i-eto XV. Štev. 45 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE:' 25-67 !n 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana, Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, ponedeljek z4. februarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v aoravl ali oo ooŠtl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI RAČUN? 11.405 din f— Saradžoglovo tolmačenje izjave Turški zunanji minister je uradno pojasnil pravo bistvo turško-holgarske uprla vsakemu ogražanju neodvisnosti in nedotakljivosti — Moskva SSSR sodelovala pri izjavi izjave — Turčija se bo demantira vesti, da je ANKARA, 24. iebr. Reuter. Turški zu-minister SaradZoglu je izjavil, da ta Turčija takoj stopila v vojno, če hi “'la napadena v njenih interesnih conah. Sporazum z Bolgarijo pomeni samo do-SOvor med obema državama za mir, Turčija pa vzdržuje vse svoje obveze in pri-iateljstva. ANKARA, 24. febr. Anat. Ag. Zunanji fnimister Saradžoglu je dal listu »Ulusu« 'utervju, v katerem je v zvezi z bolgar-sko-tu'rško deklaracijo glede na turško zunanjo politiko dejal: »Po informacijah, prihajajo iz raznih virov, dodajajo tej deklaraciji napačna tolmačenja. V turški zunanji politiki niso nastopile nobene iz-premembe. Turčija ostane zvesta svojim zaveznikom. Odločena je, da še dalje živi v dobrih odnošajih z vsemi silami, v prvi vrsti z naš'mi sosedi. Turčija pa ne more v nobenem primeru ostati ravnodušna nasproti aktivnostim, ki se razvijajo v njeni varnostni coni; Turčija se bo z orožjem v roki uprla vsakemu napadu, ki bi šel na račun njene nedotakljivosti in neodvisnosti. Boigarsko-turški sporazum je sporazum dveh držav, ki sta odločeni ohraniti mir. Oni prijateljsko prožita ro- ko in izjavljata, da nimata napadalnih namenov. Vse namere, ki se bodo manife-stirale pod podobnimi okolnostmi in v cilju, bo Turčija rade volje sprejela.« SOVJETSKI DEMANTI MOSjCVA, 24. iebr. Tass. Švicarski list >BasIer Nachrichten« je objavil vest, da je bil turško-bolgarski sporazum sklenjen z aktivnim sodelovanjem Sovjetske zveze. Agencija TASS je pooblaščena izjaviti, da ta vest ni resnična. VKORAKANJA ŠE NE BO SOFIJA, 24. febr. Reuter. Čeprav so vse nemške priprave za vkorakanje v Bolgarijo končane, mislijo, da vkorakanje ne bo sledilo takoj. ISKANJE ŠIRILCEV LETAKOV SOFIJA, 24. iebr. Associated Press. Policija je ustavila ves avtomobilski promet v Sofiji in začela iskati razšifjevalce letakov proti neki tuji državi. ROMUNSKI DEMANTI BUKAREŠTA, 24. febr. AP. Demantirajo se vesti, da je romunska vlada izselila prebivalstvo s petrolejskega področja v Ploestiju zaradi nevarnosti angleških napadov na petrolejske vrelce. Nobenih večjih vojnih dogodkov ^ nobene fronte ni prišlo nobeno poročilo o kakih pomembnejših vojaških operacijah — Tudi letalski napadi so bili izvršeni le v manjšem obsegu Dogodki na zahodnem bojišču BERLIN, 24. febr. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo jc izdalo včeraj sledeče Uradno vojno poročilo: Pri napadih na ^vražnikove konvoje so naše letalske s‘te potopile tri trgovske ladje s skupno H.500 tonami, in poškodovale 4 večje |a,ATENE. 24. febr. AP. Sedmi dan gr-ko ofenzHc v Albaniji je prinesel za-jp^bo nekaterih važnih pozicij ter za-, ^ie 128.1 vojakov, med njimi 30 častni- je sestrelilo dve sovražni letali, ostali dve sta bili verjetno tudi primorani, spustiti treji ter na Džubo in Javello. Bilo je nekaj žrtev in nekaj gmotne škode. Proti se poškodovani na tla. Eno grško letalo i letalsko topništvo je zbilo dve sovražnic se ni vrnilo. Protiletalske baterije so sestrelile eno sovražilo letalo. Sovražna letala so bombardirala neki otok v Egejskem morju brez Večje škode in žrtev. Bombe so padie tudi blizu neke makedonske vasi, ne da bi povzročile škodo. DOGODKI NA AFRIŠKIH BOJIŠČIH RIM, 24. febr. Stefani. Italijanski glavni-stan poroča iz Afrike: Severna Afrika: Običajno ogledniško delovanje naših hitrih kolon. V Kufri so naša letala zmetala bombe majhnega kalibra na sovražniko-ve.naprave in povzročila očitne požare. V noči na 20. t. m. so nemška letala izvedla napad na Benghazi, na letališče in na sovražnikove topniške postojanke. V Egejskem morju so naša letala bombardirala vojaške objekte v nekem grškem oporišču. Vzhodna Afrika: Ob spodnji Džubi so se nadaljevale borbe onstran reke. Na drugih odsekih ni bilo nič posebnega. Sovražnik je izvedel letalske polete in napade na nekaj krajev v Eri- kovi letali. V prvih urah zjutraj 21. t. m so sovražnikova letala letela nad Kata-nijo in zmetala nekaj bomb, ki so ranile 6 oseb in povzročile nepomembno škodo. KAH1RA, 24. febr. Reuter. Britske in abesinske čete so zavzele mesto šugali (Shogali) v Abesiniji. Francoske svobodne čete iz Ekvatorialne Afrike, ki so jim dodeljeni tudi oddelki tujske legije, napredujejo ob Rdečem morju proti notranjosti Eritreje. V Somaliji je zavzet- kraj Džumbo, pristanišče ob izKvu reke Džu-be. Boji za Jelib ob Džubi še niso končani. TUJA LETALA NAD MALTO LA VALETTE, 21. febr. Reuter. Sovražna letala so včeraj dvakrat lire letela otok. Bomb niso vrgla. NAPAD NA GIBRALTAR NEW YORK, 21. febr. Tass. Associated Press javlja, sa sta včeraj dva tri-molorna bombnika napadla Gibraltar. CAMPINCHI UMRL MARSEILLE, 24. febr. AP. Cesar S /i Antonescu o položaju Romunije BUKAREŠTA, 21. Iebr. 1).,-.:. General Anloncscu je izdal poročilo o stanju države od njegovega nastopa dalje. Ko je prišel na vlado, jc bila dinastija ogrožena, pravi general. Bila je nevarnost, da zavladata, v deželi anarhija in tuja okupacija. Država je Inln zaradi zrahljane, negotove politike popolnoma izolirana. Meje so bile razdejani* in na stotisoče Romunov je moralo zapustili svoje domove. Tretjina državnega ozemlja z vsem bogastvom je izgubljena. Iz rdstopl jenih krajev so še zatekli k nam uradniki, ki so veliko breme za vlado. Kmetsko bili de- lavstvo so držali predolgo na orožnih vajah, častniki, uradniki in upokojenci so bili prezadolženi, ker so jim bile plače premajhne, državna uprava pa slaba in predraga. Po nekaj mesecih se, jc posrečilo utrdili dinastijo, upo-stavili red in uvrstili državo tudi na mednarodnem področju na dostojno višino. Romunija je pristopila k trojnemu paktu in sklenila gospot%u'ski sporazum z Nemčijo. Campincbi, bivši mornariški minister pred zlomom Fraucije, je umrl za posledicam operacije. * Kralj Alfonz še na umr RIM, 24. febr. AP. Španski kralj Alfonz, za katerega se je govorilo, da je že umrl, si je včeraj v toliko opomogel, da je lahko že vzel hrano. RIM, 24. febr. AP. Kardinal Magliono je obiskal španskega kralja Alfonza ter mu podelil v papeževem imenu blagoslov. Alfonzovo stanje se je poboljšalo. Zanikujejo se južnoameriške vesti o kraljevi smrti. ALBA NA POTI V RIM L1SBOA, 24. febr. Havas. Poslanik Španije v Veliki Britaniji, vojvoda Alba, je dospel v Lisbono. Odpotoval bo dalje v Rim, kjer bo obiskal bolnega kralja Alfonza XIII.. s katerim sta bila intimna prijatelja. Danas bo zopet govoril Hitler BERN, 24. febr. RP. Po poročilu iz Berlina bo imel danes ob 16. uri Hitler po radiu goyor ob priliki obletnice ustanovitve svoje stranke. »GIBANJE ZB1RA- ZA NACIONALNO NJE SIL« u0v- Na fronti je bilo doslej odbitih 16 , J’AHI/', ,2< DN? v ('’ari/" jl' hil° „1 « / o i c it Uiauos veliko zborovanj« .,(>ihanja za na- 'Ihanskih nrnn«9na,tftv fflr sestreltentli 1 ciona|no zlllrBBje si|». KnvzoČnih jo bilo v, inskih prolhsapadov ter sestreljenih 6 letal. r ATENE. 24. febr. At. Ag. Uradno pobilo grškega poveljstva št. 120 pravi, j® so se bili lokalni boji med manjšh.i! ^ličarskimi edlnicami. Grško letalstvo ver lisoc pristašev mlademu revolucionarnega gilmnja. Govorniki so naglasili potrebo sodelovanja pri gradnji nove b ranči ja. Zlom I' ranči je je označen kol končni poraz preživelega sistema. V imenu tujih borcev je govornik Jean rja. In še marsikaj drugega. Lene Vipotnik je s suverenim nastopom, za-fafi nastopil je prvi, mnogo pripomogel k »pre-, iu letin Njego' im pismom (Klavrna zgod--?) ni moči odrekati vsaj delne, če ne popol-izvirnosti in tudi duhovitosti, če tudi se ^katere (Otrok in mati) niso posrečile; bile l bolj govorniško efektne (Lov na tihem br-'9 kakor pa umetniško dognane pesmi. r, Vipotnik' ,i razgihani poeziji iv sledil Jože , mlad literat, ki je zrasel Mentorjevi T\i in na i-djeval v Domu in s\c v Njegova ;n' i -'ettov. 'e b'la kmečka /.godba, napol L'i’1,4 ,j subjektivistična proza z rn- ,.‘;r|ii('mmi prijemi, sicer dob"'; recitacijaka IC(-' od-,tejem pon v!;'id razvleci .'ost in gosto-*S?d.ie) stvar, a z malo umetniške vrednosti |K Medil ic A m Crujtpc« ki ima za sabo enako Nad mestom stoje mračne razvaline starega gradu, ki so ga po neki legendi postavili že Bizantinci. Meto se ima zahvaliti za svoj nastanek hčeri nekega pregnanca, ki je moral bivati tu v samoti. Argirokastro, t. j. Srebrno.mesto, imenujejo v srednjeveških kronikah večkrat kot središče krščanske kulture. V 17. stoletju je sem predrl islam. Grki so vso dobo turške uprave ohranili svoje šege in običaje. Z darovi v tujini živečih rojakov so vzdrževali lastne šole, v zadnjem času je bilo mesto predsfraža helenizma. V balkanski vojni je imel Argirokastro tudi politično vlogo. Leta 1912. so vkorakale vanj grške čete, dne 3. marca 1913 ga je obiskal sedanji kralj Jurij 11., kot takratni prestolonaslednik. Po londonskem protokolu je julija jake naslednje dnevno povelje: »Zaradi druge imperialistične vojne je izbruhnil požar, ki ne uničuje le meje poedinih držav, nego cele dežele. Sovjetska unija se je odločila, da med to vojno ostane striktno nevtralna. Zgrešeno bi pa bilo, če bi ob sedanjem stanju mednarodnega Kakor poroča španski list »ABC«, gradijo v USA majhne križarke, ki so dolge 21 m, oborožene s 6 torpednimi cevmi, 6 metalci bomb proti podmornicam, 2 protiletalskima topovoma in aparatom za spuščanje umetne megle. Te križarke se lahko obrnejo v 5 sekundah. Daije bodo gradili nove amfibijske tanke, za katere bodo lahko uporabili avtomobilske motorje. Vozili bodo s hitrostjo' 50 km skem bojišču. To daje povod za konstatacijo, da vojna v Sredozemskem morju Anglijo veliko več stanc, kakor si je mislila. Italijanski odpor je mnogo močnejši, kakor »o računali v Londonu. Očivid-no je, da se je Italija pokazala sposobno, da daje odpor na vseh frontah, tako da je Anglija primorana uporabiti večino svojih sil, da bi parirala italijanski odpor. Vojna v Sredozemlju še ni končana, temveč se nadaljuje. Ura Sredozemskega morja bo odločilna in ona bo šele prišla. ,.Literarnega kluba8* literarno pot kot J. Dular; bral jc pesmi, večinoma sonete, ki pa šepajo na nedognanem izražanju in včasih na prisiljenih in za uho