130. št. - 5. leto.
PoStnlna pavSaltrana. Posamezne Številke 1 Din.
V Ljubljani, v sredo 7. Junija 1922.
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 15 IX Letno ISO D.
Inozemstvo:
ftieseSno 20 a Letno 240 £>.
l:.enostolpn& ram rrsta za enkrat 56 para, večkrat popust
JUGOSLAV.
C H
Uredništvo:
VVoflova ulica 1/L Telefon 309,
Uprava:
tjjjg '-HiR trg & Telefon 41
. ?'C/	n« vračalo
JU hi'	/	JoHti	znamk*
V//1- .	/	jvor.
Pred kraljevo poroko.
Nevesti naproti!
ODHOD ROMUNSKE KRALJEVE DVOJICE S KRALJIČINO MARIJO JE BIL NAD VSE SLOVESEN. — KRALJEVO SPREMSTVO.
ROMUNSKIM SVATOM SE JE PO DONAVI ODPELJALO NAPROTI
VEČJE ŠTEVILO SIJAJNO OKRAŠENIH LADU. — VOJNE LADJE IN HIDROPLANI PRI SPREJEMU.
BukareSta, 6. junija. (Izv.) V nedeljo Bb sedmih zvečer je romunska kraljeva dvojica s kraljično Marijo ln velikim K>remstvom zapustila Bukarešto in se Bodala na pot v Beograd. Odhod iz romunske prestolice Je bil nadvse slovesen. Vse ulice so bile polne ljudi, ki so kraljevo dvojico ln princezinjo Marijo obsipavale s cvetjem. Na kolodvoru so se poslovili ministri, poslanci in mešča-“I ter osebje jugoslovanskega poslaništva. Zlasti ganljivo Je bilo slovo kraljičine Marije od svojih tovarišic, katere so jo obsipavale s cvetkami in ji želele vso srečo. Kralj Ferdinand Je korakal ob častni stotniji, nakar se Je vlak Odpeljal ob navdušenih klicih množice proti Beogradu. V kraljevem spremstvu se med drugimi nahajajo tudi ministri Bratianu, Duka Lorescu, Fichu in Angelescu ter dvorni dami Mavrodije-ya in Santomirjeva.
Beograd, 6. Jun. (Izv.) Davi je odplula iz beograjskega pristanišča stražna ladja »1« pod poveljstvom ladijskega kapetana Malinariča. Malo kasneje je odplul rentorker po Donavi navzdol. S to ladjo se je odpeljalo romunskim kraljevim gostom nasproti več jugoslovanskih in inozemskih novinarjev, ki se hočejo Udeležiti sprejema bodoče kraljice in njenih staršev, proti vzhodu so odle-jteli tudi trije hidroplanl, Id se bodo pri DubravicI spustili na vodo In po-lem spremljali romunsko kraljevo
jahto proti Beogradu. Monitorja »Drava« in »Vardar« sta danes odplula proti Dubra vici, kjer pozdravita romunsko kraljevo ladjo. Monitorja »Sava«, in »Morava« ter remor-ker »Lovčen« ostanejo ob savskem obrežja pri Beogradu in bodo tamkaj pozdravili romunskega vladarja. V beograjsko pristanišče je prispel tudi angleški monitor »Glowurm«, ki se tudi udeleži slavnostnega sprejema romunske kraljeve dvojice in kraljičine Marije.
Beograd, 6. junija. (Izv.) Davi Je bilo vse mesto ozaljšano in si je nadelo praznično obleko. Z vseh strani kraljevine so dospele v Beograd številne de-putacije. Množica Je veselo razpoložena. Ob sedmih zjutraj sta odšla iz Beograda dva parnika po Donavi, polna prebivalstva iz prestolice, ld sta se peljala nasproti romunski kraljevi jahti z bodočo jugoslovansko kraljico. Na krovu je bila vojaška godba. Pri odhodu parnikov je tisočglava množica prirejala prisrčne ovacije. Povsod Je opažati veselo razpoloženje. Kasneje se Je pridružil še en parnik, ki je dovedel prebivalstvo Zemuna in okoliških krajev, pri Pančevu se Je temu brodovju priključila četrta ladja z veselimi množicami iz Pančeva in BeČkereka. Vsi parniki so bili krasno ozaljšani in vsi v zastavah. Vsi parniki so odpluli po Donavi navzdol nasproti romunski kraljevi Jahti.
Sprejem v Beogradu.
NAVDUŠENE OVACIJE LJUDSTVA. POZDRAVNI NAGOVORI.
Beograd, 6. junija. (Izv.) Ob treh popoldne je prikorakalo na ulice vojaštvo beograjske posadke, ki je tvorilo špalir Od savskega pristanišča pa do dvora. Vse prebivalstvo je hitelo proti obali, 'da pozdravi svojo bodočo kraljico, ki prihaja v Beograd v spremstvu svojih ataršev in sorodnikov. Po vseh ulicah po okna okrašena z zelenjem .zastavami in preprogami. Ob polupetih popoldne se je pripeljal k Savi kralj Aleksander s princema Arzenom in Pavlom ter člani dvora. Kralj je nosil svečano 'uniformo generala. Na vsej poti ga je Občinstvo burno pozdravljalo. Na Savi je bil zgrajen poseben plav, ob katerega je imela pristati kraljeva Jahta. V spremstvu kralja so bili tudi Slani vlade, predsednik narodne skupščine dr. Ribar, patriarh Dimitrije in častniki kraljevega spremstva. Na eni strani juHce so stali generali in drugi, visoki častniki, za njimi pa častna stotnija, na drugi strani pa beograjski mestni svet c predsednikom občine in občinskim odborom za svečanosti. POsebno lepo Je bilo okrašeno poslopje brodarskega sindikata, kjer so se nahajale zastopnice vseh ženskih organizacij iz države. Lepa je bila tudi terasa carinarnice, kjer so stali Sokoli in Sokolice. — Kmalu 8o je za rtičem Višnjakom pokazala romunska kraljeva jahta. V tem trenotku so začeli grmeti topovi in so streljali, dokler kraljeva jahta ni pristala ob savskem obrežju. 24 regatnih čolnov z ve-eljači s Stišaka, Zagreba, Ljubljane, Splita, Karlovca, Osjeka itd. se je peljalo nasproti jahti in so se postavili v dve vrsti, skozi katero je počasi vozila ladja. Ko je plula mimo čolnov, so ti v pozdrav dvignili vesla. Letala, ki so
spremljala jahto, so se dvignila in ob-kroževala brodovje. Za kraljevo ladjo sta počasi priplula tudi romunska monitorja, ki sta spremllevala visoke go: ste. Tudi s teh ladji so začeli grmeti topovi v pozdrav jugoslovanski presto-UcL Iz tisočerih grl so vriskali pozdravi bodoči kraljici in njenim staršem. Točno ob petih popoldne je kraljeva jahta počasi pristala ob plavu. Najprvo sta stopila z ladje kralj Ferdinand in kraljica Marija, nato pa princezinja Marijola. Pozdrav je bil nadvse prisrčen. Množica je neprestano vzklikala in visokim gostom prirejala navdušene ovacije. Kralj Aleksander je predstavil svoji nevesti in romunski kraljevi dvojici člane predsedništva parlamenta in patriarha. Dimitrija, ki je nevesto blagoslovu. Nato so stopili na suho, kjer jih je pozdravil predsednik beograjske občine Mitrovič, ki je ponudil kralju Ferdinandu soli in kruha. Pri tej priliki je župan Mitrovič imel kratek nagovor, za katerega se je kralj zahvalil Podpredsednik beograjske občine Boja Pa-Jevič je poklonil nevesti, njeni materi in princezinji Ileani šopke cvetja v imenu beograjčanov. Predstavljeni so bili generali, nakar je kralj Ferdinand korakal mimo častne čete. Vsa družba je nato sedla na vozove in se peljala v stari dvor, ves čas pozdravljena od desettisočih veselo razpoložene množice, ki je gostom, zlasti pa kralju in bodoči kraljici prirejala navdušene ovacije. Kraljičina Marija Je bila nadvse zadovoljna in srečna. Romunski gostje so' se nastanili v starem dvoru. Kralj Aleksander se je potem odpeljal v. novi dvor.
Slavnostna seja narodne skupščine.
Beograd, 6. jun. (Izv.) Danes ob' enajstih dopoldne je predsednik dr, Ivan Ribar otvoril sejo narodne skupščine. Po sporočilu vlade o poroki kralja Aleksandra z romunsko kraljičina Marijo je imel predsednik dr. Ribar nastopni govor:
»Narodna skupščina kot zastopnica vsega našega naroda vidi v kraljevi poroki državni in narodni praznik. V poroki ne vidi le osebno srečo In osebno veselje našega kralja, ampak tudi srečo in radost naroda, mirni in varni razvoj in obstoj države. iVsak državljan, vsaka kmetska hiša ve, da si kralj Aleksander ustanovi družino, da si je tovt bodočo kraljico izbral ženo, ki bo v resnici ljubila naš narod in ki bo skupaj s kraljem jenala izpolnjevati vse dolžnosti do
naroda in države. Naš narod priča** kuje z vso pravico In z vso gotovostjo izpolnjevanje teh dolžnosti in ve, da prihajajo pri tem le splošni in ha-fodni interesi vpoštev. Njeno Vlso-čanstvo kraljičina Marija je s svojim narodom pretrpela vse grozote vojne In je doživela veličino države in zedinjenja svojega naroda. In zaradi tega bo kot soproga našega kralja, ki je skupaj s svojim blagopokojnim očetom, kraljem Petrom I. Osvoboditeljem, junaško prenesel vse grozovitosti vojne. Kot naša bodoča kraljica bo princezinja Marija znala vpoštevati vse trpljenje in žrtve našega naroda, ki jih je doprinesel za državo in za končno narodno ujedi-njenje, ln vedela bo tudi spominjati se vedno s spoštovanjem onih juna-
ZAČASNA POGODBA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN RUSUO PODPISANA,
Praga, 6. junija. (Izv.) Včeraj Je bila v ministrstvu za zunanje posle podpisana začasna pogodba med češkoslovaško republiko in rusko socialistično federativno republiko, ki je bila parafirana v Genovi po zaključku mednarodne gospodarske konference.
KRST HČERKE BIVŠE CESARICE ZITE.
Madrid, 6. junija. (Izv.) Danes dopoldne se je v Pradu vršil v najožjem krogu krst hčerke bivša cesarice Zite. Slavnosti so se udeležili španski kralj, kraljica mati, princ asturški in vsa kraljeva rodbina, španska kraljeva dvojic je bila za botra.
ŽALOSTEN IZID NOGOMETNE TEKME.
Kodanj, 5. junija. (Izv.) Kakor javlja poročevalski urad Ritzau, se je danes vršila tu nogometna tekma med nekim danskim društvom in angleškimi po-ldicniml igralci iz Glasgowa. Tekma se je končala obžalovanja vredno. Ob začetku zadnje igre je sodnik izključil zaradi neprimerne igre nekega Angleža. Posledica tega je bila, da so Angleži nastopali še brezobzimeje, kar je zbudilo pri občinstvu splošno ogorčenje. To je prikipelo do viška, ko je angleško moštvo pred zaključkom igre zahtevalo, da se jim prizna prosti strel, česar jim sodnik ni hotel dovoliti. Ko so Angleži zapuščali igrišče, se je vnel hud pretep. Enega ižmed angleških igralcev so tako pretepli, da so ga morali nezavestnega odnesti. Končno je policija razkropila množico.
Borzna poročila.
Curlh, 6. junija. (Izv.) Berlin 1.82, Newyork 522. London 23.46, Pariz 47.60, Milan 27.20, Praga 10.125, Budimpešta 0.63, Zagreb 1.825, Bukarešta 3.85, Varšava 0.14, Dunaj 0.045, avstrijske krone 0.0475.
Berlin, 6. junija. (Izv.) Dunai 2.23, Budimpešta 33.45, Milan 1498.10, Praga 560.75, Pariz 2621.70, London 1293.35, New-york 287.14, Curih 5513.10.
Praga, 6. junija. (Izv.) Dunaj 0.2825, Berlin 17.50, Rim 270, Budimpešta 5.88. Pariz 472, London 232.50, Newyork 51.50, Curih 995, avstrijske. Krone 0.33, Italijanske lire 267.	/
6. junija. (Izv.) Devize: Berlin 23.75—24, Milan 330—350, London 303—305, M-tS-SO, Pariz 605—015, Praga 12?—!37, Švica 1250—1300, Dunaj 0.50— 0.61, Budimpešta 8,10—825, Varšava 1.80 —1.85. Valute: Ameriški dolarji 59—61, na-poleondori 225—Ž40, nemške marke 23—0.
Zaradi vesti, da se 5e danes podpisalo zunanje posojilo v Ameriki, so vsi inozemski tečaji danes znatno padlL
Dunaj, 6. junija. (Izv.) Devize: Zagreb 48.72—48.78, Beograd 19458—194,82, Berlin 48.20—48.30, Budimpešta 15.72—15.78, London 61.475—61.525, Milan 711.70-712.30. Newyork 13.644—134356, Pariz 1254.50— 1255^0, Praga 270.90—271.19, Sofija 98.70 98^0, Curih 2618.75—2621.25. Valute: Dolarji 13.569—13.581, bolgarski levi 96.45— 96.55, nemške marke 48^0—48.30, angl^tn funti 61.275—61225, francoski banki 125430 —1259.50, rtaUJanske lire 707.70—70830, Jugoslovanski dinarji 194-36—VH62, romunski leji 86.94-89.06, švicarski franki 2608.75 —2611.125, češkoslovaške krone 270.40— 270.60.
kov, ki so žrtvovali življenje za osvo-bojenje domovine in za svobodo in na katerih kosteh je zgrajena vsa naša narodna država. (Vsa zbornica navdušeno vzklika: »Slava jim!«) Slava našemu kralju in našemu narodu, ki dobi tako kraljico, ki je tako srečna, da postane prva kraljica naše države Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Burno ploskanje.) Zakon našega kralja je čin, o katerem govori tudi ustava, in katerega mora vzeti na znanje tudi narodna skupščina. Ustava govori v členu 56 o moških Potomcih po pravu prvorojenstva. Oko se kralj Aleksander poroči s kraljičino Marijo, je izvedba člena 56 ustave možna. Ni dvoma, da se bo z izvedbo tega člena olajšal normalni razvoj državnega življenja. Narodna skupščina zre z velikim in gotovim zaupanjem v bodočnost kralja in domovine. To zaupanje se bo s poroko še poglobilo. Narodna skupščina je srečna, da more hkrati s svojim kradem deliti radost ob njegovi svatbi. Živel Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander, živela Njeno Visočan-stvo princezinja Marija, naša bodoča kraljica!« —Vsi poslanci so se dvignili in živahno ploskali ter burno vzklikali »Živel kralj, živela princezinja Marija, naša bodoča kraljica 1 Živjo, živjo, živjo! — Po tem govoru je predsednik dr. Ribar zaključil današnjo sejo narodne skupščine. Prihodnja seja je v petek ob desetih dopoldne z dnevnim redom: glasovanje o zakonskem načrtu glede odgovornosti ministrov.
Opazka.
Slovenski demokratizem, vsaj njegova mladinska struja Je danes na tleh, Naj izpadejo predstoječi sodntjskt procesi zanje ugodno ali neugodno, zadnja odkritja so v tako dnliujočl meri pritisnila na slovensko javno mnenje, da so za vedno pokopani.
In vendar ne smemo oporekati tistim, Id pravijo, da so mladini nosili glavno ;breme političnega in javnega dela v demokratski stranki in da so starini .7 svoio brezdelno opozicijo in neodločno kritiko v notranjosti stranke dokazali popolno nesposobnost za samostojno vodstvo velike slovenske stranke, bodisi pod praporom demokratske ideje, bodisi s kakršnimikoli drugimi naprednimi gesli. Mladini so bili brez dvoma agilni, žrtvovali so obilo truda, obilo energije in znali so izrabljati politični položaj za svoje namene v Sloveniji tako izdatno in uspešno, da so pri nas do poslednjega časa veljali za nepremagljive.
Narodno- napredna stranka je veljala za stranko vsega slovenskega nat* predrtega sveta. V idealni obliki Je imela svoj najvišji smoter v slovenski tun predni kulturi. Skozi desetletja Je tudi oblikovala posebno napredno zavest. Koi nasprotnica Slovenske ljudske stranke je skušala pod svojimi krili zbrati ved naprednokulturni in izrazito nacionalno čuteči svet naše domovine.
To nalogo je pri izpremembi v Jugoslovansko demokratsko stranko todI znova povdarila. Tudi Jugoslovanska demokratska stranka iti hotela postati stanovska. Bila je po svojem programu splošno jugoslovanska, za demokrati* zem, za napredno kulturo in za samostojno državno idejo.
Prišlo pa je vse drugače! Dr. Žerjav, pač moralno premalo pripravljen nd tako obširno nalogo svoje stranke, da bi mogel s svojo moralno in intelektualno avtoriteto prikleniti nase slovenske napredne Intelektualce in celokupni napredni svet je začel Izrazito napadalno politiko proti Slovenski ljudski stranki in po* zneje proti Narodno-socialistični stranki ter na ta način zanemaril pozitivno or* ganizacijsko propagandno delo med narodom za svojo stranko. Ustanovil je A neobičajno paradno gesto Samostojno kmetsko stranko in v tej smeri je še, nedavno poskusil srečo pri delavstvu z Delavsko unijo. Vsi ti nezakonski otroci pa so mu zrastli čez glavo in oslabili očeta samega, dr. Žerjava in nje* govo stranko. Stanovska misel, ki je bila najbolj nevarna že stari Narodno* napredni stranki, je dobila v voditelju demokratske stranke svojega največjega podpornika. Dr. Žerjav je sam zalegel razkrojevalni bacU v svojo lastno stranko.
