozvočnosti s prislovnim določilom načina. (49) slvn Pet NOM vojakov GEN PL M je AUX PRS 3SG prišlo LPTCP SG N ranjenih PTCP GEN PL (zgradba s po- vedkovim prilastkom). (50) slvn *Pet NOM vojakov GEN PL M je AUX PRS 3SG prišlo LPTCP SG N ranjeno PTCP NOM SG N (neustrezno). 27 Ta zgradba, ki se po naših podatkih v južnoslovanskih jezikih pojavlja zgolj v slovenščini, je izpričana že v 16. stoletju Inu je bilu vmorjenih s’to ſhtrajfingo ſhtiri inu dvajſſeti taushent (DB 1584, 4 Mz 25,9). Na predikativno zgradbo z množinsko rodilniško obliko pridevniške besede je bilo opozorjeno tudi v slovnici prekmurskega govora z drugim nepolnomenskim glagolom, npr. Niti pét sze jih ne znajslo zvêsztih med njimi (Pavel 2020: 191). 28 O povedkovem prilastku v zgradbah s količinskimi zvezami glej D. Gabrovšek 2023. 351 Mladen Uhlik, Andreja Žele: Ujemanje v zgradbah z glavnimi števniki 3 Sklep V količinskih besednih zvezah v zahodnih južnoslovanskih jezikih pri števnikih 1 do 4 govorimo o ujemalnem razmerju, pri števnikih od 5 naprej pa o vezavnem razmerju. V slovenščini sistemsko ohranjena dvojina omogoča razlikovanje med zgradbami s števnikom 2 in zgradbami s števnikoma 3 in 4, medtem ko so štokavski jeziki, kaj- kavski in čakavski govori izgubili dvojino. Štokavski jeziki so s pomočjo dvojinskih in množinskih končnic razvili pavkal, podkategorijo števila, ki omogoča poenotenje samostalniških oblik znotraj količinskih zvez z 2, 3 in 4. Posebne izvorno dvojinske oblike so se v izbranem srednječakavskem govoru mesta Kukljice ohranile izključno pri samostalnikih o-jevske sklanjatve ob števniku 2. Samostalniki moškega spola: samo v zvezah z imenovalnikom števnika 2 poznajo razločevalne oblike, ki se razlikujejo od množinskih s števniki 3 in 4. Redki samostalniki srednjega spola ob števniku 2 se od imenovalnika množine razlikujejo naglasno. Pri samostalnikih ne-o-jevskih sklanjatev števnikom 2, 3 in 4 sledi imenovalnik množine. V kajkavskem govoru Gornje Konjščine se ob imenovalniških oblikah 2, 3 in 4 pri vseh spolih uporabljajo samostalniške oblike v imenovalniku množine. V vseh izbranih jezikih števniki od vključno 5 naprej vežejo samostalniško besedo, ki označuje šteto količino v rodilniku množine. Števniki med 1 in 4 v količinskih zvezah, ki imajo osebkovo vlogo v predikacijskem razmerju, ne vplivajo na obliko povedka. Slovenščina ima pri vseh tipih povedkov posebne oblike za dvojino. V štokavščini se posebne oblike povedkov ob pavkalnih osebkih uporabljajo zgolj pri zloženih povedkih v moškem spolu, vse druge oblike povedkov sovpadajo z množinskimi. V izbranem čakavskem in kajkavskem govoru se ob osebkih z vsemi malimi števniki, ne glede na tip povedka, uporabljajo množinske oblike povedkov. Če so v osebkovi vlogi količinske zveze s števniki od 5, v izbranih jezikih prevla- duje t. i. skladenjsko ali privzeto ujemanje: količinska zveza s 5 usmerja povedek v srednji spol ednine. Zgolj v štokavščini se obrobno pojavljajo primeri t. i. pomenskega ujemanja, ko količinska zveza določa množinsko obliko povedka. V predikacijskih zgradbah s pridevniškimi besedami in količinsko zvezo v osebkovi vlogi imajo vsi obravnavani jeziki v povedku kopulo v tretji obliki ednine srednjega spola. V nasprotju z drugimi obravnavanimi jeziki ima slovenščina v teh zgradbah dve možnosti izražanja pridevnika: v povedkovem določilu se tako kot pri drugih jezikih lahko uporablja imenovalniška oblika pridevnika v srednjem spolu, vendar v slovenščini prevladuje raba pridevnika v rodilniku množine, ki se ujema s samostalniškim delom količinske zveze v osebku. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 352 Viri in literatura Kozma AhAčič, 2017: Slovnica na kvadrat. Slovenska slovnica za srednjo šolo. Ljubljana: Založba Rokus Klett. Aleksandar Belić, 1932: O dvojini u slovenskim jezicima. Beograd: Srpska kraljevska akademija. Mislav Benić, 2014: Opis govora Kukljice. Doktorski rad. Zagreb: Sveučilište u Zagrebu. Mislav Benić, (v nastajanju): Gramatika govora Kukljice. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. Walter Breu , 2020: Paucal. Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics Online. Ur. Marc L. Greenberg. Na spletu. Greville CorBett , 2000: Number. Cambridge: Cambridge University Press. Đuro DAničić, 1874: Istorija oblika srpskoga ili hrvatskoga jezika do svršetka XVII vijeka. Biograd: Državne štamparije. DB = Jurij Dalmatin , 1854: Bibilija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina. Na spletu. Aleksandra Dergan C, 2006: Nekatere značilnosti dvojine v slovenščini. Slavistična revija 54/4. 57–71. Dejan g a Bro Všek , 2023: Povedkov prilastek v slovenščini. Slavistična revija 71/2. 113–28. Gigafida 2.0. Besedilni korpus slovenskega jezika. Na spletu. Milka ivić (ur.) 2005: Sintaksa savremenoga srpskog jezika. (Prosta rečenica). Beograd: Institut za srpski jezik SANU, Beogradska knjiga, Matica srpska. Tjaša Jakop , 2008: Dvojina v slovenskih narečjih. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Josip JeDV aJ , 1956: Bednjanski govor. Hrvatski dijalektološki zbornik 1. 279–330. Janneke k als Beek , 1998: The Čakavian Dialect of Orbanići near Žminj in Istria. Amsterdam, Atlanta: Rodopi. Josip l isa C, 2009: Čakavsko narječje. Hrvatska dijalektologija 2. Zagreb: Golden marketing, Tehnička knjiga. Mijo lončArić, 1996: Kajkavsko narječje. Zagreb: Školska knjiga. Stefan MilosA vljević, 2018. Kongruencija glagolskog predikata sa subjektskim sin- tagmama konstituisanim osnovnim brojem. Zbornik Matice srpske za filologiju i lingvistiku. 43–56. Matija Mužek, 2020: Kajkavian. Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics Online. Ur. Marc L. Greenberg, Na spletu. Tore n esset , Laura A. Jan Da , 2023: A network of allostructions: quantified subject constructions in Russian. Cognitive Linguistics. 67–97. Avgust p a Vel , 2020: Prekmurje Slovene grammar. Avgust Pavelʼs Vend nyelvtan (1942). Ur. Marc L. Greenberg. Leiden, Boston: Rodopi. Predrag p iper , Ivan k laJn , Rajna DrAgićević, 2022: Normativna gramatika srpskoga jezika. Četvrto, izmenjeno i dopunjeno izdanje. Novi Sad: Matica srpska. Fran r amoVš , 1947–1949: Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana: DZS. Antun š oJat , 1982: Turopoljski govori. Hrvatski dijalektološki zbornik 6. 317–493. Jože Toporišič, 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS. 353 Mladen Uhlik, Andreja Žele: Ujemanje v zgradbah z glavnimi števniki Jože Toporišič, (1974–1975): Besednovrstna vprašanja slovenskega knjižnega jezika. Jezik in slovstvo 20/2. 33–39. *** Адам E. Супрун, 1969: Славянские числительные. Становление числительных как особых частей речи. Минск: Издательство БГУ им. В. И. Ленина. [Adam E. s uprun , 1969: Slavjanskie čislitelʼnye. Stanovlenie čislitelʼnyh kak osobyh častej reči. Minsk: Izdatelʼstvo BGU im. V. I. Lenina.] Андрей А. ЗалиЗняк, 2002: Русское именное словоизменение. Русское именное словоизменение с приложением избранных работ по современному русскому языку и общему языкознанию. Москва: Языки славянской культуры. 1–370. [Andrey A. Zali Zn Jak , 2002: Russkoe imennoe slovoizmenenie. Russkoe imennoe slovoizmenenie s priloženiem izbrannyh rabot po sovremennomu russkomu jazyku i obščemu jazykoznaniju. Moskva: Jazyki slavjanskoj kulʼtury. 