nečistih rimah. Zač tne pesmi (Zmagoslavje smrti, Midva) so bile tudi vsebinsko slabe (t. j.: pesniške, pridigarske), konec pa je bil zelo dober, skorajda otožno idiličen (Slovo od doma). Franc,e Novšak, ki jc bojda zbudil največje zanimanje, se je predstavil mariborskemu občinstvu s črtico »Bibika se je izgubila«. V kolikor je bila proza umetniško precej ohlapna in fragmentarična, je vendar bil »kontakt« med občinstvom in bralcem najožji, večinoma po zaslugi dobrega recitiranja in prijetne, skoraj lirične izgovorjave Novšaka. Razočaranje smo doživeli s Severinom Šali-jem, ki je bral pesmi iz prav! nr izišle knjige »Slap tišine«. Ne vem, kaj je bilo krivo; slaba izbira, neposrečeno, skoraj monotono branje ali pa slaba kvaliteta pesmi, šalijcve idile niso za sodobno občinstvo (Tihožitje, Materi, Večerna pesem, Noč itd.), to je več ko g&to-vo. Kdor je pričakoval klenih verzov, globoko občutenega razpoloženja in primerne duhovitosti, ta'je bil razočaran. In ta« jc bil marsikdo.. Za tem jc bral Cene Kranjc odlomek iz svojih »Zgodb o čebelah«; »Pomladitev čebelje družine v panju štev. L«. Vkljub jasnemu branju in lepemu, kmečkemu jeziku, je bilo delo precej slabo. Cene Kranjc bo nekoč naš drugi Erjavec, toda zaman bi bilo od njega pričakovati kakšnih visokih umetniških del. Nedvomna najboljše pesmi večera so bile tiste, ki jih it lepo in skoraj z zanosom bral Jože Brejc. Poleg aktualne vsebine (Srečanje, Kmečka pesem, Zatišje) in besednih efektov (igrivost besed!) smo zaznati, da je J. Brejc resničen pesnik Kot osmi in zadnji je večer zaključil Jo/e Kastelic, kateremu sicer ne moremo odrekati drobne, komaj tleče iskrice, ki. ji pravimo 1913 je mesto z ostalim delom zasedenega Epira pripadlo k novo ustanovljeni kraljevini Albaniji. Dne 17. februarja 1914 je pa lokalni kongres odpovedal pokorščino tiranski vladi in septembra istega ieta, ko je po Esad paši-nem uporu moral princ VVied, ki biva zdaj v Bukarešti, pobegniti iz Albanije, so vkorakale v Argirokastro spet grške čete. Na kraju svetovne vojne so zasedli mesto Italijani pod generalom Baldinijem. Njim so sledili šest mesecev kasneje Albanci. V bojih sedanje vojne so Grki po hudem odporu motoriziranih edinie italijanske XI. armade zasedli mesto. Tu so se čete odpočile, na kar so nadaljevale pohode in prešle v boje za Tepeieni, ki je ključ do pristanišča Valo-ne.« položaja vsak častnik in vojak ne bil na svojem mestu in bi ga presenetilo kakšno iznenadenje. Rdeča vojska bo uničila vsakogar, ki bi se hotel približati svetim mejam Sovjetske unije.« Po govoru je bila velika parada. Imenovanih je bilo šest generalov, odlikovanih 1883 častnikov in vojakov za uspešna dela na vojaškem polju. na uro, po vodi s 17 km na uro. Novi tank bo premagoval strmine v kotu 55° in vse druge terenske ovire. Ameriška admiraliteta je že naročila 200 takšnih »aligatorskih« tankov. Romuni so izvozili od januarja do okt. letos petroleja in oljnih produktov v vrednosti 19.772 milijonov lejev. Žita je šlo iz dežele za 5855, lesa za 1761, živeža 1036, zelenjave 845 milijonov lejev. Od tega jc šlo v Nemčijo in češki protekto-lat 47.96%, v Anglijo 12.17, Italijo 9.15, Grčijo 4.93, Turčijo 3.11%. Ogromen del uvoza, 63.27%, je krila Romunija iz Nemčije in češkega protektorata. Deželi primanjkuje, kakor poročajo zdaj, pred vsem olja, masti, masla in mlečnih pridelkov. 110.000 italijanskih delavcev bo skoro v Nemčiji. Italija se je obvezala, da bo poslala v kratkem še 50.000 delavcev za nemško industrijo, za katero potrebujejo Nempi, kakor pišejo listi, še nadaljnjih 150.000 delavcev. Filipini so z vsem prebivalstvom in materialom v sedanjih prilikah na strani USA je dejal predsednik Quezon, ki upa, da bo Washington z vsenii silami branil interese otokov. umetnost. Bral je nekaj dobrih, globoko občutenih pesmi (Requiem, Privid, V strmi senci), četudi niso napravile kakega posebnega vtisa na poslušalce. Po tej bežni, skoraj dokumentarični sodbi, ki je ali pa morda ni postavila imenovane goste v pravo ali nepravo luč, bi jiripomnil še nekaj besedi: človek, ki je stopil na večer, je morda pričakoval poleg lepih, recirho {zbrušenih pesmi, še več, a to je — nekaj novega. Saj nastopili so mladi ljudje. Nov svet, nove misli naj bi se porajale in nove ideje. Žal ni bilo tako. Srečali smo imena in tudi culi jih, povprečni in morda nadpovprečni talentje, toda 14. februarja 1941 v Mariboru ni še niti od daleč zadišalo po slovenskem velikem tekstu in novi »Moderni«. I. S. k. Februarska »Sodobnost« prinaša C Kosmačevo zgodbo »Zlato«, L. M. Škerjančeva »Vrednotenja«, »Dva odlomka« Marje Bor-šnik-škerlakove, Ferda Godine »Dogodek v Jožefi«, Franceta Lobodike »Sonet« in nadaljevanje »V petem nadstropju« Prežihovega Voranca. Med kritiko piše A. Poljanec o Božu Vodušku kot »poetu razočaranja«. V političnem obzorniku začenja Vito Krajger razpravo o »Delavstvu v USA«, Fr. Mesesnel priobčuje dve kritiki. A. Krajan nadaljuje razpravo o »Vertikalnem koncernu na slovenskih tleh«, A, Javor pa odgovarja g. Joki Žigonu, ki mu je v »Sloveniji« očital »podtikanje«. Dr. Vlado Schmitd odgovarja na napad o »Inteligent-nostnem testu«, Andrej Beličan pa kot totalitarne napada demokracijo v odgovoru Lojzetu Udetu k Dr. V. Pavlukovič: „Xovi pomlnk u Evropi1', zvezek prvi: Cilje vi Velike Britanije. Cena 3 din s poštnino I din. V seriji ..Ličnosti i problemi" je izšla aktualna pol. brošura, v kateri so /brane misli angleških politikov, raznih združenj in angleškega liska o novem redu v svetu. Prav sedaj zahtoVajo v dolnjem domu od angleške 'vlade da so otrese s\oj«. rezerve in objavi svoje vojne cilje, o katerih so doshj v javnosti razpravljali samo posamezniki. Brošura se lahko naroči v vseh knjigarnah in jiri Binozi, založbi v Zagrebu, Dalmatinska ul. 10, telefon 9(5-51. Podban Mrvatske dr. Ivkovič je prvič uradno obiskal dr. Mačka, inž. Košutiča in dr. Kmjeviča. Komemoracija ob obletnici smrti Ljube Davidovima je bila v dvorani Kola srbskih sester v Beogradu. Med drugimi odličniki javnega življenja sta bila navzoča za SDS senator Vifder in dr. Rajko Gjermanovič. Več govornikov je poveličalo delo pokojnega državnika za Jugoslavijo. Pred obiskom dr. Cincar Markoviča ¥ Budimpešti Te dni se je mudil v Beogradu madžarski prosvetni minister dr. li o m a n. Obiskal je razne prosvetne ustanove ter je bil sprejet povsod s prisrčno pozornostjo. V bližnjih dneh bo pa gost Budimpešte naš zunanji minister dr. Cincar Markovič. Madžarski tisk se že pripravlja na sprejem gosta prijateljske države ter poudarja, da »hočejo Madžari in Jugoslovani mir in prijateljstvo, ker dobro vedo, kaj prinaša vojna. Graditi hočejo dalje novo, srečnejšo dobo napredka na gospodarskem in kulturnem polju. Jugoslavija in Madžarska soglašata v tem, da se dogovorita glede vseh vprašanj, ki prihajajo med njima na dnevni red, v prijateljskem duhu. Od tod tudi prijateljska pogodba med njima, k; bo stopila v veljavo po ratifikaciji z obeh strani. To se bo zgodilo ob sedanjem bivanju dr. Markoviča v Budimpešti.« Humor angleških novin. Ko je nemška bomba zadela uredništvo popularnega londonskega lista »Evening Standard« je znani karikaturist Low narisal karikaturo, kako se je sovražna bomba poškodovala, čim je zadela ob uredništvo »Evening Standarda«. Ta neustrašni humor se je Churchillu, ki ceni hrabrost, tako dopadel, da je poslal uredniku in sodelavcem brzojavno čestitko. List izdaja še vedno po pet ali šest izdaj dnevno. Londonski tisk smatra za vprašanje časti, da izhaja redno, brez presta n ka. (Brodska »Rijec«). ,,Bandcraehin“ sc imenuje prvi abesinski list, ki ga tiskajo nekje v okolici Go* djama v Abesiniji. To je prvi abesinski, list po [Kitih letih. Tiskarske stroje so prenesli na 70 kamelah iz angleškega Sudana v Abcsinijo takoj, ko jc cesar Haite Selasie vkorakal v Abcsinijo. Kdor se ne bori, Je vrane in veverice V nekdaj bogati Franciji, ki je bila bankir vsega sveta in kjer so imeli delnice in državne papirje ne le kmetje,. nego tudi delavci in služkinje, so prišli Tako daleč, da jedo meso vran, veveric in jastrebov. Vrana se plača po 10 frankov, v-everice po 12, jastreb po 15 frankov komad. Še malo in na vrsti bodo miši in podgane. Levičarji in desničarji Francije, ki so agitirali, da se ni treba boriti, se lahko vprašajo, ali se res ni bilo treba boriti? Tudi pri nas so takšni zastrupljevalci naroda, ki pravijo, da se ni treba boriti za domovino. Danes jih je sicer manj in vsak dan jih bo manj. Kjer so pa še taki, da zastrupljajo dalje, jim je treba reči; Nočemo jesti vrane, veverice in jastrebe, kakor Francozi, ki sc poslušali takšne preroke, kakor ste vi. (»Se-ljačko Kolo«). ZAKAJ NE MOREJO JAPONCI PREMAGATI KITAJSKE? Vojska, velikanski prostor in vstaške cei-niške skupine so glavna sredstva Kitajcev v boju proti Japoncem. Gverilski napadi najbolj ovirajo japonske rezerve, ki se ne morejo svobodno gibati. Tudi so sabotažna dejanja v zaledju na dnevnem redu. Tako so četniki samo v sedmih mesecih 1939 uničili 95 strojev, potrebnih za vojskovanje, 350 vagonov, 18 armiranih vlakov, 25 mostov, 130 km železniške proge in na tisoče železniških vagonov. LAVRENTIEV poslanik sovjetsko Rusije v Bukarešti „|Jra Sredozemlja bo šele prišla" »Popolo d’ ItaHa« prinaša članek »Ura j Britanske ladje morajo biti uporabljene Sredozemskega morja«, v katerem pra-.drugod, ker ne morejo piuti po sredozem- Maršal Timošento sovjetski TOfski Ob 23. obletnici ustanovitve sovjetske vojske je izdal maršal Timošenko na vo- Žsprs® križark© in aligalorski tanki Stran 4 »Vef črnik« V Mariboru dne ■■ >!- ' «5&so,oa&rske ilestf fožRi. pspoilarskl sklepi zasedama banskega sveta ! r»tn & ■ £ €5 n Kneginja Olj>a si' ji' • a- kademije Zensko«« krščansi. Načelnik finančnega oddelka dr. ;e na zasedanju banovinskega sveta poda! pregled preračuna dohodkov. Poudaril je, da preračun kljub zvišanju za 19 in-: snov din v primeru z lanskim letom ne bo trne! za posledico uvedbo‘novih davščin, z edino izjemo, da bo trošarina na pivo zvišana pri 1 hi od 60 na 100 din ter da so se povečale tudi takse na pren.... nepremičnin. Slediia je razp; /a. v kateri je imel Ivan Avsenek daljši govor o gospodarskih razmerah v naši državi, Po njegovem mnenja je banovinski preračun dokaz prave pavperizacije. Banovina ima manjši preračun kot Banovinski preh iiiievalni zavod. V sedanjih razmerah bi se mogel povečati, kajti državne finance so sedaj postavljene na trdne temelje. Treba je preskrbeti nova sredstva za gospodarski, kulturni in so-'aiiii razvoj °lovenije. Na tej poti predstavlja Prevod le prvo fazo razvoju samoupravnih financ. Orel ho vili minimalnih plačah, Ivi se izenačijo s plačami državnih uslužbencev ter zna. šaro od 1100 do 1600 din. Sprejetih ,50 resolucij, ki so jih predložili posamezno banski svetniki, predlaga med drugim, da mora ban odobriti vse zadolžitve občin in vse odsvojitve njihovih nepremičnin. Pokojninsko zavarovanje občinskih uslužbencev naj se prenese na ?okojr.in-! sk: zavod za privatne nameščence v mladoletniki v gostilnah, na plesih in drugih prireditvah. Pospeševanje kmetijstva naj se prenese na banovine. Uvoz modre galice naj se osvobodi carine, Z a gradnjo klinike medicinske fakultete naj pros»etno ministrstvo najame 60 milijonsko posojilo. Uvede naj se prisilna obde-p lava vse orne zemlje, ki jo veleposestva-oddajajo v zakup. Naj se izvedo likvidacija osrednjega zavoda za zavarovanje .