Tedenske novfce. Radikali, pribičevčijanci in Radičevci prota jesenskim šolskim počitnicam. Stara zahteva kmetskega pr«bivalstva na Slov. Žtajerskem je, da se aa kmetih za ljudske šole upeljejo namesto poletaih, jesenske šolske počitaice. Kakor zaaao, so liberalai učitelji odločao proti jeseaskim počitnicam. Poslaaec Sloveaske ljudske stranke Štefaa Falež ia tovariši so že meseca maja poslali miaistru za prosveto predlog v obliki upita, da se naj za kmetske občine uvedejo zopet jeseaske počitaice. jPredlog je bil dobro utemeljea. Naglasili smo, da vse loaetsko ia delavsko prebivalstvo želi to spreaiemibo. Šolske otroke potrebujejo stariši za pastirje, za pobiranje sadja, grozdja ia za druga aujaa jesenska dela. Pribičevie aiti odgovoriti ai hotel, dokler je bil miaister. A ajegov svetovalec, sloveaski liberalai učitelj — bivši aadzoraik Fkre je aa zahtevo orgaaizacij liberalnega učiteljstva svetoval miaistru, da se aaj ae uvede jeseaskih počitaic. Ko je Pribičevič — aaš aajvcčji neprijatelj — padel, smo upali, da bodo Radičevci, ki se toliko hlinijo kot prijatelji kmetskega ljudstva, aaš predlog podpirali. Ali ravao nasprotno. Radičevi miaistri ia poslaaci niti z meziacem niso zganili, da bi se upeljak jeseaske šolske počitaice. Tako tudi aova Pašič Radičeva vlada noee dati za kinetske občiae šolskib počitnic za jeseasko dobo. Samostojaež Pucelj pa še sili v to vlado. Kmetsko ljudstvo zapomai si liberalce, Radičevce ia samostojaeže. Proti tvojim zahtevam so! Katehetsld dan, 25. avgusta v Celju. Društvo katehetov za lavantinsko škofijo vabi svoje člane pa tudi druge katehete, da pridejo aa zborovaaje jkatehetov, ki se vrši dne 25. avgusta t. 1. v Gelju. Ni treba menda posebej povdarjati, kako potrebao ia važno je, da se katehetje zopet sestanemo in porazgovorimo o svojem delu v šoli in raznib stanovskih zadevah. Katehetu je pri poiiku ia vzgoji mladine poverjeaa najbolj težavna in odgovoraa aaloga, to je versko moraini pouk ia vzgoja. Da povdarimo pomea ia važaost versko moralnega pouka ia vzgoje za mladino, da ta pouk ia vzgojo času primerao ia uspešno uredimo, je namea katehetskega dneva. PričaJcujemo, da se bodo katehetje odzvali temu pozrvu ia prišli 25. avgusta v kolikor mogoče velikem številu na katehetski dan v Celje. Prireditev se vrši v zavodu čč. šolskiJa sester po sledečem sporedu: Ob 8. uri sv. maša Ln nagovor pokrovitelja katehetskega društva presvetlega gospoda škofa dr. Aadreja Karlina. — Ob 9. uri začetek zborovanja. 1. referat: Metodičao pravilen ponk. jProf. bog. dr. Jožef Somrek. 2. referat: Priacip delovae šole ia versko moralna vzgoja. jProf. J. Bogavič. 3. referat: Najaovejše smeri v sodobaem duševnem življeaju in katehet. 'Prof bog. dr. Jožef Jeraj. 