coska t r a n s k r i b c l j a . V os ta l i h a f r i š k i h deželah pišemo geografska imena v tak i t r a n s k r i b c i j i , kakršen je urad- ni jez ik v posamezni držav i . A t l as , k i bo tu ja geografska imena p isa l v i z v i r n i i n neprevedeni o b l i k i , bo za razumevanje t u j i h imen moral vsebovati tudi dokaj obširen slovar osnovnih terminov v r az l i čn i h j e z i k i h . Za pravi lno izgovorjavo t u j i h ge- ografskih imen bi morali p r i šolskih a t l as i h (v k o l i - kor j i h bomo sploh d o b i l i ) nakazati tud i p r i b l i žno i z - govorjavo. Ta zahteva ne izhaja samo i z modernih načel o pisavi t u j i h geoqrafskih imen, saj j e b i l a aktualna že dos le j , z l as t i p r i angleških, f rancoskih, španskih, por tugalsk ih, f i n s k i h , po l j s k i h , madžarskih, i t a l i j a n - skih i n š t ev i l n i h drugih imenih. Sedaj se je samo še r a z š i r i l a , v skladu z uvajanjem enotnih načel za vse dežele sveta. L i t e r a t u r a : 1. SLOVENSKI PRAVOPIS, DZS, Ljubl jana 1962. 2. M.ZGONIK: METODIKA GEOGRAFSKEGA POUKA, DZS, L j u b l j a - na 1960. 3 . ATLAS DER NEUSTEN GEOGRAPHIE ZU DER GEOGRAPHISCHEN LEHRBUHER FÜR K. K. GYMNASIEN, Wien 1842 4. RUDOLPH GROSS: NEUER GEOGRAPHISCHER SCHUL-ATLAS, S tu t t ga r t . 5. KOZZEN: SCHUL-ATLAS, Wien 1895 6. SIMON RUTAR-FRAN OROŽEN: ZEMLJEPISNI ATLAS za l judske šole s slovenskim učnim jezikom, Dunaj 1899. 7. FRAN OROŽEN: ZEMLJEPISNI ATLAS za l judske šole s slovenskim učnim jezikom, Dunaj 1902. 8. FRAN OROŽEN: ZEMLJEPISNI ATLAS za l judske šole s slovenskim učnim jezikom, Dunaj 1909. 9. ZEMLJEPISNI ATLAS kra l jev ine S.H.S. L jubl jana 1923. 10.TONE OBLAK: NOVI ATLAS ZA OSNOVNO ŠOLO, Zagreb 1960. 11.dr.V.BOH I NEC: VELIKI ŠOLSKI ATLAS, Zagreb 1968. 12. DER GROSSE BERTELSMANN WELTATLAS, Gütersloh 1956 NEW RELIEF WORLD ATLAS, London 1966 HAACK GROSSER WELTATLAS, Gotha 1967. Darko Radinja Mednarodno hidrološko desetletje in geografija V t e ž n j i , da bi čim bo l j napredovala osnovna hidrološka raziskovanja po svetu, je Unesco, i n s t i t u c i j a Združenih narodova za prosveto, znanost in ku l t u ro , na svo j i 13. generalni konferenci 1964. le ta prog las i la za obdobje 1965 - 1974 posebno, hidrološkemu razskovanju posveče- no deset le t je - IHD. Tovrstno pobudo je narekovalo predvsem ddjs tvo, da v današnjem svetu zelo naglo naraščajo populac i ja , urba- n izac i ja i n i n d u s t r i a l i z a c i j a prostranih področ i j , k i t r o š i j o ogromne množine vode. Oskrbovanje z vodo je za- to vedno zahtevnejše; marsikje pa je zašlo že v resno s t i s ko , ko so z rapidnim naraščanjem potrošnje načel i vodne zaloge posameznih pokra j in in s tem og roz i l i vod- no ravnotežje v n j i h . Zato je marsikje po svetu vpraša- nje vodnih zaloq čedalje bo l j pereče; smotrno gospodar- jen je z vodo so zato uvršča med osnovne probleme današ- njega sveta. Pri tem pa ne gre samo za vodne zaloge oziroma vodno kapaciteto posameznih področ i j , temveč tud i za vprašanje uporabnosti vode, za njeno č is tos t oziroma onesnaženost. S tem pa se odpira jo širša vpra- šanja ne samo za hidrološko temveč tudi splošno ekolo- g i j o posameznih pokra j in . Ker sta vodovje in vodno gospodarstvo v raznih pokra- j inah raz l ično pomembna f a k t o r j a , so v posameznih de- l i h sveta potrebne tudi raz l ične hidrološke š tud i j e . Zato je delovni program IHD razdel jen v t r i skupine: 1. V pokraj inah, k i imajo zelo pomanjkl j ive vodne me- r i t v e oziroma so celo brez teh meritev - take pokra- j i ne pa ses tav l ja jo še vedno 53? zemeljskega površja - - naj bi po prooramu IHD us tanov i l i najprej h id ro- loške postajo, da bi sčasoma dob i l i vpogled v osnov- ne poteze vodne bi lance teh dežel. 