\aroil n e udeležili iiiii ter j[£, sveeanc pakreta. <1 *d!v-nuiago, 11(11 ]>il‘ Ljubljani. Poostri naj se kontrola nad delavcev. ¥ Slovenili za 189 mPlifonoVi dinar ©v icmečkili dolgov llVK* • kot* linaina . iW ' kv. Sa-iz:ulila loča ,-ihla •i slani- ' kratkim , redne .la- ta a dal- Po podatkih Privilegirane agrarne banke je bilo doslej prijavljenih kmečkih doigov za 3198 mil ionov d;n ter ie prevzem skoraj popolnoma zaključen. Dolgove je prijavilo 792.000 dolžnikov, pri-v novem|jave pa so j>j]e vrnjene 67.000 ter je v Treba bo j c|e]u §e 1&674 prijav. Kmečki dolžniki so ustanoviti še nekaj samostojnih banovin-j bili zadolženi za 1583 milijonov din, od-'■•'!* ustanov. Za kritje izrednih držaVnth oisano pa jim je bilo 931 milijonov din. z-; v dohodkov je morala država poseči po rednih ukrepih. Kakor je izvedena '\i-cielitev na izredne in redne državne izdatke, bo treba izvesti tudi razdelitev na redne in izredne dohodke. Izredne izdatke bodo krile izredne davščine in tudi posojila, pri katerih bo treba postopati prav tako radikalno kakor pri davkih. V 'ntefesii svoje eksistence bo morala država zlomiti vsak odpor. Cene je treba ustaliti, pa če bodo zato potrebne tudi velike žrtve. Blago pa bo treba pravično razdeljevati. Zahteva po avtonomni ureditvi razdelilnega načina je ena naših na;važnejših političnih zahtev; v Sloveniji namreč razdeljevalo! aparat dobro posluje. Bsdnostni sklad za 1. 1941 znaša ‘J milijonov din, lani pa je bil 1.2 milijona din. Izdatki bednostnega sklada so preračunani za 1941 takole (v oklepajih podatki za 1940-41): prispevki in podpore za izvrševanje javnih del 5.81 (3.85), za podpiranje višje kvalificiranih brezposelnih 0.49 (0.65), podpore ob elementarnih nezgodah in drugih uimah 0.4 (0.4), za prehrano onemoglih; brezposelnih in njihovih rodbin, skrb za otroke in za prehrano siromakov vobče 1.45 (1.45), prispevek k vzdrževanju javnih kuhinj in humanitarnih institucij 0.45, rezervni sklad za brezposelne 0.25 (0.25), borzam dela sku); denarnim zavodom je priznala v tekočem računu 1483 milijonov, v 3% obveznicah 491 milijonv, 25% odpis pa je znašal 531 milijonov. Denarnim zavodom v Sloveniji je PAB v tekočem računu odobrila 266.5 milijona din (61.S milijona din bankam in 204.7 milijona din zadružnim ustanovam), v 3% obveznicah pa 100.8 milijona din (23.4 milijona din ban-Sioveniji so znašali kmečki dolgovi j kam in 77.4 milijona din zadružnim usta-j milijonov din, odpisanih pa jim je novam), 25?« odpis pa je znašal 99.2 mi- ' ona din (23.1 milijona din pri bankah in| 76 milijonov pri zadružnih ustanovah). bilo 189 milijonov din. Banka je doslej prevzela za 2 in pol ni il'jard e dolgov (v nezmanjšanem zne- UKREPI PROTI DRAGINJI Urad za nadzorstvo nad cenami opozarja proizvajalce in predelovalce, trgovce na debelo, uvoznike in maloprodajalce vsega blaga, ki spada- pod nadzorstvo, da se cene blagu, ki so veljale na dan uveljavljenja novega seznama kontroliranega blaga, t. j. 20. februarja, nikakor ne smejo povečati. Prav tako mora tudi vsakdo, ki prodaja življenjske potrebščine in ostalo blago v trgovini, na trgu ali na drugem kraju, označiti cene posameznim predmetom na vidnem mestu, bodisi posamezno ali v skupnem cenov-niku, tako da jih lahko vsakdo vidi. novo povišanji: zelkzniskk TARIFE? .marca bo v Beogradu s,'ja tarifnega odbora generalne direkcije državnih železnic. O tej priliki naj bi sklepali o zvišanju železniške blagovne tarife za 51’ ,,, /višanja naj bi bilo posledica zvišanja cene premogu ,ki ga kupujejo železnice.' g Konferenca o izvozu hmelja v tuje države, ki je bila te dni v Beogradu, je . ... . ■ j koslatirala. da so vojna in nekatere druge m >;lavni bratovski sk.adnici kot najnuj- sprememb-.' povzročile, v naši hmeljski pro--< nomoč za primer brezposelnosti izvodu ji Imdi) krizo. Povprašavanje j>-> 0.15 (0.15) milji din 1 hmelju je bilo minimalno, izvoz skoraj t- 1 ' •*/’., . . . . , ! popolnoma onemogočen, cene hmelju pašo Sog.asno je bila sprejeta spreminjeval-! j/re(m(l |Kl(i)l, h4 so znašale od 20 d■» na nrsdba o občanskih ushsžhencih in nji- 25 din za 1 kg. Konferenca se je bavik« na zemljišča odgodena za Zveza hrval-motivirala s prej izdelali nove uredbe niti največ z možnostmi izvoza v I SA. Največje količine hnjelja je odkupila doslej Sovjetska zveza. Za hmelj pa se inleresira tudi 1* ranči j a ter bi ga lahko izvažali mogoče tudi tja. g Uvedba mestnega davka v banovini Ilrvalski je bila leto dni ker je to zahtevala Skih mest. Svojo zahtevo je toni, da mestom ni mogoče preračunov na temelju te ter zaradi tega ni stopil v veljavo še eden občinski preračun v banovini. g Zvišanje cen železu napovedujejo. Zvišale so se namreč v zadnjem času -tutli cene surovemu železu. g Cene italijanskemu bombažnemu predivu, ki nam ga bo dobavila Italija za 1000 ton bodo za 03 odnosno za 38 odst. nižje kot so na notranjem italijanskem trgu. g Seja jugoslovansko-balgarskili zbornic iz Beograda in Sofije je bila v Beogradu. Odprl jo je dr. Vlada Ilič, ki je podal ludi smernice za bodoče delo. Za njim je govoril predsednik bolgarsko-jugoslovanske zbornice Dimitrij Mulev. Zaključne 'sklepe bodo pripravile posamezne izbrane sekcije. g Fižol, oljčnice in sadje bodo pridelovali Italijani, po sklepu poljedelskega ministra, na poljih, ki doslej niso bila obdelovana, pa so vendar zato' primerna. g Proizvodni načrt so prekoračile vse panoge tekstilne industrije v januarju v moskovski oblasti in Moskvi. Dosegle so 104.2°/o. Bombažna industrija je prekoračila načrt za 3.6, volnena industrija pa za 7%. ki je bilo v I! ‘ograo lišču. Akademije se uglednih beograjskih triarh dr. (lavrilo. 11 Množijo se iz dneva v liun ne živl]enjs".iifi potrebščin v /; je to konslatirala zagreli? ka kronika. 11 Huda toča je bila v Dnbrov nsezni komadi so bili veliki !• jajca, nekateri so imeli c 4o ie/i dovnjaki in vrtovi, ki jih j-toča, so uničeni. Na srečo je I le 5 minul. Spremljala jo je hud;' ! pred katero so se morale žaleči v šča ludi •mnoge jadrnice. 11 Zagrebški hišniki so pred ustanovili svoje društvo ter ima: sestanke .na katerih rešujejo s vi novska vprašanja. 11 2O9iM0 obiskovalcev iz lili-, nje ne okolice ler iz tujine pričakujejo ' Zagreb za časa jubilejnih proslav in e re.i-rlsličnega kongresa. Zato skušajo ze se; daj organizirali vse polivlmo. de lii dolnn obiskovalci dovolj prenočišč in hrane. 11 Hrib so »e zrušil na hišo v C. morner< cu v Zagrebu ter podrl zid. i-jud . a zi".e\ na srečo ni bilo. ... 11 Pol m]l*j bratovi smrti-nenadoma poslal lastnik lepe palače ter kopice denarja. Zunanjosti svojega brata se več niti ne spominja, saj ga ni videl že 35 let. Obvcsiili so ga o dedščini šeie ])o bratovi smrti. Bral Milovan je bil Budimpešti slaščičar. tšatifo Torek, 25. februarja Ljubljana: 1-.02 slo\ diske napeve p": je Tone Petrovič in igra RO. — 17.30 dueli harmonik (brata Goloba). — 20 vesela revija s sodelovanjem Jožka in Ježka ter članov igralske družine. — 22.15 argentinski tango poje ob spremljevanju orkestra Olga Petrov. — Beograd: 13 ruske ramance. — opcmc arije. — 18 havajski kvartet. — prenos s koncerta ..Cvete Ziuon.v. — 20: koncert komorne glasbe. — Zagrel*: plesna glrsba. — 23 pustni karneval. — > ra-; ga: 15.45 češki pust. - 17.10 kotle, lahke glasbe. — 19.50 plesna glasba. 20.20 humoreska. — 22.30 koncert zabavne e., 'k'. Sofij a: 12.50, 10.50 in 22 lahka in plesna gl- - 20 Beethovnov septet. — A n g I i j a: I1.' "* solisti ali zabavna in plesna gl. — 21.i5 pisan koncert. — 23.15 plesna gl. — A 11 kara: 20 lahka gl. — 20.-15 turška gl. — 23.-15 ples; na gl. — Bf r o m ii n s t e r: 19.55 e.imf .lietu koncert Bernskega •glasbenega združenja. --B u d i 111 p e š t a: 17.15 pisan spored p če me ni slišal iu uslišal. — Pred tremi leti! Na naboru! Takrat! V (j -»Ji ■- 1 :«vll, ki so same po sebi izključevale pošteno prisego — Rcgrut novinec Pijan do onemoglosti — Oborožen žandar me je podpiral, da se nisem zgrudil. Drugi me je lovi! za desnico in mi k prisegi nameščal prste, ki bi se bili tako radi zvili v figo! —• — lia! — Pa govore iu pridigajo se- daj o poštenju — o prisegah — o svetih in presvetih prisegali. — Kje je bilo njihovo poštenje danes? •— Morje ognja! Morje trpljenja! In morje krvi! To je njihovo poštenje!« Lisko, desetnikov konj, je pri jaslih nemirno zaveslal z repom, vzdignil zadnje noge in se na vso moč izvetril. -Ljubček moj!« je skočil Franjo h konju iu ga potrepljal po križu in vratu. »Enako misliva, kaj ne!« se je smejal in si Liskovo glavo stisnil v naročje. »Njihovo, najinih gospodarjev poštenje je tako, da Oba kašljava nanj! Ti na svoj način, jaz na svo!j — Moj si, moj, Lisko! Otročiček! Rada se imava. Ker se razumeva. Midva upornika —« S prsti je konju razčesal kodre na čelu in ga poljubil na živordeči smrček. »Majd, Lisko! Mi ne boš vrnil poljubčka?« Konj je podrsal z glavo po dragončevi rimi, ga z debelimi ustnicami osmuknil po licu in veselo zarezgetal. Desetnik je popravil seno v lojtrcah in steljo pod živaljo. »Ej,« je vzdihnil, »zakaj ne znai govoriti, konjiček moj! Oficirskih uniform ne trpiš! Niti blizu ti ne smejo gospodje lajtnatiti in podobni svetniki. Z vsemi, štirimi si mahoma na njih. Ce bi še dar govora imel in bi jim lahko povedal tudi to, zakaj jih ne maraš —!« .Tako smo, Franjo, prisegali vsi! Ali skoraj Vsi! V senci bajonetov »Da! Vsi! Ali ste pa pozneje,« je vprašal oni in se vračal k nama na slamo, »ko ste se iz treznili in spametovali, obu- dili kesanje? Pred seboj in pred Stvarnikom? Za pokoro ne sprašujem, če ste X> za svoj greh delali! - Pokorimo stf zanj vsi že dve leti in čez!