Dr. Žerjav pa je šel še dalje. Zavrgel je moralne in kulturne principe ter se udal špekulativnim bančnim zvezam, ki so se ravnokar te dni odkrile. Saj /a lahko iz določenega vidika politična važnost takih zvez prav postranska. Toda* če se postopa pri tem tako lahkomiselno, tako apaško, s tajnimi konti, nočnimi vlomi, č^ge pri tem uvaja taka ustrahovalna sredstva, kot jih je prakticiral tri, štiri letadr. Žerjav proti vsakomur, kdor se mu ni brezpogojno uklonil, pota ni čudno, ako buli danes z bolestno mrzlico v svoj žalostni konec.
Morda bo padec klike, ki je štiri leta zastrupljevcda vse naše javno ozračja mnogo pripomogel k izboljšanju medsebojnih političnih razmer v Sloveniji, po* sebno — med naprednim svetom.
—   ■■■■•'	  ■	■	      ■	- . ..  ..  »a
Vprašanje narodnih manjšin pred ligo narodov.
SPLOŠNO NEZADOVOLJSTVO VSEH NARODNIH MANJŠIN. — PET-INDVAJSET MILIJONOV MALKONTENTOV. — VPRAŠANJE SB MORA REŠITI V DUHU MEDNARODNE PRAVIČNOSTI.
Praga,'K junija. (Izv.) Na današnjem plenairnem zborovanju lige društev zveze narodov je bil na dnevnem redu sprejem novih društev v zvezo
narodov. Sprejem otomanskega društva je zadel na težkoče, ker so se mnenja križala. Nato je prečital grški zastopnik Seferiedas predlog za sprejem bolgarskega društva v zvezo narodov, ki je bil soglasno sprejet Jugoslovanski zastopnik Vojanovič Je v imenu jugoslovanske delegacije Izjavil, da je sicer glasoval za sprejem bolgarskega društva v zvezo, vendar pa je primoran opomniti, da je Bolgarija zadnji čas potem svojih tolp zopet,na nelojalen način sprožila macedonsko vprašanje, ki Je z mirovno pogodbo popolnoma urejeno. Nadeja pa se, da bo Bolgarija s svojim miroljubnim in pravičnim obnašanjem pokazala, da je bil njen sprejem v zvezo narodov umesten. Nato so razpravljali o sprejemu, nemškega in madžarskega društva. Preidlog Je bil soglasno sprejet Nato je prešel predsednik Ruffini na vprašanje narodnih manjšin. Manjšinski problem, je izvajal govornik, ki je zelo resen, kar dokazujejo odnošaji, v katerih se baš sedaj nahajamo. Svojim narodom in svojim vladam dolgujemo največjo obzirnost. Prosimo pa češkoslovaške prijatelje, naj mislijo na to, da imamo tu obravnavati manjšinski problem ne samo glede odnošajev do Češkoslovaške, temveč do vsega sveta. Dickenson (predsednik manjšinske komisije) Je v svojem govoru med burnim odobravanjem izvajal: Komisih je bilo predloženo mnogo ugovorov odgovornih organov in ošabnosti po poklicu. Gotovo je mnogo teh pritožb pretiranih. Vendar smatra komisija za potrebno in za svojo dolžnost, da jih predloži skupščini in to tembolj, ker mora komisija ugotoviti, da žive v vseh državah, ki prihajajo vpoštev manjšine v skrajnem nezadovoljstvu proti onemu delu prebivalstva, ki tvori v državi večino. Ker pomenja nezadovoljnost za dotične države same, kakor tudi za evropski mir, vedno grozečo nevarnost, Je komisija prepričana, da bo delala v interesu dotičnih držav, da stori čim največ za razjaspitev težkoč. Tudi more komisija
ugotoviti, da so zainteresirane vlajde podale popoln dokaz, da jim ne manjka dobre in iskrene volje, da bi se to vprašanje čimpreje rešilo. Tem važnejše )fi vprašanje manjšin, ker znaša štev&h nezadovoljnih 25 milijonov. Seveda H samo slučaj, da se posvetovanje g manjšinskem vprašanju vrši na tiafl češkoslovaške republike. Cehi in Šiba vaki so zgradili svojo državo na 'podlagi dalekosežne liberalne in derirtu kratske konstituacije. Češkoslovaški državniki imajo pri vzpostavitvi E vito* pe po pravici velik vpliv. Zato jim mbe remo popolnoma zaupati, da bodo pripravljeni rešiti to težko vprašanja v duhu mednarodne pravičnosti. Gefiia ralni tafnik Ruissen se je spominjal besed češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Beneša, ki Je izjavil, da premotriva obravnavanje manjšiftj-skega problema brez predsodkov in j« prporočal, da se ozira zborovanje na vprašanje manjšin tudi z gospodarskega stališča. Dočlm se Je strinjal s stališčem Dickkensona, da naj odgovarja zadovoljiva rešitev manjšinskega vprašanja interesom večine, je izjavil, da zre na obravnavanje tega vprašanja z odločnim optimizmom. Meritorična pogajanja so bila nato odgodena na Jutri
REZULTAT VOLITEV NA MA D« ŽARSKEM.
Budimpešta, 6. jun. (Izv.) Po po ročilih vladne stranke so dopolnoč dospela poročila o rezultatih iz 3; od 36 okrajev, kjer so se vršile ožj volitve. Od izvoljenih poslancev pri pada vladni stranki 30, eden pa opo zicift. Dva poslanca sta brez strank« KRALJEVA POROKA.
Dunaj, 6. Junija. (Izv.) Včeraj Je od potovala pod vodstvom izrednega po slanika in pooblaščenega ministri Lotharja Eggerja stoječa avstrijski specialna misija preko Budimpešte i Beograd, da se udeleži tamkaj po roč nih svečanosti jugoslovanskega krati*
Strašno.
. Sramota takozvanih demokratskih »mladinov« postaja dnevno večja in jEnani poziv ravnatelja Jadranske banice gospo daKamenaroviča je uničil zad-taji zastor, ki je še zakrival najogab-Jnejši politični brlog, kar jih poznamo v politični zgodovini kateregakoli naroda. .Inteligenca iz tega brloga je padla na [Stopnjo medvojnega »feldvebla«, ki je kradel in goljufal državno upravo na [vseh koncih in krajih, istočasno pa varoval njeno avtoriteto. Varali so upravni svet denarnega zavoda in za njego-. vim hrbtom odnašali milijonsko premoženje, zvestobe nrso poznali niti na-pram vodstvu lastne stranke. Nobene zvestobe, nobene možatosti ampak sa-I' nia lokavost, naravnost židovska pre-friganost, brez čuta sramote, brez vsake morale. Ravno to inteligenčno sku-p	Pino smo videli lansko leto pri znanem
|	procesu o krušnih kartah, ki so-se tudi
*	kradle in se je ž njimi manipuliralo,
•' n amen prosvečuje sredstva: ako ,	> e za mojo moč, lahko pobijem svo-
j .• očeta ali brata. Etika poživinjene-p iuteJigeata,. bestije v človeški po-^ dobi. Središče njihove miselnosti,, nji-. pp^Vt&a dcUivanja .je vedno in povsod p. le denar, materija, zlato tele. V. zname-Bp|u bankovca so prodajali in kupovali ’ • svoj demokratizem, svojo kulturo, svoje socialno delo in svoj humanizem. Ipvloveka so neusmiljeno pokopali v ma-|§ terijo ...
O	prilikf čiščenja najostudnejše Sodome, kar jih je' doživel naš' narod, je treba pokazati zlasti na dve'točki, ki sta važni v tem procesu. Bolj kakor kdaj prej, se je zopet tu pokazalo, da je ysak narod v svojem jedru pošten in moralen, da Je enako v masi vsake stranke. Poštenja in morale pa ni pri Večini takozvanih voditeljev, pri inteligenci; tam se vedno pričenja razkroj, Spekulacija, inficiranje javnosti. Ruska revolucija je,ša danes najboljši dokaz za to resnico. Ruska inteligenca je širila korupcijo Pv plečih ruskega naroda in ko se je ta narod tega naveličal, ga Je ravno ista inteligenca prav po fi-garsko zapustila & se skriva danes v emigraciji za ramimi uniformami ter mu izza plota kaže zobe, šajkačo in na-gajko. To je titcffi ideologija one inteligence, na kat»ro frs pokazal g. Kamena-rovič. V zloglasnem »Jutro« je imela ta karikatura 'inteligence svoj duševni cen trum. Od tam so vsi temni, elementi našega naroda prodajali svojo državotvornost na temelju bajonetov in puškinih kopit, vso druge pa, ki niso bili na prodaj, SO opsovali kot protidržav*-ne. Samo dve leti so se izrazitejše uve-Jbavljali v naši javnosti in v tem kratkem času so izvršili nebroj nasilstev, mučnih epizod,Irorupcij, pri 99 odstotkov Slovencev So. ubili državljanski čut, zastrupili so vse naše javno življenje iz gole samopa.šnostf, da Je dobro živelo ducat ljudi. Človek bi se zjokal ;nad to zmaterijalizirano inteligenco, kakor prerok Jeremija nad' Jeruzalemom.
Toda ne! In to je druga* veselejša Stran tega procesa. Vsi ti žalostni vitezi so že davno izstopili iz vrst našega naroda, to so naši uskoki. Kdor ne po-*na zvestobe in pošjenja pri upravlja-, nju javnega denarja, kdor goljufa lastno stranko, ne more biti zvest svojemu narodu, on ga zapusti, če le začuti tvenket rumenih cekinov. ' Ravno" ti možje so hoteli biti naši reprezentanti, ko je bila »zglasovana« vidovdanska ustava, ki je utajila slovenski in hrvat-ski narod ter mu obljubila, le nekaj Pan-
durjev njihovega kova- Kar je prišlo zlega nad naš narod od dobe zedinjenja, vse izvira od teh ljudi, ki so z nedosegljivim cinizmom in zahrbtno smešili in tajili vse, kar je bilo last našega naroda.
Čiščenje in snaženje naše javnosti prihaja prej, kakor smo mislili, če tudi smo vedeli, da nobena narodna potu-rica ne odide brez kazni. Ozdravljenje pa pride šele takrat, ko bo očeden Av-gijev hlev od Ljubljane do Skoplja.
Takrat se bo naš narnd lahko sporazumel s hrvatskim in srbskim brez hinavščine in —. vladnih komisarjev.
Klk obupancev.
Zunaj solnce sije, v gradu'so gostije... Kaj pa iri?
Cunje oblačilo, glad je nam kosilo, smrt r>-e*M
Jugoslavija se pripravlja na praznik kraljeve poroke. Vsi višji stanovi tekmujejo med seboj, kako bi sijajnejše proslavi1! ta praznik. Razsipajo se milijoni. Draginja je vedno večja. Kilogram kromprja stane zdaj pri nas 7 K, kg zelja 16 K, kg koruzne moke 19 K, kg masti 120 K in kg drv 1 K 20 v. Cene oblačilnega blaga se nam zde že 'boljševi5k'\ Pred enim letom je stal , kg krompirja 1 K.
V	tem hudem času pa so ljudje, ki niso bili še nikdar lačni in ne vedo, kaj je pomanjkanje,' vzeli nam najnižjim in najpotrebnejšim državnim uslužbencem družinske draginjske doklade, a uradnikom so jih pustili za vse otroke. Nismo jim zavidljivi, toda tudi naši otroci imajo pravico živeti kakor njihovi! Nerazumljivo je, zakaj so vladni faktorji vzeli, doklade ravno nam, ki imamo najmarjše plače in se je dvignila draginja tudi na račun naših doklad in moramo vse tako drago plačevati kakor uradniki! Zdaj dobivajo nekateri naši tovariši manj kakor pred enim letom. Ali morda smatrajo nas in naše otroke za stroje ali živali, da so nam odrekli zadnji življenski pripomoček?
Tolažili so nas z zatrdilom, da se je •zgodila pomota in da se nam po krivici odvzeto doklade skoro vrnejo. Toda odtegnili so jih nam že drugič, a za povrnitev se jim nič ne mudi. Uradniške žene kupujejo, naše ne morejo in obupavajo. Otroci nas prosijo kruha, dati jim ga ne moremo. Obleka nam in njim razpada na shušanih telesih, kupiti, ne moremo nove. Kako nas to boli, kako nas to grize, na to naši siti imo-viti zatiralci ne mislijo.
OdtegJaj za prejšnji mesec se je nekako pokril in poravnal z dodatkom za poldrugi mesec za nazaj: Ta mesec ni tega nadomestila. Skrčena plačica bo zadostovala komaj za prvi teden, a kaj potem? SaTFli $i ne moremo pomagati. Navezani smo edino na svoje službene prejemke. »Zaraditi«, kakor nam je bilo nasvetovano na visokem mestu, si ne moremo ničesar, ker nam tega ne dopušča niti pjrilika niti dostojnost. Oni, ki razmetavajo stotisoče in milijone, nimajo sočutja;' za nas in nam ne bodo pomagali! ,Tudi:.ne pričakujemo za-. dostne podpor^od onih, ki so jo nam obljubili, a bi se radi držali nad vodo na naš račun in zaradi tega ne žele iskreno, da bi 'se nam hitro poravnala storjena krivica. .
Vendar hočemo živeti tudi hii in ne maramo nečastno poginiti, kakor so p6-ginjali nekdaj pod turškim gospodarstvom naši, nesrečni jugoslovanski-bratje v Macedoniji! Svobodni Jugoslovani smo in boljši državljani kakor na-
ši brezsrčni in brezvestni zatiralci, ki nimajo zaslug za naše osvobojenje!
Jugoslavija se pripravlja na svečani državni praznik kraljeve poroke. Smeh in veselje odsevata z lic srečnih državljanov. Mi in naši otroci s trpkimi občutki v žalostnih srcih in s solznimi očmi gledamo na slavnostne priprave. Glad trka na naša vrata! Odpomoči ne moremo več čakati! Zato zdaj javno povzdignemo svoj glas ter v imenu človeštva, pravice in ugleda naše ljubljene države še enkrat prosimo vse one,
ki so nam povzročili odvzetje rodbin^ skih dravinjskih doklad, da nam te doklade nemudoma zp$ bt vrnejo, ker brez njih ne moremo živeti!
Ako tudi ta naš glas ostane brezuspešen, bomo primorani našemu viso-kočislanemu in dobremu vladarju položiti pred noge kot naše žalostno poročno darilo s solzami naših lačnih otrok pomočeno prošnjo za odpravo spredaj omenjene vnebovpijoče krivice!
Po naročilu neuradniških organizacij zapisal: F. R.
PeiifSšne vesti.
Tiči pa so!
. Mladini si prizadevajo na vse mogoč? načine, da spravijo v svojo mrežo čimveč oseb, ki bi potem vsled te afere bili nemogoči na političnem' torišču. Mladini se namreč dobro zavedajo, da so jim šteti zadnji, dnevi in da. bodo morali zginiti s političnega površja, odkar se je zaznalo, da so živeli n« od ideje, temveč, da so bili njihovi »goreči jeziki« milijoni tujega denarja. Milijoni so krepili njihovo »intelektualno« in menda tudi »moralno« susperior-nost«, milijoni so bili ono sredstvo, s katerim so se vzdrževali med slovenskim narodom kljub temu, da narod o njih niti slišati ni hotel. Odkar se to ve, se položaj za mladine od trenotka do trenotka slabša. Zato si na vse kriplje prizadevajo, da ohranijo vsaj en del svoje moči. Onemogočiti hočejo od naprednih politikov Vse one, ki bi mogli priti po novem položaju kot ministri v poštev. Profesor Reisner se je že vjel v njihove mreže, da jim je hitel dati zaupnico. S tem si je pokvaril slo Ves, ki ga je imel. Mladini si veselo manejo roke nad svojo uspelo šahovsko potezo in že so napravili nov načrt: pritegniti v raziskovalno komisijo nadaljnega kandidata, ki bi,prišel v poštev: tajnika trgovske in obrtni zbornice g. Mohoriča. Menda jim je. ta že tudi nasedel. In tako bo ostal naposled samo dr. Kramer, katerega mladini v tej aferi nikamor ne silijo samo zato ne, da bo veljal v Beogradu kot Človek, ki je stal. nad mladini in bo kot tak sposoben zavzeti mesto po dr. Žerjavu za slučaj, da ta odstopi. In s tem bi bil en del zgubljene pozicije rešen . . .
AMERi KANSKO POSOJILO SPREJETO.
Beograd, 5. junija. (Izv.) Na Binkoštno .nedeljo je finančni .minister dr. Kumanudl definitivno sprejel posojilo amoriške Blerove . bančne skupine sto milijonov dolarjev. Po-i goji posojila so nastopni: Kurz 86 in */«, obrestna mera 8%. 30 milijonov posoilla se Izplača v gotovini, ostanek'gre za graditev jadranskih železnic In v druge investicije. Jadranska železnica se, mora pričeti graditi' najpozneje-, v. 10. -mesečih ,o4 dneva podpisa. Če bo družba prodajala bone v nozemstvu po kurzu 95 ali več, ostane tri četrtine dobička naši državi, eno četrtino pa dobi družba. Tekom enega leta se mora efektivno izplačati 25 milijonov dolarjev.
IZVEDBA ZAKONA ZA POBIJANJE DRAGINJE.
Beograd, 5. junija. (Izv.) Ministrstvo za socialno politiko je pričelo s pripravljanjem pravijnika za izvedbo zakona za pobijanje draginje. Ta zakon, ki se pripravlja v imenovanem ministrstvu^ bo predvsem čuval Uradnike in delavce zoper odiranje s strani Špekulantov.
KOLERA V RUSIJI.
Moskva, 5. junija. (Izv.) Posebno hudo razgraja kolera. v ftoltavgki in liarkovski guberniji.
