LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
26. KNJIGA 1975
ZALOŽILA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
V LJUBLJANI
LETOPIS SAZU 26
THE YEARBOOK OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
VOLUME 26
1975
EDITED BY THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
LJUBLJANA
LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
26. KNJIGA 1975
ZALOŽI J. A SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
V LJUBLJANI

SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 16. MARCA 1976
I
ORGANIZACIJA
SKUPSCINA SAZV
Predsednik	Josip Vidmar, redni član
Podpredsednik	Anton K ulici j, redni član
Podpredsednik	Boris Z i h e r If redni član
( plavili lajtlik	Gorazd K u ic-j , redni član
Častna člana (2)
Josip Broz-lito Edvard Kardelj
Redni člani (32)
Milko Bedjanič, France Be/laj, Matija Bra viličar, Bogdan Brecelj, Srečko Brodar, Drago t i ti Cvetko, Maksim Gaspari» Bogo Grafenauer, Dušan Hadži, Svetozar Ilesič, Božidar j akne, Viktor Koroiec, Ciril Kosmač, Miško Kranjec, Bralko Kreft, Anton Kulielj, Gorazd Knsej, France Milielič, Janež Milčinski, Franc Novak, Anton Ocvirk, Vladimir Psviič, Anton Peteri in, Ivan Rakovec, Anton Slodnjak, Makso štiuderi. Lado Vavpe-tič, Ivan Vida v, Josip Vidmar, Boris ZiherS, Fran Zwitter, Andrej Župančič.
Dopisni člani (21)
Anton Bajec, Robert BI i ne, Miroslav Brzin, Bttjan Čop, Davorin Dolar, Janez Fetlicb, Alojz Finzgar, Jože Goricar, Peter Gos;ir, Stanko Grafenauer, Milan Grošelj, \ alentin Logar, Bo-
ris Majer, Janez MatjaŠič, Ernest Maver, Marjan Mušič, Janez Peklenik, Stojan Pretnar, Edo Ravnikar, Lujo Sukije, Miha Tišler.
Pri rlclu skupščine SAZU lahko sodelujejo tudi zunanji dopisni člani (24):
Oton Berkopee. Johann Cilenšek, Edhem Čainu, Mirko Dea-novič, Jovan Djordjevič, Branislav Djurdjev, Leon Gerškovie, Vel i bor Gligorič, Vanda Kochansky-L)evide, l?ranjo Kogoj, Blaže Koneski. Marko Kostrenčic, Josef Kratoclivil, Gustav Krklec, Miroslav Krleža, Janko Lavrin, Desanka Maksimovič, Grga Novak, Stanojlo Rajičic, Pavle Savič. Peiar Stervanovič, Pavel Sfern, Alois Tavčar, Ms ti si a v Volkov,
\ delu skupščine SAZl sodelujejo še delegati delovne skupnosti SAZU. V letu 1975 sta to bila: dr. Katica Drohne in dipl. ing. Mitja Zupančič.
Delovna skupnost SAZLT je 31. decembra 1975 štela 157 pol noža p os lenih delavcev, od iega 78 raziskovalcev, 4 stažiste, 8 strokovnih delavcev, 18 bibliotekarskih in knjižničarskih delavcev, 23 upravnih in računskih, 11 tehničnih in 15 pomožnih delavcev. Takšnih s skrajšanim delovnim časom jc bilo 12, stalnih zunanjih sodelavcev pa 11.
Svet delovne skupnosti SAZL" v letu 1975:
člani: D. Dolinar, C, Gorenc, R. Gospodaric, M, Klemen-eič, M. Koztevčar. F. Leben. M, Matice tov, J. Meze, D. Prelov-šek, C. Tavzes, M. Zupančič, M, Zerovnik.
PREDSEDSTVO SAZU
Predsednik Podpredsednika
Glavni tajnik Tajnik 1. razreda
rajnik 2. razreda
V. d. tajnika 3. razreda
Tajnik 4. razreda Tajnik 5. razreda Tajnik 6. razreda
Josip Vidmar Anton K u li e 1 j Boris Z i h e r 1 Gorazd K u š e j
(zgodovinske in družbene vede) Lado Vavpeti£
(filološke in družbene vede) Valentin Logar
(matematične, fizikalne in tehnične vede) Anton K u h e J j
(prirodoalovne vede) Ivan R a k o v e c
(umetnosti) Bratko Kreft
(medicinske vede) Milko Bed j a ni č
Člani p len uma Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ Josip Vidmar, Anton K u h e 1 j, Gorazd K u š e j Sedež Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ je od julija 1975 v Sarajevu, predsedoval mu je Edhem C a m o
O R G A NIZ A CI J A AKADEMIJE
(po stanju 31, dccembra 1975)
I. UPRAVNA PISARNA
Upravni d i rektor t dr, Lev Baebler.
Pomočnik upravnega direktorja: dipl, i ur. Marjet k« Pogač ti i k - N o v a k. Tajnica predsedstva: Nada Je s se,
šef odseka za finančno in materialno poslovanje; Sonja T o m š e.
I f. O DDE LEK ZA K AORTO V AN JE IN USK L. A JE VANJ E RAZISKOVALNEGA DELA
Upravnik: znanstveni svetnik dr, Avguštin Lah. Samostojni referent: mag, Jolauta G ro o - K o z a k-Samostojni referent za tiik publikacij: Staško J c s s t. Tajnica razredov: Rožena Legiša.
III.	BIBLIOTEKA
Upravnik: Primož H it m o v S.
Via ji bibliotekar-s[>ecialist: Atia Koblar-Horet zk y. Biblintekar-referent: Marija K i e m e 11 i: i č. Bibliotekar-pripra vnik: Sonja. Siergaršek.
IV.	SVET ZA PROUČEVAN JE IN VARSTVO OKOLJA
Predsednik: znanstveni svetnik dr. Avguštin L a Ji.
UPRAVA INSTITUTOV! KOMISIJ IN STUDIJSKIH CENTROV
i. INŠTITUT ZA OBČO IN NARODNO ZGODOVINO
Upravnik: akademik dr. Fran Zwitter. Znanstveni svet: akademika dr. Pran Zwitter in dr. Bogo Gr a f mauer, nuiv. prof. dr. Sergij V i l f a n . znanstveni svetnik dr, Pavle Blaz nik.
Višji sirokovni sodelavec: Božo O to rep er, tajnik inštitata. Asistent-stažist: Darjenka Grafenauer. Strokovni delavec: Jelka Milosevic- P e r k o.
2. umetnostjo zgodovinski institut
FRANCETA STEUETA
l pruvnik: znanstveni svetnik dr. Euiilijan C e v C.
Znanstveni svet: znanstveni svetnik dr. Etnilijan Cevc, Uim,
prof, dr. Stane Miku ž, dopisni član univ, prof. ing. arh.
Marjan MušiŽ, dr. Sergej Vriser.
Asistent: Damjan Prelovšek.
Strokovni sodelavec: Vera B&loli.
Bibliotekar-referenti Vida Urek.
j. institut za arheolog i jo
t pravnik: znanstveni svetnik dr. ing, Mitja Brod a r. Znanstveni svet: akademik dr, Srečko Brod ar, univ. prof. dr. Jože Kastelic in delavci instituta: zuaastveni Svetni ki dr, ing. Mitja R r o d a r, dr. Jaroslav Saše! in dr. Alojz Se reci j, znanstveni sodelavce dT. Franc Leben. \isji strokovni sodelavec: Ana Sasel, Asistent; Janez Dular. Pripravnik: Ladislav C i g 1 e n e e k i.
4. INSTITUT ZA PRAVA STAREGA ORIENT A
L pravnik: akademik dr. Viktor Korošec. Znanstveni svet: akademik dr. Viktor Korošec, akademik dr. Gorazd K ti s e j , akademik dr. Makso S n u d e r 1, dopisni član dr. Milan Grošelj, univ. prof, dr- Jože Kast e 1 i e.
Višji knjiiničar-ieferent: Julijana S n št er sie.
5. MUZIKOI.OSKT INSTITUT
L pravnik še ni izvoljen. Znanstveni svet še ni imenovau,
6.	STUDIJSKI CENTER ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA
izšel jenstva
Predsednik: akademik dr. Fran Zwitter.
7.	STUDIJSKI CENTER ZA DRUŽBENO PROBLEMATIKO Predsednik; akademik dr. Lado V a v p eti č.
a INStlTUT ZA SLOVENSKI JEZIK
Upravnik? akademik Hr. Bratkn Kreft.
Znanstveni 6vet: akademik dr. France B e z 1 a j, akademik dr. Brat kn Kreft, dopisni £ lani dr. Anton Bajec, dr. Bojan Č o p in dr. Valentin Logar, uftiv. prof. dr. Janko J U r a li -e i e , znanstveni svetnik dr. Jakob lt i g 1 e r.
a)	Dialekt.ološka sekcija.
Načelnik: znanstveni svetnik dr. Jakob R i g l e r,
Višji strokovni sodelavec: Saša Sernec.
Zunanji znanstveni sodelavec: dopisni član dr, Valentin
Logar.
Asistenta: I' rančiška B e n e d i k in Sonja Horvat,
b)	Leksikološka sekcija.
Načelnik: univ. prof. dr. Janko J u r a n č i č. Znanstveni svetnik: dr. Lino L e g i š a.
Strokovna svetnika: Joža M e z e , Stanislav S u ii a d o 1 n i k. Višji strokovni sodelavci: Ivana Černelič, Milena HnjnSek-Holz, Marija J a n e ž i č , Zvotika L e -d e r - M a n ci n i, France Novak, Marta Silvester, Ada V i d o v i č - M u li a.
Asistenti: Martin A li 1 i n , Marjeta H u m e r, Polona Kostanje v ec, Borislava K o š m r 1 j - L e v a č i č , Jaka M ii J1 e t , Zv ooka Praznik, Ivana š i r c e 1 j, Cvetana T a v z e s,
Asistent-stažist: Francka P r e m k - S k e r 1 a k.
c)	Etimolosko-onornastična sekcija. Načelnik: akademik dr. France B cz I a j, Asistent; Janez Keber.
Strokovni sodelavec: Drago M e r t e 1 j.
d)	Komisija za pravopis, pravoreSje in gramatiko. Predsedstvo: dopisni član dr. Anton B a j e C . znanstveni svetnik dr. Jakob R i g 1 e r , univ. prof. dr. Jože Toporišič.
e)	Komisija za historične slovarje slovenskega jezika. Predsednik: akad. dr. France B e z 1 a j.
Člani komisije: Jože Koruza, asistent FF, France Novak, višji strokovni sodelavec SAZU, dr. Martina Orožen, docent FF, dr. Breda Pogorelec, docent FF, dr. Jakob Rigler, znanstveni svetnik SAZU, Jože Štabe j. sodelavec SAZU, Stanislav S u h a d o 1 n i k , strokovni svetnik SAZU. Asistent: Francka Premk-Škerlak. Asistent-siažist: Majda Perne.
9. INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE
Upravnik; akademik tir. Anion Ocvirk, Znanstveni svet: akademik dr. France Bezlaj, akademik dr. Anton Ocvirk, akademik dr. Josip Vidmar, nniv. prof. dr. Janko Kos.
a)	Sekcija za slovensko literarno zgodovino.
Višji znanstveni sodelavec; dr. France R e r n i k.
b)	Sekcija za literarno teorijo-Znanstveni svetnik: Drago Sega.
Višji strokovni sodelavec; Majda S t a n O v n i k - B I i il C. Asistent: mag. Daroslav D o lina r.
c)	Sekcija za biograf i ko, bibliografijo in dokumentacijo, Zunanja znanstvena sodelavca:
Alfonz Gspan, znanstveni svetnik v pok. in dr. Fran Petre, univ. prof.
Višji strokovni sodelavec: Nada Gspan-Prašelj. Asistentki: Frančiška B u 11 o I o, Pavčič Metka. Višji knjižničar-referent: Angela T u r n š e k.
10. INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
V. d, upravnika: znanstveni svetnik dr. Milko Matice t o v, Znanstveni svet: akademik dr. Bratko Kreft, prof. VP5 dr, Boris M e r li a t , univ, prof, dr, Vilko Novak, univ, prof. dr. Sergij Vilfan, znanstveni svetnik dr. Zmaga Ku-mer in znanstveni svetnik dr. Milko M a t i Č e t o v,
a)	Sekcija za ljudsko slovstvo.
Znanstveni svetnik; dr. Milko Mati četo v. Asistent: Marija Stanonik.
b)	Sekcija za ljudske Šege in igre. Znanstveni svetnik; dr. Niko K ure t. Asistent: Helena Ložur-Podlogar.
c)	Sekcija za materialno kulturo, Znanstveni sodelavec: dr. Tone Cevc,
d)	Sekcija za glasbeno in plesno narodopisje.
Znanstvena svetnika: dr. Zmaga K u m e r in dr, Valens V o d u š e k.
Asistenta: Bogomir B a in o v š iti Marko T e r s e g 1 a v. Strokovni delavec: Jnlijan S t r a j n a r. Bibliotekar-pripravnik: Sinja Z e m 1 j i č - G o 1 o b.
n
11. iNSTlTi:T ZA RAZISKOVANJE KRASA
Upravnik; akademik dr. Svetozar llešič.
Znanstveni svet: akademik dr. Srečko Brodar, akademik dr. Svetozar llešič, akademik dr. Ivan Rakovec, znanstvena svetnika: dr, Jože Bole in dr. Peter H a bič? znanstveni sodelavec: dr. Rado Gospodaric, Znanstveni svetnik: dr. Peter H a bič, Višji znanstveni sodelavec; dr. France Habe. Znanstveni sodelavec: dr. Rado Gflspodflrič. \ išja strokovna sodelavca: Mchtilda Urleb in Egon P r e t -ntr.
Asistenta: Janja H 1 a d n i k in Andrej K r a n j c. Strokovni sodelavci: Jurij Hajna, Ivan K en d a in France Š o š t c r s i č-
Zunanji znanstveni sodelavec: dr. Valter Bohinec, \ išji knjižničar: AJrnka K t a n j C.
12. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO
Upravnik: akademik dr. Svetozar llešič. Znanstveni svet; akademik dr. Srečko Brodar, akademik dr. Svetozar T 1 e S i Č , akademik dT. Ivan Rakovec, znanstveni svetniki dr, Avguštin I, a h , dr. Drago Mcze, dr. Peter Ha bič in dr. Milan Sifrcr, tiniv, prof. dr. Ivan G a m s in izred- prof, dr. Darko Rad i n j a. Znanstvena svetnika: dr. Drago Mcze, tajnik inštituta i ji dr, Milan Š i f r c r-Strokovni svetnik: Milan Natek. Asistent: Milan Orožen Adamič. Zunanji znanstveni sodelavec: dr. Valter Bohince. V okviru inštituta sta tudi Kartografski zavod in Geolotolabo-ratorij.
lehničnj vodja Kartografskega zavoda: višji strokovni sodelavec Marko Ž e r O v n i k.
\ išji tehnični scdelaveC-karfograf: Milena Hribar. Knjižničar; Jcliea S 1 a v i č. Fotografski mojster: VlftdO V ivorl.
i 3. institut za paleontologi jo
Upravnik: akademik dr. Ivan Rakovec.
Znanstveni svet; akademik dr. Ivan Rakovec, dopisni član
dr. Janez MatjašiČ, znanstveni svetnik dr. Jože Bole.