2. V deželah, k je r pa vsaj za krajša obdobja meritve 17 že obsta ja jo, je treba izpopolnjevat i metode za uporabo teu podatkov ter hkra t i začet i s š tud i jami , k i naj o s v e t l i j o vodno bi lanco teh dežel. 3. V deželah, k j e r so hidrološka opazovanja in r az i - skovanja že napredovala, pa je treba uva ja t i nove hidrološke metode, k i naj omogočijo poglabl janja dosedanjih spoznanj. Razen tega naj bi b i l v teh deželah poudarek na avtomat izac i j i mer i ln ih naprav in avtomat izac i j i obdelave h idro lošk ih podatkov pa tudi na h idro lošk ih prognozah. Delovni program IHD daje glede osnovnega hidrološkega proučevanja poseben poudarek madnarodncisu sodelovanju. Posebno še, ker so vodni sistemi največkrat razde l je - ni med razl ične države, kar je za hidrološko proučeva- nje precejšnja ov i ra . S tem v zvezi so tudi težave za- radi r az l i k v h idro lošk i o rgan i zac i j i , metodah in standardih posameznih nacionalnih vodnih uprav in h i - droloških s lužb. Zato so v programu IHD zelo pomembni načr t i za nada l jn j i razvoj hidrološke s tandard izac i je , z l a s t i glede mer i ln ih naprav, mer i ln ih metod ter obde- lave h idro lošk ih podatkov. V skladu z načel i Unesca uresničujejo program IHD pred- vsem posamezne č lan ice, saj sodeluje p r i tem 75 držav, med nj imi tudi Jugos lav i ja . Pr i programu IHD pa sode- l u j e tudi vrsta mednarodnih o rgan izac i j , z l a s t i t i s t i h , k i so včlanjene v mednarodno znanstveno un i jo (ICSU). Ta mednarodna zveza je za IHD osnovala poseben komi te za vodne raziskave (COVJAR), v katerem je vrsta medna- rodnih organizaci j (IUGG, IGGS, IAHP, IUBS, TUPAV), med nj imi tudi mednarodna geografska uni ja (IGO). V okviru Unesca so za IHD p r i p r a v i l i le osnovne pro- gramske smernice, medtem ko je podrobni program na- loga posameznih mednarodnih organizaci j i n nacional- nih komitejev. Osnovni program IHD našteva z l a s t i i z - popolnjevanje terminskeg3 opazovanja vodnih pojavov in ugotavl janja vodnih b i lanc ; nadalje hidrološke r a z i - skave v povezavi s padavinami, cvaporaci jo, evapotran- s p i r a c i j o , hidrološko s t rukturo ta l i t d . ; potem prouče- vanja vodnega odtoka; proučevanje talne vode; proučeva- nje vodnih procesov, k i so v povezavi z e r o z i j o , t rans- portom in odlaganjem sedimentacijskega gradiva; prouče- vanje ledu in snega; proučevanje geokemičnih las tnos t i p r i rodni h voda; proučevanje vpl ivov človeka na h idro- loške procese; proučevanja v zvezi s hidrološkimi pro- gnozami in s ledn j ič proučevanja v zvezi z vzgojo s t r o - kovnjakov na področju h i d r o l o g i j e . Da bi znanstveno delo v okviru IHD čim bo l j smotrno us- m e r j a l i , je omenjeni koord inac i jsk i konci l ustanovi l 10 delovnih skupin: 1. skupino za proučevanja reprezentat ivnih in eksperi- mentalnih h idro lošk ih področi j (bazenov, poreč i j i t d . ) , 2. skupino