« S Pavoševičem sva molčala. Franjo pa je nadaljeval: Ko je škadron pred odhodom na fronto prisegal - spet posegal menda že v tretjiu in četnic ' vidita, koliko vsem našim pr. aru verjamejo naši gospodarji - sem bil trezen in bistrega duha kakor ob svojem rojstvu! Na vzvišenem odru v kavarniškem dvorišču so postavili oltar in izpred oltarja je svečenik s križem vdovici in z vzdignjeno desnico - meni se zdelo, da v njej drži meč narekoval prisego. Možje okrog mene > ponavljali njegove besede. Jaz jih nisem! Zapri sem ušesa in dušo, da jih ne bi slišal, i11 sem iz gorečega srca molil očeiui. z;l svojo siromašno mater, ki je ostala ma -- Sama — Brez rednika iu pomočnika S kopico nezrelih in iver*n krb-Ijcnili otrok mojih bralcev iii estrih — ua, fanta! »Toda pred zakonom je menil I’-1' voševič. ■Pred njihovim zakonom, reci. mc ^ ne opravičuje! Vem! Ampak p me! Šolal sem se komaj na pisanje i!l branje. Toda zato vieeno, da, morda celo ravno zato, ker se nisem ueil visonih učenosti, vem. da nad človeškimi zakoni stoji zakon, resničen in svet m od v\ :di;-sti nespremenljiv, ki ga ni>o - e ta'. '\,‘l 'a zeleno mizo gospodje v • :i s;.'--' n ja h., • (Dalje jut:''- Joviče Poročilo socialnega odseka pri banskem zasedanju Po poročilu socialnega odseku banske uprave je imel socialni odsek iz rednega Preračuna na razpolago le 1,775.000 din, Y/- bednostnega fonda pa 4,400.000 din. Poročilo samo poudarja, da je redni preračun za sedanje razmere mnogo premajhen in nezadosten. Banovina vzdržuje dva dečja domova: v Ljubljani, kjer Je prostora za 30, iri v Mariboru, Kj;r je Prostora za 130 otrok. V Cernečah pri črni je zavod za vzgajanje in poboljše-vanje deklet. Po domovih in na deželi .ie v oskrbi 428 otrok. Pri zasebnih zavodih ima banovina 75, p>ri podeželskih rednikih pa 194 otrok. Po kolonijah In okrevališčih se je lani zdravilo 528 it rok. Brezplačno vzgojevahiiuo je dala banovina 34 otrokom. Vajence vzdržuje banovina v Vajenskih domovih v Ljubljani ;ii Mariboru. Najhujša nezaposlenost je med sezonskimi delavci, zlasti stavbinci. Socialni oddelek je za delno zaposlitev teh delavcev' izdal 250.000 din. Dobrodelnim društvom je bila izdana podpora L691.148 din. občinam pa je dala banovina za socialne podpore 2,461.148 din. oda po poplavah in toči je znašala lani ‘15,353.000 din. Zaradi nesreč pri živini, no požaru in drugih nesrečah je naka- zala banska uprava prizadetim 415.785 din. Odselilo se je 2800 ljudi, vrnilo se je v domovino 750 ljudi. Banovinskih bolnišnic je 7 s skoraj 2000 posteljami. Lani so dosegle 779.000 oskrbnih dni za bolnike in režijsko osebje. Povprečno je bilo 1679 bolnikov. Zaradi draginje so se oskrbne pristojbine povečale za eno tretjino. Protituberkulozno borbo izvaja 19 javnosti. V primerjavi z 1. 1939 se je lani število oskrbnih dni dvignilo za več kot 100.000. Za spopolnitev mariborske bolnišnice je banovina najela posojilo 11 milijonov din. Od OUZD pa upa dobiti večje posojilo za končno ureditev problema banovinskih zdravstvenih ustanov-. Okoli 63% vseh vzdrževalnih stroškov za naše bolnišnice odpade na bre- disnanzerjev, ki jih je banovina lani pod-1 me banovine prla s 150.000 din. V mariborski bolnišnici je na razpolago 800, v Celju 450, v Murski Soboti 140, v Slovenjgradcu 152, v Brežicah 156, v Ptuju 110, v Novem mestu 134. i v banovinskem zavodu za zdravljenje ra-V vseh bolnišnicah stalno primanjkuje prostora, zlasti so prenapolnjeni kirurški oddelki, kar zbuja upravičeno ogorčenje V skrbstvu za ljudsko zdravje sodeluje banovina s Higienskim zavodom. Krediti so bili v glavnem izdani za asanacijo podeželja, za zgradbo vodovodov, vodnjakov, kopališč itd. Pri socialnem oddelku je bil ustanovljen invalidski odsek. Gradnja doma invalidov v Ljubljani s kredi- tom 4.5 pričela. milijona din se bo v kratkem Cefte i * Prvo Selo skupnega obrtnega idruženfa obrtnik plačal 5 Časopisje je objavilo o .zborovanju -vabskonemške zveze v Mariboru med tlrusim sledeče: »Prihod voditelja pastorja Barona je pozdravila fanfara in bobnanje. Nato je stopil pred voditelja mariborski zdravnik dr. Josip Ivanšek. •;;a ; ozdravil z nemškim pozdravom in vzklikom Sicg Heil.« (Vcčernik z dne -I. I. 1941 št. 16, ki se sklicuje na Slonica.) Že dalje časa sem izvedel po ovinkih 0 povpraševanju v javnosti, če sem brat •C a zdravnika; dne 18. II. 1941 pa me ie prišel vprašat naravnost v mojo pisarno g. dr. Šalamun, odvetnik v Ptuju ;n znani slovenski narodni delavec, omenjajoč gornji dogodek, v kakšnem sorod-s'vu sem z navedenim zdravnikom, češ. da, mora nekomu na vprašanje zadevno odgovoriti. Radi tega vsej javnosti, ki jo to vprašanje zanima, podam sledeče pojasnilo Koncem 19. stoletja je živel in umrl v vasi Cundfovec pri Brežicah kmečki pocestnik Janez Ivanšek, ki vse svoje živ-jienjo ni govoril drugače ko slovenski, kiv drugega ni razumel. NjegoVi štirje sinovi so se od njega naučili le slovenski. Jaz sem sin najstarejšega, mariborski zdravnik sin najmlajšega teh sinov, ki se je naučil nemški šele pri vojakih. V: i potomci starejših treh sinov se prištevajo k Slovencem, — jaz kot pravnik )!'ili iz razlogov £§ 147 in 40 o. d. z., po k:1 Tih vsi potomci deda Janeza Ivanška kot glave rodbine slovenske krvi in slovenskega imena in jezika nujno sledijo >;;egovi slovenski narodnosti, posebno še oni. ki vse življenje živijo v slovenski domovini, kjer je živel ded. Od potomcev najmlajšega sina se njegova' najsta-rP;ša nezakonska sinova, za katerih v z jo ie on skrbel, prištevata k Slovenim, eden ud teh je umrl samski, drugi /mn ljubljanski trgovec, ki ima otroke tudi Slovence. — hči 'je že na univerzi —; tycgov edini, zakonski sin. navedeni ma- 1 'b : -ki zdravnik pa trdi o sebi. da >c Nemec. •laz mu tedaj nisem brat ne po očetu ■i ne po narodni pripadnosti, h kateri se °n prišteva. On tudi toži mojo ženo pred • 'raniim sodiščem v Zagrebu II. pod opr st. Kps 2372 .59. ker se je baje v pogovoru med drugim izrazila, da je on nem* eiir. Ta tožba teče že drugo leto in se viši nadaljevanje razprave v Zagrebu dne 6 lil. 1941 Toliko v vednost javnosti in vsem 'Hun. ki sprašujejo po ovinkih ali naravnost mene. mojo ženo in moja otroka v komolca privatno, na javnih priredit-promenadi, vlaku in drugod, v kak- •>n sorodstvu sem jaz odnosno moja / navedenim mariborskim zdrav-'Hk-Mii istega nullruskeea imena. P t u dne 22. 'febr. 1941. Dr. Ivenšek J ran, iavni notar v Ptuju. Včeraj je v Celju zborovalo članstvo Združenja obrtnikov za mesto in okraj Celje. Dobro obiskano zborovanje je vodi! predsednik združenja g. Stojan Kolobar, ki je v uvodnem govoru obrazložil delo reorganiziranega združenja od njega i>očetka do danes. Obširno je bilo tajniško poročilo, ki je o celotnem delu združenja v prvem poslovnem letu navajalo vse podrobnosti. Združenje šteje, s svojimi poverjeništvi 1208 članov. V minulem letu je bilo rešiti več mezdnih sporov v raznih obrtniških panogah, reševati je bilo treba razne davčne zadeve članstva in drugo. V zvezi s preračunom je bilo sklenjeno, da se bo ustanovil fond Zato bo vsak obrtnik plačal 5 din letno, znesek pa je že vračunan pri članarini. Vpisnina za člana bo odslej 700 din, za vajenca 100 din, oprostnina za vajenca pa 150 din. Preračun, kakor ga je predlagala uprava, je bil kljub ostri debati sprejet. Predsednik je končno poročal še o važnih gospodarskih vprašanjih, ki bi jih bilo treba že dokončno rešiti, tako glede šušmarstva, javna dela naj se oddajajo obrtnikom, regulirajo naj se cene obrtniškim izdelkom, maksimirajo cene surovinam, izvede naj se obrtniško zavarovanje in drugo. Uprava je bila pooblaščena. da izdela glede takih vprašanj resolucijo in jo preda na odločujočih o ,,Borova svatba" v Prekmurju. To j zanimiv prekmurski narodni običaj. Takšna svatbo praznuje na pustni torek, tisti kraj. ki v predpustu ni imel nobene por > Lani ji* lo doletelo vas Markiševce pn Soboti .letos pa bo imela .,borovo svalir. obmejna vas Selo. o \u jeseniški postaji so uvedli nap >\ -dovanjc potom radia. o V laški pivovarni se je ponesrečil !8 letni delavec Leopold Pušnik. Razneslo imt je steklenico v roki in mu razmesarilo dlan. Prepeljali so ga. v celjsko bolnišnico. o N’ fr ji i je bit nedavno občni zbor Društva nameščencev rudnika Mežica, kateremu je prisostvoval tudi odposlanec Zv. z c društva privatnih nameščencev v I j ubijam g. Božidar -Makse. o A' Ifrasln&ti se je poroijil brusaškt mojster g. Prane Cepin z gdč. Cilko Žol-gerjevo od Sv. Štefana pri Žusnm. o Murska Sobota. Na sobotni ponovitvi Nušičevega ..Dr-ja " se je narašča j s k i odsek poslovil od svojega režiserja j,rol. Liške .ki jim .je naročil, naj nikar ne pozabijo, da je igranje tudi delo za nar n! in Sobota, ki je željna gledaliških ig -r. je tega potrebna. '. o Za višjega kontrolorja promet. k<~ | mere. oddelka’ ljubl janske železniške direkcije je bil imenovan Leopold Debevec.,doslej na postaji. Slovenjgradec. o Z električnega droga je padci v ljubljanski okolici 12 letni delavec Janez Založnik z Brezovice. Ko je bil na vrhu droga in popravljal felcklrični vod, se ie drog zlomil, da ji' strmoglavil na zemljo. Prebil si je .lobanjo. Njegove poškodbe . so zelo resnega značaja, j o Slekla mačka je v Brežicah ugriz-| nila neko gospodinjo in njeno deklo. Obe sla se morali zateči v bolnišnico. o V Petrovčah pri Celju se je poročil diplomirani tehnik Ivan Mišvelj z gdč. Pa niko Hamšakovo iz Šmarlna v Kožni do-' lini. za posmrtno pomoč potrebnim članom.! mestih. FINANČNI MINISTER DR. ŠUTEJ V CELJU V soboto popoldne se je pripeljal v Celje finančni minister g. dr. Šutej. Prišel je iz Rogaške. Slatine, v Celju jc bi! pol ure, nato pa se je z avtomobilom odpeljal v Zagreb. ..Večer-Tam se c .Male oglase oddajte v upravi nika., v Celju. Prešernova ulica ii. sprejemajo tudi novi naročniki. c Šoferski izpili za kandidate iz okrajev Celje, Gornji grad. Šmarje j»ri Jelšah in Slov. Konjice bodo v četrtek, (i. marca, ob 8. zjutraj na okrajnem načelstvu v i Celju j c Vrtnarski tečaj v Petrovčah priredi banska uprava v ponedeljek, marca, oh 11. v šoli. Predavala bosta svetnik Ciril Jeglič in ravn dov 'Anton Lap iz Ljubljane. Govorila bosta o pridelovanju zelenjadi, o ureditvi vrtov, o lojilih in mrzlih gredah in drugih važnih vrtnarskih vprašanjih. e Ljudsko vseučilišče. Drevi ob 20. predava umetnostni zgodovinar prof. ti r. bran Sijanec o temi ..Slovenještajersko baročno slikarstvo Predavanje s skioptičninii slikami. c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, ima izredni občni zbor. v nedeljo, 2. marca, ob !). dopoldne v hotelu ..Evropa". c Pred^lojnifclvo mestne policije v Celja je izdalo naredbo, s katero je na območju mesta Celja prepovedano pri motornih vozilih uporabljati za signaliziranje hreščeče zvočne aparate, t 'poraba močnih signalnih naprav je dovoljena le vozilom ognjega-scev in reševalne postaje. Od 22. do (i. je na območju mesta Celju vsem vozačem motornih vozil prepovedano uporabljanje zvočnih signalov. V tem času se označuje smer s svetlobnimi signUli -na isti način, višji kmetijski | kakor je to predpisano za zvočne signali*, mestnih naša-1 Na vogalih, križiščih in povsod, kjer so menja smer vožnje, morajo motorna vo- zila vozili z minimalno brzino, tako da se vozilo lahko takoj ustavi, ako bi smer vožnje ne bila prosta. p Delitev nakaznic za kruh in moka za mesec mare bo v Ploju po sledečem r■•du: Družinski poglavarji s začetno črko od A do J, naj dvignejo nakaznice v sredo. 