OBLJUBE KOROŠKIM SLOVENCEM.'
Celovec, 5. jun. (Izv.) V deželnem zboru je izjavil deželni glavar v odgovoru na vprašanje, ki ga je svojčas stavil klub nemške svobodomiselne deželne, zveze glede dogodkov v bivšem glasovalnem ozemlju, da se dežrlna vlada ravna pri upravi v bivšem pasu A po obljubi, ki jo je dala njena prednica in koroški dežeini zbor ob času ljudskega glasovanja, naj se namreč v prejšnjem glasovalnem ozemlju izenačijo obstoječa velika nasprotstva in naj se vzpostavi red in sloga med obema narodnostma te pokrajine. Zal se je imela u-prava pri teh svojih stremljenjih boriti z velikimi težkočami. V nekaterih jezikovno mešanih krajih so se poostrila narodna nasprotstva. Zdi se, da se ne-, kateri krogi ne morejo sprijazniti z danimi razmerami in da skušajo doseči izpremembo z vsemi sredstvi propa-' gande. Zaradi tega se mora ugotoviti, da je brez pomena in nevarno prezreti realna dejstva in gojiti neizpolnjive na-de. Tudi se mora narodna strast onih krogov brzdati, ki menijo, da se deželni vladi ni treba ozirati na določbe o zaščiti manjšin. Deželna vlada se neprestano trudi izpolniti dane obljube in stremi za tem, da se ščitijo pravice koroških Slovencev in da se smatrajo kot enakopravni meščani v državi in deželi.
BOJ ZA PARLAMENTARNO KONTROLO NAD DRŽAVNIMI DOHODKI.
Beograd, 5- Jun* (Izv.) Že več dni obstoja precejšnja napetost med finanč-nm odborom in vlado zaradi kontrole, ki, jo hoče izvrševati finančni odbor glede rednih državnih dohodkov. V parlamentarnih krogih se je danes govorilo, da stoji vlada na stališču, da se državni dohodki ne dajo natančno dognati, kakor to meni finančni odbor in da zaradi tega pobiranje dohodkov ne more iti natančno izpod rok. Člani finančnega odbora so mnenja, da so državni dohodki, ker Jih je odbor zelo zmanjšal, realni in da zaradi- tega spadajo pod parlamentarno kontrolo, ako se proračun realizira. To kontrolo naj izvaja poseben parlamentarni odbor ali v skrajni sili finančni odbor sam.-. Finančno ministrstvo naj enkrat ali dvakrat na mesec predloži temu parlamentarnemu odboru račune o državnih do-* hodkih, da ima na ta način finančni odbor vedno jasno sliko o finančnem položaju države. V parlamentarnih krogih sodijo, da taka kontrola ne bo le olajševala pobiranje državnih dohodkov, ampak da bo tudi pripomogla k temu, da se zbirajo izkustva za sestavo novih proračunov.
OBSODBA BEOGRADSKIH KOMUNISTOV POTRJENA.
Betograd, 5. junija. (Izv.) Obsojenim komunistom je bil sporočen sklep, da se potrjuje sodba sodišča. Obsojenci so, izjavili, da vlože priziv na kasacijsko sodišče.
Čl ČERI N SE ZAHVALJUJE ITALIJANSKI POLICIJI.
Genova, 5. junija. (Izv.) Povodom svojega oclpotovanja v Moskvo je vodja ruske delegacije izrazil italijanskim oblastim svojo zahvalo in posebno priznanje, zlasti kar se tiče policijske službe.
ZA SVOBODEN DOHOD NA MORJE.
Pariz, 5. janija- (Izv.) Mednarodna parlamentarna trgovinska konferenca je razpravljala o potrebi, da se državam, ki nimajo nobenega ali vsaj ne zadostnega dohoda do morja, dovoljujejo gospodarske ugodnosti, kakšne uživajo pri mednarodnih vodnih potih.
ZOPETNI NEMIRI V GORNJI ŠLEZIJL
Berlin, 5. junija. (Izv.) Kakor se poroča' iz Gornje Šlezlje, je nemški pooblaščeni minister pri mednarodni komisiji ponovno po* sredoval radi terorističnih činov proti Nmcem. Kakor poročajo iz Bobrika in Mor-genrotha, so Poljaki porušili železniške proge. Tolpe napadajo uradnike in popotnike. V Rybnik je bilo odposlanih 300 Italijanov. Davi so zasedli Bobrik Angleži, ker je bilo tam napadenih In oropanih več uradnikov.
TURSKE GROZOVITOSTI V MALI AZIJI.
Beograd, 5. junija. (Izv.) Predsednik grškega parlamenta je poslal predsedniku jugoslovanske narodne skupščine dr. Ribarju brzojavko, v kateri opozarja na obupen položaj kristjanov v Mali Aziji. V brzojavki naproša naše poslanoe, naj protestirajo proti turškim grozovitostim zoper ; Armence in Grke.
ZMAGA VLADNE VOJSKE V ALBANIJI.
Beograd, 5. junija ftzv.) Iz Podgorice javljajo, da se je četar" tiranske vlade posrečilo po trodnevneip srditem boju pri Fi-čanu poraziti armada Bajrama Cura. Bajram Cur se je umaknil s svojimi oddelki proti Krasniku, kjer se bo skušal postaviti s svojo armado v zadnjo obrambo.
DEMISIJA CELOKUPNEGA POLJSKEGA KABINETA.
Varšava, 5. junija. (Izv.) Ministrski predsednik Ponikowski je včeraj izročil državnemu načelniku Pilsudskemu ostavko celokupnega kabineta. Današnji jutranji listi javljajo, da deinisija kabineta ne bo sprejeta in da se bodo nesporazumljenja, ki so dovedla do izročitve ostavke, obravnavala na ministrski seji, ki se bo vršila v torek.
NOVO POTOVANJE NA SEVERNI POL
Washington, 5. junija. (Izv.) Raziskovalec severnega tečaja Amundsen, ki je včeraj odpotoval v arktično ozemlje, bo skušal najti tudi tajinstvžno brodovje, ki ga vlačijo ledene plošče vsako leto okoli severnega tečaja
K POLOŽAJU NA IRSKEM.
London, 5. junija. (Izv.) Odgovor Ivških odposlancev angleški vladi glede šestih stavljenih vprašani je dosti zadovoljiv, da se bodo mogla nadaljevati pogajanja v torek.
London, 5. junija. (Izv.) Kabinet se le zopet sestal, da se posvetuje o irskem vprašanju. Ministrski predsednik Lloyd George je sklenil, da odpotuje danes iz Londona in se poda v Crircleth. Ta sklep smatrajo za ugodno znamenje.
BRIAND NADALJUJE l MIROVNO POLITIKO.
Nantes, 5. junija. (Izv.) V nekem govoru, ki ga h imel Briand svojim volilcem, je omenjal, da je potrebno mednarodno posojilo za vpostavitev Nemčije. Poudarjal ]e potrebo konferenc, ki Francije ne bi ovirale, da uvejavi upravičene želje, strlnjajoč se s svetovnim mirom. Zaključil je svoj govor z Izrazdm svojega neomajnega zaupanja socialni, miroljubni in republikanski Franciji.
T.o. S. MUn-ML Ilirija.
(4. jun. 2 : 3 (0 : 3), 5. jun. 0 : 1 (0 : 1).
Za Binkoštne praznike ;te pripravila podjetna Ilirija ljubljanskemu občinstvu po dvamesečnem odmoru nov športni Užitek. Poklicala je v Ljubljano T. u. S. V. Miinchen, dobro moštvo iz Južne Nemčije. Govorilo se je o velikem porazu, ki ga bo prejela »Ilirija« od mtin-ehenskega moStva, n&migavalo na 8	0.
v korist gosta, vedelo se je o njem številne podrobnosti, neki kratkokrill" Jar-ček ob moji strani pa je znal kar celo njegovo zgodovino in vse njegove zmage po Švici in Nemčiji na izust. Veselo in zgovorno pričakovanje je podpiralo krasno vreme, ki se je bilo zjasnilo po blagodejnem -popoldanskem, nalivu. Igrišče je bilo sicer še mokro, vendar se je že tekom igre popolnoma posušilo. Tekma se je začela točno ob 6. Ako strnemo vtise prve tekme moramo izraziti naše začudenje nad »razredom,« ki se nam je predstavil, Zr -mfiiidhenskim', klubom, in sicer v vsakem oziru. V tehničnem zaostaja za Ilirijo prav znatno. V Igralnem načinu ne kaže posebno učinkovitega sistema. Goji srednje visoko tero, ombinacijo s srednje visokimi pa-0Ovi, ki pa je vendar tako urna in od-loCna, da mora na kratko dobo prepre-SiH odjemanje žoge od strani nasprotnika, ka rje pri visoki igri na dolge pn-»ove povsem odprto vprašanje hitrosti in spretnega dribljahja. Prvovrstno delo 90 opravljali pravzaprav samo branilci Tratar je bil tudi enota zase. Goali, kale objokaval, so bili neubranljivi, gr« napad Bavarcev na pre-
dore. S temi računajo, kakor na edino zmagovalno pot. To pa je zopet v zvezi, z njihovim sistemom kratkih, srednje visokih pasov. Razume se, da je taka kombinacija v vedrii nevarnosti, da se podere ob tehnični in hitrostni sposobnosti' ne samo starta na žogo, temveč tudi! nasprotnikovega položajnega pregleda. Napad s predori se proti naši Iliriji ni mogel obnesti.- Istavadno se je zrušil že v krilni vrsti. Skozi dobro delujočo krilno in obrambeno vrsto predro samo sistematične kombinacije z urnimi, kratkimi pasovi, ki se vale proti goalu z vijugastimi črtami. Ta vijugasti napad je morebiti najodličnejša lastnost ilirjan-slclh moštev in jo je pripisovati šoli čeških trenerjev. Odtod je prešla tudi na ljubljanske klube in dvignila njih kvaliteto. Pri Bavarcih sem opazil le dve strani, katere bi mogli posnemati. Prva je hitro metanje iz outa, ponavadi jako daleč, dnigo je taktične narave in obstoja v tem, da se v poslednjih 15. min. napne v generalnem naskoku vse sile i skuša doseči mrežo. To se Je Nemcem v nedeljo posrečilo in okrenill so prekrasno zmago Ilirije 3 : 0, s katero se je dičila do 35 min. drugega polčasa, na 3 : 2. Spričo krasne kombinacijske igre Ilirije, kakoršno že dolgo nismo videli, ie igra gostov' izgledala kakor brez-* ciljno streljanje na visoko. Na strani Ilirije se je posebno odlikovala napadalna vrsta. Tudi krilci so izpolnili svojo nalogo prav pohvalno. Najšibkejša točka Ilirije pa je bila obramba. Vsaj v nedeljo je imel Pretnar slab dan. Odpovedala mu je tehnika, odpovedalo mu je plasiranje, dribljanje, udarci pa so mu
bili vsi jetični, tresoče neodločni. Taktično je vsredini igrišča vodil srednji half Zupančič ilirsko moštvo, dajal je direktive, njegove oddaje na krila so značile redno začetek napada do pred goala. V napadalni vrsti, pa je odločeval Oman'. Bil je povsod zraven.. Bezgal je na vse strani, pri vsaki luknici v nasprotnih branilcih je, poizkusil srečo. Streljal Je na vrata z mlad- vihravostjo. Kaj zato, ako je pri tem sfrčala marsikatera žoga preko ali pa ob strani vrat! Vratar Soklič obeta veliko, prav Veliko. Ubranil je ostre strele Bavarcev, ki so bili že sigurni goali. Zuoanoič na krilu je bil drugi steber napadov in pa Vidmajer, ki je v nedeljo pognal dva božanstvetia šuta na goal. Slab je bil Pevalek Inke. Skazil je marsikatero šanso. Postava Ilirije: Soklič, Pretnar -Beltram, Hus - Zupančič II. - Zupančič III., Zupančič I. - Oman - tJčak - Pevalek II. - Vidmajer. Postava Bavarcev; Kurzenberger, Braumuller - Kaiser, Leopold - Mayer - Regner, Griintl - Pemšl
-	Rather - Mayerthaler - Ertl. — Potek igre. Žreb je odločil Iliriji prvi udarec in pa igro proti solncu. Iz tega udarca preneseta Zupančiča z dvemi, tremi-pasovi žogo pred vrata gostov, kjer zabije Učak v 30. sek. prvi goal. Sledi igra sem in tja s Številnimi outi ter dobrim placi-ranjem gostov. V 12 min. krasen predor Ilirije, siguren goal zgreši Oman. V naslednji min. gre Inketov solo v kot. Vidmajerjev uzoren strel iz kota udari Oman z glavo čez vrata. V 15 min. lep Zupančičev šut na goal. Sledeči koti Nemcev kažejo na Ilirsko premoč. V 22 , min. .Vidmajerjev solo, ki propade v of
side položaju. Vsled plizkega igrišča v 26 min. nevaren padec nemškega levega krilca, k sreči enostavna podplutev pod očesi. Sledijo nevarni napadi na bavarska vrata, pri čemur se odlikuje Ilirija s hitro igro, z neverjetno sigurnim pregledom položaja in pa. s •trenotnimi odločitvami. V 38 min. se »dogodi« feno-malen strel Vidmajerja na goal, ki gre z malini kotom ob vratih. V 39 min. Ilirski kot, strel se odbije od vrat, nakar ga ujame vratar. Hiter udarec na desno krilo, odtod na levo k Vidmajerju. Ljubov tek z letalsko brzino, hipen preokret in zopet fenomaien šut mimo droga. V 41 min. metež pred Ilirskimi vrati, padec vratarja, protinapad Ilirije, ki razpade ob sodniškem žvižgu. Polčas 1 : 0 v korist Ilirije. V drugem polčasu upe-ljejo Nemci ostrejši tempo, pri tem pa poneha skupna igra med halfi in napadalno vrsto. V 5 min. nemški strel na goal. Odstrel ilirskega vratarja na krilo, pas Omanu in njegov oster strel tik čez vrata (7 min.). Slede lepi momenti igre z glavami. Zopet vijugasti napad na krilu z Vidmajerjevim »praznim«. Nemškega vratarja odstrel ujame Zupančič, ga poda Vidmajerju, odtod Inkeju, nakar zabije Oman zopet čez. Slavčeva roka zakrivi prosti strel, ki zleti daleč od vrat. V 14. in 15. min. dva ilirska of side. Napadi se ponavljajo zdaj'od leve, nato od desne, Oman ujame obakrat žogo in Požene čez goal. V 17 min. pade drugi goal po Pevajeku, ki ga zabije v prečni drog in se odtod odbije v vrata. V 18 min. odžvižga sodnik nemški strel na vrata, ker se je izvršil iz of side položaja. Ilirski, vratar vri« žoao z rokami
do Vidmajerja, ki v ptičjem poletu da strel na goal. Sledi od leve krasen Zupančičev center. Iz sigurne pozicije pokvari Inke čez goal. V 22 min. korner Ilirije. Nastane najnevarnejša situacija, iz katere jo reši nerodni strel gostov. Sledi Zupančiča II. ekstravaganten strel na goal iz 40 metrov. V 26 min. pade tretji goal za Ilirijo po Učaku. Pripravi ga Zupančič, odda žogo Omanu, ta na goal, Učak pa ga zbije za vratarjevim hrbtom v mrežo. Slede dva nemška strela na goal. Soklič pokaže svojo kvaliteto. Nastane generalni naskok Nemcev, nepripravljena Ilirija dobi po Ma-yerthalerju v 35 min. žogo v mrežo, ki jo ilirski vratar izpregleda. V 36, min. (vse to v drugem polčasu) pade drugi goal Nemcev, oba posledica generalnega napada. Igra ponehava, utrujenost obojestranska. Tekma konča z disharmonijo. Ilirija, ki je krasno vodila 3 : O, dobi tik pred sklepom 2 nezaslužena goala.
—	Statistika. Ilirija: 7 of side, 3 foule,
1	roka, 4 koti, 21 strelov na goal. Mun-chen: 11 of side, 3 loule, 5 rok, 8 strelov; na goal. Na koncu omenimo se g. Ochsa, ki je ta dan vodil tekmo s hvalevredno objektivnostjo in odločnostjo. Vtis, ki ga je napravil na občinstvo, je bil najugodnejši. S to tekmo je Ilirija nadaljevala formo, ki jo je imela proti Gradjanske-mu. Povsem nerazumljiv pa postaja pri resnejšem premišljevanju njen aprilski poraz v Zagrebu. Tekma na binkoštni pondeljek je izpadla 1 : 0 zopet v korist Ilirije, bila "je ostrejša kot prvi dan, vendar ni nudila nogometnih lepot pr* vega dne.
Gospodarstvo.
trgovanja na sajmovtma uzoraka.
ww vjcuuo, m i iituanja s;
•W n \ s Likom obsegu nadomješčuju saj-
3 Srodrvječne, a 1 sadanje sajmave ro-n \ etikom obsegu nadomj« povl uzoraka (velesajmovi). Predjašnjt, a Madanji sajmovi robom dovadjati su obič-W a dodir pradavaoca odnosno prolzvadja-1* sa trošačem. Svrha naših tjednib, mje-•Jcnlh i godišnjih sajmova još je i danas pkova. Naš seljak prodale svoje proizvode |faipuje svoje petrobštine na seoskira 111 ■hidEHm sajmovlma. Današnji modercl pAjtac v L uzoraka (velesajmovi) rezultat su 'reha današnje veletrgovine. Glavna svrha tjtnova uzoraka je osredotočenje ponude robe, koja tražt kupca m tržlitu, pa da na jG; način pruže kupca mogočnost lake i Prte nabave, a prodavaocu (prolzvadjaiu) Iftsprodafn dottinih predmeta. Razlika lame-običnih sajmova 1 sajmova uzoraka je ova: oblčnlh sajmova robom dovudja trgo-(odnosno proizvadjač) efektivno svoju robu na tržiite, kod sajmova uzoraka do-Vadja proizvadjač saino uzorke svoje robe, ma kojima se obavlja kupnja I prodaja, a se ne prodaje efektivno kupcu, nego prema uzorku lifruju u ugovoru odnosno djučku odredjenom roku. U sajniovima JjZoraka ne dolazl trošač izravno prolzva-tjteču, dolazi trgovac, kojl kupuje robu od Jtoizvadjača, da ju u svojoj trgovini odnosno na oblčnom robnom sajmu proda tro-f*ču. U doba maloga obrta i prometa pročelju nije bilo težko donlletl veliki dio ga proizvoda na tržBte. Danas je to ne „, io neracionalno, nego 1 nemoguče.