za proučevanje h id ro log i j e na karbonatnih kameninah mediteranskega sveta ( t o je v b is tvu sku- pina za kraško h i d r o l o g i j o ) , 3. skupino za proučevanje nuklearne tehnike z v id ika h i d r o l o g i j e , h, skupino za proučevanja poplav, 5. skupino za izmenjavo informaci j (vk l jučno publ ika- c i j ) , 6. skupino za vprašanje vzgoje in izobrazbe na področju h i d r o l o g i j e , 7. skupino za proučevanja svetovne vodne b i lance, 8. skupino za hidrološke kar te , 9. skupino za proučevanje antropogenih vpl ivov na h i - drološke c i k l e te r 10.skupino za hidrološko s tandard izac i jo . Program nadalje predvideva, da bi nekatere probleme obravnavali s pomočjo čim širšega mednarodnega sodelo- vanja, drugi pa naj bi naš l i mesto predvsem v progra- mih posameznih r e g i j i n držav. Tako naj bi nekatera g lacia lna proučevanja, npr. meritve ledeniških kolebanj , potokala na svetovni ravn i , ¡redtem ko bi podrobne š tu - d i j e snežišč, snežne meje, zamrznjenih t a l ipd . v k l j u - č i l i v nacionalne programe. V' nacionalnih programih naj bi imele ponembno vlogo tudi š tud i je t . i m . repre- zenta t ivn ih in eksperimentalnih vodnih bazenov. V okv i - ru teh bazenov, k i bi obsegali 100 do 200 km2, naj bi potekela proučevanja vodne bilance s čim širšega v i d i - ka. Ta š tud i j naj bi za je l padavine, izhlapevanje, de- nudaci jo, eroz i jske in sedimentacijske procese, k v a l i - teto vode i t d . Pri tem naj bi skušal i dognati posebnosti vodnih bi lanc za posamezna kl imatska področja in s tem tudi pr ispevat i k ekološki podobi posameznih t ipov po- k r a j i n . Rezul tat i teh raziskav naj dajo vpogled v t i - pične poteze vodne bi lance za raz l ična kl imatska področ- j a , npr. za hunidne trope, za subtropski periodično v lažni svet , za visokogorske pokraj ine pa tudi za orne, pašne, gozdne in druge pokraj ine i t d . Deset letni pregran posveča nadalje precej pozornosti tudi proučevanju regionalne razporeditve poplav na sve- tu , z l a s t i v odnosu do padavin in top l jen ja snega, pa tudi v odnosu do e roz i j s k i h in sedimentaci jskih procesov. Med pobudami, k i j i h je sprož i l koord inac i jsk i konci l , je posebej omeniti tudi proučevanja vodovja z raz l i čn ih funkc i j sk ih v id i kov . V morfogfcnetskem pogledu gredo npr. pobude v to .smer, da bi vzdolž rek osnovali ustrezne opazovalne postaje, k i bi merile obremenitve vodnih to - kov, posebno transport soluci jskega, suspenzijskega in drugega grobega gradiva. Tako bi na koncu hidrološke dekade zbrane podatke lahko uporab i l i v geomorfologi j i za osve t l i tev morfegenetske dinamike tekočih voda glede na raz l ična prirodna področja na z e m l j i . Medtem ko v osrednj ih mednarodnih organih skrbe predvsem za i de je , načrtovanje in usmerjanje raziskav te r za de- 18 lovne pobude sploh, naj bi v nacionalnih okv i r i h p r i - š lo do Sin bo l j konkretnega sodelovanja vseh t i s t i h znanstvenih d i s c i p l i n , k i tako a l i drugače segajo na področje hidrološke problematike. Kakšen je pr i tem delež, k i ga ima geograf i ja v pro- gramu IHD? Na XX. mednarodnem geografske!