Tišji znanstveni sodelavec: dr. Dragica Tu rilše k. Znanstveni sodelavec: dr. Katica Drobne. Višji tehnični sodelavec: Milojka H gz j a n.
U. BIOLOŠKI INSTITUT jO V AN A HAD2IJA
i pravnik: znanstveni svetnik rlr. joze Bole, Znanstveni svet: akademik prof. dr. Ivan Rakove e. dopisni (■Jan nniv. prof. dr. Janez Matjasič, znanstveni svetnik dr. Joze Bole, izred. prof. dr. A »drej M a r t i n č i č. Znanstveni svetnik: dop. član tmiv. prof. dr. Janez M a t j a š i r. Višji znanstv eni sodelavec: dr. Ivka M n n d a. Višji strokovni sodelavci: Jan Carnelutti, dipL ing. Alojz M a r i n e e k , dipl. ing. Ivo P u n c e r, dipl. ing, M it ja Zupančič.
Asistenti: Božo D r o v e n i k , Andrej Sel i šk ar. Vinko Žagar.
Asistent-stažist: Narcis M r š i e.
Strokovni sodelavec: dipi. ing. Milan Preže ren.
Knjižničnr-refereni: Ingc K a 1 a n.
Preparator: Peler T n u k I i.
Tehnični sodelavec: Olga Jo kič.
Zunanja znanstvena sodelavca; liuiv, prof. dr. Miroslav Zei, liniv, prol. dr. Bogdan Vovk,
15. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE
Upravnik šc nt izvoljen.
Zunanji znanstveni sodelavci: nniv. prof. dr. Stanko B a n i č , primarij dr. Slavko Bakuvec. «niV. prof. di. Miroslav K a 1 i Š n i k.
16. TERMINOLOŠ K A KOMISIJA
Predsednik: univ. prof. ing. Alberl Strti na.
Strokovni svet: akademikn dr. Viklor Korošec in dr. Dra-
goiin Cvetko, univ. prof. ing. Albert S itn n a , univ. prof.
lir, Stanko Baničt univ. prnf. dr, Janez Batis, prof. Ivall
Krečič.
Tajnica: Majda jereb.
a)	Pravna sekcija,
Načelnik: akademik dr. Viktor Korošcu. Člani sekcije: akademiki dr. Gorazd Kusej, dr. Makso Šnuderl in dr. Lado V a v p e t i č , dop. član dr. Alojzij F in ž g ar, univ. profesorja dr. Peter K obe in dr. Vladimir Murko in univ. prof. v pokoju dr. Ivan Tomšič, Znanstveni svetnik: dr. Ciril K r ž i Š n i k.
b)	Tehniška sekcija.
Načelnik: univ. prof. ing. Albert Struna. Člani sekcije: univ. prof. tir. ing. France Adamič (za agronomijo), ing. Stane B o n a c (za papirništvo), ing. Ven-česlav Funte k (za železnice), univ. pmf. dr. ing. Janko Kavčič (za kemijo}, ing. Lco Knez (za varilstvo), univ. prof. ing. Bojan Kraut (za strojništvo), univ. prof. iug. France Mlakar (za elektrotehniko), ing. I'rune Š piler (za avtomatizacijo), univ. prof. dr. ing. Srdjan Türk (z;i gradbeništvo), ing. Lojze Žumci {za gozdarstvo in iesno industrijo).
Jezikovni svetovalec: širokovni svetnik SAZU Joža M e z e,
c)	Medicinska sekcija.
Načelnik: univ. prof. dr. Stanko B a n i č. Člani sekcije: prim. dr. Mirko K ar lin, dr. Fran jo S mer du, univ. profesorji: dr. Janez Batis. dr, Ivan Lenart, dr. Vito L a v r i č, dr. Stanislav M a b k o i a , dr. Miroslav K a 1 i š n i k , univ. doc. dr. Slobodan G r o -bel ni k.
Jezikovni svetovalec: znanstveni svetnik SAZU dr, Lino L e g i s a.
d)	Veterinarska sekcija.
Načelnik: univ. prof. dr. Janez Batis, Člani sekcije: univ. profesorji dr. Janez Ranic, dr. Oskar Böhm, dr. Ivanka B r g 1 e z , dr. Vlado Gregorovič, Zdenka K a r 1 i n , dipl. vel. Marko Osrcdkar, univ. prof. dr. Leon R i g 1 e r.
e)	Naravoslovna sekcija. Načelnik: prof. Ivan K r e č i £.
Člani sekcije; prof. Julije A n t i č, dr. Bogdan K i 1 a r, prof. Pa vla Rancinger, prof. dr. Roman S a v u i k . prof. Gabrijel S i. mi i 6> univ. prof. dr. Alojzij V a d n a L
f)	Umetnostna sekcija.
Načelnik: akademik univ. prof. dr. Dragolin Cvetko. Člani sekcije: dr. Emilij un C e v c , mag. I, K 1 e m e n č i č , dr. Zmaga Kumer, Z. M a n c i n i, Dtišan Mor a ve c, d r. Henrik Neubauer.
SKUPŠČINA P R EDSEIDSTVO
l
Upravna pisarim
za načrtovanj t: in u^LJ4iji:VBii)t ruiiikilVuliičrti L!I-]LL
I
lidČMIlHJ vodstvu
1'ikHtEiijrniii
Biblioteka
H A Z \E D I
i
Šlllllljski OCb ¡LT Zli ¿tfoJoTillO
slove&skegft izseljeji^fv»
S vi ! in prOUČL-vdiiijt: in Tustio okolju
I
lil
JV
I
I
Inilitut
a
iltmiuki Jeiik
Inžlilul tU
.S :OYCJ - k"
lileriiiiiro in litrmrni1 tide
I
Inštitut
»
HloTfBika imrodopisje
I
lllStillll
ru
rs.J.1 skoval) ji' krasa
Institut
za
icoerafijii in /.jivini X#
turhnjtratijH
lllStiilll
zu
pilit« [I [O-liiffijii
I
iDititnl
in obCo in paradno zjjcduriiio
tlmetnijstnij-
ifodovluki iaStitiit
FraiiOvta
Sleleta
I
Inilitut in
arlicuJugtjti
I
I n^tllii t
m prava
starega OrietllLt
M it n L ku luški iq)iilnt
Študijski i-cniit 7.a iLrnilKIiri pinhlematikn
BLoloiki
LILitilUl
IDT mi a
Hftdf i]a
Vi
Tu Stilu t t*
n" rdici n-ki ra dt
Terminološka komisija sekcija: a) pravna, b) trii n Lik cl mcdininaka. rti ieterinareka, o) naraTOsloitia. fi umetnostna
Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in u motnosti
TI
C; L A N T
ČASTNA ČLANA
Josip Broz - i i to, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije; izvoljen 9. avgusta 194R. Glej Letopis III, 79—115.
Edvard Kardelj, član Predsedstvu SFR J; izvoljen 6, decembra 1949.
Glej Letopis III, 119—132.
REDNI IN DOPISNI ČLANI I. RAZRED
Za zgodovinske in družbene vede
Redni člani
D r a g O t i n Cvetko, rojen 19. Septembra 1911, dr. phil., redni profesor za zgodovino slovanske in novejše svetovne glasbe na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik oddelka za muzikologijo. Dopisni član akademije od 7. februarju !%7. redni clan od 5. februarja i970. Dopisni član Srpske akademije nauku i umetnosti v Beogradu. Clan direk toriju Société Internationale de Musicologie (Basel); flan American Musico-logical Society, Association Internationale des Bibliotcqucs musicales (Kassel), Gesellschaft für Musiklorscbung, Repertoire International des Sources musicales; stalni član International Institute for Comparative Mnsic Studies and Documentation; član in podpredsednik znanstvenega sveta tega inštituta (Zahodni Berlin}; dlan znastvonega sveta Enzyklopädie d ex Modernen Musik (Bonn); član redakcije Muzičke enciklopedije; urednik Mtizikrloskega zbornika. Nagrada zvezne vlade FLR J. 1949; nagrada Zveze skladateljev Jugoslavije, 1953; Prešernova nagrada, 1961; nagrada mesta Ljubljane. 1965; red dela z zlatim vencem, i 965; Herder jeva nagrada. 1972. — Glej letopis XVIII, 31—38 in XST, 35—33.
Bogu Grafénauer, rojen 16, marca 1916, dr. phil.. redni profesor za zgodovino Slovencev na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani, Dopisni član od 7, februarja 1968, redni član od 13. marca PJ72. Dopisni član Akademije nauka i umjei-nosti Bosne i Hercegovine, član Mednarodne komisije za slovanske študije; član Jugoslovanskega komiteja za historične vede. Medalja zaslug za narod: red dela z zlatim vencem; nagrada Sklada Borisa Kidriča 1963 in (skupaj s sodelavci) 1972. — Glej Letopis XIX, 33—34 in XXIII, 59 44.
Viktor Korošce, rojen T, decembra ÍSQ*), dr, iur,, redni profesor za rimsko pravo in splošno zgodovino države in prava v antiki na pravni fakulteti univerze y Ljubljani v pokoju, Redni élan od 2, aktohra 1956, L pravnik iiištiinta za prava starega Orienta pri akademiji; načelnik pravne sekcije Terminološke komisije pri akademiji; član Nacionalnega komiteja SFRJ za oriental i stikih član Inštituta za pravno zgodovino v Zagrebu, Société d'Histoire du Droit français et étranger v Parizu, Société Internationale Fernand de Yisscher d'Histoire des Droits de l'Antiquité v Bruslju, Comitato scientificg internazio-nale revije lu ra v Ca tan i j i. Conseil scient if i que pri Bévue Internationale des Droits de l'Antiquité v Bruslju; redni clan Soeictà italiana di Storia del diritto; cían Sociedade Rrasilieira de Romani tas v Rio de Janeiro, — Glej Letopis VIII, 33—3b.
Go ra z d K ušej, rojen 17. decembra Í907, dr. iur,, redni profesor za teorijo države in prava in primerjalno ustavno pravo na pravni fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od IT. oktobra 1958, od 1972 glavni tajnik akademije. Dopisni član (associé étranger correspondant) Académie de Stanislas (Nancy), clan international Law Association v Londonu in Société de législation comparée v Parizu. Bed dela s srebrnim in z zlatim vencem. Zlata plaketa univerze v Ljubljani, srebrna plaketa univerze v Gradcu (Graz). — Glej Letopis IX. 33—34.
M a k s o Š ii u d e r I. rojen 13. oktobra 1895, dr. iur.. redni profesor za ustavno pravo SFRJ na pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju; častni doktor univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1936. Dopisni član ju gosi a venske akademije znanosti i umjetnosM v Zagrebu; Član International Law Association v Londonu, sveta Association de Science pol it i qui; v Ženevi in Association du Droit comparé v Parizu, Nagrada AVNOJ, 1969, Red jugoslovanske zastave z lento, 1975; red re-
publike z zlatim vencem, 1965; red bratstva in enotnosti I. in l[. stopnje; red zasluge za narod II. stopnje; Spomenica 1941; nagrada mesta Maribor, 1969. — Glej Letopis VIII, 37- 38.
Lado Vavpetič, rojen 26. junija 1902, dr. iur., redni profesor za javno upravo in upravni postopek na pravni fakulteti v Ljubljani v pokoju. Redili clan od 17. oktobra 1938: tajnik I, razreda od oktobra 1 '>72, Predsednik med ak a d e in i j skega odbora za študij o sodobnih tendencah znanstvenega dela na nekaterih področjih humanističnih znanosti: častni predsednik inštituta z« javno upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani in predsednik njegovega znanstvenega sveta: predsednik slovenske sekcije Pugvvash Conference on Sciences and World Affaires; član Institut international dn Droit comparé v Parizu, International Law Association v Londonu in Association internationale [jour 1 enseignement du Droit comparé v Straslxiurgu; dopisni član v Islituto per la scienzn deli am m in ist ruzioiic pubblicu V Milanu, lied bratstva in enotnosti L: red zasluge za narod it zlato zvezdo; red zasluge za narod s srebrnimi žarki: red delu z rdečo zastavo, 1972; zlata plaketa univerze v Ljubîjuui; Kidričeva nagrada. 1973. — Glej Letopis IX. 35—37.
Boris Z i h e r I. rojen 25. septembra 1910, redni profesor za občo sociologijo in za zgodovino marksizma na filozofski fakulteti, Oz. na lukultcti za sociologijo, politične vede in novinarstvo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 6, decembra 1949, redni Član od 17. okiohra 1958. Clan Sveta Federacije, clan CK ZK J; Spomenica 1941; red za hrabrost; red zasluge za nurod II: red bralstva in enotnosti; red narodne osvoboditve: red republike z zlatim vencem; red junaku ¡socialističnega dela; Prešernova nagrada 1950 in 1958: nagrada AVNOJ, 1972. — Glej Letopis III, 165—171 in IX. 38—40.
Fran Zwitter, rojen 24, oktobra 1905, dr. pilil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na lilozolski Fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 2. junija 1953, redni Član od 17. oktobra 1958. Upravnik Inštituta za občo lu narodno zgodovino SAZL; dopisni čl un Ju gosi aven ske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i Umetnosti v Beogradu; član Mednarodne komisije za zgodovino stanovskih skupščin: predsednik Jugoslovanskega komiteja za historične vede in član generalne skupščine Mednarodnega komiteja ?a historične vede. Red bratstva in enotnosti, 1946; Ted dela II.; red dela z rdečo zastavo, 1%5; red
republike z zlatim vencem, 1975. Nagrada Sklada Borisa Kidriča	in (skupaj s sodelavci) 1972; Kidričeva nagrada za življenjsko delo, 1975. — Glej Letopis V, 76—82 in IX. 41—42.
Dopisni člani
À 1 o j z i j F i ti ž g a r , glej str. 47.
Jože Co ličar, rojen 20. januarja 1907, dr. iui,, redni profesor za sociologijo na pravni fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1%9. Clan komisije za preučevanje "slavnih vprašanj skupščine SRS; Član odbora za družbene vede Jugoslovanske nacionalne komisije v UNESCO: član komiteja direktorjev v Centre Européen de Coordination de Recherche et de Documentation en Sciences Sociales; clan Institute of Sociology of Law for Europe, član znanstvenega s ve i a mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju, Ljubljana. Red dela HI,; red dela z rdeči» zastavo. — Glej Letopis XX, 35—3f>,
Boris M a j c r , glej str. 54.
Stojali Pretnar, glej str. 60.
Zunanji dopisni člani
Jovan Djordjevič, Tojen 10. marca 1908. dr. jur., redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Redni član Srp-ske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni član Jugoslavcnske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; član Mednarodne akademije za politične znanosti in ustavno pravo: član Mednarodnega inštituta za politično filozofijo; predsednik ustavnega sodišča S K Srbije; pridruženi profesor pravne fakultete v Parizu; predsednik Savcza ndrnženja za političke nauke. Nagrnda AVNOJ. — Glej Letopis IX, 45—46,
Bzanislav Djurdjev, rojen 4. avgusta 1908, dr, pilil., redni profesor za zgodovino turškega obdobja in metodologijo zgodovine na filozofski fakulteti univerze v Sarajevu v pokoju. Dopisni Član od 7. februarja 1969. Redni član Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu; dopisni član Ju-
goslaveilske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Makedonske akademije na naukitc i umetnostiie v Skopju- Redni član Društva za nauku i um jet nos t Črne Gore. — Glej Letopis XX, 37—38.