Danas su velevašarl vrata, kroz koja Jwpa pojedina zemlja na internacionalno -«5te. I Zagrebačkl velesajam imati če po-™ nacionalnega i internacionalni značaj^ de se na njemu sastajati ne samo pri-5J*™i svijet iz naše zemlje, več 1 onaj iz “™gih država. Na Zagrebačkom velesajmu ®“08i če stranac imati najbolju prigodu, da ^ozna vrijednost naših proizvoda, pa če •“Stati trgovačke veze, koje če se i trajno “*~ržati. Danas napreduje onaj, kojl je u ®«nju, da priredjuje uz što moguče yeču bpstednju vremena i mjesta i troškova, a pri teta obavi što više posala. Sajmovi uzoraka iapunjuju tu svrhu. Otaie I njihov brzl i ve-“ki razvitak. Priredba, koje če »Zagrebački *bor« posjetiocima prvog našeg vellkog s^ima upriličlti, dokazati če, da je Zagreb to samo jedno važno ekonomsko, yeč i kul-terno središte našega naroda.
■teč	——
•f H. Ljubljanski ve&fl »meoj Izdal Je pravkar prvo Številko svojega »Vestnika« ki se te dni razpo&lja brezplačno vsem sejmskem uradu znanim naslovom, Ako bi kdo slučajno Vestnika ne prejel, naj to izvoli potom dopisnice javiti sejmskem« uradu, ki mu bo takoj draeevolle poslal Vestnik, ki vsebuje poleg raznih informacij tudi aktualne Manir« in je okrašen z lepimi slikami. Ker je začelo prostora na starem sejmišču že primanjkovati, opozarjamo vse one, ki so poslali neobvezne prijave in vse one, ki se nameravajo Še prijaviti, naj čimprele vpošljejo prijavnice, ker se bo v doglednem času začelo z razdeljevanjem prostora. Domneva sejmske uprave, da bo letos lansko sejmišče premajhno se je potrdila. Zato je uprava pravočasno poskrbela za razširjenje in so se na novem delu sejmišča planacijska in kanalizacijska dela že pričela. Celo sejmišče bo letos obsegalo preko 50.000 kvadratnih metrov. Predpriprave so že v najlepšem teku in bo uprava zastavila vse sile, da bo velesejm sigurno ob določenem roku ojtvorjen. Pri tem pa, naj upravo podpirajo vsi zainteresirani krogi na ta način, da se čimpreje prijavijo. Kdor še nima prijavnice, naj to takoj, kakor tudi vse informacije, zahteva od Urada Ljubljanskega velesejma, Ljubljana, Gosposvetska cesta Telefon int 140.
+ Izložbene skupine uzoraka zagre-bačkog velikog sajma. U Zagrebačkom Žboru zastupane če biti ove industrljalne skupine: I. Kožarstvo 1 kožarski proizvodi; II. Drvarstvo i drveni proizvodi; III. a) Dragulj arstvo, b) zdravstvene sprave, optika I mehanika; IV. a) zemaljskl proizvodi, (ži-vežne namirtiice), b) zdravstvena kemija I kosmetika, c) gospodarska i gradnjeva kemija; V. Papirni proizvodi 1 grafika; VI. a) Tekstilna Industrija, b) krznarstvo, c) galanterijska roba i glazbala, d) umjetno vezivo; VII. Oradjevinarstvo 1 keramika; Vlil. Kovinarstvo 1 elektrotehnika.
Dnevne vesti.
*— Na dan poroke JV/. Vel. kralja, dne K Junija bodo vsi državni uradi zaprti to Je ta dan službe prost.
Protestni brzojav dalrn. akad. iz DL zone. Visokom Ministarskom Sa-Vjetu, Beograd Jus^oslavenski dalmatinski akademičari iz III. zone u Ljubljane najodlučnije prosvjeduju proti sva-
reviziji rapallskog ugovora. Kao najbolji tumači narodnih želja i potreba, poznavajuči dobro marš talijanskog fmperijalizma i jaki upliv talijanskog kapitala u sjevernoj Dalmaciji kao i po djelom Jadranu, zahtijevaju od Visoke Kraljevske vlade slijedeče: 1. da se m pedalj zemlje ne odstupi od rapall-g ugovora, jer je bilo previše žrta-2. da se Zadru ne dade nikakvog ledja, jer se time ugrožava nacijo-i gospodarska eksistenca našeg 3. da se bezodvlačno izposluje kulturne garancije našem narodu u za-tjedanim krajevima po principu recipročnosti, Dalmatinski akademičari iz gone.
Dražba starih slik. Kakor znano, se v soooto, dne 17. t. m. ob desetih ldne prva prostovoljna javna dražba ke starih slik v Ljubljani, na Sv. Jakobi obrežju št. 29 v posebnem prostoru tr-" rine starin ge. Golobove. Za to akcijo _da v vseh krogih Jugoslavije, pa tudi Inozemstva, zelo veliko zanimanje, kar je " nevno, ako se pomisli, da gre večinoma F silite svetovnih mojstrov in da predstavijo ta dela veliko Vrednost Na tej prvi ibt pridejo na vrsto dela Feuerbacha, "reggerja, Rubensove šole, potujočih 'ianskih umetnikov 18. stoletja, doma-slikarja Langusa, ke je zastopan s šti-portretl ta družinskimi slikami, očivid-ene ta iste družine, kar se da sklepati iz bbnosti oseb, to drugih umetnikov, vse-skupaj dvanajst slik. Večje del teh slik jra, kakor je to splošno znano, lz umet-hiške zapuščine domačega, v petdesetih le-jjph preteklega stoletja umrlega slikarja Langusa, ki je v Sloveniji naslikal mnogo tUk, med temi tudi v ljubljanski stolnici. V jeseni se priredi druga dražba te zbirke, taed temi je zastopan Tizian, Van Dyck m Makart Iz tehničnih razlogov se morata prirediti dve avkciji. Obeta se zanimiva družba, ker gre za umetnine velike ta redki .vrednosti.
— Gosp, carinski inšpektor Milu Ači-Znovtč nam piše, da fli resnica, da bi mu bil Rafajlovič kum, da ni finančno ministrstvo zahtevalo njegovga akta od sodnije, h se ni našlo pri njem pismo, ki bi kompromitiralo lin. ministrstvo in g. Nikolajeviča; tudi ni resnica, da bi bil kjerkoli prošti za penzijo vsled bolezni. — Besedo ima sedaj naš Izvestitelj.
ti. — Oosp. Mlhallu Ačimoviču, susp. pod šudskom istragom v Ljubljani. Pošto sam saznao, da se veoma mnogo Interesujete I na vse strane raspitujete koje pisac člana-ka upravljenlh protlv Vas, to da nebi se ftaogo trudili, javljam Vam, da sam ja taj pisac. — Pavle Arsenlč, carinik.
— G. Hugo Zathey, operni basist narodnega gledališča v Ljubljani se poslovi na slavnostnem koncertu Udruženla gledaliških igralcev v četrtek dne 8. t m. v opernem gledališču. Ker je bil g. Zathey kot Pevec in igralec pri našem občinstvu zelo priljubljen, upamo, da se slavno občinstvo odzove s svojo navzočnostjo na tem koncertu. Na koncertu poje g. Zathey: Mus-sorgskega: Balada Meflsta o bolhaču to: Schubert: Deklica in smrt. G. Zathey je bil Od leta 1918 kot prvi operni basist vedno tearljtv to vesten ter vsestransko priljubljen Pevec, »ato ga bodemo tem težje pogrešati, letimo mu tudi na drugem odru mnogo sreče in uspehov.
— Otvoritev telefonske centrale Hrastniku. Pri pošti Hrastnik je bila dne 13. maja t. L otvorjena telefonska centrala z ja\mo govorilnico za krajevni to med-jfefdevpi promet.
— Imenovanje. Gimnazijski profesor g. dr. Viktor Peterlin je Imenovan za profesorja na ženskem učiteljišču v Ljubljani.
— Nove občinske davščine. V zadnjem Uradnem listu (št. 59) je izšla naredba pokrajinskega namestnika o pobiranju občinske davščine na nezazidane parcele v Ljubljani in o pobiranju občinske davščine V Mariboru na ponočni obisk gostiln, kavam in barov kakor tudi na igranje s kartami.
“ — Pomiloščenje ob kraljevi poroki. Pi-jo nam: »Citamo, da bomo pomjloščeni 'sti, ki so se pregrešili proti splošnemu kazenskemu zakonu. Prava dobrota ta povrnitev škode pa bi bilo pomiloščenje tudi tistih, ki so se pregrešili zoper zakone to naredbe o taksah in pristojbinah.
— Kap Je zadela znanega koroškega rbdoljuba-begunca, bivšega župnika v Sko-čldolu g. Ant Gabrona, ki je imel zadnje čase skromno župnijo na Hrvatskem. Prizadeti se zdravi v ljubljanskem LeonlšČu.
— Velika nesreča pri blagoslavljanju zvonov. Na Igu so blnkoštnl ponedeljek blagoslavljali nove zvonove. Pri tej priliki so tudi streljali s starimi topiči. Neki topič je razneslo ter so kosi na mestu ubili 16-ietnega Jožka Starc. Mati nesrečnega fanta se je silno prestrašila, a njen dojenček je kmalu nato umrl. V hiši imajo torej kar dva mrliča.
— Razsvetljava na Bledu v časf. kraljeve poroke. Iz Bleda nam poročajo, da se priredi dne 10. t. m. Ob 9. zvečer beneška noč v čast visokim gostom v gradiču »Suvobor«. Razsvetljave na Bledu so bile znane že pred vojno po svoji čarobnosti, sedaj pa so vsi poklicani faktorji na delo da bo ta prekašala vse dosedanje. Za popolno razsvetljavo cest to poslopij, za lam-pijone, okrašene čolne, umetni ogenj, godbo, pevske zbore itd. Je preskrbljeno v polni meri. Akcijo Jezerske razsvetljave vodi gospod akad etnični slikar R. Marčič, Bled vila Renatus to se je treba reflektantom ha čolne oz. sedeže istih obrniti nanj ati pa na občino. Ravnotako se Je treba njegovim odredbam brezpogojno pokoriti. Colnl se dobijo že okrašeni, ali pa taki, da Jih stranke po lastnem okusu okrase, vendar mora vsak imeti najmanj 5 lampijonov. Ker to-časno Bld še ni dosti zaseden, je za zunanje goste precej čolnov na razpolago.
— Svarilo avtomobilistom. S sklepom občinskega odbora blejskega je po cestah na Bledu dovoljeno, da vozijo avtomobili le z brztoo 6 km. Vendar Je opažati, da se avtomobili te prepovedi ne drže ta vozijo s hitrico 10, 20 to še več kilometrov. Ker se je z ozirom na prihod Nj. VeL kralja avtomobilni promet na Bledu pomnožil to se je zlasti na prometnih cestah, n. pr. na zelo vijugasti cesti od Toplic do Petrana bati nesreč, opozarjamo avtomobiliste, da se v lastnem interesu, kakor tudi z ozirom na varnost drugih, drže omenjenega sklepa, ker se bodo prestopki kaznovali. Dalje opozarjamo avtomobiliste na cesto proti Bohinju, Id je zlasti med Nomenjem to Bitnjami zelo vijugasta. Avtomobilni klub preskrbi v kratkem svarilne table na v^eh ovinkih.
Ljubljana. ;;
* Dodatno k sporedu poročnih svečanosti v Ljubljani dne 8. junija se objavlja, da priredi vojaška godba zjutraj ob 5.30 (polšestih) budnico, ki krene iz vojašnice kralja Petra I. po Poljanski cesti, če* Vodnikov ta Marijin trg v Prešernovo utico, mimo Opere ta Narodnega doma na Blel-weisovo cesto, nato po Simon Gregorčičevi utici mimo Nunske cerkve pred Zvezdo, kjer bo pred štabom dravske divizije igrala komad, nakar se povrne nazaj v vojašnico. Istočasno, ko se vrši koncert vojaške godbe s sodelovanjem združenih pevskih zbtj-rov pred Tivolskim gradom, priredi ob 5. popoldne Salezijanska godba na Sv. Jakoba trgu koncert, zvečer ob 8. pa železničarska godba pred glavnim kolodvorom. Ob 9. se priredi bakljada z vojaško godbo, ki krene lz vojašnice kralja Petra L po Poljanski cesti, preko Marijinega trga pred hotel Union, čez Icralja Petra trg mimo sodne jplače, po Dunajski pesti, mtoto glavne po-
šte, Opernega gledališča, po Bleiweisovl cesti, Simon Gregorčičevi in Selenburgovi ulici, nadalje po Prešernovi to Stritarjevi ulici, čez Vodnikov trg in Poljansko cesto nazaj v vojašnico.
»= Čestitke na pokrajinskem uamestni-itvu na dan poroke NJ. VeL kralja. Na dan poroke Nj. Vel. kralja, dne 8. junija, bo po defttacijl vojaštva ljubljanske posadke sprejemal gospod podnamestnik dr. Banic oa 11 JO do 13 v vladni palači razne korporacije, društva itd., ki mu nameravajo izražati čestitke povodom poroke NJ. Vel. Kralja Aleksandra,
* Brivnice bodo S četrtek na dan poroke Nj. Velič. kralja Aleksandra odprte od 7. ure zjutraj do 10. ure dopoldan.
3= Z univerze: K poročnim slavnostim v Beograd sta odpotovala v pondeljek rektor univerze, profesor dr. Gregor Krek to prorektor, prof. dr. Rikard Zupančič. Za Čas njune odsotnosti vodi rektoratske Pp-sie dekan filozofske fakultete profesor dr. Artur GavazzL
=t V proslavo poroke Ni- Veličanstva kralja Aleksandra je gremlj trgovcev odredil, da naj bodo v četrtek dne 8. L m. vse trgovine v Ljubljani zaprte. Člani trgovskega g remija naj za ta dan svoje izložbe okrase, oni trgovci pa, ki so zajedno hišni posestniki, naj razobesijo zastave.
= Vojaški koncert na vrtu hotela »Union« se vrši mesto v. četrtek, danes V sredo zvečer ob pol 20.
sm Dva samomora v Ltubliam. Na mestni pristavt se je obesil magistrata! ko-čijaž Janez Nunar iz Gor. Bele. V nedeljo popoldne pa se le v Tivolskem gozdu ustrelil pleskarski mojster Ludovik Rožič iz Vegove ulice. Vzrok samomora pri oheh ni znan.
» Prema naredjenju Komandanta Dravske Divizijske oblasti Dj. br. 6141 od 5. t m. imaju gg. rezervni oficiri u propis-noj službenoj odeči prisustvovati proslavi venčanja Nj. Vel. Kralja 8. t m. zauzima-juči mesto koje im prema činu pripada. U 9 časova biče služba božja u Pravoslavnoj kapeli u kasarni Vojvode Mišiča. U 10. časova biče služba božja u ovdašnoj stolnoj crkvi i evangelskoj crkvL G. g. rez. oficiri prikuplajuju se u štabu divizije ispred komandantove kancelarije radi čestitanja. Ovlm svečanostima prisustvuvatče rez. gg. oficiri prema svojim veroispovedovanjima.
= Ljubljanska porota. Včeraj 6. t. m. se je pričelo pod predsedstvom predsednika višjega deželnega sodišča Otona dr. Papeža poletno porotno zasedanje. Prvi je prišel na zatožno klop 18 let stari delavec Rudolf Skorja, obtožen, da je 21. marca t 1. napadel svojo gospodinjo Marllo Slejko. Skorja je izvršil ta napad ob času, ko je bil mož Slejkove odsoten ta Je dobro vedel, da le Slejkova popolnoma sama doma. Hoteč jo oropati, jo je obtožence vrgel na tla, jo davil ta tolkel po glavi Toda sreča je bila Siejkvi toliko mila, da se je rešila obtoženčevib krempljev to zbežala. To pa je napadalca tako oplašilo, da je zbežal, ne da bi kaj pofulil. Obtoženec svoje dejanje deloma priznava to trdi, da je bil takrat ves zmešan. Porotniki so krivdo glede ropa soglasno potrdili, na kar je bil Rudolf Skorja obsojen na 18 mesecev težke ječe.
= Policijske vesti. Gostilničarju Mateju Šenjca je bil ukraden sivomoder prt s črkami H. S. vreden 300 kron. — Neka delavka je v petk zvečer slišala za ograjo v Hradeckega vasi otročji jok; pogledala je in videla ležati bel zavoj, a ker se ga je bala, ga ni prijela in naznanila policiji, kar je videla in slišala. Policija je precej pregledala kraj, toda našla ni ničesar več, pač pa je hila trava potlačena, vsled česar Je verjetno, da je bil otrok vržen v Ljubljanico.
= V ambulatorlju Okrajne bolniške blagajne. Gradišče 2, se vrše odslej ordinacije za kožne to spolne bolezni od 8. do 9. ure zjutraj in sicer ob pondeljkih to petkih za moške, ob sredah pa za ženske.