« kongresu v Londonu 1964. le ta so us tanov i l i posebno komisi jo IGU za med- narodno hidrološko dese t l e t j e . Predsednik te komisi je (p ro f .R.Ke l le r iz ZRN) je hkrat i tudi predstavnik IGU v mednarodnem komiteju za vodne raziskave (C0WAR). Ta komisi ja deluje predvsem v dveh smereh. V okviru Unesca oziroma Cowarja je skušala v program IHD vnest i čim š i rše in raznovrstnejše aspekte proučevanja voda, v okviru IGU pa je p r i p rav i l a še poseben "geografski" program. Prav na pobudo te komisi je je mednarodni kon- c i l ustanovi l delovno skupino "Vpl iv človeka na h idro- loške c i k l e " . Tovrstni program je zelo pomemben, ker daje široke možnosti za zelo obsežna in raznovrstna proučevanja, pr i ka ter ih naj bi b i l i za j e t i tudi po- sredni v p l i v i , k i j i h človek pr i k u l t i v i ranju in spre- minjanju pokrajine sploh povzroča na hidrološke poja- ve in procese. V te j delovni skupini naj bi b i l i pred- met proučevanja npr . tudi problemi geograf i je preb i - va ls tva, n a s e l i j , kmet i js tva in i n d u s t r i j e ; skratka premotrivanje vodovja z najširšega geografskega v i d i - ka. V okviru te delovne skupine gro predvsem za pobude, da b i ugo tav l j a l i posledice, k i j i h v h id ros fe r i us t - va r ja jo razl ične gospodarske ob l ike , npr. vp l i v eks- tenzivnega oz. intenzivnega agrarnega gospodarstva na vodne razmere pokra j in i t d . Geografija naj t o re j ne bi sodelovala pr i programu IHD samo z ožjega, hidrogeografskega aspekta temveč z v id ika geograf i je kot ce lo te . Drugo področje, za katerega se je komisi ja IGU močno zavzemala, so hidrološke ka r te . Zastopniki IGU so nam- reč že na pr ipravl ja lnem zasedanju za internacionalno hidrološko dekado 1961. le ta p red laga l i , da bi v pro- gram IHD u v r s t i l i i zd t lavo svetovnega hidrološkega a t - lasa in hkrat i opozo r i l i , da bi mogli to delo op rav i t i v okviru ustreznih delovnih skupin IGU. Komisija IGU za IHD pa je razen neposrednega sodelova- nja pr i osrednjem programu v okviru Unesca oz. Cowarja poskrbela tudi za programske smernice znotra j IGU, k i naj pr i š tud i ju vodovja uve l j av l j a j o predvsem geograf- ske v id ike in geografske metodo dela. S tem v zvezi je komisi ja predlagala proučevanje naslednj ih tem: 1. rečni režimi na svetu, 2. vodne bi lance v raz l i čn ih k l imat ih in 3. morfo logi jo vode (vk l juču joč e roz i j o , t ransport in akumulaci jo). Na zasedanju v Frsiburgu 1866.leta pa se je komisi ja IGU za IHD od loč i l a , da posebno pozornost posveti pro- učevanju rečnih režimov in kartografskemu prikazu teh pojavov. Ustrezne karte pa naj ne bi prikazovale le s t a t i s t i č n i h podatkov, temveč naj bi b i l e čim bo l j s i n t e t i čne . Tako bi razen deskr ip t i vn ih kar t i z d e l a l i tudi genetične, k i bi omogočale razlago samih pojavov. Svetovna obdelava rečnih režimov naj bi zato potekala prek dveh stopnje: - na prv i s topn j i naj bi u s t v a r i l i deskr ipt ivne p r i ka - ze glavnih h id ro lošk ih podatkov (na osnovi povprečnih vodnih pretekov - v i sok ih , srednj ih in n i z k i h ) , k i naj omogočijo prostorsk i ( ka r togra fsk i ) povzetek deskr ip t i vn ih t ipov odtočnih razmer na zem l j i . - na drugi s topn j i pa bi za deskr ipt ivne t ipe odtočnih razmer i z d e l a l i anal izo skupnih odvisnost i te r raz- lago razmer, kar pa bi p r i kaza l i na posebnih s i n te - t i č n i h kar tah. Ze v prv ih l e t i h IHD je b i l o ve l i ko storjenega glede