Leon G er š k o v i t, rojen 2. februarju 1910, dr. iur., redni profesor političnih znanosti. Dopisni član od 17. oktobra Í9W. Član Sveta federacije. — Glej Letopis IX, 49—50.
Marko Kost rene i c, rojen 21. marca 1884, dr. iur,, častni doki or Karlove univerze v Pragi; redni prufesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ do 19. stoletja na vseučilišču t Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 2. junija 195% Pravi elan Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; dopisni član. Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis V, 74—75.
G r g a Novak, rojen aprila 1888, dr. phil., časmi doktor univerze na Dunaju, redni profesor za zgodovino stnrcga veka na vseučilišču v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 22. decern -bra 1961. Pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjet-nosii v Zagrebu in njim predsednik: predsednik Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJj dopisni član Srpske akademije nauka i umjetnosti v Beogradu, Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu in Makedonske akademije na naukite i umetnosti te v Skopju; dopisni Član Avstrijske akademije znanosti na Dunaju in Akademije znanosti v Heidelbergu; častni član Romunske akademije znanosti v Bukarešti in Madžarske akademije v Budimpešti; inozemski član Bolgarske akademije znanosti v Sofiji; inozemski član Accademia dei Lincci v Rimu; član Londonskega arheološkega društva (Society nf antiquaries of London); častni član Arheološkega društva Jugoslavije v Beogradu in Hrvatskega arheološkega društva v Zagrebu; član Depntazione storita per le Venezie v Benetkah, Accademia del Mediterráneo v Paler mu, Isti tu to italiano di preístoria e protoistoria v Firencah, elan Institutum A rchaeo logieu m Germ a a itn m v Berlinu. Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem; red dela I.; red Republike z zlatim vencem: vitez Reda Knight Commander, KBF, Velika Britanija; red Polonia Rea t itn ta; Grande Ufficale del mérito per la Re-pubbllca Italiana; Commendatore della Gran Croce dclPordine del mérito per la Repubblica italiana: nosilec zlate medalje univerze v Gradcu; nagrada Hrvaške za življenjsko delo; nagrada AVNOJ. 1971. — Glej Letopis XII, 35—37.
II. RAZRED
Za filoloike in literarne Dede
Redni člani
F r a 11 c v Bezlaj, rojen 19. septembra 1910, dr. phil.; redni profesor za primerjalno .slovensko jezikoslovje na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani: predsednik komisije za historične slovarje slovenskega jezika SAZU. Redni član od junija 1964. Dopisni član Akademije znanosti i nuijetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Red zaslug /a narod z zlato zvezdo, J969. Prešernova nagrada, 1957. — Glej Letopis XV, 31 -34.
Anton Ocvirk, rojen 23, marca 1907, dr. phiL, redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; redni član od 3. junija 1964. Upravnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri akademiji. — Glej Letopis XV, 39—40.
Anton SI od n j a k , rojen 13. junija JS99, dr. phil., redni profesor za slovensko književnost na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni čian od 7. februarja 1%7. Častni doktor vseučilišča v Zagrebu. 1970. II. državna nagrada za roman, 1949; nagrada Sklada Borisa Kidriča, 1974 (s sodelavci). — Glej Letopis XVIII, 39—41.
Josip Vidmar, rojen 14. oktobra 1893, častni doktor univerze v Ljubljani, Redni Član od 6, decembra 1949; od 27. oktobra 1952 predsednik akademije. Dopisni član Srpske ukade-mi je nauka i umetnosti v Beogradu, Jtigosia venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Akademije natika i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu, Makedonske akademije na murki te i uinetnostite v Skopju, Romunske akademije znanosti v Bukarešti in Akademije umetnosti Nemške demokratične republike v Berlinu, Član predsedstva SR Slovenije, Častili član Slavističnega društva Slovenije, predsednik Sterijinega pozor ju, predsednik sveta Ljubljanskega festivala, predsednik založniškega sveta Partizanske knjige. Spomenica 1941; red bratstva in enotnosti L; red narodne osvoboditve I.; red zaslug za na« rod I,: red jugoslovanske zastave 1.; red junaka socialističnega dela; red republike z zlatim vencem: red jugoslovenske zastave z len to: Poloma Restituta; francoski red oficirja umetnosti in
književnosti; srebrna spominska plaketa il. zasedanja A\M)J: zllila plaketa Ilegalca, Nagrada Zveze pisateljev Jugoslavije^ i960: Sterijina nagrada, 1965: Prešernova nagrada, 1966: nagrada AVNOJ, 1967; nagrada Branko Cavella, 1971; Zupančičeva nagrada, 1975. Priznanje za ilegalno delo, 1971; Priznanje Janeza Kranjca, 1974; Priznanje Socialistične republike Slovenije, 1975. - C le j T.eiopis ITI. 172— 1H4.
D o p i s ti i Člani
A ji t o ji B a j e c , rojen 6. januarja 1S97, dr. pilil., izredni prolesor slovejiskega knjižnega jeziku na lilozofski fakulteti v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 13. marca 1972. Član Komisije za pravopis, pravorečje in gramatiko v Inštitutu za slovenski jezik pri akademiji. Red zasluge za narod z zlatimi žarki. Clej Letopis XXIII, 45—48.
Bojan Čop, rojen 23. maja 1923, dr. phil., redni profesor za primerjalno indoevropsko jezikoslovje na filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 13. juarcu 1972. Redni član Linguistic Society of America v Baltimore. — Glej Letopis XX11L 49-52.
Milan Grošelj, rojeti 19. septembra 1902, dr. phil., redni prolesor za klasično filologijo na filozofski Fakulteti univerze v Ljubljani y pokoju. Dopisni član od 17. oktobra 1958. — Glej Letopis IX, 53—54.
Valentin Logar, rojen II. februarja 1916, dr. phi!., redni profesor za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika na filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972. — Clej Letopis XXIII, 53—58.
Zunanji dopisni člani
O t O u B e r k O p e C , rojen 6. decembra 1906, dr. pilil., znanstveni sodelavec Češkoslovaške akademije znanosti v pokoju, Dopisni član od 5. februarja i971, — Glej Letopis XXII, 46-51.
Mirko Dean 6 v i č, rojen 13. maja 1890, dr. phil., redni profesor za romansko Filologijo na univerzi v Zagrebu v pokoju. Redni Član JAZU od 29. junija i960. Dopisni član akademije od 21. marca 1974. — Glej Leiopis XXIV, 41—46.
Velibor G1 i g o r i č , rojen 28. julija 1899, književni kri-iik; pravi član Srbske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni član od 7. februarja 1967, — Glej Letopis XVIII, 42.
Blaže Koneski, rojen .19, decembra 1921, redni profesor za makedonski jezik iia filozofski fakulteti univerze v Skopju. Dopisni član od 7, februarja i%8. Redili član Makedonske akademije na nauki te i iimernostiie v Skopju in njen predsednik; dopisni član Jugo sla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Častni doktor univerze v CJiieagu in WrOclavu. Nagrada AVNOJ, 1966. — Glej Letopis XIX, 37-58.
Janko Lavrin, rojen 10. februarja 1887, redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v No 11 in gh a mu v pokoju in Magister Artium iste univerze. Dopisni član od 2. ok-lobra 1956. Podpredsednik angleškega inštituta lingvistov, — Glej Letopis Vili, 39—42.
III. RAZRED Za matematične, fizikalne in tehnične vede
Redni člani
Dušan II a d ž i, rojen 26. avgusta 1921. dr. cbem.s redni profesor za kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni elan od 7. februarja 1967; redili Član od 21. marca 1974, dopisni član J u gos la venske akademije znanosti i umjetnosti- Član uredniških odborov revij Spectro-chimica acta, Journal of Molecular Structure, Spectroscopy Letters in Molecular Physics ter društev The Chemical Society (London), Faraday Society, Bunsengesellsckafi in Société de chimie physique; predsednik Slovenskegu kemijskega društva in Koordinacijskega odbora za molekularne vede pri Svetu akademij; predsednik skupščine področne raziskovalne skupnosti za kemijo, kemijsko tehnologijo in biokemijo; koordinator znanstvenega sveta Subregionalnega projekta za sodelovanje v molekularnih vedab. Kidričeva nagrada, 1957. — Glej Letopis XVIII, 43-49 in XXV, 45—49.
Anton Kuhe 1Jt rojen 1 J. novembra 1902, dr, ing., redni profesor za mehaniko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949, od 22. decembra 1961 podpredsednik akademije. Dopisni član Srp-_skr akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Akademije nnnka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Dosmrtni član Gesellschaft für angewandte Mathematik und Mechanik, Red dela z rdečo zastavo, 1962; red zasluge za narod z zlato zvezdo, i9t>5: red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 1975; srebrna plaketa B, Kidriča, 1956: plaketa E. Rusjan, t%9; Kidričeva nagrada, 1972, — Glej Lelopis III, i85.
Anton P c t c r 1 i ti , rojen 25, septembra 1908. dr. sei, na L, dopisni clan od 21. decembra 1046, redni član od 6. decembra 1949. Pomočnik načelnika polimer nega oddelka v National Bureau of Standards, Washington (D- C., ZDA); profcSQT-gost ua Case-Western Reserve University, Cleveland (Ohio, ZDA); častni član Inštituta J, Stefan v Ljubljani; član American Association für the Advancement of Science (Washington), Deutsche Kolloid Gesellschaft (Köln), Deutsche Physikalische Gesellschaft (Hallau), New York Academy of Sciences in Washington Academy of Sciences (Fellow), Society of Sigma X (New Haven), Society of Rheology (Washington); glavni uredaik Macrotnole-culnr Reviews (>.'ew York); sourednik Makromolekulare Chemie (Mainz); član Advisory Board revij Journal of Materials Science (London), Journal of Polymer Science (New York), KoU loi d Z. Z. Polymere (Darmstadt) in Journal of Macromolccular Science, Physics (New York). Binghmnova medalja Society of Rheology (member Society of American Institute of Physics), 1970; Ford Motor Prize Ameriške fizikalne družbe, 1972. — Glej Letopis IÏ, 45 46.
Ivan Y i da v, rojen 17. januarja 1918, dr, phil,, tedni profesor za matematiko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni elan od 17, oktobra 195R, redni član od 2t. decembra 1962. Clan Société mathématique de France. Red dela x rdečo zastavo. 1%5; red Republike s srebrnim vencem, 1974: Prešernova nagrada, 1952; Kidričeva nagrada. 1970. — Glej Letopis IX, 55- 56 in XIII, 32.
Dopisni è i a n i
Robert Blinc, rojen 31. oktobra Ç933, doktor fizikalnih znanosti, redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologi jo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7, februarja 1969. Predsednik Raziskovalne skupnosti Slovenije; član komisije za fiziko Irdne snovi IUPAP (International Union for Pure and Applied Physics); Član uredniškega odbora Obzornika za male-nmliko in fiziko 1er širših uredniških odborov revij Physics of Condensed Mailer, Feiroelectricity, Journal of Non-metals, Chemical Physios» Fizika in Solid State Electronics; Član sekretariata Society AMPERE, Ameriške kemijske družbe in Mednarodne unije za magnetno resonanco. Kidričeva nagrada (s sodelavci), 1 %L ~ Glej Letopis XX, 42—44.
Davorin Dolar, rojen L februarja 1921, dr. chcm., redni profesor za fizikalno kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni élan od 5. februarja I97{1. Člau uredniških odborov revij Vestnik Slovenskega kemijskega društva in Biophysical Chemistry-. Nagrada Sklada Borisa Kidriča, 1968. — Glej Letopis XXI, 39—43.
Peler Gosar, rojen 15. oktobra 1923, doktor fizikalnih znanosti, redni profesor za liziko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani, Dopisni član od 7. februarja 1%9, Predsednik področne raziskovalne skupnosti za ma-telnatičnu-f izikalne vede, Clan Sigma Xi in European Physical Society. Kidričeva nagrada, 1964. — Glej Letopis XX. 43—46.
Janez Pek len ik, rojen 11, junija 1926, redni profesor za discipline: tehnična kihernetika. avtomatizacija obdelovalnih sistemov, eksperimentalne metode in konstruiranje z računalnikom na fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5. lebrnarja 1970. Redni član CIRP (Collège International pour 1 étude scientifique des techniques tie production mécanique) od 1966: VDI (Verein Deutscher Ingenieure) otl 1959. ASME (American Society of Mechanical Engineers) Oil 1968. Fellow of the Institution of Mechanical Engineering otl leta 1970. član komiteja Zveznega izvršnega sveta za znanost in tehnologijo in izobraževanje 1971—72, član komiteja skupščine SR Slovenije za znanstveno raziskovalno delo 1971—1974. predsednik sveta tehniške sekcije RSS od 1973. član Editorial Board of International Journal of System Science od 1971. glavni in odgovorni urednik mednarodne revije CIRP Manufacturing Systems
od 1971, clan Editorial Board of the International Journal o T Production Engineering Research od 1973, predsednik mednarodnega ClRP seminarja »Manufacturing Systems« od 1969. Častni profesor Univerze v Birminghamu od 1972, član Institute for Advances Studies in Science and Engineering, University o I Birmingham o d 1%4, član direktorske grope EX APT TH Aachen orl 1967, član council« CIRP od 1973. Taylor Mcdailc I960; Plaketa SME 1971; Kidričeva nagradfl, Î974; Okoshi Meda ile, 1974. — Glej Letopis XXT, 44—49.
L u j o S u k 1 j c, rojen 21. septembra 1910. doktor tehniških ved, redni profesor na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 7, fe-bruurju 1969. Nagrada Sklada Borisa Kidriča (s sodelavci), )%4; Kidričeva nagrada, 1972. — Glej Letopis XX. 47 48.
Miha Tišler. rojen 18. septembra 1920, redni profesor za organsko kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Dopisni član od 3. lebruarja 1970. Član uredniškega odbora Croatia Chemioa Acta. Vestnika Slovenskega kemijskega društva. Journal of Heterocyclic Chemistry, Organic Preparations and Procedures International. Advances in Heterocyclic Chemistry: član Hrvatskega kemijskega društvu, American Chemical Society ; član sekcije za oTgansko kemijo pri American Chemical Society: član Chemical Society (London); član International Society of Heterocyclic Chemistry ter član izvršnega odbora lii podpredsednik tega droštva. .Nagradil Sklada Borisa Kidriču, 1962. — Glej Letopis XXI. 50—58.
Zunanji dopisni čl a u i
Pavle Savič. rojen 10, januarja 1909, dipl. fizikalni kemik, redni profesor za fizikalno kemijo na miravoslovno-ma-tematični fakulteti v Beogradu (od lcfa 1966 v pokoju). Dopisni član od 13. marca 1972. Redni član Srpske akademije nanka i umetnosti v Beogradu in ji jen predsednik; dopisni Član Jugo-slavenske akademije znuuosti i umjetuosti v Zagrebu, Akademije nauka i nmjetnosti Bosne i Hercegovine iu Makedonske akademije na nuukitc i umctnostitc; inozemski član Akademije znanosti ZSSR; častni član Madžarske akademije znanosti; član Akademije znanosti v New Torku: častni doktor kemijskih ved univerze v Beogradu; nagrada vlade FMR J. 1949; nagrada vlade
NR Srbije, 1950. Spomenica 1941; Oktobrska nagrada Skupščine mesta Beograda, 1%3; nagrada A V NO J, 1966. — Glej Letopis XXIII, 59-61.