2o. L. m.: od črke K do I’ v četrtek 27. i. m : od črke 1! do Ž v petek 28. t. m. Družin-ki stanujejo na levem breg;i Ptuju. Krčevini, liudini. Ko-Kabeljčji vasi, Uršlji-, Novi ,v kolikor spadajo pod ob-občine, dvignejo nakaznice abecednem redu pri ,M. : alnem uradu med 8. in 12. s k i poglavarji. Drave, to je v goznici, Sloki, vasi in Vičavi moč j e ptujske po označenem nem preskrbov uro predpoldne in med 1!. in 17. uro pop. Oni pa, ki stanujejo na desnem bregu Drave, lo je Zgornji Breg, Spodnji Preg in Draženci. v kolikor spadajo pod območje jjtujske občine, dvignejo nakaznice, po označenem abecednem redil v prosiorih bivše občinske pisarne na Ijregu med it), in l.'i. uro. člani Nabavljalne zadruge drž. nameščencev pa dobe nakaznice pri svoji zadrugi. Nakaznice za marec se bodo delile samo onim. ki predložijo glave na-e; e: ki so bile v veljavi februarja. V kolikor bi kdo teh glav ne mogel predložil i, >.e mora javili uradu v soboto, t. marca med II in 17. uro pop. Izkaznic naj dvignejo upravičenci št meseca. Po 1. marcu se. p kaznice ne bodo več delile. za petro! j. v teku loga ■trolejsk,- na> ODLIČEN MADŽARSKI GOST V ZASAVJU Te dni je prišel v Zasavje na obisk sin vplivnega madžarskega državnika in guverner prehranjevalnega urada g. dr, Bela pl. Darany, ki je bil pred meseci tudi v spremstvu že pokojnega ministra grofa Csakyja. Dr. Bela pl. Darany je lovil v okolici Renka ribe in imel prav lep uspeh. Ujel je tudi 14 kg težkega sulca, ki je meril 112 cm. Lov je organiziral upravnik ribolova g. Špindler iz Zagorja. raj neverjetnem dogodku, ki je mnoge! j praznoverne ljudi navdal s strahom. V j 1 vasici Jarugah zbuja splošno pozornost; štirimesečni Mijo Nikolič s tem, da govori tako kakor dveletni otroci. Čudežni, deček je vnuk znane jedeževalke Irene Radičeve, po rodu Rusinje s Kavkaza. ŠTIRIMESEČNI OTROK ZNA GOVORITI lz Bosanskega -Samca poročajo o sko- SMRTONOSNO KEPANJE Blizu Bosanske Grahove se je kepala skupina dečkov in se razposajeno veselila zimske narave. Nenadoma pa je dobro voljo prekinila smrt enega izmed tovarišev, ki ga je zadela debela kepa snega v vrat tako nesrečno da se je zgrudil nezavesten v sneg in čez pol ure111111 omsiiom pa im. Pilič, H ! ‘pnjonlskcRa je bil edinec precej premožnih staršev izdihnil. Nesrečni deček jc Ilija. Pilič. ki! ^"T^le“šo^tudi 'zabave 'K? Liubliana a. Krušne karte za marec bodo dobili upravičenci, kakor opozarja mestni preskrbovalni urad, samo do vštetega 8. marca pri tistih trgovcih, ki so jih zapisali v vprašalne pole. Po 8. marcu bo mogoče dobiti krušno karto' samo še v izjemnih in res utemeljenih primerih. Kdor bi hotel kupovati oziroma dobivati nakaznice za kruh in moko pri drugem trgovca kot doslej, mora to spremembo javiti vsaj 8 dni pred izdajo marčnih kart mestnemu preskrbovalnemu uradu v Mestnem domu. a Ljubljančani se zabavajo. I v ,i.;e pustna sobota je bila. razgibana ko* že dolgo ne. Xa vseh koncih in krajih so bile pustne zabave in moramo reči, tla so prišli vsi. na svoj račun: obiskovalci in pri-, reditelji. Na Taboru so povečale pustno razpoloženje številne in lepe maske, prav tako na tradicionalni Slavčevi maškaradi pri Mikliču. N’ Delavski zbornici so plesali vrli grafiki, v Kazinski dvorani jc i-iv.elu planinski ples akademska podružnica SPi) Elitni ples z izbranim programom in odličnim obiskom pa so imeli slušatelji abi-dvorani Tffcovsk Pet razbo n?kov pobegnilo m Sobote na Viču in šiški. K'ot že rečeno ji vsod vladalo odlično razpoloženje. po- Včeraj ob -1. zjutraj je pobegnilo iz zaporov okrožnega sodišča v Murjki So-boti pet zloglasnih in nevarnih razbojnikov, ki so bili aretirani v zvezi s podvigi kolovodje Bratka. Pobegnili so Pavel Dvoršak iz Ciglence, Ciril Belec iz Ciglence, Ciril Cajnkar iz Grahove. Peter Križanič od Sv. Tomaža pri Ormožu in Kolar Avgust iz Turnišča pri Murski Soboti. Kako se jim je posrečil pobeg iz zaporov, še ni ugotovljeno. O tem so obveščene vse orožniške in policijske postaje in .ie odrejen splošen pogon za razbojniki. Prebivalstvo naj gre varnostnim organom pri zasledovanju na roko ter prijavi vsako stvar, ki bi utegnila kori-i stiti preiskavi. Naknadno smo izvedeli, da je eden'izmed razbojnikov izdrl iz postelje železen drog in z njim izkopal luknjo v zidu. Skozi to odprtino je pet razbojnikov zlezlo na prosto, 10 drugih pa jim ni 1iq-tefo slediti. Šele ko so bili begunci daleč, so poklicali paznike. Kino v L§ubljani KINO IMON. Tel. 22 21 ska komedija ,,Lažni las!" ? serjem v glavni vlogi. KINO .MATICI. Tel. 22-11. duhovita komedija Bnlnišku V glavni vlogi Vlasta Darjan. KINO SLOGA. I el. 27-110 ..Veseli va j-, bundi". Kudi Gotldcn. Johanncs ILvsier, Caroia Holm in Kudoll' Cijrl Sijajna film-liansom Mo- C.eški lilin, Magajn-,r. IKfno S oga, Ljubljana, He!. 2750 predvaja še danes in jutri zabavno študentovsko komedijo polno zabave in humorja Veseli vagabundi V glavni vlogi: RUD! GODDEN, JOH. HLT.STERS, CAROLA HOHN in RIJ DOLI CARL. Jutri filma sirim na pustni torek, ob 21. uri, poleg še zabaven kabaretni večer s p-• programom domačega humorističnega kvarteta »Pavliha« Nabavo vstopnic priporočamo že prodaji! v pred- Mi lan mivosti Žeja nam varuje življenje Bajka o kamelini grbi — Hormon, ki uravnava izločevanje vode iz človeškega telesa Komur bi se kdaj primerilo, da bi moral deli časa potovati skozi puščavo, kjer vlada peklenska vročina, bi se lahko čudil, kako dolgo more vzdržati kamela brez vode. Ko pa pride kamela do vode, takrat se temeljito napije. Kamela utegne naenkrat popiti do 20 litrov vode. In vprav radi tega je nastala znana bajka, da hrani kamela vodo v posebnem »rezervoirju« v svojem telesu. / V pustinji je tako malo vode, da mine včasih po več dni, celo tednov, prodno pridejo ljudje in živali spet do vode. Kajpada kaj takega vzdrzi samo kamela, ta čudovita žival v prostrani, razbeljeni puščavi. Trditev o nekakih vodnih mehovih, ki naj bi jih imele kamele, se je izkazala kot prozorna bajka. Vse do nedavnega pa je bila kamelina vzdržljivost proti žeji tajna, ki je niso, mogli pojasniti. Najnovejša raziskovanja pa so prišla tudi tej stvari do dna. Ugotovili so, da imajo kamele v svojih grbah nakopičenih precej slojev masti. Ta mast izgoreva (se izrablja), ko je kamela na dolgi poti brez vode. S tem izgorevanjem se ne krepi samo teto, ampak se ustvarjajo določene količine vode, ki kameli povsem zadoščajo. V zvezi s tem odkritjem je bilo tudi ugotovljeno, da na podoben način vzdrži tudi človeško telo delj časa brez vode. Žeja človeka mnogo preje shujša kot glad. Če bi se na priliko vzdržali uživanja sleherne tekočine, bi vendar dova- jali svojemu telesu okoli pol litra vodo dnevno, kajti težko je katero koli hrano tako posušiti, da bi ne imela v sebi vsaj do 20% vode Mimo tega pa je še dokazano, da se z izgorevanjem ustvarja v našem telesu do 200 gramov vode. Raziskovanja so dokazala, da sprejema človek z uživanjem suhe hrane, mleka. juhe, vina, vode, piva itd. dnevno do 7 litrov tekočine. To velja za zimski čas in za našo klimo. Poleti se količina tekočine najmanj podvoji. Dokazano je bilo, da more človek z močnim potenjem iztočiti do 20 litrov vode na dan. Kajpada to »vodo je treba vsaj delno nadoknaditi. sicer bi utegnile nastopiti v našem telesu take motnje, ki bi brezpogojno povzročile smrt. Občutek žeje nas torej — če se že tako paradoksno izrazimo — varuje pred smrtjo, čim se pojavi žeja. italijanski vojaki na iibifskem hopšcu ij je seveda treba preudarno ustreči.,sicer si z daljšim odlašanjem utešitve žeje samo škodujemo. Na splošno pa skoraj vsak ve. da je žeja strahovit občutek, ki povzroča človeku v izvestnih okolnostih strahovite muke. V tropičnih krajih'terja od človeka neverjetno zatajevanje. Čim pa pride človek do vode ali tekočine, je utegne dnevno popiti do 13 litrov. Žeja se navadno stopnjuje, če je v zvezi s kakim telesnim delom, hojo ali. športom. To je namreč v zvezi z ojačenjjn dihanjem, pri čemar porabljajo plju-a mnogo več vode. Delo in gibanje, po* vzročata pravilno znojenje, na ta način pa se teto nekako avtomatično hladi pred prehudo vročino. Z znojenjem utegne človek izločiti dnevno do 3 litre vode. Pri raziskovanjih o želji in stvareh, so z njo v zvezi, so' odkriti neki n°vl hormon. Novi hormon regulira delovanje mehurja z ozirom na izločevanje vode-Ugotovljeno je bilo, da se s poškodbo žleze, ki ima ta hormon, močno poveča količina seči. Bolniki pa so nenehoma grozno žejni. Toda z doziranjem 1 do -kubičnih centimetrov navedenega h°r' mona je mogoče ozdraviti poškodovano žlezo. Otok, kjer gospodarijo žene »ZAKAJ NI MOJ MOŽ RAJE MIZAR ALI CESTNI POMETAČ« —• Čudno, hotel sem roko hčere, očetovi nogi Sc mi še sanjalo ni! Na otoku Koronadu blizu velike ameriške pomorske baze San Diego v Tihem oceanu je ena,izmed najbolj čudovitih kolonij na vsem svetu. Na otoku živi v vzajemnem življenju nad dva tisoč žen, ki pa so vse omožene. V določenih časovnih razdobjih odide nekaj 'žen, a jih takoj zamenjajo nove. To so žene ameriških pomorskih častnikov, ki so na morju ali pa v službi na oddaljenih ameriških bazah. Namesto da bi mlade žene živele pri svojih starših, ki so razkropljeni po vseh zveznih državah USA. ostanejo vzajemno na otoku, blizu pristanišča, ki so mu nadeli ime »Na svidenje!« V tej ženski koloniji je vrhovna oblast,v rokah »gospe admiral k e« žene pomorskega odmirala. Njene »podrejene* so skega admirala. Njene »podrejene« gospodinjstvom, letalstvom, streljanjem, obiskujejo kino in razna predavanja, delajo za Rdeči križ. učijo se glasbe in govorništva. Življenje na otoku je sicer, kot pišejo, zelo prijetno, toda tudi solz Magi&ier ima nočno ... Magister Pilula je imel nočno službo. Nenadoma močno pozvoni. Magister je siknil skozi zobe, se zvlekel z zofe, si nataknil zelene copate iz kamelje dlake ter oddrsal proti vratom. Odprl je malo okence ob vratih lekarne. Kaj želite?« »Nemudoma potrebujem pol litra vode za grgranje.« In radi tega ste morali priti o polnoči?« -Da, zelo nujno je. Pravkar sem se bil namreč spoftinil, da že osem mesecev nisem grgral.