3. referat: Pomea in naloge katehetskih društev. Katehet mešč. šole A. čadež. — Zaprosili smo miaistrstvo prometa za polovično vožnjo. Kakor hitro dobimo odgovor, boaio objavili nataačnejša tozadevaa aavodila. — Kateheti, ki se žele udeležiti po zborovanju ob 13. uri skupnega obeda, ali imeti preaoeišče, naj javijo to vsaj do M. avgusta opatijskemu mestao-župaemu uradu v Celju. Prosimo katehetske odseke ia poverjeaike po dekanijah, da poskrbijo s primerao agitacijo za lepo ude- ležbo. — Osredaji odbor Društva katehetov za lavaatinsko škofijo. Dvoletna vinarska in sadjarska šola v jMariboru se namerava v aajkrajšem času preuslrojiti v enoktno šolo. Ako ostaae dvoletna, kot je bila doslej, pričae aovo šolsko kto dae 15. septembra 1925 (torek), ako pa se med lem izpremeni v eaoktao šolo, bo začetek novega šolskega leta za enoktaike aoviace šele začetkom no- vembra 1925, sklep pa koacem oktobra 1926 z emunesečnimi počitnkami v avgustu. Pogoji za sprejem učencev noviacev v eaoletno kot dvoletao viaarsko ia sadjarsko šolo so siccr popolnoma enaki. Šola ima internat za gojence. Oskrbaina za redae (privatae) učeace v zavodu anaša meseono samo 75 diaarjev. Siaovi aepremožaih kmetovakev so pa tudi te oskrbaiae oproščeni v celoti ali do polovice ter se imenujejo potem državni učenci , (slipendisti), Prošaje za sprejem je pošiljati ravaatelj- | stvu drž. viaarske in sadjarske šole v Mariboru do dae j 1. septembra 1925. Kako se prošnja napravi, odaosno j opremi in vsi drugi pogoji za sprejem učeacev so raz- ' vkiirii iz tiskanega prospekta (uredibe s programom), katera tiskovina se pošlje zanimancu proti pr^njemu plačilu 5 D v goloviai in aje takojšnja aabava nujao priporoča. Direktor Andrej Žmavc. Dvoletna vinarska in aadjarskfl šola v Mariboru je zaključila svoje 53. šolsko leto dae 30. julija t. 1. z 49 gojeaci povprečno s prav povoljnim uspehom (16 drugoletnikov absolventov, 29 prvoktnikov ia 4 praktikaati). 48 gojeacev je bilo katoliške, 1 gojeaec pa je bil pravoslavne vere. Iz Slovenije jih je bilo 44, iz Srbije 1 ia iz daaes iaozemskega Primorja so bili 4 učenci. Po materaem jeziku je bilo 46 Sloveacev, 2 Hrvata ia 1 Srb. — Dvoletaa vinarska ia sadjarska šola se skoraj gotovo prav kmalu preuslroji v eaoletao ter pride na ajeao mesto višja ali sredaja viaarska ia sadjarska šola kot nadomestilo za zdaj tri leta staro sredajo kmetijsko šolo, ki niaia življenjskih pogojev ia se zalo ukiae, aje učeaci pa se porazdele aa sredaji kmetijski šoli v Križevcih ia v Valjevu. Tako aaglo preneha ustaaova, kakor je bila prenagleao oživotvorjena navzlic pravočasnim, resnim opozoritvam. Tudi napovedane reorganizacije aa stari mariborski viaarski ia sadjarski šoli se naj v pičlo odmcrjenem času izvrše. Da bi bile uspešae! Ob poaianjaknju potrebnih sredstev razočaraaja niso izključeaa. Važao je pri tem, da bo poleg višje ia srednje viaarske ia sadjarske šole še aadalje obstojal dosedaaji zavod, sicer samo kot eaoletaa šola, veadar z iaternatom. Tako bo kolikor toliko ustreženo raznim zahtevam, predvsem tudi upravičeai želji, da se ohraui stara viaarsjka ia sadjarska šola prevažaemu obmejaemu aiestu Maribor, dasi drugače v precej okmjeai obliki. žmavc. Iz županskih krogov. Vsled odloka vojnega miaislra tirja okrajao glavarstvo neizprosao, da si morajo nabaviti jabalae koaje ia koajsko opremo na svoje stroške vsi rezervisti, ki