IV. RAZRED Za pritodosloone vede
Redni člani
Srečko B r o d a r , rojen 6. maja 1893, dr, pbil., častni doktor univerze v Ljubljani, redni profesor za kvari urologi jo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni Član od 6. decembra 1919, redni član od 22. junija 1953. Dopisni član Ju gos! a venske akademije znanosti i (iiujetriosti v Zagrebu. Častni član Arheološkega društva Jugoslavije; dopisni član H. Obermaier GeselJseliuft fiir die Erfor-scliung des Eiszeitalters und seiner Kulturen, Regensburg. Prešernova nagrada, 1949 in 1960. Red dela z rdečo zastavo in red zasluge za narod j. zlato zvezdo. Kidričeva nagrada, 1974; nagrada A V NO J, 1974. — Glej Letopis III, 205—206 in Letopis V. 98—100.
Sveto/ar Ileaič, rojen 8. junija 1907, dr. pbil., redni profesor za geografijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni Član od 5. Februarja 1970. Upravnik Inštituta za geografijo in Inštitutu za raziskovanje krasa SiVZU; član stalne evropske konference za preučevanje podeželske pokrajine; častni član Srbskega geografskega društva, Geografskega društva Makedonije, Poljskega geografskega društva, Geografskega društva v Miinchnu, Madžarskega geografskega društva in Italijanskega geografskega društva; častni predsednik Geografskega društva Slovenije; Red dela z zlatim vencem, 196b; red dela z rdečo zastavo, l%7: medalja [ovana Cvijiča, 1%H; zlata značka 1 rbanistične zveze Jugoslavije. — Glej Letopis XVIII, —34 in Letopis XXI, 59 do 62.
Ivan R a k o v c c , rojen IS. septembra 1S99, dr. phil., redni profesor za geologijo nt paleontologijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani {od leta 1971 v pokoju). Dopisni član od 21. decembra 1946. redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske
vede od 15, junij« t966, upravnik, inštituta za paleontologijo pri akademiji. Predsednik M «I akademijskega odbora za favno in Floro Jugoslavije do 31, maja 1974; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; častni član Slovenskega geološkega društva in Geografskega društva Slovenije; dopisni član Geološkega društva na Dunaju in Mednarodnega paleonto^ loškega društva. Bed dela z zlatim vencem I L, 1949; red zasluge za narod s srebrnimi žarki, 1970; Kidričeva nagrada, 1937; častna diploma zveze geoloških društev SFR Jugoslavije. — Glej Letopis If, 47—53.
Dopisni člani
Stanko Grafenauer, rojen 13. maja 1922, dipl. ing. rudarstva, doktor geoloških znanosti, redni profesor za krista-lograftjo, mineralogijo in petrologijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerzi' v Ljubljani. Dopisni član od 17. aprila i973. Zunanji sodelavec metalurškega inštituta v Ljubljani; podpredsednik centra za kristalografijo pri JAZU: član mednarodne komisije za rudno mikroskopijo pri mednarodni mineraloški asociaciji. Nagrade Sklada Borisa Kidriča, f972. — Glej 1 ctopis XXIV, 53—57.
Janez M a t j a š i č, rojen 14. maja 1921, dr. prirodo-slovnih ved, znanstveni svetnik v biološkem institutu Jovana Hadžija SAZU. Dopisni Član od 21. marca 1974. Član znanstvenega sveta v biološkem in palcontološkem inštitutu SAZU; podpredsednik medakademijskega odbora za favno in floro Jugoslavije; glavni urednik Biološkega vestnika; urednik zoološkega dela Razprav IV. razreda SAZU, Levstikova nagrada, 1957. — Glej Letopis XXV. 66-68.
lir ne s i Mayer, rojen 10. novembra 1920, dr. prirodo-slovnih ved, redni profesor za taksouomijo rastlin na biotehniški fakulteti uuiverze v Ljubljani, Dopisni član od 21. marca 1974. Predsednik medakademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije; predsednik bioloških društev Jugoslavije in eden od podpredsednikov unije znanstvenih bioloških društev Jugoslavije: član redakcijskega odbora Biološkega vestnika; urednik botaničnega dela Razprav IV, razreda SAZU; član izdajateljskega in redakcijskega odbora Feddes Reperforium, Zeitsehrift fur botanisehe Taxonomie und Geobotanik, Akadcmie Verlag,
3 Lflo|)is
33
Beri i n, Častni član strokovnega društva Rayensche Gesellscbaft (Miinchen), dopisni član Socielas Zoologica Bo ia niča Fennica Vanamo (Helsinki), Medalja zasluge za narod, 1963: red dela i zlatim vencem, 1%5. — Glej Letopis XXV, 69—73.
Zunanji dopisni člani
V a i; d a K il e h a n s k y - l J e v i d é , glej stran 62.
J o S C f K r a t o c, h v i i , rojen 6. januarja 1909, doktor naravoslovja in doktor biologije, profesor zoolngije, ravnatelj i n.ï t i tu t a za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970. Redni član Češkoslovaške akademije znanosti in član njenega prezidija. Državna nagrada K lernen ta Gottwald a Î. stopnje, 1955; Rad price, 1969; Zlata medalja Vysoké skoly Zemëdëlské v Rrnè, 1970: plaketa ČSAV za zasluhv o védu a bdstvo, 1973. — Glej Letopis XXI. 76—77,
P e t a r S t e v a n o v i C , glej stran 66.
Alois Tavčar, rojen 2. marca 1895, dr. îng., častni doktor univerze v Ljubljani in vseučilišča v Zagrebu, redni profesor za genetiko in žlubtueiijc rastlin na agronomski fakulteti vseučilišča v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 2. junija 1953. Pravi član J ugoslu venske akademije z na ti osi i i umjelnosti v Zagrebu; dopisni član Masarykove akademije praCe V Pragi; elan Honorary Scientific Society Sigma X, Cornell University, New* York; član in podpredsednik EUCARPIA (Evropsko /druženje za znanstvena raziskovanja žlalitnjenja rastlin). Cambridge, Anglija; činn ESN A (Evropsko združenje za nuklearne nie-iode v agrikulturi), Wagen in gen. Nizozemska; dosmrtni predsednik Društva geneiičara Jugoslavije. Red dela I,; red zasluge za narod; red bratstva in enotnosti, z zlatim vencem; Nagrada litidjer Boskovic; spominska piakeia G. Mendel; Memoria symposio — Célébra ta, Academia scient i aru m Bobemo-slovcnica; nagrada AVNOJ, 1%6. — Glej Letopis V, 105- 106.
V. RAZRED
Za umetnosti
Redni člani
Matijii Jîravnicur, rojen 24. februarja 1897, skladatelj. redni proTesor za kompozicijo in glasbeno teoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani v pokoja. Dopisni član od 13. marca 1972, redni član od 2i, marca 1974. Predsednik zveze skladateljev Jugoslavije in jugoslovanske glasbene sekcije UNESCO. Red dela L; red zasluge za narod s srebrnimi žarki; Prešernova nngrada, 1963; številne nagrade za kompozicije. — Glej Letopis XIH, 68—70 in XXV, str. 77—79.
Maksim Gaspari, rojen 26. januarja 1883. slikar; Tesla vra tor Etnografskega muzeja v Ljubljani v pokoju. Redni član od 13. marca 1972. Častni elan Etnografskega društva, društva Vesna in društva Ex Ji bris; častni član mesta Kostanjevice. Prešernova nagrada, 1953: Levstikova, nagrada. Red dela z rdečo zastavo, 1973. — Giej Letopis XXIIÏ. 65—67.
Božidar Jakac, rojen 16. juliju 1899, redni profesor akademije za likovne umetnosti v Ljubljani v pokoju, Redni član od 6, decembra 1949, Dopisni član Srpske akademije nauka i umjetuosti v Beogradu, Jngoslavenske akademije znanosti i umjetuosti v Zagrebu in Akademije nauka i limjetnosli Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Častni član A Ce ad cm i a Florentins delle Ar ti del Disegno, Firence. Nagrade: Bronasta medalja Mednarodne razstave dekorativnih umetnosti v Parizu, 1925: dve nagradi »May Showi, Cleveland Museum O t Art, Cleveland, 1931; Prešernova nngrada (1947, 1948 in 1949); nagrada Komiteja za kulturo in umetnost vlade FLRJ- '948; I. zvezna nagrada za grafiko, 1950; nagrada na mednarodni razstavi lesoreza XYLON, Zurich, 1953; Trdinova nagrada, Novo mesto, 1956; prva nagrada Zveze jugoslovanskih založnikov, 1962; srebrna plaketa Zveze likovnih umetnikov. Suho ti ca, 1964; nagrada mesta Ljubljane, 1965; nagrada AVNOJ, 1967; odkupna nagrada INTART, Videm, 1968; odkupna nagrada Študentskega centra, Galerija Zagreb. 1974: srebrna plaketa Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije, Bi ena le Zugreb, 1974; odkupna nagrada galerije Študentskega kulturnega centra, Beograd, 1974; srebrna plaketa Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije (za zasluge
za Zvezo), 1974: zla Lu medalja lia II. Mednarodnem grafičnem bieludn, Fredrikstat, Norveška, 1974; zlata medalja JUFIZ, 1954; zlata plaketa Fila tel istične zveze Slovenije, 1952; za-hvalnica Narodne À ran je (1945—1970), Beograd, !970: zn hvalnica Skupnosti jugoslovanske P I i', 1974: zlata medalja Denarnega zavoda Slovenije, i974; \aIvazor jeva p Jake ta, Krško, 1974: plaketa mesta Koprivnica; plaketa mesta Carpi-1 nenale lesoreza; zlata spominska medalja občine Ivanič Grarl. Priznanja: častno občanstvO Novega mesta (1959). Slovenj Gradca (1966) in Kostanjevice (1974), Castno članstvo prosvetnega društva >Duša il Jereb«, Novo mesto, (1946), Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici (1969) in društva Ex lihris (1969): srebrni ključ mesta Jajce (t969). liedi: red bratstva in edinstva 11., 1946: red dela f., 1950; red zaslug za narod II., 1952: red zaslug za narod z zlato zvezdo, 196R; red republike z zlalim vencem, i969; Do decembra 1975 — 78 samostojnih razsiav. — Gîej Letopis III, 207—213.
Ciril Kosmač, rojen 28. septembra 1910, književnik. Redni član od 22. decembra 1961. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Nagrada AVNOJ, 1974. — Gîej Letopis XII, 49—53.
Miško Kranjec, rojen 15, septembra 1908, književnik. Redni član od 2. junija 1955, Dopisni član Srpske akademije is a tika i umetnosti v Beogradu in J u gosi a venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Nagrada AVNOJ, 1969. — C dej Letopis V, 125—152,
Bra tka Kreft, rojen 11. februarja 1905, dr. pliil., redni profesor za novejšo rusko književnost na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju, teatrolog, književnik, gledališki umetnik L A. (od 1962) v pokoju. Redni član od 22. decembra 1961. tajnik razreda za umetnosti pri SAZ1 in upravnik Inštituta za slovenski jezik pri akademiji. Dopisni član Jugosla-venske akademije znanosli i umjetnosti v Zagrebu in Makedonske akademije na uaukite i umetnosti te v Skopju. Častni član Slavističnega društva Slovenije; predsednik osrednjega odbora Jugoslovanskega slavističnega komiteja; predsednik Mednarodnega slavističnega komiteja; predsednik Borštnikovega srečanja; predsednik republiške komisije za preimenovanje in združevanje krajev; član Société Européenne de culture, Cmnunità Europea degli Scrittori. Tri Prešernove nagrade; red dela z rdečo zastavo. Red za zasluge za narod z zlato zvezdo; F hren*
preis deželne vlade Koroške; nagrada AVNOJ, 1975. — Glej Letopis XII, 63-64.
France M i h e l i e, rojen 27. aprila 1907, redni profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju. Redni e lan od 6. februarja 1963. Častni član Akademije likovnih umetnosti v Firenzab. Nagrade: 1932 — 2. nagrada na razstavi Žena v slovenski umetnosti, Ljubljana; 1948 — Prešernova nagrada za slikarstvo, Ljubljana: 1949 -- 2. nagrada vlade FLRJ za slikarstvo, Beograd: Levstikova nagrada Mladinske knjige, L j ubijali a; 1951 — Levstikova nagrada Mladinske knjige, Ljubljana; 1952 — Levstikova nagrada Mladinske knjige. Ljubljana; 1954
nagrada za grafiko na ITI. Biančo e nero, Lugano; nagrada Renato Carrain na XXVII. bienalu, Benetke; 1955 — Prešernova nagrada za grafiko. Ljubljana; 2. nagrada na I, mednarodni razstavi grafike, Ljubljana; 1956 — Levstikova nagrada Mladinske knjige. Ljubljana; (957 — nagrada Sabro za grafiko na IV. bienalu, Sao Paulo; 1959 — L nagrada za jugoslovanskega umetnika na III, mednarodni razstavi grafike, Ljubljana; (%' — nagrada za slikarstvo na L trienalu, Beograd; 1962 — 5. nagrada ji a razstavi Gozd in les v likovni umetnosti. Slovenj Gradec; 1963 — 1. nagrada na I. jugoslovanskem trienalu risbe, Koiubor: 1963 — Prešernova nagrada za sceno iu kostume, Ljubljana; 1966 — L nagrada na 11. jugoslovanskem trienalu risbe, Sort;bor; 1968 — nagrada mesta Cačka na V. tneiuorialu Nadež-de Petrovič in nagrada obiskovulcev; nagrada Guido Neri na mednarodni razstav i grafike, Firence; 1969—nagTada>4. juliji, Beograd; 1970 — nagrada mesia Ljubljane; nagrada AVNOJ, Beograd; 1971 — 1. nagrada za slikarstvo na lil. jugoslovanski razstavi JNA na temo NOB, Beograd. Glej Letopis XVI, 31 do 35.
Vladimir Pa vSiC-Ma tej Bor, rojen 14. aprila f913, književnik. Bedni elan od 6. februarja 1965. Dopisni član Jugo-slavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; pred» sednik skupnosti za varstvo okolja v Sloveniji Red dela z rdečo zastavo, 1975; nagrada AVNOJ, 1973. — Clej Letopis XVI. 56—52.
D o p i s n a člana
Marjan M u š i č . rojen 16. novembra 1904, arhiiekt, redni profesor univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, Dopisni č!an Jugostavenske akademije znanosti i umjetnosti v
Zagrebu; zaslužni član Zveze j a gos lova 11 s kili arhitektov; diploma l rbanistîïne zveze Jugoslavije; Trdinova, Cankarjeva i H Prešernova nagrada. Red dela z rdečo zastavo, — Glej Letopis XXI, 82—86.
Edvard 11 a v n i k a r , rojen 4. decembra 1907, ing. arh., redni profesor za arhitekturo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarje 1969. Dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i u ni jet n ost i v Zagrebu, — Glej Letopis XX, 58—63.
Zunanji dopisni član t
Johann C i 1 e n š e k , rojen 4. decembra 1913, skladatelj, profesor Franz Li szt-Hoch schule für Musik v Weimar ju. Dopisni član od 7. februarju 1967. Redni član Akademije umetnosti Nemške demokratične republike v Berlinu. — Glej Letopis XVIII, 61-63.
Krsto Hegedušič, glej stran 103.