« Magister Pilula je iztegnil roko skozi majhno okence. Neznanec pred okencem inn je dal ste kleitico, Da, veliko steklenico za 2o litrov. Gospod je vzkliknil magister, »te steklenice vendar ne morem potegniti skozi okence!« .. To. sem si mislil«, pravi neznanec. Maks, pridi bliže. Poglej, kako drži gospod magister steklenico, ne more ne gori ne doli, ne ven ne noter.« »Prav tako sem si zadevo zamislil , jc strokovno pripomnil Maks, Nikar se neslano ne šalite! - Se je razburjal magister Pilula izza okenca. To vašo prekleto steklenico lahko enostavno izpustim na pločnik. da bi se razbila na tisoče koscev!' ■Za Boga milega, nikar gospod lekarnar! Tega ne smete storiti, kajti v steklenici je več ko pol kilograma dinamita.< Magister Pilula je srdito zajel vase val zraka, da mu je kar zapiskalo v nosnicah. :-Mar ste znoreli?« je zastokal za okencem. Kaj naj to vendar pomeni?. : Gre namreč za zelo enostavn, stvar: Maks t pravkar s ponarejenim ključem odpira zadnja | vrhta lekarne, da si nekolike pobliZe ogleda ! «'«»o blagajno. Zdelo se n mui it*, da vi ■■ . : kaj takega ne imeli potrebnega razumevanja, Znabiti imate celo samokres v nočnem predah:, ali pa bi vam šinilo v glavo, da sredi noči pokličete policijo .. Magister Pilula je ta hip opazil, kako se je pojavil pred njegovo blagajno maskirani Maks. Če mi takoj ne odvzamete te proklete steklenice, bom vpil, da bom prebudil vse mesto. « 'l iho, tiho, dragi gospod lekarnar«, jc dejal neznanec pred lekarniškim okencem. . Tega ne smete storiti, gospod lekarnar! V roki imam velik kamen. Stopil bcm na drugo stran ulice, če boste vpili, poženem kamen v steklenico. Opozarjani vas. gospod magister, da moja roka zanesljivo meri. Nekoč sem v cirkusu metal iz daljave dvajset metrov kamenje v harfo in na ta način igral melodijo Ljubka deklica s havajskih otokov . Publika mi je navdušeno ploskala, kajti nikoli nistm zgrešil tona!« Glas je utihnil. Magister Pilulr je srdito požiral sline. Zares grenke pilule. Roka, s katero je držal steklenico, mu je že otrpnila. Na srečo je bil Maks že opravil pri blagajni ter končno celo vtaknil v žep škailjico mazila proti ušem. Nato je skozi zadnja vrata zapustil lekarno. . Hvala lepa, gospod lekarnar«, se je priporočil neznanec pred okencem, »gotova sva. - -Na svidenje!« Ko je odstopil že nekaj korakov, pa je neznanec še rekel proti odprtemu okencu: »Gospod lekarnar, če vam bo steki niča le pretežka, jo lahko mirne duše izpusti: : na pločnik. V ni "j so fl-ftim-č Kritno po!:vr -i h’«:-boni ;iroti fcUovskcuiH kcčliu!« menda nikjer toliko, ne pretočijo kot vprav na tem otoku. Žene soI sicer ponosne, da so žene mornarjev* toda marsikatera cesto vzdihne: »Zakaj ni moj mož 'raje - mizar ali cestni pometač!« Za viharem še potres Iz Madrida poročajo, da je po viharju, ki je opustošil severno Španijo in Por" tugalsko, prišel še potres. V mestu Vigi-ju je trajal dve sekundi ter ni napravil kake posebne škode, le prebivalstvo ie preplašeno zapustilo svoje domove. Precej škode pa je naredi! potres v mesti* Pontvederi, kjer jc bito porušenih nekaj hiš in javnih naprav. Nemčiji je dovolila francoskim cerkvenim oblastem, da pošljejo v Nemčijo 448 oltarjev, da bi se r.a ta načni omogo* čila božja služba v taboriščih francoskih vojnih ujetnikov. S mrf francoskega kolonialnega pionirja V Marseiiieu je pred dnevi umrl znani francoski raziskovalec Jules Borelli, rojen 1852. Borelli, ki je -strastno ljubil pustolovstva in potovanje, se je že kot 19 letni mladenič vkrcal ha ladjo ter prepotoval Indijski ocean, obiskal severni Madagaskar, prodrl v Hindustan, na po-vratsku pa je prešel velik predel Sahare. Leta 1884 je odpotoval v Egipt in Nubijo, kjer se je priučil amharigne, ki je najstarejše natečje med .abesinskimi plemeni. Leto kasneje je vodil ekspedicijo po južni Abesiniji. Izkrcal se je v Obockti« nasproti Džibutija, odkoder je krenil v Adis Abebo, nato pa proti jugu; skozi tesni in doline abesinske reke Omo. Svoje afriške ekspedicije je Borrelli opi' sa! v številnh knjigah. Veliki raziskovalec je bil sicer izredno skromen in nc' sebičen človek. Za svoje delo, ki jc bii() velikega pomena zlasti za francosko kolonialno politiko, je prejel maiq vrvico Legije časti in zlato medaljo pariškeg«'1 geografskega društva. !Ma dan justifikadje zadeE glavni dob°Se& V Teheranu v Perziji je bil neki brivec zaradi roparskega umora obsojen na smrt na vešaliii. Nekaj ur pred justifika-cijo pa je dobil nujno vest, da je zadel v drž. loteriji glavni dobitek. Ker je bil nesrečnik brez sorodnikov, ki bi jim mogel zapustiti veliko vsoto, je sklenil, da na noben način ne srne denar ostati državi, ki bo čez nekaj ur pretrgala nit njegovega življenja. V celici je napisal oporoko, po kateri zapušča celoten glavni dobitek krvniku, ki ga je nato obesi!. Liiotni kruh je uvedla tudi Madžarska. Vsak kg kruha mora vsebovati nai* manj do 200 gr koruzne moke ter IZ' vestno količino krompirja. Pehanje za denarjem pohodi vsa plcm0' ni ta človekova čustva. — žil Pejo. ?rfhod tarda Ha*-foxa v Ameriko . ‘ • - Vi - >£3** Harffeor Narodnoobrambni pomen našega letalstva Z občnega zbora Oblastnega odbora Aerokluba v Mariboru Včeraj dopoldne jc bil v gremijalni dvorani mariborskih trgovcev občni zbor Oblastnega odbora Aerokluba v Maribo-ru> ki ga je vodi! namesto odsotnega Predsednika direktorja K r e j č i j a podpredsednik, šef policije g. Kos. Ta jc uvodoma prečital vzpodbudno pismo g. ^rektorja Krejčija, nato pa pozdravil na-v20če odličnike: podpolkovnika Masla-ča, magistralnega ravnatelja Rodoška, okrajnega načelnika Ajieca, Uodnačelnika Modrijana, poveljnika jnesta Celja polkovnika Tomaševica ’n zastopnike mestnih odborov Aerokluba.^ Nato je bil sprejet predlog, da odpošljejo z zborovanja brzojavke kralju, knezu namestniku, komandantu zrako-Ptovstva in dr. Rapetu. Izčrpno je bilo poročilo načelnika uPrave g. K r amb e r ga r j a, ki je poudarjal, da je bilo delo Aerokluba otež-kočeno zaradi slabih finančnih razmer, da pa je bilo kljub temu še zadovoljivo. Naša javnost in odločujoči oinitelji še vse premalo skrbijo za razvoj letalstva, zlasti jadralnega letalstva, kajti zavedati moramo, da to ni samo šport, temveč da je letalstvo vprav v sedanjih časih izrednega na ro dno-ob rambn e ga pomena. Zato so subvencije vse premajhne, pod-Pora javnosti pa skoraj ničeva. Kljub te-pa so člani Aerokluba pravi idealisti požrtvovalni pionirji našega sinjega sPorta. Na področju Oblastnega odbora Mariborskega Aerokluba je 752 rednih in 36 podpornih članov. Blagajnik O s t a p o v i’č je v svojem Poročilu izrekel zahvalo predsedniku g. direktorju Krejčiju, ki je dal večje brez- V soboto zvečer je bil v Kazinski ~vorani zelo dobro obiskan občni zbor 'druženja prevozniških obnov v Mari-°ru, čigar delokrog sega od Prevalj do ?k!!a ot* Maribora do Murske Sobote. b°rovanje jc vodil predsednik g. Ivan iSk1 ^a ' ^ uwdoma počastil spomin članov, nato pa pozdravil obrt-referenta g. dr. S e n k o v i č a, ma-'kofskega podžupana g. 2 e bo ta in J^dsednika ljubljanskega združenja g. °Stina. V jedrnatem poročilu jc nato redsednik omenil vse važnejše akcije i rvuženia v korist svojih članov, uspehe 2al tudi neuspehe, ki so pnsled ca da-a^iih razmer. ^ Zanimivo jc bilo poročilo tajnika g. Itd c 11 k a . iz katerega posnemamo, i!a | ?drw'5enic 3fi9 članov med - nteri-jSf. ' I7f) avtoprevoznikov, 104 avt?;z- m obrestno posojilo in daroval nad 8000 din za razvoj Aerokluba. Sledila so poročila načelnikov posameznih odsekov. G. Moravec je poročal o inventarju in gospodarskem stanju, g. Vodopivec o modelarstvu in modelarskem tečaju, g. Krambergar pa o jadralni in motorni sekciji. Aeroklub ima 20 dograjenih jadralnih letal, 12 letal pa je še v gradnji. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev se je morala boriti jadralna šola z velikimi težavami in bi bili uspehi te sekcije mnogo večji, če bi bilo tudi razumevanje javnosti za letalstvo večje. Zanimivo poročilo je imel tudi častni predsednik in predsednik nadzornega odbora g. direktor dr. Tominšek, ki je Mariborsko lovsko društvo je imelo pri >Orlu« svoj 19. občni zbor, ki ga je otvo-ril in vodil predsednik ravn. Bogdan Pogačnik. Uvodoma se je spomnil Nj. Vel. kralja Petra II. ter pozdravil navzoče zastopnike: okrajnega načelnika dr. Šiško, zastopnika mestnega župana dr. Senko-viča, poveljnika orožn. čete majorja Sosiča, ravnatelja gozdarske šole inž. Zie-renfelda, dr. Dernovška za Ribarsko društvo ter ravn. Stergarja za Strelsko družino. Navzoči so bili tudi predstavniki nekaterih odsekov ter številni lovci. Občni zbor je uvodoma tudi počastil spomin umrlih članov. Sledila so poročila predsednika, tajnika prof. Schaupa, blagajnika ravn. Bol-tavzarja, gospodarja Roberta Vukmaniča, voščkov. 65 voznikov s konjsko vprego ir. IS izvoščkov. Prijavljenih je biio iani 81 šušmarjev, katerih je največ med voz« n.iki s konjsko vprego in tudi led avtoprevozniki. Z ozirom na vedno številnejše pritožbe, da se delajo prevoznikom z motornimi vozili težave pri prevozu blaga na področje banovine Hrvatske, zlasti v Zagreb in obratno, je bila pred meseci v Ljubljani anketa, kateri sta prisostvovala tudi dva zastopnika banske oblasti v Zagrebu. Po dogovoru bi smeli oni avtoprevozniki, ki so si pridobiii dovolila pred 10. majem 1934, prevažati blago brez nadaljnjega neomejeno tud' na področje banovine Hrvatske. Prevoznike z motornimi vozili so ovirale tudi druge nadloge, kakor premajhna količina bencinske mešanice in razne omejitve. Hudo so bili prizadeti tudi avtoizvoščkr. Koč- pohvalil'vzorno poslovanje Aerokluba in ga stavil za zgled drugim organizacijam. Posebno je pohvalil požrtvovalnost predsednika direktorja Krejčija in skrbnega upravitelja g. Krambergarja. Po poročilih zastopnikov mestnih odborov Vičarja iz Celja, Baukarta iz Ljutomera, Kosija iz Šoštanja, K u-k o v c a iz Murske Sobote, P e t o v a r. ja iz Ptuja in poverjenika Mu t saka od Sv. Lenarta v Slov. gor. so bile nadomestne volitve. Letos je z žrebom odpadla ena tretjina odbornikov, na mesto katerih so bili izvoljeni naslednji gg.: dr. Zorko, T. Grmek, Petrovič, inž. Gregorič, inž. Grošelj, Lapornik, Zajc, Pivka in novinar Grešak. predsednika strelskega odseka Lojzeta Spragerja, predsednika propagandnega odseka Gillyja, predsednika pravnega odseka ravn. dr. Kovačeca, knjižničarja Gillyja ter zastopnikov podeželskih odsekov. Mariborsko lovsko društvo šteje 1217 članov v 9 odsekih ter je najmočnejša edinica v zvezi lovskih društev uaše banovine. Poslovanje je bilo vzorno in v znamenju tesnih stikov z odseki ter dobrih odnošajev z oblastmi. Posebno hvalo zasluži orožništvo. Občni zbor je