so v slučaju mobilizacije prideljeai koajenikom in plačajo več kakor 60 diaarjev aeposredae davka. To aeznosao breme aaj sedaj aaznaaijo ia iztirjajo župani od svojih občiaarjev. V tej strašai gospodarski krizi, v tem aepopolaem pomaajkaaju denarja, aaj sedaj posestniki, ki se jim večinoma rubi posestvo, ker ne morejo plačevati davkov, delajo te nepotrebne dolgove? Mariborske novice. Pod železniški stroj se je vlegel zadnjo nedeljo zvečer mlad artilerjiski podnaredaik A. Geč na koroški progi pri magdakaskem parku. Geču je stroj odrezal glavo ia šele drugo julro so našli samomorilca a:rtvega. — Doslej aezaaai roparji so pri beleai daevu v sojboto oropali tehaika znane maribor&ke zvonolivarne Buhl razaega nakita ia perila v zaesku 3 tisoč diaarjev. Ogenj. Ogeaj je uaičil v torek predpoldne v Rušah sLanovaajsko hišo posestnika Ivaaa Juga. Od gospodarskega poslopja je zgorela samo streha. Požarniin brambam se je posrečilo, da so požar omejile. Rrava povrgla čudnega teleta. Zadajo aedeljo, dne 2. avgusta je 7 kt stara krava posestaika Mihaela Perko na Zg. Veličiai pri Sv. Leaartu v Slov. goricah povrgla 45 kg težkega ia rdečešekastega teleta, lci zgleda takole: ima 2 glavi, 3 jezike, 3 oči, 4 ušesa, 8 aog in 2 repa. Tele je prišlo mrtvo na b\ei ia g. Perko je izročil to redkost v Mariboru g. Zaweskiju, ki jo ix> aagačil in bo v Mariboru razstavljena občiastvu aa vpogled. Mati tega telečjega aestvora je povrgla laai lepo razvita dvojčka, koja redi g. Perko za pleme. Dekliški shod iplri Mariji Snežni. Pri aas se vrši v nedeljo po veliki maši, dae 16. avgusta velik dekliški shod, za knar&ko dekanijo. Povabljene so vse člaTiice Marijiaih družb. Dve pridigi v cerkvi ia aavduševalni govori aa dekliškeai zborovaaju naj preaovijo aaša dekleta, da bodo vzorne bčerke Marijiae. jPridite iz vseh župnij v aajobilnejšem številu! • Razttio c»d Sv. Križa pri Ljutomeru. Redko slovesaost bomo obhajali v nedeljo, dne 9. t. m. Prevzvišeai aadpastir, škof dr. Karlia aaai blago&lovi tri aove zvonc. Obhajal bo 25 letpico župnikovaaja pri Sv. Križu č. g. dekaa J. Weixl. Popoldae pa aastopijo Orli, Orlke in aaTaščaj k prvemu svojemu nastopu z javno telovadbo. Sodelovala bo ljutomerska godba. Zvečer pa bodo igrali diletanti bralaega diuštva v Slomškovi dvoraai popolnoma aovo štiridejaasko igro »Materina ljubezea«. Romarska procesija aa Sladko goro gre 11. t. m. od Sv. Antona v Slov. goricah. Ob 9. uri bo sveta maša, na to odhod. Romarji od Sv. Aatona ia sosedaih župnij, pridite! * Toča v Leskovcu. V aedeljo 2. avgusta popoldae ob 7. uri je močno klestila toča po goricah v Trdobojcih, Beriajaku, Belavšaku in Velikem Okiču. Vzela nam je dobro polovico. Kaj bomo jedli? S čim se oblačili? Kako plačevali neznosne davke? Naj oblast vse poirebno ukrene, da se vsaj davki odpišejo. Nevihta in toča. Zadnje dai smo doživeli \eč hudLh aeviht s točo in aalivi. Preteklo nedeljo je razsajala nevihta zlasti okrog Poljčaa, Pragerskega ia Ptuja. Padaia je debela toča, ki je napravila velLko škode. Silno hud vihar je divjal preteklo