Gustav K r k I ec , rojen 23. maja 1899, književnik. Dopisni član od 7. februarja 1969. Pravi član Ju gos la venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis XX, 56.
Miroslav Krleža, rojen 7, julija 1893. književnik. Dopisni član od 2. junija 1953. Pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i unijctnosfi v Zagrebu; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Red jugoslovanske zvezde Z lento. i973; nagrada AVNOJ, 1966. — Glej Letopis V, 139—141,
Desank a Maksi movic, rojena 16. maja 189S, knji-ževiiica. Dopisna članica od 7. februarja 1969. Redna članica Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; članica jugoslovansko-francoskega društva, društva za staranje o decu. Kul-turno-proavetne zajedntce Srbije in Matice srpske. Plaketa zali val niča Biblioteke Djordje Jovanovič; spominska plaketa skupščine mesta Beograda. Specijaiila Vukova nagradil za iz-Uzetni doprinos razvoju kulture SR Srbije, 1975: sponien-pla-keta za šara du ju na području stvaralaštva za decu i za doprinose na razvoju umetničkog odgoja i obruzovanja mladih naraštaja, 1975, — Glej Letopis XX, 57.
Stanojlo Rajieic, glej str. 70.
VI. RAZRED
Za medicinske vede
Redni čI o n i
Milko IS t1 il j o n i č , rojen 29, junija 1904-, dr. med., redni profesor za infekcijsko bolezni na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni élan od 7. februarja redni član od 21. marca 1974: lajnik razreda za medicinske vede; red dela z rdečo zastavo; Red zasluge za narod z zlato zvezdo, 1074. Glej Letopis XIX, 59 in XXV, 50—55.
Bogdan Brecelj, rojen 6. maja 1906, dr. med., Tedni profesor za ortopedijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani v pokoju. Redni clan od 6. dccembra 1949. Clan Sveta federacije. Dopisni élan Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Jugo-slavcnske akademije znanosti i limjet.nosti v Zagrebu in Akademije nauka i unije t nos t i Bosne i Hercegovine v Sarajevu; inozemski élan Akademije medicinskih nauk SSSR v Moskvi: častni član Slovenskega zdraviliškega društvu v Ljubljani: član Société Internationale de Chirurgie et de Traumatologie v Bruslju (S. I. C. O, T.); častni élan Société Française d'Orthopédie et de Traumatologie v Parizu; častni čl au Društva ortopedov in travmatologov Bolgarije v Sofiji; član International Society for Rehabilitation of the Disabled v New Yorku; Corresponding editor rev t je Journal of Bone and Joint Surgery za Jugoslavijo, Red zasluge za narod L: znak hrabrosti; Spomenica 1941; red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem; red dela z rdečo zastavo: red republike z zlatim vencem; nagrada AVNOJ, 1968, — Glej Letopis ITT, 199—200.
Janez M i 1 č î n s k i , rojen 3. maja 1913, dr. iur., dr. med., redni profesor za sodno medicino in predstojnik Inštituta za .sodno medicino na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni član od 22. decembra 1%i, redni član od 5. februarja 1970. Od 1. 10. 1973 rektor Univerze v Ljubljani, Od 24. 12, 1975 predsednik Skupnosti jugoslovanskih univerz. Clan matične komisije Znanstvenega društva Kosova (1975). Ad personam izvoljeni član trajnega komiteja Evropske rektorske konference (Rologna 1974) in upravnega sveta Mednarodnega združenja univerz (Moskva 1973). Častni predsednik Mednarodne akade-
mije za sodna in socialno medicino; častni predsednik Koordinacijskega odbora SRS za boj proti alkoholizmu; dopisni član francoskega in nemškega društva ¿a sodno medicino; častni čJan italijanskega, poljskega, čeli oslova škega in nemškega (NDB) društva ZO sodno medicino; član Mednarodnega komiteja za alkohol in promet; član uredniškega odbora The International Microfilm Journal of Legal Medicine (New York); soi zdaj ote] j Zeitsclirift ftir Jiechlsmedizin; predsednik sekcije za medicino V izrednih razmerah pri Slovenskem zdravniškem društvu; član Sveta SRS za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zlati znak Osvobodilne fronte, 1973; zlnta značka Republiškega Sveta za vzgojo in preventivo v prometu: spominska plaketa Planinske zveze Slovenije; plaketa Zvezne skupščine Rdečega kri/.a; plaketa Medicinske fukulietc zü 30-1 etno delo; nagrada AVNOJ, 1973. — Glej Letopis XII, 43—45 in XXI. 63- 68.
Franc Novak, rojen 2. junija 1908, dr. se., dr. med., častni doktor univerze v Torinu, redili profesor za porodništvo ¡u ginekologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani, predsednik Združenja ginekologov in porodničarjev Jugoslavije, Dopisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Častni član Socielas Gvnaecologica et Opsteiricia Tta-lica; čas i ni član La Sociedad Chilena de Obstetricia y Ginecológica: častni član Československe lébafské společnosti J. F. Purkyné; član Féderation Internationale de Gynécologic ef d Obstéirique; predsednik zn Jugoslavijo World Association for Gyneeologicul Cáncer Prevention; častni član Slovenskega zdravniškega društvu in Zbora liječnika Hrvatske; predsednik ginekološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva: častni član društva ginekologov Madžarske; častni član ginckološko-akušerske sekcije Srpskog lekarskog društva; častni član društva porodničarjev in ginekologov Guayas (Ecuador); zunanji član Soeiety of Pelvjc Surgcons. Dve partizanski zvezdi lk; red za hrabrost; red bratstva in enotnosti II.; red zasluge za narod II.; red dela II.; Spomenica 1941; red zasluge za narod z zlatim, vencem, 1968; jubilejni spominski znak mestn Beograda: Prešernova nagrada, 195?; nagrada AVNOJ, 1972. — Glej Letopis X ET, 46-48 in Letopis XXI- 69-73.
Andrej O, Zupančič, rojen 27. januarja 1916, dr. med., redni profesor za patološko fiziologijo na medicinski Fakulteti univerze v Ljubljani v pokoja. Dopisni član od 3, julija 1964: redili član od 5. februarja 1970. Clan Royal Soeiety of
Medicine v Londonu. Biochemical Society v Londonu in Associate M eni her nI the Physiological Society V Londonu; Scientific Advisory Panel fundacije C ilia v Londonu: častni član ASOVAC. Kidričeva nagrada, 1974 — Glej Letopis XV, 50 51 in XXI, 74—75.
Dopisna člana
Miroslav Brzin, rojen 13. aprila 192?, dr. med., znanstveni svetnik Inštituta za patološko fiziologijo medicinske fakultete V Ljubljani. Dopisni član od 21. marca 1974. Clan Jugoslovanskega fiziološkega društva. Slovenskega kemijskega društvu. Woods Hale Marine Laboratory Corporation ter European Cell Biology Organization; doživljenjski član New York Academy of Sciences. — Glej Letopis XXV, 54—39.
Janez F e t tic h , rojen 9, oktohra 1921, dr. med., redni profesor dermatovenerologic medicinske fakultete in predstojnik dermatološke klinike v Ljubljani. Dopisni član od 21. marca 1974. Clan slovenskega zdravniškega društva, dermatološke sekcije SZD, alergološke sekcije SZD. predsednik udruženja dermatovenerologa Jugoslavije; izredni član avstrijskega dermatološkega društva; častni član poljskega dermatološkega društva; glavni in odgovorni urednik Acta dermatovenerologic a lugoslavica, član uredniškega odhora Zdravstvenega vest-niku. Predsednik medicinskega sveta kliničnega Centru V Ljubljani. — Glej letopis XXV, 60—65.
Zunanji dopisni člani
L d li c m ČamOj rojen 30. decembra 1909, dr. vet.., redni profesor za zoohigieno na veterinarski fakulteti v Sarajevu. Častni doktor univerze v Sarajevu. Dopisni član od 13. marca 1972. Redni član Akademije nauka i umjetno.sti Bosne i Hercegovine in njen predsednik. Dopisni član Makedonske akademije na naukiiei umetnostne v Skopju in Ju gosi a venske akademije znanosti i umjeinosii; predsednik sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ in predstavnik sveta akademij v Zveznem komiteju za znanost in kulturo. Član Sveta akademij SFRJ; član Sveta federacije: član predsjedništva Republičke konference S SRN Bosne i Hercegovine. Častni član Mednarodnega društva za zoohigieno; častni član in predsednik Ju gosi a venskega društva »Nauka i društvo«. Spomenica 1941; red jugoslovanske za-
slave z lento; red bratstva in enotnosti L: red zasluge za narod II.; red hrabrosti; red dela I.; red republike s srebrnim vencem; 27-julijska nagraria Bosne i Hercegovine; povelja Sarajevske univerze, i960: povelja 7,JU, 1%7; povelja veterinarske fakultete; plaketa SUBNOR Jugoslavije, 1974; nagrada ZAVNOBiH, 1974; spominske plakete mest Sarajeva, Gradačea in Tu/le, — Glej Letopis XXIII, 62—64.
F ran jo Kogoj, rojen Î3. oktobra 1894, dr. med., doetor scienc. med. honoris causa univerz v Ljubljani. Zagrebu in Voj-nomedicinske akademije v Beogradu: doetor honoris causa univerze v Gradcu, redni profesor za derma tovenerologijo vseučilišča v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 2. junija 1953. Pravi član Jtigoslo va tiske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beograd ti. Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu, Schweizerische Akademie für medizinische Wissenschaften v Basht in Avstrijske akademije znanosti na Dunaju. Clan Deutsche Akademie der Naturforscher »Leopoldina« v Halle/S. Član Društva za napredek in proučevanje pomorstva Jugoslavije, Pugwash v Zagrebu, Dowling Club v Londonu, Société Européenne de Culture (Benetke — Zagreb) in American Association for the Advancement of Science. Častni član Slovenskega zdravniškega društva. Zbora liječnika Hrvatske in C si. lekarské společnosti J. E. Pnrkynë ter poljskega, češkoslovaškega, italijanskega, hamburškega. nemškega, iranskega, münchenskega, angleškega, veneziielskega, avstralskega, berlinskega, meliikanskega, bolgarskega, moskovskega, finskega in danskega derma tološkega društva. Častni dopisni član Société française de Dermatologie et SyphiMgraphie. Dopisni član Wiener dermatologi sehe Gesellschaft, Socictas dermatolog i ca Ihingariea, Societas dermatologi ca Svečka, Société française d'Allergie, American derniatologieal Association, Deutsche Gesellschaft fiir die aesthclisehe Medizin und ihre Grenzgebiete in I lie Australasian College of Dermatologisis. Nagrada vlade FNRJ, 1949; nagrada NR Hrvaške za življenjsko delo. 1962; nagrada AYNOJ, 1966. Red zasluge za narod L, 1949: red brai-slva in enotnosti 7. zlatim vencem, 1951; red dela z rdečo zastavo, 1965; red republike s srebrnim vencem, 1971; red republike z zlatim vencem. 1974, Odlikovanje ob dvajsetletnici osvobodil ve Zagreba, 1965; srebrna spominska medalja univerze v Bratislavi, i966; diploma Zveze zdravniških drušiev Jugoslavije, 1%6; spominska plaketa ob stoletnici Zdravniškega zbora Hrvaške, 1974; plaketa »Marcus Gerbezinsi Slovenskega zdrav-
niškega društva, 1974; diploma (»Priznanje«) Savjeta za odlivanje kulturne baštiue komune Hvarske, 1973; zlata značka Vojanmedicinske akademije \ Beogradu, 197!>, — Clej Letopis V, 101—102.
Pavel Stern, rojen 17. marca 1913, dr. med., redni pro-lesor medicinske fakultete v Sarajevu iu predstojnik farmakološkega inštituta. Redni Član Akademije znanosti i llinjet-nosti Bosne in Hercegovine v Sarajevu; dopisni član Jugosla-\enske akademije znanosti i nmjetnosti v Zagrebu: dopisni član SAZU od 21. marca 1974. Dopisni član Akademije znanosti New ^ork; član nemškega, francoskega in ameriškega alergološkega društva; član Evropske ulergoloske akademije; člau mednarodnega psiliofarmukološkega združenja: član Royal Society of Medicine v Londonu; član in predsednik za Jugoslavijo IBRO (International Brain Research Organization): sekretar1 za območje Jugoslavije v International Society Biopharmacology: elan A ee a rl em i a Medica Lom hard a: član nemškega farmakološkega društva, evropskega toksikološkega društva, mednarodnega odbora Internacionalne federacije za raziskave multiple skleroze; član založniškega odbora časopisa Archive International de Pharmacodynamic v Belgiji. Allergic iirid Inuiuologie v DDK, Biochem. Pharmacology and Behaviour v ZDA, mednarodne redakcije Encidopaedia pharmacologica (Pergamon Press, Velika Britanija). Nagrada ?27 juliji. I960: nagrada KOM MS, 1%0. Red dela z rdečo zastavo; red zasluge zu narod s srebrnimi žarki; Purkinjeva medalja Češkoslovaškega medicinskega društva, — Clej Letopis XXV. 74—76.
M s t i s 1 a v V a s i 1 j c v i č Volkov, rojen 1923. doklor ortopedi je in redni profesor, direktor Centralnega iuštiluia za Iravmatologijo in ortopedijo N. N, Priorova v Moskvi: glavni travma to log ZSSR. Dopisni član od 7. februarja 196«. Redni Član Akademije medicinskih znanosti ZSSR: predsednik društva travmatologov-ortopedov ZSSR. Državna nagrada ZSSR: mednarodna nagrada kirurgov li. Denisa; naslov zaslužnega znanstvenega delavca. — Glej Letopis XIX, 41).
NOVI ČLANI
RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
ALO JZ1 J FINZGAB
Rojen je bil 30. 12. 1902 v Škof j i Loki. Po končani gimnaziji se je vpisal na pravno fakulteto v Ljubljani. Tu je 24. 6. 1927 diplomiral in nato 4. 7. 1928 še promoviral za doktorja prava.
Od leta 1928 dalje je služboval kot pripravnik v upravnem sodišču v Celju, zatem kot sodni pripravnik in pristav pri okrožnem in okrajnem sodišču v Celju. Tu je bil po Opravljenem sodniškem izpitu imenovan za sodnika okrnjnega sodišča, kjer je služboval do vojne 1941.
V začetku vojne je bil izseljen in je služboval kot sodnik v Bosni in I fercegovini. Po prisilni mobilizaciji v hrvaško vojsko je prišel v NOV; proti koneu osvobodilne vojne je bil demobiliziran in dodeljen na delo okrožnemu narodnemu sodišča v Banja Luki.