1–370.] s ummary In this article, we compare a set of constructions with quantifier phrases (QP) involving cardinal numerals in Western South Slavic languages. We investigated QPs in Slovenian, Štokavian and a Kajkavian and a Central Čakavian dialect. The initial section of the article discusses the agreement within the QPs, focusing on the interaction between cardinal numerals and nouns denoting the entity counted. The subsequent part addresses diverse patterns of predicate agreement in constructions involving a quantified subject. The analysis demonstrates that the numerals from 1 to 4 contrast with higher numerals (starting with 5) based on their distinct properties. Within the Slovenian QPs, the dual as a grammatical number serves to differentiate be- tween the forms of the Noun Phrase (NP) in constructions involving the quantities 2 and those in constructions involving 3 and 4. Conversely, in Štokavian, Čakavian, and Kajkavian, the dual has been lost as a grammatical number. Using the inherited dual and plural endings, the Štokavian languages developed the paucal, a bound number grammeme that marks the noun forms in QPs with 2, 3, and 4 identically. In the Čakavian and Kajkavian dialects, the paucal grammatical number is absent. In a Central Čakavian dialect of the village Kukljica, vestiges of the dual number are preserved solely within bound constructions involving nouns of the o-declension and the numeral 2. In such cases, masculine nouns exhibit distinctive forms, deviating from plural nouns found in constructions with 3 and 4. In some neuter nouns, an accent difference distinguishes the construction with 2 from the nominative plural. Within the chosen Čakavian dialect, across other (non o-) declensions, the numerals 2, 3, and 4 are succeeded by the nominative case. The linguistic situation in the Kajkavian dialect of Gornja Konjščina is relatively straightfor- ward compared to that of the Čakavian and Štokavian dialects. In this context, the nominative forms of 2, 3, and 4 are employed in conjunction with the nominative forms of plural nouns across all genders. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 354 Across all of the chosen languages, numerals starting from 5 do not function as attributes: they are accompanied by a genitive complement. The second part of the article deals with predicate agreement with QP. Numerals ranging from 1 to 4 in constructions involving a quantified subject do not affect the form of the predicate. In such instances, the predicates agree with the nouns encompassed within the quantified subjects. It is worth highlighting that Slovenian stands out by employing dual and plural forms across all categories of predicates. In Štokavian, the predicate in constructions featuring paucal subjects deviates from the plural form only in the masculine forms of analytic predicates. In all other instances, predicate forms correspond with the plural. In the chosen Čakavian and Kajkavian dialects, plural forms of predicates are employed in all constructions involving the quantities 2, 3, and 4. Across all Western South Slavic languages and dialects, quantified subjects that incorporate numerals such as 5 elicit the default agreement pattern, wherein the predicate is rendered in the neuter singular form. Exclusively within Štokavian, quantified subjects featuring numerals from 5 onward can take plural agreement. In adjectival copular clauses in all languages that we analyze, the QPs containing the numeral 5 induces default 3SG agreement on the copula. Regarding the adjectival form marking within these constructions, Slovenian has two distinct patterns: it may either adopt the plural genitive form, aligning with the NP within the QP, or, akin to the other languages under consideration, employ the singular neuter form.