soboto v Ljubljani in okoliri. Veter je ruval drevesa .odaašal strehe ia prevračal kozolce, aapolajene z žilom. V Ljubljani je vihar zakrivil smrlno aesrečo. Pekovski pomočnik Anton Rup nik se je vračal skozi drevored Tivoli domov. Med potjo ga je zalotil v dre,oredu vihar, ki je lomil s kostanjev težEe veje. Odlomljeaa veja je zadela Rupnika na glavo ter mu prebila črepiajo. Žgiudil se je aezavesten ia po par urah je v bolaici izdihaii. V ainogih krajih je zadnje dai strela povzročila požare ali pa ubila Ijudi. Zanimivo je, da so imeli v nedeljo, ko je {>o Štajerskem c.eli dan deževalo ia so razsajak aevihte, v Zagreba ia drugod aa Hrvatskem najlepše vreme ter je bila izredaa vročiaa. Drugače pa ludi Hrvatom in drugim delom države toča ne prizaaaša. Ministrstvo za kmetijstvo ceni ikodo, povzroteno letos od toče ia povodnji na 900 tisoč j dinarjev. Država oibeta, da bo dala o&kodovaaim kmc- | lom denarne podpare jn brezobrestna posoiila, toda ne verjamemo, da bodo naši kmetje videli kak viaar od te podpore. Lansko lcto, ko je bila na vladi Davidovič—• Koroščeva vlada, se je mnogim krajem pomoglo z živežom in deaarjem, letos pa radičevci še za sebe ne morejo aič izprositi pri radikalih. Sloveaci, ki so volili Radiča, so se pošteno vrezali, če mislijo, da jim bo kaj pomagal. Novice iz Žetal. Veliki romarski snod pri Mariji Tolažaici se bo vršil dae 22. ia 23. avgusta. Preskrbljeno je za izborae pridigarje in dovolj spovedaikov. Pridite torej v obilaem šievilu irkat tolažbe od vseh krajev na prijazai griček Marije Tolažaice. — Dae 16. julija je umrl po dolgem bolehanju Gregor Vogriac, mož pošteajak od nog do glave, saj je aa »Jori vrh« aaročeval zraven »Slov. Gospodarja« samo še krščaaske liste. — Dae 17. julija popoldae je strela ubila 12 letao šolarico, ki je pasla živino blizu doma, Nežo Bele iz Dobrine 66.  Dae 26. julija ia 2. avgusta popoldne je toča aaletavala, hvala Bogu da med dežjem, a se aa grozdju precej pozna. V št. Pefru v Sav. dolini je tamošaja vzorno delujoča krajevaa orgaaizaoija SLS nabrala za letošaje poslovao leto izredno lepo svoto člaaariae. Vrli krajevni orgaaizaciji v St. Petru, ki zaa v svojih članih vzgojiti toliko požrtvovalnosti za Sloveasko ljudsko straako, naše čestitke ia zahvalo! Ta krajevaa organizacija, se tudi ob času volitev vedao odlikuje. želimo, da brtudi druge krajevae orgaaizacije ajea vzgled posnemak! Šolski vodja šole pri Sv. Andražu v Slov. goricah izjavlja, da oa ai prepovedal deci pozdravljati nadučitelja v pok. Šijaaca, ampak je celo deco dejanski kaznoval, ako je zasmehovala penzijoaista. Mariborski vojni okrug razglaša, da kupuje vojaška komisija seao in slamo za vojsko od kmetov vsaki pondeljek, sredo ia soboto dopoldae na Trgu Svobode v Mariboru po tržaih ceaah. Prekupčevalci so izključeni. Seao ia slama mora biti prvovrstae kvalitele ia letošaje košnje. Za kupljeao seao ia slamo se plača takoj. V Ptuju je aa Slovenskem trgu 15 prevzel staro maaufaklurno trgoviao Pavle Dostal in ga toplo priporočamo. Sicer pa opozarjamo aa daaašaji iaserat.