Po osvoboditvi je bil najprej usluzben pri ministrstvu za pravosodje LRS tn sicer na zakonodajno-pravnem oddelku, ki mu jc od 1947 naprej načelo val. Leta 1948 je bil izbran za izrednega, L 1955 pa za rednega profesorja na pravni fakulteti univerze v Ljubljani, kjer je delal do upokojitve. Znanstveno delo dr. Finžgarja zajema široka področja rodbinskega, dednega in civilnega prava, zlasti pomembno je tisto s področja družbene lastnine, ki jo skušu dojeti ne samo s pravno-znanstvene strani, temveč tudi v njeni družbeno-ekonomski in politični funkciji. Teoretične koncepcije o naravi družbene lastnine od njenega pojava v našem družbenem sistemu niso bile enotne. Tako so jo eni šteli še vedno za lastninsko pravico posameznih družbenoekonomskih skupin, drugi za deljeno lastnino, tretji pa so odklanjali obstoj lastninske pravice na družbeni lastnini. Na tej poslednji koncepciji je zasnoval Fmigar svoje stališče o naravi
družbene lastnine, Pri tem se je vztrajno, a mirno iu jasno v utemeljevanju bistva družbene lastnine spoprijemal z nasprotnimi mnenji in pri tem dosledno na podlagi nove zakonodaje in gospodarskega razvoja utrjeval svoje poglede nanjo. 1 i se dajo siiuetiziraii v naslednjo njegovo ugotovitev:
»Družbena lastnina je v prvi vrsti ekonomska kategorija. Gre za prilaščanje predmetov narave po celi družbi. Družbena lastnina je tudi družbenopolitična kategorija. Družbena lastnina je materialna osnova za prilaščanje dela družbenega premoženja zaradi zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in zadovoljevanja splošnih družbenih potreb. Družbena lastnina jc končni» tudi pravna kategorija, družbena lastnina je premoženje, ki je namenjeno za pntrebe družbe, m ki se upravlja in uživa na način, določen z ustavo in zakonih I ako je torej Fiužgar ugotovil, da je družbena lastnina tudi pravna ustanova, vendar ne gre za lastninsko pravico v tradicionalnem pomenu, ker je družbena lastnina kot družbeno prilaščanje in kot antipod individualni lastnini svojevrstna lastninska kategorija. Njena bistvena značilnost je prilaščanje v okoliščinah samoupravljanja. 7, razvojem samoupravljanja se menja tudi družbena lastnina sama. ki se vse bolj oddaljuje od državne lastnine iu postaja vse bolj in bolj družbena, temeljno pravno razmer je je pri družbeni lastnini samoupravljanje z družbenimi sredstvi. Družbena lastnina pa obsega tudi določene premoženjske pravice, na podlagi katerih lahko posamezne organizacijske enote v okviru družbene lastnine stopajo v medsebojna premoženjska razmerja in v pravna razmerja zunaj okvira družbene lastnine.«
S svojimi dognanji si je ustvaril ime uglednega znanstvenika svoje stroke doma in v tujini. Njegovo delo je bilo deležno priznanja s podelitvijo Kidričeve nagrade 1972. z redom dela z zlatim vencem in zaslug za narod s srebrnimi žarki.
Skupščina SAZU ga je dne 20. marca 1975 izvolila za dopisnega čiana.
BIBLIOGRAFIJA*
I. Knjige in brošure
Posebni primeri uporabe splošnega ljudskega premoženja. Knjižnica pravne fakultete v Ljubljani 8, 1951, 29. sir
Civilno pravo, stvarno pravo, Ljubljana, 1952. i 4 j sir.
* Popolna bibliografija do I. 1974 se nahaja v arhivu SAZU.
Dedno pravo, Ljubljana, 1953, 114 str, Rodbinsko pravo, Ljubljana, (957, 167 str.
Družbena lastnina in premoženjske pravice upraviteljev in uporabnikov družbene lastnine. Ljubljana 1960, 233 str. (cikl.) Osebe civilncga prava, Ljubljana, 1967, 172 str, Lastninska razmerja v Jugoslaviji, Ljubljana 1968, 14K sir. Rodbinsko pravo, 2. izdaja, Ljubljana I9T0, 216 sir. Stvarno pravo, 2. izdaja, Ljubljana, 1972, v j snopičjh, I. snopič 129. 2. snopič 303, 3. snopič 77 strani cikl.
II. Razprave in članki
Sporna ineja. SP LIV/1940, 153- 164, 193—213.
Sporazumna delitev zapuščine SP L VI/1942. 129 176, 15"?—161.
Neka poglavja o ukidanju zajed nice. Mjes. LSIÏ/1943, 211 -221, 287—293.
Zakon o ureditvi ljudskih sodišč. LP I/i«6, IJ2-14tl.
Splošni in drugi predpisi ljudskih odborov. LP 1/1946, 336 345.
Uporaba zakonov in naloge pravosodja. T-P 11/19+7, 86—93.
Za kun o premoženjskih razmerjih med zakonci, LP V/1930, 303.
t) osebnih pravicah in dolžnostih zakoncev. LP VI/1931, 166 —I SU.
D aktualni problematiki splošnega ljudskega premoženja- LP VII/1952, 173—166.
Prilog pitanju o social is tie kuj svojini FNRJ, Arhiv I.XVN/I952, 43 i—434.
Pravna sposobnost pravnih oseh. PraMiik IS/1934, 1111 123.
Darila med zakonci. ZZR XX IV/1934, 21-53.
Družbena lastnina kot temelj na Sega pravnega sistema. Pravnik IX/1954, 243—27i; ponatis iz Pruvnika št. 10—12/1934, Ljubljana, 1954, skrajšan prevod razprave objavljen v Arhivu I.XIX/1934, 324— 33(i. V Le no it veau droit Yougoslave i 933, št. 1—2, 40—49, in The New Yugoslav Law 1955, št. 1—2. 39—48.
Nekaj uvodnih misli k zakonu o dedovanju. Pravnik X/1933, 101—lil.
Nekaj vprašanj iz stanovanjske zakonodaje, LU Vlil/1953, 578'—382.
Pravica do stanovanja, ZZR. XXVt/1936, 3—22»
Nujni delež. Pravnik X l/l956. 5—16.
Pridobitev dediščine. Pravnik 1956 (13 str.)
Nekaj spornih vprašanj iz zakonskega prava. Zbornik prav nog Tak. u Zagrebu t93ti (14 str).
Sodediči. Pravnik XII. 1957, 573- 535.
Pogoj, rok in nalog v poslednje volj ni h odredbah. Pravnik XII, 195?, 486—4%.
Pravo organa rad ni čk o g samoupravljanja prema opšfenarodnoj imovini. Arhiv LXXII, 1957, 292.-399. Ta razprava je bila objavljena iudi v: Te nouveau droit Yougoslave, Beograd, april—december 1957, 74 do "9 in The New Yugoslav Lav. april—tiecem.ber 1957, 78—85.
Pilunje raz voda braka, Anali V. 1957. 421—451.
Le domaine public. Biens d'Etat et biens sociaux (L'aspect de droit privé). Rapports de la délégation Yougoslave, Union des associations de juristes de Yougoslavie, 15—24, Ta referat je objavljen pod naslovom Javno dobro, državna in društvena imovina (z aspek-lom na privatno pravo). Arhiv LXXIII, 1958, 117—128.
Opšti pogled na pravni režim sredstava za proizvodu ju u društveno j svojini u Jugoslaviji. Referai na II. kongresu pravniku Jugoslavije v Zagrebu 1958, Arhiv LVIII. 1958, 272—29t.
Osebnostne pravice, ZZR XXVII. 1956, 59—83.
Premoženjski rerim po temeljnem zakonu o zakonski zvozi v luči sodobne ureditve premoženjskih razmerij ined zakonci. ZZR XXIX, 1959, 57—85.
Etažna lastnina. Pravnik XIV. 1959. 217— 228.
0»noviu problemi društvene svojine, Arhiv LXXV, i960, 16—30.
Vračunanje daril in volil v dedni delež. Pravnik, XVI, 1961. 11—25.
Pravna osebnost stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, Pravnik XVL 1961, 67—77.
Ali so produkcijska sredstva individualna lastnina gospodarskih Organizacij. Pravnik XVI, 1961. 127—151.
Razvitak društvene svojine. Arhiv LXXVL 1961, 231—245.
Les problèmes de la propriété en Yougoslavie. L J L DR, 13. knjiga, Ljubljana, 1962, 164—190,
Društvena svoji na u P red načrtu Ustava. Arhiv LXXV1L 1962. 360—267.
Jiružbena lastnina in predosnulek ustave, N. Razgledi XI, 1963, 469—470.
Roditeljska pravica in njeno varstvo. Pravnik XVIII, 1965, 280—286.
Nasiedna tužba kao oblik z u stile na sled nog prava. N. Zak. XVII, 1963, 385—395.
Négociation de céréales et de plantes industrielles en tant que moyen de liasion entre le secteur social et les producteurs individuels, Referat na IL skupščini Inštituta •/.a mednarodno in komparativno agrarno pravo v F i reji ri s povzetki, M il a no 1964. 2"1—292; dopolnjen in deloma spremenjen je ta referat z naslovom sKontrahiranje žitaric
in industrij ski Ii rastlin kot sredstvo povezovanja družbenega sektorja in individualnih proizvajalcev« uvrščen V elaborat Instituta za civilno pravo: Kooperacija individualnih kmetijskih proizvajalcev s kmetijsko zadrugo, Ljubljana, 1966. i—18.
La protezi o ne del la pcTsonolità nel d i rit t o civile c a m ministru d vu J Ugasla vo. Aleuni problemi sni d i rit ti de 11 a personal it à. Centro nazio-nale d i prevenzione e difesa sociale. Mi lan o 1964, iS—55. Predelan referat je objavljen z naslovom Zaštita ličnosti u gradjaoskom pravu v: Arhiv LSXX, 1004. 1—15.
Stvari v splošni rabi kot predmet civilnih pravic. Pravnik XIX,
1964,	468—489.
Družbena lastnina kot pravna ustanova, ZZR XXXI, 1965, 79—101 i o Društvena svoj i na kao pravna kategorija, SAINU. Beograd, 1965, 1—22.
Novi predpisi o osebnem imenu. Občan IV, 1965, 17—19,
Novi temeljni zakon o skrbništvu. Vest «i k Socialnega varstva S RS,
1965,	št. 3. 15—20.
Die grundlegenden Neuerungen des jugoslawischen Zivilrechts, Juristische Blätter 87, 1965, 154—141.
Problem osnov nog imovinskog prava na st va rima u društveno] svojmi. Arhiv LXXXI, 1965, 28—44.
Delovno razmerje. Pravnik XX. 1965, 339—348 in Rodni odnos. Arhiv LXXX1IL 1966, 3-11.
Nov način gospodarjenja, s stanovanjskimi hišami TIP III, 1966, 959- 963.
Pravni režim gozdov in gozdnih zemljišč v SR Sloveniji, Pravnik XXI, 1966, 305—514.
Pravica do osebnega življenja, ZZR, XXXIL 1966, 103—129.
Pravni režim stavbnih zemljišč, ki so družbena lastnina, Pravnik XXI, 1966, št. 9—10, 529—35».
Poslovne stavbe in poslov n j prostori. Pravilnik XXII, 1967, št. 11—12, 422—m.
Načini real nog osiguranja inozemskih kredita, referai na soveto-vanju O pravnoj problematiki krediinog poslovanja s inozemstvom, v Instituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose v Zagrebu lele 1967, Institut za civilno pravo VI, Ljubljana, 1971, 19—34.
Z.ajednička imovina bračnih drugo va (Sovjetsko pravo i dalji raz vi tak). Arhiv 1967, št. 3—4. 348—359.
Združevanje sredstev za skupno poslovanje. Pravnik 1958, št. 4 do 6, 122— im
L'investissement des ressources des personnes étrangères dans l'organisa t ion économique Yougoslave. Rechtsgeleerd Magazyn Thema i s 1968.
Unternehmungen und Anstillten im jugoslawischen Recht. juristische Blatter 1968, št. 1—2. 19—2&
Der Schutz der Persönlichkeit nach dem j u gos k wischen Gesetz über das Urheherecht. Zeit schritt für Rechtsverglcichung 1968. 251—262. Referat na avstrijsko-jugoslovanski h pravniški h dnevih dne 28. 5. 1%S.
Odškodninska odgovornost po et. 9" do 99 Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, Zbornik pravne fakultete. Zagreb. 527—339.
Nove koncepcije o družbeni lastnini. Teorija in praksa, 1969, št. 8—9. 1973—1976.
Samostojna organizacija združenega deta V podjetju, ki Ima lastnost pravne osebe. Pravnik XXIII. 196S, št. 4—6, 103—115.
Izvršba na premoženje v druibenj lastnini v knjigi dr. J. Ju hart, Civilno izvršilno pravo, 1969, 136—143,
Priincna instituta s t varno g prava na dr ust venu svojinu, rfderat za savetovanje »Mesto civilnega kodeksa v sistemu našega prava:, Beograd 1969. objavljen v delu B. Sajovic: jO premoženjskem razmerju v samoupravnem pravnem sistemu«, Ljubljana, 1974, 97—116,
Teze temeljnih in splošnih določb civilnega zakonika. Pravnik XXV, 1970, št. 7-9, 271—278.
Government Tort Liability in t he Soviel Union, Bulgaria, C zech o-skivakiu. Hungarv, Poland. Roumnnia and Yugoslavia. Prispevek za Jugoslavijo, 277—309.
Zaštita dcee i kodifikacija porod i čti og prava, Porod k a i socializacija mladih, Beograd 1970, 3i5—242-
Varstvo osebnosti po zakonu o avtorski pravici Z7.R XXXIV, 1970, 127—137,
Koncepei jata na brakorazvodot vn zakoni kot za semejstvoto. Godisnik Skopje, 1969/1970, 131—151; skrajšano: Koncepcija raz vod a braka u zakoniku o porod ici, Reforma pomdičnog zakonodavstva. Beograd, 1971, 308— 327.
Enostranska razveza zakonske zveze, Pravilnik XXVL 1971, št. 1—3, 39—45.
Samoupravljanje i društvena svoji na. Arhiv 1971. št, 1, 56—68.
Die Haftung der Massenmedien insbesondere der Presse bei Eingriffen in persönliche oder gewerbliche Rechts Positionen, referat na sestanku Tagung für Rechtsvergleichung, Mannheim 197t, objavljen v Arbeiten zur Rechtsvergleichung, zv. 6, 99—i21,
Odgovornost sredstev množičnega obveščanja, zlasti tiska, pri posegih v osebne ali poslovne pravne položaje, obširneje študija za jug, poročilo na zasedanju Tagung für Rechts vergleich ung, Mannheim 1971, ZZR XXXV. 93—110.
Izvršba na sredstva v družbeni lastnini. Pravilnik, XXVII, 1972, St 1—3. 70—79.
Nekaj obrobnih pripomb k študiji Edvarda Kardelja: Protislovja družbeae lastnine v sodnimi socialistični drtižbi> Pravnik 1972, št. 7—9, 285—292.
Preduzeče u stečaja. Anali PF, Beograd 1972, št. i—3, 533—562.
Odškodninska odgovornost organov in članov delovne skupnosti za nepravilnosti pri upravljanju družbenih produkcijskih sredstev, študija na temo: Materialna odgovornost delavcev kui upravljalcev družbene lastnine, publikacija Instituta za civilno pravo, 1973, 1—27.
Dedovanje kmetijskih zemljišč in kmetij, Pravnik XXVIII, 197 j, št. 4—fc, 100—113.