metodologije rečnih režimov. P r i p r a v i l i so metode, p r i - merne za prikaz rečnih režimov v svetovnem obsegu in j i h že p r e i z k u s i l i na pr imerih posameznih delov Evrope, Severne Amerike, monsunske Azi je in severne A f r i k e . Pr i tem so i z d e l a l i bodis i deskr ipt ivne a l i genetične kar - tografske prikaze rečnih režimov. Na primeru ZDA pa so pre izkušal i tudi mešano metodo, k i skuša p r i pr ikazova- nju rečnih režimov oba p r inc ipa , deskript ivnega in ge- netičnega, smiselno z d r u ž i t i . Komisija IGU za IHD je tudi že izdala prvo pub l i kac i j o , k i je v ce lo t i posve- čena metodološki problematiki rečnih režimov. V letošnjem l e t u , ko se zakl jučuje prva polovica IHD, se že kažejo š t e v i l n i r e z u l t a t i te mednarodne a k c i j e . V publ ikac i jah posameznih znanstvenih d i s c i p l i n je če- dal je več razprav, k i osve t l j u j e j o to a l i ono h id ro lo - ško problematiko, po jav l j a j o pa se že tudi prv i zborn i - k i , posvečeni IHD, v š t e v i l n i h deželah pa potekajo po- svet i in k o l o k v i j i , posvečeni hidrološkim vprašanjem posameznih dežel. Po pub l ikac i jah sodeč se nacionalni programi IHD od dr - žave do države precej r a z l i k u j e j o . Razjično pa je p r i teh programih tudi sodelovanje geografov. Ponekod so namreč programi č i s to h i d r o l o š k i , pravzaprav hidrome- t r i č n i i n h id ro tehn ičn i , drugod pa so znatno š i r š i . Z geografskega v id ika je treba program IHD raz l ično p r e s o j a t i . Predvsem se je treba zavedat i , da so nujna najprej temeljna hidrološka raziskovanja, ne da bi se p r i tem upošteval i geografski aspekti raziskav in ge- ografske metode dela. Zato se v programih IHD tako moč- no u v e l j a v l j a j o h idrotehnični in hidroekonomski aspek- t i . Na drugi s t ran i pa vendarle ne smemo p rez re t i , da je vodovje tudi pomemben in teg ra ln i del samih pokra j in - skih s t r u k t u r . S tega v id ika pa se odpirajo zelo razno- vrstne vloge in funkc i je , k i j i h imajo vode tako v p r i - redni kot družbeni p o k r a j i n i . Zato bi mogla geograf i - ja v marsičem obogat i t i delovne programe IHD. Dejan- sko pa je delež, k i ga ima geografsko proučevanje v okviru IHD, od dežele do dežele zelo raz l i čen . Vzro- kov za to je več, zunanjih in no t ran j i h . Med drugim gre tudi za posledice raz l i čn ih koncepci j , k i j i h o geografski znanosti imajo v posameznih deželah že ge- ograf i sami, kaj šele drug i . 0 tem, kakšen je delež geografskega proučevanja v okv i - ru jugoslovanskega nacionalnega programa IHD, pa kaže posve t i t i poseben sestavek. 1 . I .Be r i ch t der IGU - Commission on the in te rna t iona l Hydrological Decade, Freiburg 1958. a) R.Kel le r , The Role of Geography w i th in the In te r - nat ional Hydrological Decade b) S.Yamamoto, Influence of Human Ac t i v i t és on the Hydrological Cycle c) R.Ke l le r , Die Regime der Flusse der Erde-Ein Forschunsvorhaben der IGU - Commission on the IHD. 2. Medzunarodnoe gidrologiceskoe d e s j a t i l e t i e , Moskva 1957. DROBNE NOVICE IN KNJIŽEVNOST Slovenija v Jugoslaviji SLOVENIJA V JUGOSLAVIJI. S t a t i s t i č n i pregled 1968. Za- vod SRS za s t a t i s t i k o , Ljubl jana 1968, 94 s t r a n i , cena 20,00 d in . Med š tev i ln im i pub l ikac i jami , k i j i h izdaja naš osred- n j i slovenski s t a t i s t i č n i zavod, gotovo sodi S t a t i s t i č - ni pregled Sloveni je v Jugos lav i j i med zelo pomembna tovrstna dela. Skoraj sto s t ran i obsegajoče s t a t i s t i č - no gradivo, k i je razporejeno tudi po republ ikah, nam nudi neposreden vpogled v na j raz l ične jša prebivalstve- na, gospodarska, socialna in splošna družbena gibanja skoraj za vsa najpomembnejša naša povojna obdobja. (Pr ipomnit i pa v e l j a , da je več j i del s e r i j e podatkov zaključen z letom 1967). S takšnim preglednim s t a t i - s t ično dokumentacijskim gradivom na eni s t ran i sprem- ljamo š tev i lne spremembe v gospodarski in v družbeni s t r u k t u r i Jugoslavi je,na drugi pa se soočujemo z mno- govrstno problematiko posameznih repub l ik , kakršna se pač odraža v spremembah oziroma v ras t i njihovega de- leža v okviru celotnega državnega mer i la . Druga znač i l - nost, k i jo spoznavamo ob pregledovanju in prebiranju te pub l ikac i je je v tem, da jc pod tabelar ičn imi pre- glednicami napisan kratek komentar, k i nas v glavnih potezah seznanja s stanjem in razvojnimi težnjami po- edinih pojavov v S l o v e n i j i , k i je izhodišče za primer- javo z drugimi republikami oziroma z vso državo. Tre t ja znač i lnost , k i je kaže pub l i kac i ja Sloveni ja v Jugos lav i j i , je v prikazovanju posameznih pojavov ne le z nj ihovimi absolutnimi vrednostmi, temveč tudi z raz- l i čn im i indeksi in odsotnimi deleži je prikazana n j i - hova vrednost, kar slehernemu bralcu oziroma uporabni- niku omogoča lahko in h i t r o primerjavo med stanjem v S l o v e n i j i , v drugih republikah a l i v ce lo tn i d ržav i . Skratka, slehernemu, k i se bo te pub l i kac i je posluže- v a l , bo mogoče h i t r o izračunat i mesto in položaj S lo- ven i je , njenega ozemlja in preb iva ls tva, gospodarstva in zaposlenosti i t d . v okviru Jugos lav i je . Prav zanimivi in za vsakdanjo p r ime r i j i vos t neobhodno potrebni so še v p u b l i k a c i j i nekateri na jbo l j pomemb- ni podatki za A v s t r i j o , I t a l i j o in Madžarsko, to re j za t i s t e države,s kater imi SR Sloveni ja meji in v ka- t e r i h ž i v i j o Slovenci kot narodnostna manjšina. Posebno pozornost zasluži še celotna opremljenost pu- b l i k a c i j e . Graf ikon i , diagrami in kartogrami so od t i s - njeni v dvobarvnem t i s k u . Res j e , da je b i l a publ ika- c i j a sestavl jena v okviru pr iprav gradiva za VI.kon- gres ZKS, kar sc kaže tudi v njeni l i č n i opremi, vse- eno pa bo mogla takšna, kakršna nam je p r i š l a v roke, z vso ko r i s tnos t j o s l u ž i t i svojemu informativnemu na- menu. Ka j t i s t a t i s t i č n a dokumentacija o S loven i j i v Jugos lav i j i nam zelo nazorno pr ikazuje rast naše repub- l i k e v okviru državne skupnosti narodov J u g i . ¡ a v i j e . Obenem pa moremo ob n je j spreml ja t i močno in nezadržno gospodarsko, kul turno-prosvetno, zdravstveno rast i t d . vseh naših republik v povojnem obdobju. Zaradi vseh tukaj navedenih in še drugih razlogov pub l ikac i jo p r i - poročamo vsem uč i te l jem geograf i je na naših šolah ka- kor tudi vsem drugim geografom, k i j i h kakorkol i že zanimata mesto in vloga SR Sloveni je v okviru našega raznol ikega, a vendar enotnega državnega in gospodar- skega prostora. 20