Primorje.
•>•..1	-	v,
• i Irki*: •
’ Nova itatilanska nasilja. Pripetiti so se po dogodkih v Kanalu, o katerih smo poročali še druga Italijanska nasilja. Takoj naslednje dni so prispeti namreč orožniki tz Gorice v avtomobilih. Uklenill so vse fante, Iti so tali na naboru dne L t. m. v Kanalu ter jih gnali v Gorico. BH Je žalosten prizor, ko so okoli. 150 fantov vpričo jokajočih sttrišev spravljali v avtomobil*, potacata verige okoli ter jih strogo zastra-±UL Na ta način spravljajo ljudstvo v še večjo razburjenost in uprav hočejo sovraštva — izvrstni reditelji, kjer ni potreba. Končno pripominjamo, da so se fantje dejansko pokorili zakonom ter se odzvali vojaškemu vpoklicu, vkljub temu Pa nase fante aretirajo to ženejo r zapore. Lepa država ta ItaMja!
Pokrajina.
Hrastnik. Zabavo v obliki javnega (reta: volilnega) shoda nam hočejo prirediti na Sl vrli demokratje — pa se menda nič kal ne upajo. Mesece že govorilo tir sejejo o tem, toda shoda še vedno ni. Morda čakajo, da bo »die Luft reta« ali pa se je vendarle enkrat ustavila »pamet« pod oknom občinske hiše to »nekomu« zaklicala; Ne išči si las tam, kjer jih nimaš 1	•
Hrastnik. V teku so zopet pogajanja med nami to Trboveljsko družbo; upamo, da bodo te sedaj, ko nas zastopajo res naši zastopniki, boljše izpadle kot meje, ko so barantali za nas poslušni hlapci buržu-azije.
Prevalje. Koroško sokolsko okrožje priredi dne 18. junija okrožni izlet v Prevalje. Društva ta gostje se bodo sprejeli na kolodvoru. Nato je vežba Za nastop ta ob 15. uri javna telovadba na dvorišču gostilne »Ahac«. Po telovadbi se vrši veselica na istem prostoru. Vabimo vse prijatelje »Sokola«, da se v obilnem številu udeležijo te prireditve. Odbor.
Maribor.
Binkoštne praznike smo Celjani praznovali na razne načine. Ljubitelji gor so odšli deloma že v soboto deloma v nedeljo zjutraj na hribe na Urško goro, Pohorje to druge. Drugi, ki ne ljubijo daljših, izletov, so pohiteli v bližnjo celjsko okolico. Vsi smo se po par lepih dneh, ki smo jih preživeli ob teh lepih praznikih cvetja v naravi veseli in zadovoljni zopet povrnili na svoje domove.
Mariborski medičarjl so prodajali še zdaj po 3 letih birmanske medene to sladkorne spominke za birmo z nemškim besedilom. Ali ni nobene oblasti, da hi se zato zanimala!
Spored proslave kraljeve poroke v Mariboru se je vendar naknadno tako izpopolnil, da bo manifestacija mariborskega prebivalstva res veličastna. Glavne točke so sledeče: Dne 7. Junija ob pol 21. uri razsvetljava to bakljada s sodelovanjem požarne brambe to Vojaštva, Ob 20. uri v gledališču slavnostna predstava. Kdor bo v gledališču, ne bo pri bakljadl, tega bi ne smelo biti!) Dne 8. t m. ob pol 6. uri budnica železn. društva Drava, ob 10. uri maša, po maši detihranje vojaštva na Slomškovem trgu. — Ob pol 17. uri ljudska veselica s sodelovanjem raznih društev ta korporacij. —- Trgovine bodo ves dan zaprte.
Elektrika ubila dečka. V Orehovi vasi pri Mariboru je nelti 16-letnl deček splezal na drog električnega voda ter prijel za žico. Pri priči se mu je unela obleka ter jfi Ul mrtev.
CeUe.
Blnkoštnl prazniki so minuli v redu to V posebnem veselju In radostnem razpoloženju. Veseli so tali birmanci to dobre volje botri. Radi birme so pa vsi botri to birmanci tali gelo slabe volje. V cerkvi namreč ni bilo nobenega reda. Prišli so namreč tudi birmanci iz okolice, radi česar je Uto v cerkvi velikanska gneča ta sopara. Čakati so morali po 2 uri, predno so prišli na vrsto. V vsaki zakotni vasi je boljše urejeno glede reda v cerkvi pri tarnanju, kakor je bilo letos v Mariboru. Birmo-val Je Uvšl tržaški škof dr. A. Karlin, ki je baje definitivno določen za našega mariborskega škofa. Birma je trajala od 11. do 15. ure, pač dovolj za vsakega človeka; čudili so se vsi, kako je moral vzdržati soparo in vročino že priletni škoL
Turistovski vlak na progi Celje—Slovenj gradeč, ki vozi ob nedeljah in praznikih, odhaja Iz Celja ob 5.10 zjutraj to ne ob 4.10, kakor je bilo zadnjič pomotoma poročano.
Mesa Je bilo v, Celju za Binkoštne praznike dovolj na razpolago. Zadnje čase je dobiti precej teletine. Kvaliteta mesa za precej zaostaja.
Sokolstvo.
Tekma za prvenstvo Jugoslovanskega Sokolskega Saveza. I. Jugoslovanski vse-sokolski zlet je otvorjen; malokdo se je na binkoštno nedeljo tega zavedal, tako tiho to skromno se je to izvršilo. Otvorill so ga najboljši med najboljšimi — tekmovalci za prvenstvo Jugoslovanskega Sokolskega Saveza, V nedeljo ob 8. url zjutraj Je na sokolskem »Taboru« začela tekma. Pred nami je stalo 9 krasnih mladeničev, ki so se z navdušenjem to v bratski ljubezni, brez zavisti spustili v to plemenito borbo. Videli smo same znane obraze, pogrešali pa smo med njimi nekatere, ki bi gotovo ne zaostajali za najboljšimi. Kot sodnika sta fungirala znana sokolska delavca brata Smrtnik Jože to Kukec Vilko. Tekma je obsegala sestave prostih vaj, po eno obvezno ta eno poljubno vajo na drogu, bradlji, krogih to na konju, skok v višino (165 cm), metanje kroglje (18 m oberočno), tek 100 m (12 sek.), to plavanje 50 m (44 sekj, je trajalo nepretrgoma do pol 3. ure popoldan in se je dokončala šele ob pol 6 ure pop. s plavanjem na prostoru L. s. K. na Ljubljanici. Razvila se je živahna borba za I. mesto med brati Drganc, Sumi to štrukelj, ki se je odločila šele proti koncu v prid br. Drganca, ker je dosegel pri metanju kroglje, teku to plavanju sijalne uspehe. Še hujša borba je bila za IV. mesto med brati Simončič, Porenta in Hlastan. Slednji je pri orodni telovadbi nekoliko zaostal to sl ni več opomogel, ostala dva pa sta se borila do konca, a vendar je bil končni rezultat neodločen, bratsko si delita IV. mesto. — Dosegljivih točk je bilo 150, od teh so dosegli: I. Drganc Stane, (Ljubljana L), 133 (88.67 odst.); U. Šumi Peter, (Ljubljana). 119.50 (79.67 odst.); IIl. Štukelj Leon, (Novo mesto), 113.75 (75.83 odst.): Vt Simončič Vlado, (Ljubljana) in Porenta Ivan
(Ljubljana L). 104.25 (69.50 odst.); V. Hlastan Slavko. (Ljubljana I.); 95.25 (36.)5 odstotkov); VI. Smole Daroslav, (Logatec), 75.25 (50.17 odst.); VU. Primožič Ciril, (Kamnik), 72 (48.- odst.); VUL Debelak Anton, (Kreka v Bosni), 42 (28.— odst). — Nepravični bi bili, ako bi pozabili omeniti še posebej moža Izvanredne sokolske požrtvovalnosti, ki je tekmoval kljub temu, da ima na eni roki le tri prste la le eno oko — brat Smole Daroslav. — Ker je veljala ta tekma tudi kot izbirna tekma za našo mednarodno vrsto to smo videli krasne uspehe nasth telovadcev, se nam ni treba bati, da U naš narod v tekmi z drugimi ne dosegel častnega mesta. Našim vrlim junakom pa kličemo; Le naprej od »mag* do zmage. Zdravo!
Sokol l. priredi v sredo na predvečer kraljeve poroke na trgu Tabor pozdravno društveno slavnost Spored: Koncert društvenega orkestra pri pogrnjenih mizah, nagovor, deklamacija, pevski zbor Sokola I. poje patrlottčne pesmi. Prostor bo svečano razsvetljen, pred glavno trttmno bo v zelenju dekorirano oprsje novo poročenega kralja. Pozdravni deponujočl streli bodo spomniti našo Ljubljano na veliki dogodek, ki pomenja nov korak k ojačenju naše domovine. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnine ni. Mladina Ima pristop le v spremstvu in podnadzorstvom svojcev. Vhod bo tokrat samo z Vidovdanske ceste. Za zadostita število miz in sedežev bo skrbljeno. — Vabljeni so vsi sokoli, njih rodbine ta vpeljani gostje„ ter v obče Jugoslovansko čuteče občinstvo.
Sokol EL poziva svoje člane, da se udeleže pogreba br. Ludvika Rožiča, ki se vrši v sredo, 7. t m., ob 14. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu, udetežba v clvtlu. Zberemo se pred mrtvašnico.
Ilirija rez^S. K, Slovan 3:2. V rajšnji posebni izdaji se nam je dogi neljuba pomota. Slovan Je igral P®> krepko, ter celo v prvem polčasu vodij z 1:0. Ce se pomisli, d« ie Wos kaj * treniral Je izid z močno tarsko W“" sten.
 ..., — — .	rtlW
Gledališče in gl
Repertoir Narodnega gledalfUa *
JJroopM v,J „
Četrtek dne & juoUa aeagrtA Petek, dne 9. junija »Svatba skega. Red B ta D..	,	.
Soboto dne 10. jutaja »Svatba skega«. Red C.
Nedelja dne 1L janga »USteta«. vanje g. TrbuhavSČ«. izven.
PondeUek, dne R hmtta-: črnskega. Red A ta E. -> * '	■	s
Torek da* 13. lasu*. Zaprt* c	Opera:
Četrtek dne 8. junija. Svečana' ntfc> dtoska predstavo v proslavo poroto Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra L Tretje dejanje »Luize«. Peta slika »Bstla Godunova«. Prvo dejan, »Prodane neveste«. Izven. Začetek ob 3. Ob 8. zvečer priredi Udruženie gledaliških igralcev v proslavo poroke Njegovega Veličanstva Kralj* AJ*« k^rndra L svečani koncert Petek, dne 9. junija zaprto.
Sobota, dne ]£ junija »Trlptyc&tti, Red A ta E,
Nedelja, 11. junija »Triptychon«. tz& Ponedeljek, dne 12. junija zaprto.
Torek, dne 13. junija »Lakme«. Rod B ta D.
Sreda, dne 14. Junija »T riptychon«< Red C.
Ravnateljstvo konservatorija Glasbam. Matice v Ljubljani naznanja, da se vrši na konservatoriju Glasbene Matice koncem šolskega leta 1921/22 državni Izpit Iz giaz-be to sicer za sledeče glavne predmete; petje, klavir, gosli; poleg teh še drugi k njim pripadajoči stranski predmeti. Pismo-ni izpit se vrši dne 15. junija, ustmeni-teoretični 30. junija, praktični izpit pa 1. ju-lja t. 1., vsi v poslopju Glasbene Matice, Vegova ulica 7. Poleg gojencev Glasben« Matice, ki se pripravljajo za državni ilptt» se priglasijo lahko k državnemu izpitu tem zunanji reflektanti. Priglasitve sprejem* ravnateljstvo konservatorija Glasbene MO-tiče do 10. t. m. Vlogi za prlglas je priložiti curicculum vttae ter vsa šolska izpričevala detičnega.
Slavnostni koncert. Udruienje (M# ških igralcev mestni odbor Llubljana priredi o priliki poroke svojega visokega pokrovitelja Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. slavnostni koncert dne 8. junija t. 1. ob 8. zvečer v opernem gledališču. Yspored: Ga. Thter-ry-Kavčnikova: Hatze: Pastourelle. A. Liu jovic: Razdvojenost; ga. Lovšetova: dr. G. Krek: Ali veš?, A. Lajovic: Pesem o tkalcu; gat Levvandovska: St. Llpskl: Jesienl-Ja, S. Monduszko: Splew Hrabtoy; gdč. Zlr kova: Novak: Pod tym okenečkom, Dievčt, dievča; gdč. Sterkova: Kačerovskv. Sva noč ml soko, 01 cviječe moje; g Drvota: K Balatka: Besede sladke. L M. SkerlaMM Beli bezeg; g.S ovilski: Wagner Opovrtfi« danie Lohengrtaa, M. Swlerzynski: O dzievvcze piekne l hoze; g. Kovač: Hat*«: Da sam bogat, E. Adamič: Nocoj je p* svetla noč; g. Romanovsky: O. Dev: Vzdui, St. Moniuszko: Omatko moja, M. Lysenko: Oj Dnipre, mij Dnipre; g. Zathey: Mussorg-sky: Balada Mefista o bolhaču, Schubert: Deklica to smrt; g. Zupan: MIchel: Pevoa, Napis na velikem zvonu sv. Jošta. Na Iti*-vfrju gg. A. Balatka in A. Neffat Iz prijaznosti sodeluje na harfi gdč. DoubravSka. Opozarjamo slavno občinstvo, vsa kulturna, prosvetna ta pevska društva na vele-zanimivo, visoko umetniško prireditev. Zlasti opozarjamo na pevske točke z spremlje-vanjem harfe. Ker se isti večer postavlja od nas priljubljeni operni basist g. Hugo Zathey upamo, da se slavno občinstvo polnoštevilno odzove s svojo navzočnostjo. Cisti dobiček koncerta je namenjen fondu ohp-moglih članov. Besedilo proizvajanih točk v gledališkem listu. Naročita vstopnic v pisarni Udruženja gledaliških Igralcev vs dan od 3, do 5, k dramskem pritličje.
Spoit in turistlka.
Slovenski laJikoatieti v Beogradu.
Beograd, 5, junija. (Izv.) V prvem pred-teku na 100 m je zmagal . Matz (Hašk), v, drugi skupini prvi Perpar:- (Primorje). V finalu na 100 m prvi Popovič v 113 min. Perpar starta slabo in odstopi, Matz dobi med tekom krč v noge ta pade. Tek na 400 m. Prvi Kojič (Hašk) tretji Beneš (Ilirija). predtek na 200 m prvi Valtrič (Primorje); Drugi predtek na 200 m prvi Popovič. Tek na 60 m za dame: Nov jugoslovanski rekord gdč. Vidmar (Jadran) y 79 min. Od Slovencev pride v državno reprezentanco v teku 100 m Perpar ,(Primorje).
Zagreb. Hašk Češki atletski športni klub 3 i 2.
Concordija • Češki atletski športni Uub 1:0.
Kinnst h
Mlinarjev Jane* aU uplemenltev 7* ianov. Spisal po narodni pripovedki iz de petnajstega stoletja (doba celjskih ' .
S) F. Kočevar. Sesti natis. — Zalo? rtčar ta Leskovšek v Celju L 1922,
7 Din. Dobiva se v vseh knjigarnah.
»Za milijoni«. Roman. Spisal A. Greto. Izdala ta založila Zvezna tiskarna v LMj« Hani Marijin trg 8. Cena broš. knjigi 8 Dfc
 .Jg
Legitimacije za 50 pošto ieUesid^li popust za posjetntke Zbora. Legitimacije tt-dane po upravi Zagrebačkog Zbora, koje služe na žeUeznioi za dozvolu 50 ostotaOg popust« na vožnji za vrijem« od 25. svj> nja do ukUučtvo 25. llpnja, vrijede I. » produženo vrijema trajanja Zai Zbora.
r+’ Mednarodna trgovska konfe ca v Sorboni se je pričela 31. maja. I ference se udeležujejo zastopniki držav.
«4
i
i
i
i
FR. OOVEKAR:
SVITANJE"
99
(541 sfranD
o
zgodovinski roman s Šestimi Ilustracijami se dobi v
ZVEZNI KNIGARNI LJUBLJANA s MARIJIN TRG 8:
I
'V>
“Stran 4
Poslano/*
2 ozirom na članek v »Slovencu« z dne 2. junija t 1. pod naslovom »Gostilne in žganjarne«, izjavljam, da ni res, da se mi je podelila koncesija sedaj, ker je ista stara že nad 20 let in jo ie dobila ga. Marjeta Pirc od,-*Slovenčeve« strani. Koncesija se 18 let ni'teyiševala, letos pa jo je moj soprog do-bit.od nje v najem. G. »Slovenčeve« dopis-nke prosim, naj se natančneje Informirajo na licu mesta, da ne bodo po nepotrebnem blatili uradnikov okr. glavarstva, ki niso ničesar zakrivili.
, Ivana Kušar, gostilničarka v. Kozarjah.
$_______________________
POSLANO.*
Odgovor na poziv.
Izjavil sem, da obračunam z g. ravnateljem Kamenarovičem pred sodiščem. Bančnega poslovanja široka publika ne more razumeti brez obširnih informacij, pa tudi ne brez strokovnega znanja. Upal sem, da bo po taki izjavi moj g. nasprotnik kot resen mož mirno pripravljal svoje orožje za dvoboj pred sodiščem. Toda zmotil sem se, g. K^nienarovič zabava senzacij lačno naše občinstvo dan na dan z novimi bombami. Te senzacije se čitajo deloma kakor Karla Maya romani.