Delovi ljudskng tela kao Stvari u gradjauskom pravu, Simpoziju m o p res ad ji vanj ti delova Ijudfikog tela, T ns t itn t za kriminološka i sociološka i straž i vanj a, Bengrad, 1974, 1—20,
BORIS MAJE«
Rod i L se je 15. februarja 1919 na Colu pri Vipavi. Na ljubljanski ti ti i verz i je študiral slavistiko s slovenščino kot glav niru predmetom in d i» plomiral junija 1941, Sodeloval je v narodnoosvobodilnem gibanju in februarja 1944 odšel v partizane. Po vojni je bil direktor Cankarjeve založbe, kjer se je udejstvovul tudi kol prevajalec in urednik klasie-nih marksističnih del, V letih 1952—1959 je poučeval lilo-zofske predmete na ljubljanskih srednjih šolah, potem pa je to delo nadaljeval na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil leta 1960 izvoljen za višjega predavate!jn, hkrati pa tudi za predstojnika lilozofskega oddelka na tej fakulteti, kar je s krajšimi predsledki ostal vse do lela 1970. Poleg tega je delal v Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri ljubljanski univerzi in razvijal veliko aktivnost v slovenskem Filozofskem društvu, pri revijah sleorija in praksa« ter » AntfiropOfl«, Leta 19f»H je branil doktorsko disertacijo na temo »Med znanostjo in metafiziko«, nakar je bil izvoljen za izrednega profesorja, leta 1972 pa za rednega profesorja na lilozofski Fakulteti. Istega leta je bil imenovan za predstujnika Marksističnega centra pri OK. ZKS, po VIL kongresu ZKS pa je postal tudi član predsedstva CK ZKS. V prejšnjem znanstvenem obdobju je bil predsednik Komisije za idejna vprašanja kulture pri CK ZKS.
Čeprav je bil izpočetka na filozofski fakulteti izvoljen za predavatelja dialektičnega material i zma, se dr. Boris Majer v svojem nadaljnjem delu ni omejeval na problematiko marksistične filozofije v ožjem pomenu, marveč se je spuščal v vse bolj vsestransko in vse globlje soočanje te filozofije z drugimi tokovi sodobne evropske filozofije, lako se je uvrstil meti njene najljoljše poznavalce v vsem jugoslovanskem prostoru. Za svoje najobsežnejše in najpomembnejše delo na tem področju, za spis >Med znanostjo in metafiziko« je 1. 1%9 prejel Kidričevo nagrado.
Poleg znanstvenega in pedagoškega prizadevanja v tej smeri se je Boris Majer se precej ukvarjal z metodološkimi in idejnimi vprašanji pnuka filozofije, in o tem napisal vrsto člankov, kot aktivni politični delavec v ustreznih komisijah CK ZKS pa se je spoprijemal s problemi kulture in kulturne politike v samoupravni socialistični družbi, jih preučeval in svoja, dognanja tudi objavljal.
Ni se mogoče spuščati tu v podrobnejšo obravnavo vsega Majerjevega objavljenega dela. Zato naj zadostujejo naslednje navedbe. V prvem svojem večjem delu, tj. v spisu »Med znanostjo in meta fiziko« postavlja avtor drugega drugemu nasproti dva glavna tokova novejše meščansko filozofije, raziskuje njune izvore, razvoj in sodobno stanje, Gre za pozitivizem z njegovim se i en ti zm o nt, ki ga spreminja od Comta dalje, pa vse ti o sodobnega logičnega pozitivizma in konceptualnega pragmatizma. Po drugi plati gre za eksistencializem, zlasti za Heideggrrjevo inačico. Na znanstveno argumentiran način, s preučevanem številnih izvirnih in temeljnih del, se je avtorju posrečilo napraviti jasen presek skozi sodobno filozofijo, prikazati notranje miselne strukture in razvojno logiko posameznih filozofskih smeri, jih s primerjavo njihovih miselnih in družbenih vezi ter razlik postaviti v širši okvir dobe in jih končno soočiti z marksistično filozofsko mislijo.
Drugo pomembno Majerjevo delo, ki je I. 1971 izšlo v posebni knjižni izdaji, nosi naslov »Strukturalizem (poizkus filozofske kritike)*. V tem delu avtor sistematično in kritično prikazuje razvojno pot in filozofske vidike strukturalizma, ki se je zadnje desetletje močno uveljavljal v zahodni Evropi, zlnsti v Franciji, in ki je naletel na odmev tudi pri nas. Tudi to delo temelji na preučevanju obsežne izvirne in kritične literature. Avtor razvije širši miselni kontekst, v katerem je strukturalizem nastal, in |ia njegove osnovne filozofske kategorije. Njegovo delo je večidel posvečeno posameznim področjem strukturalizmu, seinio-logiji, semantiki, antropologiji v ožjem in v širšem smislu, literarni teoriji in estetiki. O tem delu velja, da sodi med redke študije, ki so se doslej vsestransko lotile te smeri v sodobni filozofiji. Z vidikov marksistične kritike je avtor osvetlil miselno vsebino, moč in nemoč, možnosti in meje te smeri. Korenine strukturalizma in njegovo mesto v fiiozofiji našega časa. oboje je prikazano zelo nazorno, v primerjavah z najvažnejšimi tokovi evropske filozofije, starejše in novejše.
Druge razprave in članki, ki jih je Majer posveti! filozofiji in njenemu mestu v življenju človeka in družbe, pomenijo odklanjanje sodobne spekulativne filozofije in njenih aprioriz-
mov, soočanja filozofa z aktualnimi vprašanji sodobne in posebej jugoslovanske in slovenske družbe, v tem smislu pa tudi razvijanje marksistične filozofije sume.
Jfajerjeva teoretična delu izpričujejo celovita znanstveno metodologijo zgodovine filozofije. V njili je zlasti pomembno sorazmerje med temeljito analizo posameznih filozofskih tokov in njihove notranje miselne st.nikt.tiTe in pa analizo njihovega zgodovinskega, družbenega substrata, njihovega mesta iu pomenu v družbenem življenju dane dobe, sorazmerja med točnim prikazom in kritiko posameznih filozofskih nazorov. Majer je opozoril na marsikatere, doslej manj znane notranje strukture j ji zakonitosti sodobnih filozofskih sistemov, zlasti kar zadeva razmerje med izhodiščnimi pojmi, implicitnimi družbenimi stališči in nasploh družbeno opredeljenost posameznih filozofskih smeri. Argumentirano je ovrgel ali prevrednotil več doslej veljavnih oecn sodobne filozofije in njene dejanske teže v celotni filozofski zgodovini. V svojih delih skuša kar najbolj uveljaviti marksistično filozofijo, njena kritična izhodišča in odprtost za dejanske vrednote v svetovni filozofski misli, starejši in sodobni. S tem, da je v svojih razpravah na doguan zgodovinsko filozofski način zajel vse najvažnejše filozofske smeri, se je vsekakor uveljavil kot eden naših najbolj kom-petentnih znanstvenih delavcev na tem področju.
Skupščina SAZU gu je dne 20. marca 1975 izvolila za dopisnega člana.
BIBLIOGRAFIJA
1. Znanstvena dela in strokovni spisi Samostojna knjižna dela
Med znan ust jn in metafiziko. Razvoj koncepcij predmeta [n funkcije filozofije v poetheglovski meščanski filozofiji. Doktorska (iiser-laeija. CZ Ljubljana, 1966, sMisel in čase, 335 strani.
Strukturalizem, Poskus filozofske kritike. ČZP Komunist, Ljubljana 1971, 140 strani.
Razprave iu sestavki v knjižnih in periodičnih tiskih
Metodični problemi pouku filozofije na srednji šoli. Sod. ped a g. X, (959, št. 2, 56—f>2.
Mesto, naloge in metode pouku filozofije na srednji soli. Sod. pedag. XI. 19«, SI. 9—10, 256—26?.
O družbeni vlogi marksistične filozofske misli. TiP l%i. št. 1, 13-27.
Umetnikov spor z družbo. TiP 1964, si. 3, 384—399. O rim št v enoj «loži moralne s ves ti. iFilosofijai, Bgd 19(>5. št. 1, 77—79,
Dileme eksistencialne kritike. TiP 1965, št. 11, 1672— 1681, it. 12. 1850, 1863, TiP 1966, št, 2. 188— 200.
Predmet in družbena vloga filozofije. Bilten ISF, Lj. 1900 (cikL), 5—120. poglavje i Od K a a ta do Husserla*.
Heidcggrr — »mislec bi ti i, Uvod v »Heidegger, Izbrane razprave«, CZ Ljubljana 1967, >Misel in čas*. 1—22, TiP 1966. št. 11, 1559—1572, 1967, Št. 1, iS—32, št. 4, 563-586.
Idejni koncept moralne vzgoje. TiP 1968, št. 5, 794—SOI. Filozofija in zgodovina. TiP 1968, št, 12. 1801—1809 Razsežnosti liesede. TiP 1969, št. 1, 3—9. kriza vrednot, TiP 1969, št. 2, 195— 205,
Položaj humanističnih znanosti, Anthropos, Lj, 1%9. III—IV. 73—74.
Filozofski polizdelki in strokovna kritika. TiP 1959, št. 12, 1625-1826.
O funkcionalnosti univerze. Sod. XVII, št- 12, 1200—1201. Jugoslovanski marksizam a teoriji i praksi. Naše teme, Zgb. 1970, si. 5, 1045—1059.
Človek, struktura, zgodovina. Anthropos, L j. 1970. JI, 9—21, III—IV, 99-110.
Slovenska monografija o Engelsu. Anthropos, Lj. 1970, št, ITI—IV, 203—206.
Še enkrat: človek. Struktura, zgodovina. Anthropos, L j. 1971, št. I—JI, 153—158.
Sodobni sovjetski strukturalizem. TiP 1971, št. 6-7, 102t-1028. Pogled na sodobno filozofijo, i Vzgoja jn izobraževanje«. Ljubljana 1972, št. 5, 4—8.
Poljudno strokovni članki
Dediščina revolucionarnega obdobja. LP, 10. 4. 1958. Dijaki o pouku filozofije. Komunist, Lj, 3. 7, 1959. Samoupravljanje in humanizem. NR, 24. 1959. Ne bo prost epa časa. Del. enotnost, 10. 10. 1959. Posvetovanje filozofov in sociologov. NR, 28. It. 1959. Ccm u sociološke raziskave. L j. 5. 12. 1959. Prispevek k socioloSki znanosti. Komunist, Lj. 1. 4. 1960, Filozofski inštitut. jDELOi, i. 4. 1960. Enotnost teorije in empirije. Komunist, Lj. 25. 3. 1960. Graditi svojo filozofsko kulturo. Delo, 25. 3. 1962. Terminologija je živ organizem. Delo, 4. 5. 1962. idejni profil Perspektivi. NR. 26 5. 1962.
Pet let slovenskega filozofskega društva. NR, 7. 1962, Vioga marksističnih krožkov. Priročnik za mlade aktiviste, Ljubljana, št. 5, 1963.
O mestu in nalogah marksistične teoretične misli. Komunist, Lj. 24. 10. 1964.
Mesto filozofije v naši tirni bi NR, 27, 3. 1965, Možnost za bazično raziskovalno delo. NR, 9, 10. 1965. Misel, ki postaja svet. NR, 20. 4. 1963,
Reform i ra j mo tudi pouk filozofije. Komunist, Lj. 15, 3. 1968, Seminar filozofskih tem, LP, 3 2, ¡969. Semenj ničevosti, Delo, 28. 2. 1972, 18 5, 1972.
II. Politične razprave in članki v periodičnem in dnevnem tisku
Viri konflikta. TiP, Í 964, št. 10, i 434—1415, št, 11, 1606— 1618.
Nekritične marginalije. TiP 19b5, št. 2, 250- 387-Polemična nestrpnost je malo prida. Delo, 29, 3, 1965. Kultura in družba. TiP 1963, št. 5, 730—759. Splošna načela in konkretna protislovja. NR, S. 10. 1966, Kultura in politika. NR, št. 24. dec. 1968, 717—718. Marksizem in slovenski kulturni prostor. TiP, 1969, št. ft in i2, Í61W—1624.
Marksizem in kultura. Komunist. Ljub. 14. 11. 1969-(ne) jubilej ni zapis. ZiP 1970, d t. 2.. uvodnik. Odjek, Sarajevo, mar t 1970, 5—6.
Zavezanost socialistični viziji. Komunist, Lj. 20. 3. 1970. Posledica naše otvorenosti. Politika, Rgd. 28. 5. 1970. Fenomenologi j a bi rok ra ti zin a. Politika. Bgd. 9. 5. 1970. Naloge komunistov v kulturi, znanosti iti p ros veti. Komunist. Lj. 12. 6. 1970.
Kultura u samoupravnem društvu. Borba, Reflektor, Bgd. 29. 6. 1970, 1—6.
Prisotnost komunistov v kulturi. Delo, 30. 1. 1971. Samoupravljanje in tržišče. Delo, 27. 2. 1971. Utieaj kulture na društvena kretanja. »Kult. život«, Bgd. 1971, št. 3, 206—209.
Samoupravna vsebina kulture. Komunist, Lj. 27. 5. 1971. Kultura med državo in trgom, TiP 1971, št- 8—9, 1197—1210, Soči jal izem, Bgd. 1971. št. 7, 918—932.
Zveza komunistov bo moTala odpreti strugo svežim vodam. Delo, 7. 10. 1971.
Odločneje utreti pot samoupravni vsebini kulture. NR, 8. 10. 1971. Ocena razmer na univerzi. Komunist Lj. 29. 12. 1971.
Politiiki aspekti socijalne ¿ifetencijacije. Socija lizam, Bgd. 1972, Si. 2, 220—225.
Odgovornost komunistov za strokovno in idejno raven. Delo, 11-5. 1572, t5. 4. 1972.
Časopisna štainpa u Sloveniji. Kult. život. Bgd. 1972. št. 4.
Ustanovitev marksističnega centra. Komunist. L.j. Iti. 5, 1972.
Izmenični tok iz mislečih glav (intervju). Delo. 21. 3. 1972,
11 T. Prevodi
Lenin, V. L. Ko\a ekonomska politika in socialistična graditev, CZ. L j. 1947, 243 str.
Marx K... Razredni boji v »aneiji. K, .Marx-F. Lngels, Izbrana tlela CZ Ljubljana, 1950, 1. z v., 129—2S9.
Plehnnov G, V„ Za 60-letnico Heglove sin rti, s V obrambo mar-ksizmat, Ljubljana, CZ 1935, 7—40-
STO JAN PRETNAR
Rodil se je 23, januarja 1909 v Bovcu. Maturiral je na realni gimnaziji v Novem mesta I. 1927, 1. 1932 je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je v istem letu dosegel tudi doktorat. V Času od avgusta do oklobru 1937 je bil odvetniški pripravnik, od tedaj naprej pa odvetnik v Mariboru in sicer do nemške okupacije v 1. 1941. Tedaj je moral z bezat i iz Maribora in bil do juni ja 1942 begunec odvetnik v Cerknici. V tem času je bil tudi tri mesece kot štipendist 'Lu mer je ve ustanove ljubljanske univerze na študiju v Firencah.
Konec juniju 1942 je hil priprt in bil nato do konca vojne sprva v internaciji, nato pa na prisilnem delu v Nemčiji. Bil je aktivist OF od 1941 dalje.
Junija 1945 se je vrnil v domovino in vstopil v službo kot načelnik pravnega oddelka pri ministrstvu za industrijo in rudarstvo slovenske vlade (LRS). Junija 1950 je bil izvoljen za dneenta pravne fakullele univerze v Ljubljani, nato 1953 izbran za izrednega, 1957 pa za rednega profesorja te fakultete, kjer predava predmet: gospodarsko pravo. Ukvarja se s problemi teorije podjelja, industrijske lastnine in konkurenčnega ter primerjalnega trgovinskega prava. V času od 1, januarja 1964 do 1. oktobra 1972 je bil tudi direktor Zveznega zavoda za patente v Beogradu.