sklenil, naj se prepove za letos streljanje jerebic, pri zvezi pa naj se intervenira za dovolitev odstrela srnjadi. Volitev tokrat ni bilo, pri nadomestnih volitvah je bilo pritegnjenih v odbor nekai novih moči. ljivo je tudi pomanjkanje gum. Uprava združenja je posredovala tudi pri uredit- vi delovnega časa šoferjev, odškodnini za nadure, za potovanja in bivanje izven stalnega bivališča, glede ukrepov za povečanje varnosti prometa in pri ureditvi maksimalne tarife. Po blagajniškem poročilu g. Krepka je Združenje počastilo svoja dva požrtvovalna člana za njuno delo v korist skup-* nosti gg. Konrada M a t e 1 a in Antona Mogla z imenovanjem za častna člana. Dobila sta lepi diplomi v znak javnega priznanja. O razdelitvi avtomobilskih gum je poročal predsednik ljubljanskega združenja g. Guštin, nakar se je razvila živahna debata. Po pozdravnih besedah gg. Ze-b o t a in dr. S e n k o v i č a je bilo uspešno zborovanje zaključeno. Lepa sokolska prireditev v Limbušu Včeraj popoldne je priredil limbuški Sokol v svojem novem Sokolskem domu prijetno pustno družabno prireditev, ki je bila namenjena v korist kritja stroškov gradnje doma. Neumorni in požrtvovalni starosta g. Turnšek, ki že 10 let vodi limbuško sokolsko društvo in čigar glavna zasluga je gradnja lepega doma, je imel za vsakega obiskovalca prijazno besedo ter je s svojo vedrostjo podžigal dobro voljo. Na prireditvi je sodeloval tudi koncertni pevec Slavko Lukman, ki je pel narodne pesmi in operne arije. Iznenadiia je z lepim petjem tudi mlada 15 letna dijakinja gdč. Pavla Petelinova iz Maribora, najlepši zaključek večera pa je bil nastop 12 letne hčerkice staroste Turnška, korajžne Rutice Turnškovc, ki je pela, plesala in igrala na harmoniko. K uspeli prireditvi je v veliki meri prispeval tudi dobro vigrani kvartet .1. Matjašiča iz Studencev. DR. SLAVKO TEKtlČ JE IZGINIL Mariborčanom je dobro v spominu upokojeni vojaški sodni kapetan g. dr. Slavko Teklič, ki je tako rad obiskoval našo gledališče. Zadnje čase je živel v Zagrebu, kjer je bil prefekt konvikta zadruge javnih nameščencev. Te dni je dr. Slavko Teklič neznanokam izginil in jc policija uvedla preiskavo. V Zagrebu je bil znan kot poliglot, saj jc perfektno govoril skoraj vse evropske jezike. Kje dobimo živilske nakaznice Jutri se bodo razdeljevale živilske nakaznice družinskem poglavarjem proti predložitvi pravilno izpolnjenih glav nakaznic za februar v sedmih razdeličih Mestnega preskrbovalnega urada med 8.—12. ter 14.—17. po sledečem razporedu: Razdelišče 1 (dekl. ljud. šola v Miklošičevi ul.): Gosposka, Gregorčičeva, Jenkova, Jurčičeva, Ključavničarska, Livada. Razdelišče II (dekl. ljud. šola IV, vhod iz Razlagove): Ciril-Metodova, Cvetlična, Frančiškanska, Loška ulica. Razdelišče III (dekl. ljud. šola III, Razlagova 26): Klavniška, Kocenova, Kopernikova, Kraljeviča Marka, Kremplova, Motherjeva, Oreško Nabrežje, Plinarniška, Principova, Prisojna, Trdinova, Wilsonova ulica. Razdelišče IV (deška ljud. šola IV, Gosposvetska ul.): Koroščeva, Kralj Matjaževa, Medvedova, Gosposvetska, Na poljani, Nekrepova ulica. Razdelišče V (dekl. ljud. šola II, Zol-gerjeva ul.): Betnavska in Dvorakova ulica. Razdelišče VI (deška ljud. šola III, Ruška cesta): Jerovškova ulica. Razdelišče VII (telovadnica v šoli na Ruški cesti): Metelkova, Verstovškova, Ob železnici, Wolfova, Parmova, Pohorska, Popovičeva ulica. m Poročila sla sc včeraj v Stolni cerkvi g. AndraSič Vinko, kovinostrugar in gdč. Kristl Kristina. ni Imenovan jc za pristava pri okrajnem sodišču v Ložu Vladimir Pavlin, doslej sodni pripravnik pri okrajnem sodišču v v Marilx>ru. m. V počastitev spomina ge. Julke Goriškove je darovala rodbina i.ip ildova Družbi CMD 200 din, namesto venca na grob družini Kocjančič in Bučar, 200 din Ženski podružnici CMD. in Združenje trgovcev m mesto Maribor bo imelo svoj občni zbor v nedeljo, 9. marca, ob 9. v dvorani Združenja, Jurčičeva S/I. m Opozorilo trgovcem. Z ozirom na nova pravila, ki so izšla nedavno v Služb. 110-vinah, opozarjamo trgovstvo mesta Maribora. da se smejo uporabljati v trgovskih obratih samo tehtnice, ki so odobrene od kontrole mer. Priporočljivo je torej, da se trgovci pred nakupom tehtnic obrnejo na tukajšnji oddelek za kontrolo mer. Združenje trgovcev za mesto Maribor. * Hotel, kavarna lu restavracij? ,,OreI“ torek, 25. t. m. ,,pustna zabava1*.' Sredo, 26. t. m. ..Kutinarska razstava" in slani-kova pojedina. Vsak dan sveže morske in sladkovodne ribe. Sokol Pobrežje priredi na pustni torek, 25. tebr., ob 20. uri ,,veliko maškarado" v Sokolskem domu na Pobrežju. Nagrada mask. Pridite I * V restavraciji Ljutomer, torek pustno rajanje. Igra damska kapela, kostumfranu v hrvatsldh narodnih nošah. * Torek velika pustna zabava v Veliki kavami. Vsi na pustno veselico k Vogrincu — Kamnica. Maske dobrodošle! * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. Gambrinova dvorana. Na pepelnično sredo 20. t. m. Kuharska razstava. Vstop prost. Pojedina slanikov. Za obilen obisk se priporoča I. V. Račič. * Grajska klet. Pustni torek velika domača zabava. Sreda pojedina slanikov in drugih specialitet . m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 22. do vključno 28. februarja Kraljeva dvorna lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg št. 20, tel. 20-05 ter Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. ■Ejnsoaprsj!-; Narodno gledališča Ponedeljek, 24. febr.: zaprto. Torek, 25. febr., ob 20.: ..Habakuk". V korist Združenja gledališkiii igralcev. Sreda, 20. febr.: zaprto. Četrtek, 27. febr., ob 20.: ..Caričine Amazonke". Red C. Na pustni torek po krote v gledališče! V korist Združenju gledaliških igralcev sc uprizori na pustni torek zvečer letošnji glasbeni šlager ..Habakuk", ki je bil doslej vedno razprodan. Ta predstava pa ju združena z izžrebanjem pustu primernih daril, ki bodo srečne obdarovance razveselila. Vsaka vstopnica ima pravico do izžrebanja. flffno v Mariboru * ESPLANADE KINO. Dunajski film „Triumf prnviec" (Platno iz irske), Otto Trcsslcr, Oskar Sima, Rolf NVanka, Georg Aleksander. GRAJSKI KINO. Danes prekrasen film ..Brodarji na sinji Donavi", lepi naravni posnetki. Ilorbiger, Javor Pall, Oskar Sima. UMOM KINO. Di) četrtka ..^rna eksla-/ii“. Velika senzacija iz notranjosti Afrike, rilm v našem jeziku. Zborovanje narodno- zavednih železničarjev V Narodnem domu je imela včeraj svoj Gbčni zbor mariborska podružnica UJNŽB, katere članstvo je naraslo že la 1139. Občnemu zboru je prisostvoval judi delegat oblastnega odbora iz Ljubljane Outrata ter zastopnika podružnic j^uj in Ljubljana II Ljubeč in Peternel. Predsednik podružnice Vokač Jože sc je Uvodoma spomnil umrlih 14 članov. Iz poročil predsednika, tajnika J. Bačnika, blagajnika A. Pilaja, knjižnicama M. Cilenška je razvidno marljivo in mnogo-s trans ko delovanje. Zabeleženi so lepi uSpehi zlasti v kulturnem ter socialnem Ogledu, kjer je pomagala organizacija svojim članom, kolikor je mogla. Poleg raznih intervencij in posmrtnin je treba ^meniti tudi še božično podporo, ki so jp dobili zlasti člani s pičlimi dohodki ter številnimi družinami. Zlasti jc bil marljiv delavski odsek. Vsi funkcionarji so poudarjali, da zahtevajo sedanji časi strmenje razcepljenega železničarskega sta-!*u za čim uspešnejšo borbo za obstanek za zboljšanje. Lani je bilo 278.338.45 jjhi denarnega prometa, premoženje podružnice znaša kljub primanjkljaju šc din °J?>8.75. Posebno razvesljivo je, da je i^jižnica v lanski poslovni dobi v celoti ^posodila 11.524 knjig. Število knjig sc j® lani ponovno zvišalo. Podružnica je ”a Po svojih delegatih zastopana tudi na številnih anketah ter konferencah za izboljšanje položaja železničarskega stanu. Predsednik je ponovno svaril člane pred podtalno propagando, ki skuša omajati močan steber države — železničarje. Po razrešnici so bile volitve, pri katerih je bila izvoljena nova uprava: Vokač Jože, predsednik, Ropret Jakob in Dvorak Karel, podpredsednika, Baonik Jože in Muravs Viktor, tajnika, Alojz Pi-Iaj, blagajnik, katerim stoji ob strani še vrsta priznanih borcev za pravice železničarjev. Nato so pozdravili občni zbor zunanji delegati, g. Outrata iz Ljubljane pa je v kratkih obrisih opisal borbo UJNŽB za boljšo bodočnost železničarskega stanu, ki je v marsikaterem oziru zapostavljen. Dotaknil se je vprašanja pokojninskega zavarovanja, volitev delavskih zaupnikov, bolniškega zavarovanja, prekategorizacije ter borbe za izpremembo zakona iz 1. 1931. Kot najvidnejši uspeli v lanskem letu so rodbinske doklade delavskemu osebju, pa tudi v drugih točkah se obeta izboljšanje z novim proračunskim letom. Glasbenemu društvu »Drava« je bila odobrena zopet mesečna podpora din 500.—. Končno je občni zbor sprejel tudi predloge za izboljšanje prilik, v katerih živi naš železničar. Težave prevoznikov z motornimi vozili Občni zbor Lovskega društva SOBO ODDA m besed I« din. vsaK« nadaljnle beseda 1 din ŽENITBE < DOPISI RAZNO Žalujoči ostali. m V zaklenjeno prekajevalnico je nekdo vlomil mesarju Rudolfu Orlhaberju v Taborski ulici ter mu odnesel 20 kg loja ter 1 salamo v skupni vrednosti 700 din. m Zelen hubertus je izmaknil neki moški tkalcu Blažu Kranjcu iz 1'rančiškanske ulice v neki gostilni v Melju. Aretiran je bil neki moški, ki je zanj dala obtežilne izjave neka griča, češ da je pri tatvini opiv-zovala. in bencinsko karto je nekdo ukradel iz žepa površnika v neki gostilni pečarju Antonu Rajšpu iz Orožnove ulice. Nakaznica je izdana na njegovo ime. m Z motornim kolesom jc padel v Studencih 36 letni mizar Mirko Žižek ter se poškodoval na glavi, tako da je moral v bolnišnico. m kl jučnico si je zlomil 22 letni delavec Jerane Gajšek iz Loč, ko je padel po nesreči s kolesa. Razen tega jo dobil še poškodbe 1X3 glavi. m Od Sv. Ruperta v Slov. goricah so pripeljali v bolnišnico 13 letnega posestni-kovega sina 1*ranča Ješovnika, ki je padel z lestve lerei zlomil nogo. m Iz mestna klavnice je neznani dolgo-prstnež odnesel posestniku in slaninarju .Stefanu Klincu iz Robove 50 kg slanine. m Izpred čakalnice Ol'ZI> je nekdo ukradel nezajKislenemu raznašalcu kruha Anionu Vrbnjaku iz Vukovskega dola usnjato suknjo, medtem ko se je mudil pri zdravniku. Soor* Rokoborbe v prid zimski pomoči Mariborski težkoatleti so včeraj priredili v dvorani Sokolskega doma rokoborski dvoboj Maraton — PSK ter so čisti dobiček namenili zimski pomoči mesta Maribora. Za srečanje je vladalo veliko zanimanje, vendar je borba ostala brez odločitve. Za prihodnjo nedeljo se obetajo rokoborbe za prvenstvo Maribora, za vsak klub bodo nastopili v vsaki kategoriji po 3 atleti. Včerajšnji nastopi v konkurenci so