Kaj pa mi očita moj nasprotnik? Da som iz dobičkov Jadranske banke nakazal večje svote Jugoslovanski demokratski stranki? Ali se naj tega čina sramujem? Ali setn s. podpiranjem kulturnih, sociialnih in narodnogospodarskih pa tudi političnih akcij JDS res zagrešil zločin proti državi in domovini? Vse banke podpirajo iz svojih dobičkov politična in kulturna stremljenja. Denarni zavodi, v katerih imajo besedo pristaši SLS dajejo za SLS, ali je imela Jadranska banka s svojo napredno klijentelo podpreti komuniste ali separatiste? Uprav, svetnikom Jadranske banke je bilo dobro znano, da podpira JDS. Toda nihče ni ugovarjal in nihče mi ni dal v tem oziru nasprotnih direktiv. V poslovanju In vodstvu banke sem imel skoro vso inicijativo sam, nosil sem skoro vso odgovornost sam in sem tudi večino uspehov dosegel sam. Na) se oglasi kdo, ki more temu oporekati Brez samohvale rečem, da sem delal z vsemi svojimi duševnimi in telesnimi silami, da nisem poznal ne noči, ne oddiha ter sem dvignil banko na višino, ki je marsikdo ni mogel niti slutiti. In da bi kot tak delavec ne smel določati, v kakšne namene naj se uporabi ta ali oni znesek, ki je bil zaslužen v prvi vrsti po mojem delu?! Danes stoji na čelu 'Jadranske banke g. Kamenarovič in nova večina upravnega sveta. V kratkem času |e Izdal za napadalne inserate po časopisju znaten del one vsote, ki sem jo jaz dal tekom skoraj dveh let za splošne cilje. —
‘ Kako so se uporabile razne vsote v JDS, to je stvar, ki se mene ne tiče. Drugo ki le, kar navaja v svojem fantastičnem »Poslanem« g. ravnatelj Kamenarovič na mol konto, da tudi zavestno notorične neresnice glede moje suspenzije, ignoriram z nasmehom. Toda. da me predstavlja slavni publiki kot vlomilca in uzmoviča akt§v, to je vendarle malo predebelo. Ne ženiram se pfav nič povedati vso resnico.
Kot ravnatelj banke In torej vodja vseh poslov, sem imel pravico in dolžnost do vpogleda in kontrole vseh, prav vseh bančnih, knjig in korespondenco. Brez izjeme do vseh! Zakaj pred ravnateljem ne sme biti tajnosti. Niti ne med najvišjimi kolegi ne!
Ko sem Iskal — že mogoče, da se je to sgodilo zvečer 24. junija m. 1. — sejni zapisnik, ki bi bil moral ležati na g. Kamenaroviča pisalni mizi, ga nisem našel. Iskal sem torej po nezaklenjenih predalih in našel neko kopirno knjigo. Mislil sem, da je uradna knjiga, a med listanjem po nji sem odkril senzacijo. Tu sem čital meni docela neznana poročila g. Kamenaroviča o raznih bančnih funkcijonarjih ter o njih načrtih, glede katerih še molčim. Le ena indlskreci-}a mi naj bo dovoljena že danes, ker je značilna za pozicijo g. Kamenaroviča. Njegova sodba o sedanjem kolegu njegovem v upravnem svetu!
Na svojo največjo zabavo sem namreč našel v kopirni knjigi tudi Kamenarovičevo kruto brezobzirno karakteristiko dela in sposobnosti g. dr. Jos Ažmana. Poročilo je bilo tako zabavno odkritosrčno, da sem ga hotel privoščiti tudi nekaterim svojim ožjim prijateljem. Povabil sem jih torej na privatno stanovanje na Kongresnem trgu (Izrecno naglašam, da ne na stanovanje g. ministra dr. Žerjava! Namigavanje nanj je je nova zloba g. Kamenaroviča.) Tam sem vpričo prijateljev, a tudi vpričo g. dr. Jos. Ažmana, sedanjega upravnega svetnika Jadranske banke in kolege g. Kamenaroviča, prečita! na splošno zabavo in med vesoljnim z^ažanjem naravnost uničujočo Kamenaro-vifftvo kritiko o dr. Ažmanu. Tam torej smo ČItfiH, da Ima g. Kamenarovič sila posla in skrbi zaradi usanovitve in občnega zbora nove Jadranske banke v Beogradu. Moral b! se zato mnogo posvetovati s pravim zastopnikom dr. Ažmanom, ki pa ga ne more nikdar dobiti, ker spi vse dopoldne. V uradu gft/pe najde nikdar. Po kavarnah In gostilna*!, pa da se nerad razgovarja o poslovnih zadevali. Tudi nima g. Ažman o srpskih za-koffih niti toliko pojma, kolikor on, Kamenarovič, sam. »To )e jedan ratni (vojni) advokat, koji radi samo na sindlkatima i dio-nicama, njegovu kancelariju pa vode njegovi podvornici!« Druge zanimivosti so, če ireba na razpolago.
:vPo tej zabavi sem nesel kopirno knjigo zo0et v pisarno ter jo vpričo, nekega prijatelja položil nazaj v nezaklenjeni predal.
To ie ves moj zločin, katerega ml je očital g. Kamenarovič vpričo tedanjega podpredsednika g. Bogdanoviča, in ki sem ga .seveda odkrito »priznal«.
^G. Kamenarovič je že leto dni ravnatelj Jadranske banke. Na prvenj svojem občnem i-boru je govoril le o meni In mojem delu. :';kaj? Ali ni imel ničesar povedati o sebi in svojih uspehih?
Nisem hudoben človek. Le v samoobrambi sem bil danes nekoliko Indiskreten. Borba s poslanimi in dopisi mi odkritosrčno učeno jemlje premnogo dragocenega časa in bo, bojim se. pričela publiko dolgočasiti. Kal bi bilo, če bi z g. Kamenarovičem napisala vsak svojo brošuro. Kolikor mi je znano, je v tej vrsti literature g. Kamenarovič strokovnjak. Jaz sem literarni novinec. G. Kamenarovič ima torej pred menoj črednosti in bo vsa) v tem oziru imel konično svoje zadoščenje.
Ljubljana, 4. junija 1922.
Avgust Praprotnik, m- P*
* Za poslano odgovarja uredništvo le K okvirju zakona.
Štiridesetletnica
gasiRškosa drušftra
u	Slavisti«'‘
Rogaška Slatina, biser naše Jugoslavije, vas vabi, tovariši gasilci, na izvanredno slavnost — štiridesetletnico svojega gasilnega društva. Prepričani smo, da boste to priliko porabili, ne samo, da izkažete čast svojim tovarišem in bratskemu društvu, ampak da si ob jednem ogledate tudi naše zdravilišče in delite potem z nami ponos, biti sin naroda, ki poseduje tako krasen kos zemlje in objednem naj-odllčneji zavod naše skupne domovine. Gasilno društvo, ki ima v veliki meri nalogo čuvati ta zaklad, vas bo sprejelo z odkritosrčno radostjo in z odprtimi rokami.
Ko je izbruhnil dne 19. decembra 1879. na Slatini požar, ki je upepelil veliko po-slopj.i je prebivalstvo spoznalo nujno potrebo lastnega gasilnega društva. Ravnateljstvo, ki Je že preje pretresavalo vprašanje ustanovitve tega društva, je stopilo tozadevno v stik z občino in osnoval se jt pripravljalni odbor, ki je ustanovil v prihodnjem letu zdraviliško in krajevno gasilno društvo. Deželni odbor štajerski je na prošnjo ravnateljstva dovolil novemu društvu večjo podporo, s katero je bilo mogoče leta 1882 nabaviti brizgalno in potrebno gašilno orodje. S tem korakom je stopilo društvo v življenje, zato se more šele to leto smatrati kot ustanovno ieto našega društva.
Kakor splošno v Rogaški Slatini v predvojnem časii, tako se je videlo tudi pri gasilnem društvu bolj kot drugje sadove raznarodovalnega deia in njega posledice. S prav malimi izjemami so bili vsi člani sinovi slovenskega naroda, a ukloniti so se morali nemški komandi, če so hoteli ohraniti si svoj kruh. Danes, ko je v Rogaški Slatini Slovenec na svoji zemlji svoj gospod, so se izločili vsi spomini žalostne preteklosti iz našega društva in prvikrat stopi s slovenskim duhom prerojeno društvo pred širšo javnost. — In to stori lahko z zavestjo storjene dolžnosti. Lahko bi na-šell vse slučaje, v katerih je društvo s svojo požrtvovalnostjo rešilo ubogemu vaščanu imetje in življenje, toda to mu ne štejemo v zaslugo, bila Je njegova dolžnost. Omenimo naj le za naše društvo tako velepomemben dan 17. avgusta 1910. Zgodaj v jutro Je klic: Na pomoč! zbudil goste to Slatinčane iz trdega spanja. Zdraviliški dom, pod čigar Streho so še mirno spali varstvu zdraviliške uprave izročeni gostje, je postal žrtev silnega požara. V par minutah Je bilo gasilno društvo na licu mesta in čez nekaj trenutkov polnih obupa in neznosnih skrbi Je mogel poveljnik načelniku društva iavitl za uane razmere najiepšo vest: Vse rešeno!
Pri tej priliki se je v najlepši luči pokazala naloga tukajšnjega gasilnega društva. Ne samo nad imetjem in življenjem prebivalstva Rogaške Slatine in okolice, čuvati ima nad življenjem številnih gostov, došlih iz različnih dežela; odgovorno je posebno sedaj za varnost naših bratov lz širše naše domovine, ki se zatekajo k nam iskat zdravja in razvedrila.
Dryštwene vesti.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja dne 7. Junija t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom informacije dnevno od 18. do 20. ure, Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno.
Akademski dan PDJA. Podpisani odbor prosi najvljudneje vse gospodične, da s zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši danes ob 5. uri pop. v veliki dvorani Mestnega doma, in sicer, da se pomenimo o podrobnostih glede prireditve akademskega dne. Odbor za akademski dan PDA].
Za »Dom kraljice Marije« so darovali:
Združene pisarnice Vevče, Goričane, Medvode Din. 12.500.—, Dolenc, Hudovernik, Javornik Din. 7A00.—, Ed. Glanzmann & And. Gassner v Tržiču Din. 6.250.—, Peter Kozina, Milko Jesih, A. & E. Skabrne, Textilia, Žitni zavod, Medič, Rakove & Zanki, Fran Heinricher, Fran Kollmann, Al. Vodnik, generalni konzul dr. O. Beneš, lekarna Sušnik, I. C.' Mayer po Din. 2.500.—, Josip Lorenci nasl. Din. 3.000.—, Fran Krapež Din. 1.250.—, I. Goreč Din. 2.000.—, S. VVeissbacher, Fran Pogačnik, H. Suttner, Akcijska družba za kemično industrijo, Kolinska tovarna, Albert Zescho, Janko Po-pavič, Marija Goetzl, Jaroslav Breuer, Avgust Acceto, Golob & Co., Janko Predovič, Ivan Korenčan, Hrovat &. Ko., Ivan Jelačin, Ivan Perdan, Antonija Mally, A. Volk, Viktor Meden, »Jadran«, Ivan Knez, Zidar Josip, »Alko«, Kemična tovarna, Moste, Andrej Šarabon, Gričar & Mejač po Din. 1000.—, Gregorc & Verlič Din. 530.—, Lavrenčič & Ko., Andrej Črne, Jelka Medvedova, Peter Sterk, \vgust Jenko, Fran Stupica, Fran Trdina, Tomaž Mencinger, J. Rohrman, I. I. Naglas, Ceršak & Ko., Anton Lampert, M. Kuštrin, Peteline, »Croatia«, Anton Krisper, Joško Jelačin po Din. 500.—, M-. Prohazka Din. 475.—, Nakupovalna zadruga Din. 300.—, »Triglav« Din. 400.—, F. & A. Uher, Rosniann & Tschurm, Brata Moskovič, A. Kunc, Pavel Kunc, Sia Gorup, odvet pisarna dr. Novak, dr. Kobal, odvet. pisarna dr. Triller, dr. Treo, dr. Vladimir Ravnihar, R. Bunc & drug, Maks Hrovatin, Rudolf Kokalj, Sedej-Strnad, Bonač Ivan, C. J. Haraann, Bonač Fran, Marija Hribar, Evg. Popovič, Josipi-na Šelvin-Cuden, Alojzij Sušnik, D. Šober pa Din. 200.—, Štefan Mencinger, J. Košenina po Din. 150.—, Ranzinger R., Henrik Kenda, Omak & Ko., Fr. Kalmus, M. Spreitzer, J. Tribuč, Schiffrer, Ferdo Palo-vec, Turk Josip, A. Zibert, Lud. Černe, L. Svlnventrier, Ana Podkrajšek, Milico Jesih, Jakobi, Jakob Bajželj, Leo Matajc, Milka Matajc, dr. Puhar, Vrezec, I., Iv. Justin, geom. Brinšek, G. Piccoli po Din. 100.—, Fran Pangerc, Kmet & Ko., A. Bernatovič, Toni Jager-Černe, I. Lozar po Din. 50.—.
* Žalosten konec ljubavnika. 26 letni barvarski pomočnik Fran Braun na Dunaju, prišel je večkrat v stanovanje svojega hišnega posestnika Sebastijana Zikana, čigar ženo je že večkrat nadlegoval z ljubavnimi ponudbami. Ko je enkrat zopet prišel v stanovanje gospodarjevo, Je začel prositi gospo, naj gre z njim. Temu se Je odločno uprl njen navzoči mož in trdo posvaril Brauna, naj se vede dostojno. Tedaj pa je Braun
pobesnel tin izvlekel nož ter se vrgel na ZU kana. Na srečo se je noževa, špica ustavila! na notezu, ki ga je Zikan nosil v žepu. Zikan je hitel klicati ljudi, toda v tem času je navalil Braun na njegovo ženo ter je težko! ranil. Nato se je zaprl v stranišče in si prerezal žile na obeh rokah, potem pa se ie. obesil. Težko ranjeno Zikanovo ženo so odpeljali v bolnišnico.
M&S.0
B”1"'
PRODAJA:
KANARČKI, samec izvrsten pevec, samica s tremi zdravimi mladiči. Naslov v u-
pravi lista.______993
SREDNJEVELIK moderno opremljen hotel na Bledu. To letovišče, ki slovi že po letovišče, ki slovi že po svoji naravni lepoti bo imelo po nastanitvi kraljevega dvora ogromen obisk naj-finejše družbe. Cena zmerna. Resne ponudbe na: J. Pogačnik, Ljubljana, Barvar-
ska steza 6.______976
FOTOGRAFSKI APARAT, dobro ohranjen 9—2 z vsemi spadajočimi deli. Naslov
v upravi lista. 581
300 BREZOVIH DROGOV, najboljše kakovosti za ko-larska dela, postavljeni na postajo. Oglasi se naj naslovijo na upravo lista. ________________  984
RESTAVRACIJA in mesarija, lep senčnat vrt, pripravno tudi za kako manjšo tovarno. Naslov:	Re-
stavracija Amerika, Glince
pri Ljubljani.___________985
POHIŠTVO s stanovanjem na lepem kraju. Poizve se Lončarska steza 12 od 8. do 17. ure.	988
SCUPIs
DAMSKA in MOŠKA PU-PA, dobro ohranjena, od 44 do 48 polovične prsne širine. Janko Mužan. krojač, Mlino, Bled I.___________994
SltJZSE:
OPEKARSKEGA MOJSTRA veščega v zidanju peči in izdelovanju opeke išče za svojo opekarno pod ugodnimi pogoji. Rok Pelič, posestnik, Stalcerje 36 pri Ko-
čevju. _________________992
VRTNAR, prileten, zdrav, čvrst, pošten, izvežban v vseh delih vrtnarstva išče službe. Govori tudi več jezikov. Naslov: Gostilna pri Kebru, Šmartno pri Ljub-
1.1 a ni.   ____________991
PISARNIŠKA MOČ, zmožen vseh pisarniških poslov išče z evj takojšnjim vstopom primerne službe. Cenjene ponudbe pod »Zanesljiv« na upravo lista. 990
IŠČE se služkinja v pomoč in nadomestilo gospodinji. Opravljala bi vsa1 hišna dela in v kuhinji v prijaznem kraju. V pošteV pridejo le resne osebe od 30 let naprej. Nastop takoj, oskrba in plača dobra. Na* slov v upravi lista.
___________ 987
RAZNO:
ŽELEZNIŠKI URADNIK
išče meblirano sobo za stalno. Naslov x upravi lista.
986
POZORI Zavarujte poljske pridelke proti toči, ^gozdove proti požarom. Zvišajte zavarovalnino proti požaru m nezgodam. Sklenite živ-ljenska zavarovanja z enkratnim plačilom. Pojasnila in naročitve 'prevzame »Jadranska zavarovalna drus* ba«. Glavni zastop V, C el Ji1' Lava št. 22.
Zenitne ponudbe
DRŽAVNI PODURADNIK, star 28 let, srednje velikosti, ki do sedaj še ni imel znanja, se želi tem potom seznaniti z gospodično, k* ima nekaj premoženja. L® resne ponudbe s sliko P°“ »Blago srce« na upravništvo tega lista.	989
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat in stric gospod
ik Kožic
pleskarski molster
v nedeljo dne 4. junija 1922 nenadoma preminul.
Pogreb, nepozabnega bode v sredo dne 7. junija ob 2. ur* iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
Rožič Ljudmila, soproga. Rožič Ludvik iti Egidij, sinova.
Rožič Frančiška, mati.
Štefan Rožič, brat. Rožič Marija in Slavka NeuŠkat, sestri, ter vsi ostali sorodniki.
Konti „1. MarkoviC" in J. Lavrič, Vrhnika" — K 3»l37.515’29t
*
99
Dne 3. junija t. 1. sem pozval takozvane »mladine« v Jugoslovanski Demokratski Stranki v Ljubljani, ki so dvigali milijonske zneske iz dveh fingiranih kontov: »I. Markovič« in »I. Lavrič«, katere so si otvorili pri Jadranski banki v Ljubljani, naj meni kot odgovornemu ravnatelju Jadranske banke javno In detajiirano poiože račune, v katere »socialne, kulturne in politične svrhe JugosloV. Dem. stranke« se je uporabil denar in sicer K 1,000.000.—, katerega je uprava Jadranske banke dovolila Jugoslov. Dem. stranki, kakor tudi K 2,137.515.20, katere so si gospodje dovolili samim sebi!
V odgovor na moj poziv" objavlja »Jutro« od 4. t. m., da gospodje meni kot predstavitelju Jadranske banke, ne bodo položili računov!
V isti štev. »Jutra« pa sta se vendar našla dva gospoda, da mi glede omenjenih dveh kontov dasta s svojimi polnimi podpisi nekaj pojasnil, in sicer predsednik preiskovalnega odseka Jugoslov. Dem. stranke v Ljubljani g. profesor Reisner in bivši blagajnik iste stranke g. dr. Klepec.
G. profesor Reisner je prišel k meni dvakrat. Prvič 1. junija 1.1. dopoldne in je dobil tudi nekaj informacij v tej zadevi. Isti večer je g. profesor Reisner izglasoval zaupnico g. dr. Žerjavu, toda že 2. junija se je čutil primoranega, priti ponovno po informacije, ker preiskave še ni dovršil. Gospod prof. Reisner je torej še pred koncem preiskave anticipando votiral zaupnico g. dr. Žerjavu in mu menico zaupanja podpisal tako-rekoč in bianco!
G. profesor Reisner trdi, da niso točna moja izvajanja v pozivu od 3. t. m„ češ da nista niti predsedništvo niti blagajnik Jug. Dem. stranke v Ljubljani vedela za fingirane konte, in utemeljuje to s tem, da je račun Markovič tekel od 4. jan. 1920 do 16. sept. 1920, račun Lavrič pa od 29. sept. 1920 do 11. junija 1921 in da so vedeli zanje takratni člani pred-sedništva gg. dr. Kukovec in profesor Breznik, t. j. g. Markovič-Lavrič sam in pa takratni blagajnik Jugoslov. Dem. stranke g. dr. Klepec.
Fingirani konto Markovič je torej (po profesorju Reisnerju) obstojal do 16. sept. 1920. To ne odgovarja istini! Zadnji dvig iz konta se je izvršil
10. sept. 1920, toda mnogo kasneje se je izvršil velik del nepravilnih alimentacij računa in sicer 26. okt. 1920 K 235.258.98 in šele 13. junija 1921 K 1,341.306.—.
Fingirani konto I. Lavrič je (po g. prof. Reisnerju) eksistiral do dne
11. junija 1921. Tudi to ni res! Ta dan so gospodje iz nepokritega računa le poslednjikrat dvignili denar!: .Vse alimentacije tega konta pa so bile izvršene šele po tem datumu!	* I
Oba konta obstojata še danes z odprtim dolgom — seveda z dvigi pa gospoda žalibog ni mogla več operirati potem, ko sem prevzel vodstvo Jadranske banke jaz!
Za gospode sta torej obstojala ta dva konta samo tako dolgo, dokler so mogli iz njih dvigati denar za »socialne, kulturne in politične svrhe JDS«. Potem pa, ko so za milijonske zneske prekoračili od uprave Ja-dranske banke Jug. Dem. stranki dovoljeni K 1,000.000.—, ti konti za go-, spodo ne eksistirajo več! To je morala, o kateri bi se vsekakor dalo razpravljati.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo ugovorno, kolikor določa zakon.
Če so pa vedeli za te konte gg. dr. Kukovec, prof. Breznik in dr. Klepec kot tedanji funkcijonarji v vodstvu JDS v Ljubljani, tem slabše: zakaj so oni to zamolčali ostalini članom vodstva ,JDS in zakaj tega niso zamolčali svojim zaupnikom,.ki nosijo dično ime »mladini«?! Jaz, ki ni* sem duševno superioren borec za napredek, si predstavljam, da bi se moralo o naklonitvi K 1,000.000.— za JDS izvestiti celo vodstvo stranke in da je edinole to opravičeno do sklepov glede uporabe stranki naklonjenih zneskov! G. dr. Žerjav pa o stranki pravilnim potem dovoljenemu znesku razven par najožjim zaupnikom ne pove ničesar in razpolaga ne samo z dovoljenim K 1,000.000.—, ampak kar s K 3,000.000.-1 Informiral sem se na raznih mestih in pri odličnih osebah, ki so v vodstvu JDS, toda nihče ni o tem denarju ničesar vedel in nikomur niso bili znani ti konti!.
Zahteval sem kot ravnatelj zavoda, kateremu so bili odvzeti na nepravilen način milijonski zneski, da se mi za to javno poiože detajliranl r a č u n i, v katere svrhe je šel ta denar. Gosp. predsednik prečiščevalnega odseka tega ni storil in mi servira neke pavšalne zneske, češ, denar je šel v socialne, kulturne in politične svrhe JDS, ne pa v privatne žepe onih, ki so denar dvigali in s tem — basta!
Najodločnejše se zavarujem proti podtikanju g. prof. Reisnerja i.« »Jutra«, češ da sem s tem, da sem v svojem pozivu od 3. junija 1.1. poudarjal imena dvigateljev denarja, hotel le-te sumničiti osebnega koristo-lovstva! Jaz nimam navade sumničiti, ampak če imam dokaze v rokah, podam obtožbo, ki se v danem slučaju ni glasila na krajo, goljufijo ali poneverbo gospode dvigateljev.
Gospodje namreč krčevito molče o tem, kje jih trn v peti najbolj boli in hočejo odgovor na moj poziv speljati na tir osebne kristalnočiste častil) Z vašo izjavo, da se niste osebno okoristili z dvignjenim denarjem, stvati še davno ni končana!
Uprava Jadranske banke je dovolila K'l,000.000.— Jugoslov. Dem. stranki kot taki. Dr. Žerjav & Co pa so šli in dvignili ne samo ta znesek*, ampak vrhu tega še K 2,000.000.—, vse te milijone iz fingiranih kontov! in jih porabili čisto tajno brez vednosti ne-mladinov v »kulturne, nacio-i nalne in politične svrhe«. Dovoljujem si pa tu skromno pripombo, da svrhe mladinov še davno ne predstavljajo svrhe JDS kot take in da ono, kar mladini počenjajo v okrilju potrpežljive JDS, še davno ni JDS samaj .To kar sem zahteval, je bil detajiirano javni obračun o teh s vrh ah ~ kat pa seveda gospodje »mladini« odpravijo s pavšaliranjem zneskov, 5eš* ml smo porabili te zneske, mi in nikdo drugi smo JDS, ergo ie porabila, te zneske za sebe JDS!
Toda, čeprav za gospode (po g. prof. Reisnerju) že davno' veS 00 eksistirajo ti konti, čeprav glasom »Jutra« od 4. t. m. »možje, ki žrtvi* jejo vse duševne in fizične sile v borbi za ideje jugoslovenske demokracije«, meni kot zastopniku od njih oškodovanih delničarjev J; J.ransk* banke nočejo položiti računov o vporabi denarja, češ, saj jih nisn:o Stakfc nili v svoj žep, — gospodje, to Se davno ni vse!	,	i	, ; ,
Ponavljam, da se jako čudim, da se ti gospodje niso niti kdo daje denar, s kako pravico in od kod prihaja!.
Vsled tega objavljam danes, kako sta bila fingirana konta Markovič in Lavrič alimentirana:
1.	alimentacija konta Markovič:
& 1. 1920 prodal Markovič 3,000.000.— avstr, kron
^	 K	2,100.000.—
12. 1. 1920 kupil Markovič 3,000.000.— avstr. Kron w .................................K 1,725.000.—
dobiček podpisoval obakrat
Dispozicije za transakcije je ^uulllwrtt« Markovič, čitaj prof. Breznik, provedla sta te dispozicije gg. Praprotnik in dr. Kavčnik, takratni vodje Jadranske banke. Interesantno je, da je g. prof. Breznik prodal avstr, krone par dni prej, predno jih je kupiL .G. prof. Breznik torej pod okriljem g. dr. Žerjava, »predstavitelja« JDS, je delal borzijanske spekulacije z devizami, seveda vse v »socialne, kulturne in politične svrhe JDS«!
2. 4. in 16. 4. 1920 položeno v gotovini.......................
10. 7. 1920 prodal Markovič Lir 229.000 za K 1,000.000 22. 7. 1920 kupil Markovič Lir 229.000 za K 893.110
K 375.U00,
K 48.800.-
dobiček . .
tudi tukaj je g. prof. Breznik prodajal devize, ki jih ni Imel, tudi tukaj borzijansko izrabljanje kurzov v posvečene namene same JDS, kakor trdijo danes gospodje!
26.10. 1920 je položil g. Praprotnik a/» dobička, ki bi imel Pri prodaji 66 vagonov svinca (»g. Kamenaroviču je spodrsnilo«?) pripasti Jadranski banki na podlagi njene Pogodbe od 31. 12. 1919 s sokonzorcijalisti Zadružno
zvezo in Zvezo slov. zadrug..................................
6. 1921 je naložil g. Praprotnik del denarja, za katera je bil oškodovan Propagandni fond za Koroško
Pri prodaji svinca.....................................,,.....	K
27. 10. 1921 položil v gotovini Emil Krištof — Ljubljana K
K 106.890.-:
K 23 5 ,'58.98
1,341.306.-
25.996.-
skupaj	.	.
2.	alimentacija konta I. Lavrič:
15. 6. 1921 položeno v gotovini................................
t J. bila last Jadranske banke, shranjena kuvertirano v privatni blagajni v pisarni dr. J. Kavčnika. G. A. Praprotnik je »transakcijo« izvršil!
16.	6. 1921 položeno	v gotovini...................... .	.	.
ista manipulacija g. A. Praprotnika.
27,	10. 1921 položila	v gotovini	Mila	Krištof . .	.	.
K 2,133.250.98
K 756.000.-
K 242.581.85 K	25.670.—i
Na oba fingirana konta je bilo torej z gornjimi manipulacijami vloženo skupaj . .... O. dvignjeno pa.....................'	j
K 1,024.251.85
K 3,157.502.83 K 3,137,515,20
razlika K 19.987.63
Izhaja iz debetnih obresti, ki so se v poslovalnici zavoda morale računati nepokritim kontom, iz katerih se je dvigal denar.
Gospodje »mladini«, imenovani v mojem »Pozivu« od 3. junija t. 1., n uzurpirajo za sebe pošteno ime JDS, so torej tajno dvigali denar pod rivimumeni iz fingiranih kontov, potem pa so svoj dolg poravnavali deloma z borzijanskimi spekulacijami, deloma pa s tem, da je B;!30v osebni in politični intimus, sedanji generalni ravnatelj Slavenske
banke v Zagrebu kot eden od upraviteljev Jadranske banke jemal iz bla-gajen denar za te konte ali pa kril njihov dolg z denarjem, za kate-> rega je bil po njegovi zaslugi prikrajšan Propagandni fond za Koroško pri prodaji svinca!
Vzamem na znanje izjavo g. dr. Klepca, da je kot blagajnik JDS v Ljubljani vedel za te fingirane konte in da je razumljivo, da njegov naslednik o tem denarju ni zvedel ničesar. Meni pa je nerazumljivo, zakaj blagajnik JDS, gospod odvetnik dr. Klepec, ki kot praktični jurist mora poznati vsaj glavne dolžnosti blagajnika, ni smatral za potrebno, da bi pri predaji blagajne svojemu nasledniku v oktobru 1921. 1. istetnu predal tudi odprta dva konta in še nanj depozit od K 254.505:25, ki ga v »Jutru« od 4. t. m. dalje navaja g. predsednik razčiščevalnega odseka prof. Reisner med svojimi pavšalnimi zneski kot »neporabljene naložitve in zaloge« in ki so ga gospodje »mladini« dvignili torej že pred 1letom iz fingiranih kontov, ne da bi ga potrebovali v svoje idealne svrhe!
Gospodje narodni poslanci, odvetniki, profesorji, visoki funkcijonarji, ali se niste nikdar vprašali, od kod ves ta neizčrpni zlati vir za Vaše »socialne, kulturne in politične svrhe JDS«?
Ali Vam ni prišlo nikdar na misel, da je uprava Jadranske banke dovolila le K 1,000.000 Jugoslovanski Dem. Stranki, ne pa K 3,000.000
—	Vam?
Ali se Vam kot juristom niso vzbujali pomisleki, ko je g. A. Praprotnik kot velikopotezni bankir s široko gesto metal milijone v Vaše klobuke, da 11 je v to tudi opravičen?
Ali se Vam zdi jako moralno, da sta za Vas obstojala ta dva konta samo tako dolgo, dokler ste iz njih mogli dvigati milijonske zneske in da ste denar za Vaše čiste politične, kulturne in socialne svrhe črpali iz fingi-. ranih kontov, alimentiranih deloma iz Vaših borzijanskih spekulacij pod okriljem J. D. S.? Zakaj pa je g. dr. Žerjav disponiral v politične svrhe denar v nekem drugem slučaju, namreč iz političnega računa pri Jadranski banki »Kmečki fond« pod svojim pravim imenom?
'Kedaj je JDS kot taka bila obveščena o daru od K 1,000.000, kedaj ga je prejela, kedaj je o njega uporabi odločala, kedaj in koga je poobla-stila v izvršitev tozadevnih svojih sklepov, ker ni mi razumljivo, zakaj se je šele po mojih navedbah v letnem poročilu Jadranske banke sestavila preiskovalna komisija pod cenjenim predsedstvom g. prof. Reisnerja, če je bila stvar v stranki že poprej v popolnem redu?
Iz vseh teh, danes Vam razloženih vzrokov sem zahteval od vsakega od Vas javen in detajliran obračun o zneskih, ki ste jih dvigali, ki mi ga pa ne daste!
Tukaj, gospod predsednik preiskovalnega odseka, zastavite Vašo metlo in čim temeljitejše boste razčistili, tem hvaležnejši Vam bodem jaz kot ravnatelj oškodovanega zavoda, JDS kot taka, in vsi oni, katerim namen ne posvečuje sredstev, posebno pa ne, če je bil ta namen tak, da o gornjih milijonih niso smeli vedeti niti oni, ki so z gospodi »mladini« sedeli za isto mizo v vodstvu JDS!
V	»Jutru« od 3. junija 1.1. minister g. dr. Žerjav napoveduje razvitje skorajšnje velikopotezne gospodarske akcije za Slovenijo in v istem listu kliče bivši minister, narodni poslanec in odvetnik g. dr. Kukovec »parve-nijem večinoma neznatne vzgoje ih srednje moraiične kvalitete« »roke proč« od »duševno superiornih ljudij, propagatorjev vodilnih idej in borcev za napredek«! Jaz kot skromni bančni uradnik končediram drage volje obema gospodoma njihovo velikopotezno gospodarsko sposobnost in duševno superijornost in dvigam roke pred temi odličnimi lastnostmi. Skromno prošnjo pa imam na gospode: roke proč od blagajn Jadranske banke, katere odgovorni ravnatelj sem jaz!
Ljubljana, dne 6. junija 1922.
Ciro Kameharovič.
ravnatelj Jadranske banke.
Otvoreno pismo sospodinu dr. Pavel Pistotniku, Ljubljana.*
U vašem članku, objelodanjenem u »Jutro« od 3. VI. 1922, Br. 130, pod naslovom: »Kajnstvo«, pozivate me, da kažem slovenačkoj javnosti •t° sam radio u času, kad ste vi, u vremenu dok je visio nad vami paragraf veleizdajstva za najmanje djelo srbofilstva, neustrašlvo i punim imenom potpisivali korespondencu za J. D. S., 1 da se operem prigovora hajduko-vanja s idejami udruženog jugoslavenstva.
Pošto vas, gospodine dr. Pestotnik, nit znam nit poznam, ne pojmim
*	kakvim mi pravom postavljate pitanja, koja ne stoje ni u kakvoj vezi sa mojim poslovnim izvješčem nit sa vašim neustrašivim potpisivanjem korespondence.
Ako vi smatrate, da je to ipak u vezi sa mojim Izvješčem, obzirom na aferu koju je potaklo »Jutro«, onda bi naj elementarni] i principi pristojno-sti^ahtjevali od vas i od vaše družine, da se držite reda. t. j. da sačekate najprije riješenje pitanja, koja su prva postavljena i koja su u toku pro-čiŠčevanja, pa tek onda da postavljate nova.
Ma da mi dakle ne bi nalagala dužnost, da vam za sad odgovaram, opet ču, u kratko, iznimno odgovoriti vašem pozivu iz osobitog obzira što ste se potpisali punim imenom, poslije toliko poziva i pitanja, koja su na
mene uputila i postavila razna nekrštena dvonoščad pod firmom: »x«...........
»R. O.«, i t. d.
Za vrijeme, kad ste vi, gospodine dr. Pestotnik, kao k, k. oficir, ne-ustraštvo podpisivali korespondencu, dok je nad vami visio opasni paragraf veleizdajstva, ja vam, na žalost, nijesam mogao praviti društvo, jer je za mene taj paragraf bio več davno obješen: naime, ja sam još augusta mjeseca 1916 bio osudjen od vojničkih austrijskih vlasti na smrt za vele-izdaju.
Ne pojmim dobro što podrazumijevate pod »hajdukovanjem«, dočim sam uvjeren, da vi sam nemate o torne nikakvog pojma.