dali sledeče rezultate: bantam: Fric (M) — Seiber (PSK) 0:1, tuš v prvi minuti; peresna: Dolinšek (M) — Jezernik (PSK) 1:0, odločitev v 6. min.; lahka: Babič (M) je zmagal brez borbe, ker ni bilo nasprotnika; polsrednja: Ivanič (M) — Lamič (PSK) 0:1, favorit Ivanič je po naključju že v prvi mnuti podlegel; srednja: Verbošt Franc (M) — Kopič (PSK) 10, tuš v prvi minuti; poltežka: Orešnik (M) — Pirher (PSK 0:1, tuš v 6 minuti. Celotni rezultat je 3:3. Lepi uspehi naših smučarev v Beljaku Jedinstvo — Jugoslavija (J) 1:0 (0:0), Žak — Slavija (S) 1:0 (0:0), Vojvodina — Bask 4:0. IV. ZLET GORENJSKIH SMUČARJEV bo 1. in 2. marca v Dovje-Mojstrani. Gorenjska ZSP razpisuje ob tej priliki podzvezino prvenstvo v norveški kombinaciji, mladinsko prvenstvo v tekih na 8,5 in 3 km, mladinsko prvenstvo v skokih in slalomu ter damsko prvenstvo v slalomu. Pravico sodelovanja imajo vsi verificirani tekmovalci zveze, v konkurenci pa le Gorenjci. Prijave je treba poslati do 28. II opoldne na GZSP-Jesenice. Poleg ocene posameznikov se bo ocenil m nagradil tudi najboljši gorenjski klub. SMUK Z MECESNOVCA z mednarodno udeležbo bo priredil SK Ilirija 1. marca za moštva in posameznike. Start bo ob 14., proga 3.5 km ima višinsko razliko 580 metrov. Žrebanje številk bo 28. II. ob 19. uri v domu Ilirije. Za zmagovito moštvo je raz' pisano lepo prehodno darilo, tudi najboljši po-samezniki bodo nagrajeni. Prijave sPreJl:n' SK Ilirija, Rateče-Planina, do 28. II. opoldne. Prijavnine ni. s. ISSK Maribor — boksarska sekcija, P°' živa vse športnike, ki imajo veselje do te P®' noge športa, da se čimpreje prijavijo sekciji, ker se bodo v kratkem pričeli začetniški treningi pod strokovnim trenerjem. I reningi so redno vsak torek in petek od 19. dalje v te* lovadnici IV. deške osnovne šole v Gosposvetski ulici, vhod zadaj. s. Odlični boksač ISSK Maribora Ipavec, bivši državni prvak in prvak Male antante, Jc prejel laskavo povabilo Hrvatskega boksacke-ga saveza iz Zagreba, da bi se udeležil skup-no z reprezentanco Hrvatske turneje v Nemčijo in Slovaško. Nastopi so predvideni na Dunaju in v Bratislavi. Po vseh znakih sodec, se bo Ipavec vabilo odzval in sc podvrgel resnemu treningu. Delo slovenjgraškega Rdečega krža V okviru mednarodnih smučarskih tekem v Beljaku je bil v soboto tek na 18 km. Med 30 tekmovalci so se jako častno plasirali tudi naši. Rezultati so naslednji: 1. Bauer (N) 1:19:56, 2. Razinger (j) 1:20:46, 3. Smolej (J) 1:21:38, 4. Hashvanter (N) 1:22::02, 5. Lahr (N) 1:24:31; naši tekmovalci imajo še sledeča mesta: Klančnik Gregor 8., Knific 10., Robnis 13., Starman pa 20. Najboljši Mad žar je bil na 18. mestu, izmed Romunov se ni nobeden plasiral. Najboljši nemški tekmovalec za kombinacijo Lalir je pri skokih midoknadH razliko v teku ter zasedel prvo mesto z 215.5 točke. Skočit je dvakrat po 50 m. Sledi mu Nemec Streimetwenger (43.44) 188.6, 3. Razinger (37.40), 175.9, 4. Klančnik Gregor 87.4. ri. Sovacs (Madž.) 83.9 točke. Vrstni red v klasični kombinaciji je sledeč: 1. Lahr 434 točk, 2. Razinger 415.9, 3. Strei-metvvenger 407.6, Klančnik Gregor 300.4, 5. Kovacs 206.9 točke. Pri samostojnih skokih na veliki skakalnici s kritično točko pri 77 m so se naši skakalci v močni nemški konkurenci ponovno odlično izkazali. Zmagal je Palme (N) z 220.1, skoka 68.5 in 74 m, 2. Klopfer (N) 212.9, skoka 65.5, 70 ni, 3. Streimetvvenger (N) 407.6, skoka 62.5, 71.5 m, 4. lahr (N) 211.5, skoka 66 in 70.1 m, 5, Klančnik Karel (J) 211.3, skoka 64 in 69.5 m, Novšak je tokrat šele 9. s.skokoma 59.5 in 66 m, na 13. m 18. mestu si(a Nedog in Mežik: Zmaga nemških hokejistov v Ga-Pa V finale hokejskega turnirja na ledu v Ga-Pa so pritegnili poleg plasiranih Madžarske, Švice in švedske še tudi Nemčijo kot najbolje ocenjeno moštvo na drugem mestu v skupinah. Za finalne tekme je vladalo veliko zanimanje. Prvi dve tekmi sta se odigrali v soboto. Najpreje so Švedi premagali Švicarje z 2:0, Nemci pa so v prav dobri formi odpravili močne Madžare s 3:1. Še večje presenečenje je prinesel zadnji dan. Nemci so zmagali tudi še nad Švedi z 2:1 ter si tako priborili prvo mesto v tur- nirju. Za 3. in 4. mesta sta se srečali reprezentanci Švice in Madžarske. Švicarji so spra vili zasluženo zmago s 4:2. HRVATSKA IN SRBSKA LIGA V hrvatski ligi so odigrali včeraj kompletno kolo tekem. Razburljivo je bilo srečanje Grad-janskega in Hajduka v Zagrebu, v katerem je prevladovalo sedaj eno, sedaj drugo moštvo. Gradjanski jc zadnjič izenačil šele v zadnji minuti. Rezultati: Gradjanski —Hajduk 4:4 (2:2), Split — Hašk 1:1, Slavija (O) -Concordia 1:2 (0:2), Sašk — železničar 1:0, Slavija (V) — Bačka 4:3. Tekme v srbski ligi: Jugoslavija — Gradjanski (S) 2:0 (1:0), BSK — Bata 3:1 (1:0), Nedavno je bil v Slovenjgradcu občni zbor okrajnega društva RK, ki ga je vodil predsednik dr. Pohar Maks in pozdravil zastopnika glavnega odbora iz Ljubljane g. Mainariča, zastopnika politične oblasti okrajnega tajnika g. Ritonjo, zastopnico občinskega odbora v Šoštanju gdč. Razbornik Jožico ter zastopnike uradov in korporacij. Iz predsednikovega poročila vidimo, da je 6 podmladkov priredilo igre, da je lahko za božič obdarijo revne člane z obutvijo in obleko. Podmladki so sodelovali pri raznih akcijah, tako pri nabiranju sredstev za sa-marijanske potrebščine, za božičnice 'n v tednih RK ter PT. Na 7 šolali vzdržujejo podmladki s pomočjo drugih činite-ljev šolske kuhinje. V letošnjem letu se bo delo mladine še povečalo ter se prilagodilo današnjim prilikam; tu je mi- šljeno nabiranje zdravilnih rastlin. Društvo je priredilo več akcij tako za nabavo sanitetnega materiala, samarijanski tečaj, proslavo tedna RK in več predavanj za sanitetno službo ob priliki zračnih napadov. Društvo si je pred leti nadelo nalogo, da nabavi sanitetni avto, žal pa to doslej ni uspelo. Ob priliki svojega odlikovanja je sprispeval v fond za nabavo avtomobila g. Jaš iz Mislinja din 1500, za kar se mu je predsednik ponovno zahvalil! ■ iz tajniškega poročila je razvidno, da :ma društvo 226 pomožnih članov. Sledili sta še poročili Podmladkov na obeli tu k. šolali. Na predlog nadzornega odbora, katerega poročilo je prečita! £• Ritonja, je prejel odbor za svoje vzorno delovanje razrešnico s pohvalo. V odbor so bili izvoljeni: predsednik dr. Pohar Maks, namestnik gdč. Vaupflt Antonija, podpredsednik Grmovšek Mi' loš, namestnik gdč. Arnuš Marija, tajnih Bradač Drago, namestnica gdč. Burger Anica, blagajnik Ovčar Tomaž, namestnica ga. Marčič Fani, odborniki: (Joje* čan Anton. Kramar Marija, Puncer Albert, Puppis Amalija, Roinik Ivan, D*'1 Strnad Stane, Lovrec Mirko, Potočnik Anton, Dr. Hrašovec Franc, Arriglef Anton in Theuersciiuh Ivan, nadzorni odbor: Šmid Alojz, Rojnik Karl, Ritonja Ivan in Smolnikar HedvilČa. Za delegata na banovinski skupščini je bila izvoljena gdč. Burger Anica. Predsednik se je ob zaključku zahvalil za dolgoletno delo v društvu bivšemil tajniku in odborniku g. dr. Slaparja ki odhaja v Novo mesto. V imenu PT lige je pozdravil občni zbor predsednik dr. Simoniti Alojz, ki se je zahvalil društvu za vso pomoč, katero je nudilo ob vsaki priliki ligi. \ n HWIrtnr> knslume bodo imeli gimnazijci v Sisku, ki uprizoriju Ogrizovičevo ,,H*-sajiaginico". )i Največ Zh«rc?bčaiH>v umre ntf pljnPnlco in tuberkuloze. Širite „Večernik"! MALI OGLASI tln 20 besed stanelo z davkom vred 15 din. Vsaka ntdallnla beseda 1— din. Kdor tiče službo, plača ta tak oclas namesto IS,— din samo 12.— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko In obrtna reklamo oa stanelo namesto 15.— dl« 20.— din. Vsaka nadalinla beseda v teh oglasih stane 2.— din. 7a pismene oduuvore tiledu naslovov v malih oglasili znaša posebna pristojbina 3.— din, kateri znesek (e treba oriložlti v znamkah. Male oglate le treba plačati takol pri naroSllu, Pri pis učnih naročilih so lahko plača v znamkah. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, vella dvojna tarlia. KAM, KJE? do 20 besed 30 dia vsaki nadailnta beseda 2 din POHORSKI SADJEVEC vino belo, črno. pivo iz sodčku in vsakovrstne prigrizke vam vedno nudi najceneje bife Pinterič. Tržaška cesta. 23168-1 SLUŽBO DOBI do 21) o e scu 15 Jia. vsuka na: . i. \ :;nl>uru liska Mariborska tiskarna d i. ne vračajo, — Lrodnišivo tu uprava: Maribor. Kopališka ulica 5. — lelelou lo Lepo opremljena SEPARIRANA SOBA se odda 1'rankOpanova 23-1. Ogledali od 3. do 6. popoldan Prodani POSESTVO za 250,000 din. Ponudbe poslati na oglasnj. oddelek »Večernika« pOil šifro »250.000«. 23252-11 OBRT ~ TRGOVINA do 20 bered 20 din. vsaka nada!in)r besed? 2 din Prijavite naročilo na MODRO GALICO Kmetijski družbi, Maribor-Melje, tel. 20-83. 22809-13 ŽENSKI KOTIČEK lo 20 besed 15 din. vsaka nadaliiia beseda 1 din ASTROLOŠKA SPECIALISTKA Mme. FEL1CITAS daje na podlagi točnih rojstnih podatkov zanesljive nasvete ob torkih in petkih. — Sodna ul. 26-111. 23201-18 Nogavice traine po »Nlmalm kopeli , »NIMKLA« propr*£uJa tpulianja petelj (sank) Din 30' — >NIMELA< SAM OPRODAH CELJE, poitnl predal 2 Dobi se v drogerijah in trgovinah IZGUBLJENO do 20 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din Zgubila sc ie AKTOVKA z t važnim Jclcznim predmetom od Melja do Pobrežja. Najditelj se naproša, da jo .odda proti nagradi v oglasnem oddelku »Večernika«. 23246-27 ! do 20 beseci 20 din vsaka nadaljnja beseda 2 din VDOVEC ' let stad,1 želt znanstva 7. gospodinjo, ki bi imela veselje z otrokom na posestvu- Je lahko tudi vdova z otrokom Dopise troslati na oglasni od-delek »Večernika« pod »Dota i posestvo do 200.000«. 23253-19 Jo 20 besed 15 din. vsaka nadalinlJ beseda I dtn Večje število HMELJEVIH DROGOV rabljenih ali novih kupi Kir* hiš. Celje.__________23215-2* ŠIRITE »VECERNIK«! Naznanjamo žalostno vest, das nas jc za vedno zapustila naša dobra mati, stara mati m prababica, gospa Ana Janos Pogreb bo v torek, ob 16. uri popoldan, na Pobrežju n^i niagdalenskeni pokopališču. Maribor, 24. februarja 1941. VOZILA do 20 bestd 15 din. vsaka nadalinui beseda 1 din V nedeljo, dne 23. februarja 1941, ob 10. uri dopoldne, je preminul po dolgi in mučni bolezni naš dobri in nenadomestljivi atelc, soprog, sin, brat, stric in svak, gospod. / Jo "ref Mohorko posestnik in gostilničar v Zg. Polskavi. Pogreb nepozabnega bo v torek, ob '/sl6. uri izpred hiše žalosti v Zg. Polskavi št. 2. Sv. maša zadušnica bo v sredo zjutraj ob 7. uri v cerkvi v Zg. Polskavi. Prosimo tihega sožalja! žalujoča žena Marija; Majda in Drago, otroka ter ostalo sorodstvo. predstiivoik Ni \.\K’ J I 11 i A » Mariboru - • ik*“si i>c eniku ikn|i>-uredništvu štev 25-07 in uprave štev 2o-U7. — če»uvui račun »lev 11 WV. Stran 8. »V ef e r ni k«