Godine 1915 bavio sam se u Srbiji kao član i delegat jugoslavenskog odbora iz Londona poslom organizacije jugoslavenskih dobrovoljačkih četa. U to vrijeme, ako se ne varam, vi ste bili cesaro-kraljevski oficir.
Svršetkom godine 1915 i početkom 1916 potucao sam se po Albaniji kao član savezničke misije za organizaciju pomoči srpskoj vojsci I srpskim izbjeglicama. Vjerovatno, vi ste se možda u to doba več spremali kako čete Ueustrašivo potpisivati korespondencu.
Docnije nastanio sam se u Marselju, radio da izdržim sebe i svoju porodicu i istodobno služio cmogorskom kralju. U isto vrijeme napisao sam par Izjava, koje vi i vaši prijatelji nazivljete brošurama.
IVas i vaše interesira, vjerovatno, samo ovo dvoje posljednje. Razumi-jem vas.
*	Za vsebino tega spisa je uredništvo ugovorno, kolikor; določa zakon.
Kao trinajsterogodišnje dijete uskočio sam u Crnugoru; kao momče služio sam na dvoru crnogorskog kralja i položio mu zakfetvu vjemosti; kao čovjek, vjeran zadatoj riječi, stojao sam uz bok svom vladaru; kao Srbin smatrao sam i smatram za čast, što mi je palo u dio, da vjemo slu-. žim crnogorskog, dakle i srpskog vladara, i to u njegovim najtežim danima, kad se je, starac, savio pod teretom duboke starosti i pod pritiskom teške sudbine.
U Italiju nijesam otišao kao emigrant, nit sam imao nit imam sa emi-
grantima u Italiji nikakve političke nit poslovne veze.
Za podrobnije informacije o mom »hajdukovanju« izvolite se obratiti na vašu i vaše družine perjanicu, današnjeg podpredsjednika kluba J. D. S. u Beogradu, koji je, negdje u ono doba, kad ste vi neustrašivo potpisivali korespondencu, isto tako neustrašivo potpisivao ukaze u, Bordeauxu i Parizu kao ministar predsjednik t prvi dvor j anin kralja Nikole.
^ Gospodine dr. Pestotnik, mene je majka djetetom učila, da se ljudi vežu za riječ, a volovi za rogove.
Što se tiče brošura, te su po meni napisane, potpisane i otštampane, ali rte u Švajcarskoj, kako vaši pričaju, več u Francuskoj, i to namjemo. Sadržina je mojih brošura takova, da se je po gdje ko mogao nači uvri-iedjenim, pa se za to nijesam htio skriti u Švajcarskoj pod zaštitom ne-utralnosti, več sam otišao u savezničku zemlju, gdje je bio na snazi prijeki sud za »defetiste«, i gdje sam zatražio od nadležne savezniči; Ksti, da budem uzet na odgovornost i sudjen, ako sam što kriv.
Ta je moja molba otštampana takodjer u brošuri.
Pošto se, kako vidim, vi i vaša družina osobito interesira te za moje brošure, ja ču vam rado izači u susret i kao autor, prepustiti pravo prevoda i preštampanja pod slijedečim uslovima: da ishodite za to dozvolu od nadležne Vlasti, što če vam jam^čno biti veoma lakp, obzirom na vaše veze; da prevod bude tačan i ovjerovljen; da brošure budu u cjelini otštampane, a ne samo pojedini odlomek Postavljam još jedan uslov: da ishodite izjavu od predsjednika J. D. S. u Beogradu, vlasnika »Demokracije«, g- Lj. Davidoviča, da ja rnogu istodobno slobodno objelodaniti dokumente, iz kojih sam crpio podatke o ondašnjoj srpskoj politici i o stan ovitim srpskim političarima, dokumente, koji su mi bili izničeni od vodja današnje J. D. S., ondašnjih članova opozicije na Krfu.
Mislim, da su ovi moji uslovi skromni i opravdani.
Za svako svoje djelo i za svaku svoju riječ, ovde ili na strani, odgovaram u punoj mjeri, i to: vlastima, odmah, na zahtjev; ostalima, po redu. Poslednjima samo u toliko, u koliko se budem smatrao dužnirr: uopče im odgovarati.
Drobil.
Ljubljana, dne 6. juna 1922.
G Kamenarovič
* Srečni kaznlenec. V Segedinu sedi v zaporu 501etnl Ignaci) Makra. Obsojen j« bil radi tatvin in drugih kaznjivih dejanj na 6 let ječe. Pred kratkim je umrla v Ameriki neka njegova bližnja sorodnica Veronika Csaba ter mu zapustila poldrugi milijon dolarjev, kar znaša 750 milijonov madžarskih kron. Njegov branitelj se je podal v njegovo celico, da mu osebno čestita k tolikemu premoženju. Na vprašanje, kaj misli započeti s tolikim denarjem, je odgovoril Makra: »Kupil bom posestvo in bavil se bom Intenzivno z gospodarstvom. Ali preden bom zapustil zapor, hočem bogato pogostiti vse moje kolege. Naročil bom zaklati pet prašičev, naj se reveži z njimi mastijo, kolikor jim drago. Jetnl-čarju pa, ki mi je bil vedno dober, bom kupil avtomobil.« Bogati kaznjenec ne zna kupil avtomobil.« Bogati kaznjenec ne zna ne brati, ne pisati.
* Smrt radi cigare. V\Remscheidu je . neki mlad gospod najel hotelsko sobo za
prenočišče. Ker je bil strasten kadilec, prU žgal si je cigaro v postelji in kadil, dokler ga ni premagal spanec. Zaspal je s gorečo cigaro v ustih. Medtem je pa cigara padla na posteljo ter io užgala. Prebudil se je šele tedaj, ko je bila postelja že v plamenu. Ves opečen in popolnoma zmeden od strahu je skočil skozi okno in padel v globočino 14 metrov. Ko se je izvedelo za nesrečo, je bil mladi gospod že mrtev.
*	Tatvina pisem	iz	poštnih Skrinjic.
Kriminalna policija v Darmstadtu je zasačila	osem oseb, ki	so	se bavile s	tem,
da so kradle pisma iz uličnih pošnih Skrinjic. Malopridneži so potem trgali in prodajali nežigosane znamke, dostavljali ponarejene in goljufive račune zdravnikov ali trgovcev onim osebam, za katere so po pismih	izvedeli, da so	kaj	dolžni.
*	Štiri tisoč ljudi	brez stanovanja.	Sta-
novanjsko poverjeništvo v Pragi je ugotovilo, da štiri tisoč praških obtteljl nima stanovanja. Poleg teh so mnoge družine, ki sicer imajo stanovanje, ali tako, da v njem sploh ni mogoče dalje bivati.
* Sodnik, ki odreja operacijo. Sodnik Graham v Denveru je ukazal, da se mora Mrs. Cassidente podvreči operaciji, ker W drugače, po mnenju zdravnikovem, ne mogla več zanositi. Omenjena gospa je namreč že mati petero dece. Živi v precej revnih razmerah. Njen mož Je Italijan, ki se bavi s pisarijo in prevajanjem italijanskega jezika. Zdravnik, ki je bil navzoč pri roistva njenega zadnjega deteta, je izjavil, da ona poslej ne bo mogla več roditi, ne da bi se prej ne dala operirati. Sicer je pa za njeno zdravje najbolje, ako sploh več ne rodi, zato je tudi operacija nepotrebna. Javno mišljenje je bilo seveda proti sodnikovemu odloku in končno so tamošnje žene vzdignile velik hrup, da sodnik sploh nima ni« kake pravice odločevati v takih vprašanjih,
* Maša z zastrupljenim vinom. Po izvolitvi sedanjega papeža je služil svečano službo božjo v malem italijanskem mestecu Aviglano svečenik Prevosto. Pri zavživanju je popil vino, nato pa se je takoj zgrudil na tla. Prenesli so ga takoj k zdravniku, kateremu se je po dolgem trudu posrečilo, da je duhovnika rešil smrti. Ugotovljeno Je, da je nekdo v vino, ki je pripravljeno za mašo, namešal arzenika. Sum leti na cerkovnika.
* Moderno pasje kopališče. To ni morda v kakem našem mestu, kjer niti za ljudi nimamo zadostnih kopališč, ampak v Parizu. Ne daleč od mesta, kier stoji Are de Triomphe, je zgrajeno luksuzno kopališče za pse. V notranje stene je vdelan bel marmor. Notri so gorke in mrzle kopeli in prhe (takozvanl tuši). V kopališču Je mnogo uslužbencev, med njimi tudi živinozdrav-nik, maser In brivec.
* Število prebivalcev večnega mesta. Po najnovejši statistiki šteje danes Rim 702.000 prebivalcev. Leta 1892. pa se je ponašal Rim z 994.400 prebivalci Torej med tem, ko so druga mesta vedno bolj prenapolnjena, število prebivalcev večnega mesta rapidno pada.
* Docent, ki krade knjige. V Leipzigu so merodajne oblasti ugotovile, da je v on-dotni vseučillški knjižnici že od leta 1909. kradel knjige vseučiliški docent za oriental-no filologijo dr. G. Bil je zaprt, a sedaj je proti kavciji 25.000 mark Izpuščen na svobodo do konca sodne razprave.
* Pijača proti izkaznici V Cehoslovaškl le potrjen zakon, po katerem je v javnih lokalih strogo prepovedano dajati pijačo ljudem, ki še niso dopolnili 16 let. V dvomljivem slučaju ima gostilničar pravico, zahtevati Izkaznico. V času plesnih zabav je dopuščeno piti samo vino in pivo. Kršitelji teh naredb se kaznujejo z globo 20—10.000 K ali z zaporom od 24 ur do 3 mesecev. Če. se slučaj ponovi, se lastniku lokala odvzame koncesija.
* Lov za »Karlom Velikim«. Ni dolgo temu, ko so bili prebivalci severnih berlinskih ulic svedoki čudnega prizora. Iz neke hiše je pridrvel popolnoma gol človek in je tekal na veliko radost ljudi cel četrt ure po ulicah semintja. Slednjič je možakar v Adamovem kostumu na pol zmrznjen skočil v neko krčmo v Brunnenstrasse. Za njim sta bežala dva stražnika, katere je publika opozorila na ta čuden prizor. Hotela sta ga prijeti, toda možakar se je znal čudovito spretno braniti in na koncu koncev sta ga morala povezati z vrvjo. Na vprašanje, kako se zove, je odgovoril, da se imenuje Karol Veliki in da stanuje v neki sosedni ulici. Policija Je šla na njegovo stanovanje in res našla na vratih stanovanja tiskano vizitko z napisom Karel Veliki, kočijaž. Na policiji, kamor so golega človeka pripeljali v kočiji, so ugotovili, da nesrečnež ni pri zdravi pameti in da se je svoj čas že nahajal y blaznici, odkoder je pobegnil. Karla Velike, ga so zopet oddali v blaznico.
oo,vv, ,9 ta va,ata! Namesto 30 K —
80.000 K mora plačati neka dunajska tvrdka, ki je 1. 1914. ostala dolžna neki londonski tvrdki približno 1 funt šterllngov.
v teku zadnjih let je dunajska krona tak« em da ^e.neznaten dolg, pomnožen s o % obrestmi, narasel na tako veliko svoto.
Koku-Ishin-Kal To je društvo, Id s« Je nedavno osnovalo v Japanu. Člani tega društva so dolžni, da vodijo borbo prptl socialističnemu pokretu v Japanu. Prvo delo društva je bilo delitev letakov, s katerimi se> prčvjašr. -daiistl kot neprijatelji državo in ljudie, katere je treba spraviti s sveta.
* Žrtve avtomobilov. V Newyorku je bilo v prošlem letu od avtomobilov povoža-
™Jiudl 200°’ ki so vsi umrli, a okoli
40.000 jih je bilo težje ali lažje ranjenih To
»Lvxtaicj.vellkem mestu PaC ne da prepre-clu, četudi so predpisane hude kazni in so šoferji zelo pazljivi. Avtomobili hočelo imeti »vol* ir tv*.
»čudno, kako se zanlma§ za He* ronove!« je ponagajal ženici, ko so! zbrneli nazaj.
»Ne za Heronove: za Heronff* Njegova soproga mi, ni stopatišflM je odgovorila Klo.
spuščaje se nazaj na zasilno posteljo, ki je bila napravljena zanjo v avtomobilu.
>Kako praviš? Gospod O’ Reil-ly? Ali sl fes pozabila, da sem tvoj mož?« se je zasmejal Justin.
»Oprostil« se je ustrašila. Klo. Lehko se lzpozsfcljam. Kt> je bila šele davi poroka. In pa te skrbi, ki *va jih imela ves dan?«
»Se vidi, koliko se meniš zame! Ja* mislim samo nate, srček mol a ti — glavo stavim, da si v dujtm spet pri svojem Angelu!«
»Topot ne,« je utajila Klo. »Na Heronove mislim. Zakaj si rekel šoferju, naj vozi dalje?«
»Ker nočem kvariti dxugU& veselja, čeprav sem prijatelj starega Herona.«	■	-■
»Kaj hočeš reči?«
»Ne verjamem, da bi bila gpfeaiJa Heronova ln tisti njen kavalir na poti k Sandsovim. Ako jima Heron ne, brani uživati družbe drug drugega, počemu naj se midva štuliva vmes?« ;	'
»Gospod Heron je bil v avtomobilu,« je resnobno vztrajala i^p. »Tema je bilo znotraj, a vendar |§p videla pri oknu njegov obraz.f^.;
»Bistre oči lma&« je rekel.#^ stin. »Meni se je zdelo okno kakor bi gledal v kozji rog,«
»Tl misliš, da se motim! Qh! spod —e— Justin, vrniva se ittfflp svariva ga! Nekaj mj pravi, da bo drugače prepozno. Chuffov naro-čenec ga zaskoči, pa naj bo Gheffin-sky sam desetkrat pod ključem!«
»Karkoli čutiš, da mora biti, naj se zgodi,« je dejal O’ Reilly z nežnim glasom, kakršnega mu ne ta ,bil
pripisal nihče njegovih' znancev. ^Zdravnik je rekel, da naj te ubogam, kolikor le vem in znam.« Kliknil je v govorilo ter velel šoferju obrniti. Ustavite petnajst korakov pred avtom, k} stoji za najnjl na pesti,« je dodal.
P. n. gospodinje, žlvflj«, kro» jače, čevljai^e, in sedlaij« opo-lariamo, da se dobtfo zopkt nftjboljli Šivalni stroji
„Gritzn@r“
T vseh opremah ranUriJal predvojni cene Mjnlijt edino le pri
Z>]nbllana, Sv. Petra nasip št. 7.
**’	Pouk v vezenju brezplačen!
Istotnm Jjfla, olja, vse nadomestne dele za vse sisteme Šivalnih stroje* in koles. — Potrebščine za šlvttje. ferOiatt, čevljarje, brivce, sedlarje, toaletno modno blago, srajce, kravate, ttetke, palice.
Galanterija, aumbl, na veliko In malol Hajnlžje cenel	Točna	postrežbaI
Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila.
Mast. — In vožnje. ve Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi
3uso*Auto d. z o. z. v Ljubljani.
za vrtilni In enakomerni tok, za pogon In luč (dihamo) 1—6 k. s. In vse elektrotehnične po* a a trebščlne v zalogi po ugodnih cenah, a a
Elektrotehnična tvrdka
Karol FlorilaniK, Celle.
•••••••• e® »esttsse
Ustanovljeno 1.1896
Etesport.	Ekspor
Veletrgovina haloških vin
POSTOJNA,
Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17); ViUach (Poštni predal IS). Agenture: Prestranek, TrbB, Araoldstein.
Odprema vsake vrste blaga. Spedjelna odprema Živil In zaklane Sivine v kateri* . >> koH kraj.
Vinko Stoklas
# rta periferiji Ljubljane ob Tržaški cesti. *
• Kupec dobi na jesen stanovanje v hiši. • J Naslov pove upravništvo *Jugoslavije**. • •#•••••••••••••••••••••••••
SSŠ IVAN JAX IN SIN sš
LJUBLJANA - GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 2.
Šivalni stroji m stroji <« pleteni«
Izborna konstrukcija in elegantna Izvršitev Iz tovarne v LINČU. — Ustanovljena leta 1867, Vezenje poučujejo brezplačno. — Popravila ae sprejemajo, — Lastna delavnica.
^jp-et Pisalni strop »Bdite*-
•••••• •
.»MORAN/l* temeljito uničuje stenice ipin njihovo zalego. «3» Naroča se pri
|Mar. Škrinjar,Trst,
,- W vetjih naročilih, popust trgovcem rabat.
WaffenraiL
tneM lepo obleko, perilo, krav*te, nogavice, robce, čevlje, klobuk in ša povrh
vedno dosti danarla
za razne druge potrebščine.
To dosežete I« tedal
je bodete kupovali vse manufakturno blago, sukno, platno, perilo, gotove obleke za moške, ženske ln otroke pri tvrdki;
I. H. Šoštarič
Maribor
Aleksandrova cesta 13.
Ker le tam fe najboljše blago, stajboljša postrežba in najnižje cene. Železničarji ln poštni usluž-r bencl dobijo blago tudi na obroke. ;."■	-
Velijd denarni zavod išče verziranega, v knjigovodstvu popolnoma samostojnega
za svojo podružnico v Matkoviču. Nastop službe takoj. Ponudbe s spričevali referencami in označbo
na: poStrtl predal 15 stavne pošte v Ljubljani.
Marijin trg št 8, ob Ljubljanici
obrestuje hranilne vloge in
vlogo na tekoči račun po JSlMdB&j
Ustanovlien septembra 1919.	.
Podružnica v Murski Soboti
čisfih brez odbitka rentnega davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom.
davni in odzovoml urednik Zorico Fakin,
Tiska »Zvezna tiskarna« v Uubllaal.
izdaja keozordi dnevnika *