Preitiur je član več komisij Z1S in več domačih strokovnih organizacij; je tudi član uaslednjih mednarodnih združenj: ILA {Industrial Law Association, London), AIPPI (Association Internationale pour la Protection de la Propriété Industrielle, Zurich), Société de législation comparée (Pariz) in Internationale Geselisehaft fur L rheberecht (Berlin).
Svoja znanstvena prizadevanja je Pretnar, kakor omenjeno, posvetil teoriji podjetja in teoriji trga in prometa (cirkulacije), Pri tent pojmuje trg kot metodo, mehanizem in organizacijo
< irkulaeije in hkrati kot einanacijo gospodarske organizacije, s čimer je vzpostavil zvezo med trgom in teorijo podjetja. To ga je potem usmerilo na področje t. i m. industrijske lastnine (kot dela današnjega pojma intelektualne lastnine, katere drugi del so avtorske pravice). Tu se je ukvarjal z gospod a rs ko p ravno problem a t i ko patentov, tehničnih izboljšav, znanstvenih odkritij, know-how, trgovske firme, blagovnih in storitvenih žigov, označbe izvorov blaga in varstva pred nelojalno konkurenco. V tem kompleksu je odkril temeljno razliko med razvitimi, industrializiranimi deželami in deželami v razvoju in svoje raziskovanje naravnal na kategorije mednarodnega režima pravne zaščite industrijske lastnine med državami različne razvojne stopnje,
V zvezi s to zaščito velja opozoriti na stanje jugoslovanske doktrine, ki je v tem pogledu šele na svojem začetku in ki gre v njej Pretnarju položaj pionirske osebnosti. Pri tem so njegova izvirna pravna in pravnopolitična stališča našla odmev tudi v zadevnih inozemskih in mednarodnih krogih. S svojimi sintetično-sistematskimi Ta z prava m i, objavljenimi v mednarodno upoštevanih časopisih, je odprl vprašanje mednarodnega režima te zaščite med razvitimi in nerazvitimi deželami, nakazal krizo Pariške konvencijo in nujnost, da vso to problematiko vzamejo v obravnavo ZN, do česar je tudi prišlo. Pretnarjevi pogledi o vlogi patentov v prenosu tehnologije deželam v razvoju so danes obravnavani v ZN in njihovih za to v pošte v prihajajočih specializiranih agencijah.
Pretnarjeva dela potrjujejo, da je njih avtor mislec širokih zasnov in doslednega izgrajevanja zavzetih teoretičnih stališč, strokovnjak z obsežnim družbenogospodarskim iu političnim obzorjem, ki oplaja njegova spoznanja na področju ožje pravne discipline, ki jo goji. Prav v tej lastnosti je dosegel priznanje in ugled v krogih mednarodnega sodelovanja na torišču svojih raziskovalnih naporov. Njegovo delo, zgrajeno na trdnih temeljih izvirnega pristopanja k splošnemu in primerjalnemu gospodarskemu pravu, se je razvilo v obsežen in zaokrožen opus o pravu zaščite industrijske lastnine kot podlaga za nadaljnji razvoj te znanstvene panoge v naših razmerah.
Skupščina SAZU ga je dne 23. marca 1975 izvolila za dopisnega člana.
Seznani najvažnejših člankov in razprav dr. Pretnarja hrani arhiv SAZU.
RAZRED ZA PRIRODOSLOVNE VEDE
V A N D A K O CH A N S K T - D E VI D t
Dr. Vanda Kocliansky-De-vide je bila rojena 10. aprila 1915 v Zagrebu. Njen oče je bil Hrvat s poljsko-češkimi predniki, njena mati Slovenka. Gimnazijo in univerzo je obiskovala v Zagreb«. Na filozofski fakulteti se je posvetila študiju biologije in geologije ter paleontologije, kjer je diplomirala 1938, promovirala 1943. l eta 1940 je postala asistent v geol o ško-pni eon to loškem institutu. 1933 docent, 1938 izredni in 1962 redni profesor. Zn dopisnega člana Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti je bila izbrana 1966, za rednega člana 1973.
Prva njena delu se nanašajo na miooeiisko favno Zagrebačke gore, na eocenske korale in liidrozoje Dubravice in Ostrovice v Dalmaciji, na kred ne foraminifere in korale iz vzhodne Srbije. Miocensko in etičensko favno je raziskovala tudi še v poznejših letih.
Za svoje glavno delovno področje si je izbrala karbonske in permske fuznlinide. Raziskovala je v glavnem na Velebiltt in v Liki, 2e v prvi študiji se ji je posrečilo razčistiti nejasnosti glede nove vrste Eoverbeekina paklenicensis, ki so jo sprva zamenjavali z vrsto Nummulosiegina velelniana. Nato se je lotila karbonskih fuzulinid, med katerimi je odkrila dve novi vrsti. V paleobiološkem delu je obravnavala dimorlizetn in morfogenezo, filogenezo, ekologijo in migracije pomembnejših rodov. S favno je dognala, da je v Vclehitu in Eiki zastopan zgornji karbon, in sicer stopnji moskovij in uralij,
Po obdelavi karbonskih makroforatniiiifcr se je lotila spod-njepeunskili. Med bogato fuziilinidno favno je našla na Velebitu in v Liki šest novih vrst, z novo podvrsto, med katero so pre-
težim zastopane psevdošvagerine. Med novimi vrstami je posebno važna Quarifusulina nimia, ki je filogenetsko najbolj razvita vrsta tega rodu in tudi geološko najmlajša. Pseudo-achtuagerina oelebiiana je zanimiva, ker ni po obliki podobna nobeni e vraži jski vrsti tega rodu. Po njenih ugotovitvah so se psevdošvagerine tako hitro razvijale, tla se niso mogle razširili po vsej Evraziji în da je zato v Aziji znanih le malo evropskih vrst. Zaradi podobnosti faeiesa in psevdošvagerinske favne z ratendorfskimi skladi in njih favno v Karnijskih Alpah je sklepala, da je možno tudi spodnji perm Velebita enako kakor v Alpah razčleniti v tri horizontale.
V	srednjem in zgornjem permu Velebita in like je Koehan-sky-Dévidé ugotovila 25 fuzulinid ni h vrst s šestimi novimi vrstami, Dognala je, da ni med to favno niti ene vrste, ki bi bila zastopana v tamkajšnjem spodnjem permu, V vsem spodnjem delu prevladujejo subsferične faznimi de,
Vzporedno z morfogenezo posameznih vrst je utemeljila taksonomski sistem obdelanih fuzulinid in hkrati tudi njihovo iilogenezo. Obdelala je tudi s t rat i grafi jo vseh glavnih skupin najdišč. Obdelava mladopaieozojskih fuzulinid v Velebita in Liki je njeno najvažnejše in najpomembnejše delo, s katerim je postavila solidno podlago za vse svoje nadaljnje študije na tem strokovnem področju.
V	naslednjem naj omenimo predvsem, kako požrtvovalno je pomagala pri reševanju paleontoioških in biostratigrafskih problemov v Sloveniji. V 10 razpravah je obravnavala makro- in niikroforaiuinilere ter apnene alge mlajšega paleozoika. Tudi v razpravah, ki se nanašajo na celotno Jugoslavijo, je v velikem delu upoštevana Slovenija. \ prvi zadevni študiji je obravnavala lavno iz Loških in Polhograjskih hribov. Kochan-sky-Devidé je našla v Volaki na južnem vznožju Blegošn poleg odkrite in med inikrofosili najbolj pogostne vrste Pélaeofu-sulina nana še precej drugih vrst- Lotila se je raziskave takih skladov tudi v preostalih nahajališčih zahodne Slovenije. Pri Vrzdencu, Žažarju. Sami j i in v okolici Cerknega je odkrila celo vrsto različnih mikrofosilov. utemeljila na podlagi njih stratigrafske horizonte in razjasnila takratne ekološke in paît -ografske razmere.
Pri Bohinjski Beli in v okolici Bleda je zasledila bogato fuzulinid no favno. Po neošvagerintth je dognala, da so skladi v okolici Bledu in Bohinjske Bele ekvivalentni grodenskim v Loških in Polhograjskih hribih, v posavskih gubah ter v Karavankah in Karnijskih Alpali. Ker niso v Julijskih Alpah grodenskî skladi nikjer zastopani, je upravičeno sklepala, da je
segal na ozemlje današnji! Vzhodnih Alp v dobi, ko so se drugod tla sedanjem slovenskem ozemlju, kopičili klasiični gtode tiski se dimen ti, morski zaliv od juga.
Kodtansky-Devide jc v 27 najdiščih v okolici Ortueka na Dolenjskem odkrila i3 rodov tnikroforaminifer, 10 rodov in 24 vrst fuzulinid in devet različnih apnenih alg. Z značilnimi vrstami med fuzulinidno favno je dokazala, da pripadajo skladi pri Ortneku trogkofelski stopnji.
V zgornjem karbonu so bili v Sloveniji znani sprva samo javomiški skladi. Koehanskv-Devide se je posrečilo odkriti v Karavankah pri Javorniškcm rovfu in na Jezerskem apnence z rodom Triiiciies, kakršne so imeli drugod za spodnji gžehj, toda glede na rodova Protricites in Quaxifusulina, ki ju je tudi našla v apnenčevih skladih, pripadajo nesporno srednjemu kasimoviju. Nadalje se je lotila obravnave zanimivega rodu Retchelina, ki je razširjen po vsej Aziji od Turčije do Kitajske. V Evropi so bila znana najdišča tega rodu samo v Grčiji, Korhansky-Devide se je posrečilo odkriti rod tudi v Jugoslaviji. in sicer v Srbiji, Črni Gori, na Hrvaškem in še v Sloveniji, kjer je v okolici Srednjega vrha nad Martuljkom ugotovila celo novo vrsto ReicheJina sloDenica. Dognala je, da pripadajo vse trogkofelski stopnji. Novo vrsto je V razpravi leta i%9 zaradi nekaterih posebnosti pripisala rodu Pseudoreichelina. \ obsežnejši razpravi jo opisala loraminifere, apnene alge in problematiko Z južne strani Karavank med Kranjsko goro in Prevalom pod Begunjščico. Z vodilnimi vrstami je dognala, da -spadajo zgornjekarbonski skladi v gželijsko in orenbnrgijsko stopnjo. Za palcografske razmere ob današnjem severnem Jadranu, kakršne so bile v mlajšem paleozoiku, je zelo pomembno njeno odkritje lieošvugerinskih skladov v Istri. I i vsebujejo lipičnc permske mikrofosile z zelo razvitimi fuzulinidami, mi« kroforamiiiiferami in apiicninii algami. Koclmnskv-Devide je mogla po nekaterih rodovih dognati mlajši jienn, in sicer razdobje med kugurom in spodnjim iaiarom. V zahodnih Karavankah je Kochansky-Devide obdelala 110 najdišč z apnenimi algami, nnkroForaminiferaiiii in Fuzulinidami. Pri tem je ugotovila 22 vrst apnenih alg z dvema novima vrstama, 24 vrst niikroforamimfcT in 41 vrst tuznlinid. Pri vrsti rodu 7.ellin je mogla prvič dognati mikrosferično generacijo. Posrečilo se ji je razvrstiti pretežno večino apnenih alg, inikroforuminifer in fuzulinid v pet horizontov- Velik napredek je bil nadalje storjen z ugotovitvijo gželijske iu kasimovijske stopnje. V okolici Savskih jam in Karlovega rova pod Golico ter nad Planino in izpod Črnega vrha je Kochansky-Devide ugotovila v karbon-
skill kosili, ki SO tičali v trogkofelskih b recall, foralniuifero Protriticiies in tako dognala, da obstaja i ud i v zahodni Sloveniji kasimovij. Tipični gželi j dokazujejo v Karavankah po njenem mnenju t riti t; i t ni peščenjaki, ki jih kot kose vsebuje irogkofelska hreea. Orenburg i j je ugotovila z bogato favno fuzulinid v apnencih. Na podlagi vsega tega je dognala, da segajo zgornjekarbonski skladi Karavank do inoskovija. V Kara vankali imamo v zgornjem delu Kosutnikovega potoka enega najlepših odkritih profilov trogkofelskih plasti v klasiičuem razvoju. Vsi makro fosili v njih, ki jih je določila Kochauskv-Devide, kažejo na trogkofelsko stopnjo. Tudi med značilnimi m ikro fosili so zastopane le trogkofelske vrste. Nadalje je dognala, da pripadajo nekateri kosi gželijskemu triticitnemu peščenjaku, obmejnemu glinenemu apnencu s švageriuami in zgornjemu rot nove škeffiu apnencu. Med opisano favno je utemeljila dve novi vrsti rodov P&raschmagerina in Boultonia,
Za Geološki zavod v Ljubljani je sestavila veliko elaboratov o biostratigrafiji Slovenije.
Leta 1966 je prejela za svoje znanstveno delo nagrado iz sklada Borisa Kidriča, leta 1 967 pa nagrado »Hudjer Boškovieor. Pohvalne ocene njenih del v inozemskih znanstvenih revijah in številna priznanja doma in v tujini dokazujejo, da moremo Kochansky-Dcvide Šteti med najboljše paleontologe iu blostra-tigrafe v Jugoslaviji. Skupščina SA2L jo je dne 20. marca 1975 izvolila za dopisnega člana.
Bibliografijo njenih del, obsegajočo za čas od 1944 do 1975 64 enoi razprav in 2 enoti učbenikov hrani arhiv SAZU.
P L T A R S T E V A NOVI C
Rojen 3. junija 19J4 v Bu-čevcu p i i Beogrudu, Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, gimnazijo in univerzo v Beogradu. Na fiiozofski fakulteti je .študiral geologijo in mineralogijo, kjer je diplomiral leta 1937. Po diplomi je postal kustos Muzeja srpske zemlje v Beogradu, kjer je bil hkrati upravnik geološko-pa le ontološkega oddelka. V letih 1941—45 je bil kot rezer-■jgf"	vni oficir najprej vojni ujet-
nflH	nik v nemških taboriščih, dru-
go polovico vojne pa jc prebil v kaznenjskih taboriščih v u^k^^^^^^^^HP Osnabruekn in v Barkenbrigu na okupiranem Poljskem. Po končani vojni je zopet prevzel mesto kustosa v Muzeju srpske zemlje. Nato se je dve leti izpopolnjeval v geolOflko-raziskoval nem institutu >Ordžonikidze< v Moskvi in v Paleontološkem inštitutu Akademije znanosti ZSSR. Leta 1948 je promoviral tam za doktorja geoloških in mineraloških znanosti, istega leta je postal docent za historično geologijo na Prirodosiovno-matematieni fakulteti v Beogradu. 1950 izredni, 1957 pa redni profesor. Od leta 1969 deluje na rudarsko-geološki fakulteti univerze v Beogradu. Za dopisnega člana Srpske akademije nauka i umetnosti je bil izvoljen leta 1952, za rednega člana 1965. Od leta 1968 je tajnik razreda za p ri rod osi ovn n - tna tem a t i č ne vede.
Stevanovič se je sprva ukvarjal z barsko puhlico in njeno lavno v območju Beograda, kmalu pa je prešel k obravnavanju neogena in ga raziskoval paleontološko, hiostratigrafgko. paieo-ekološko in paleogeografsko. Lotil se je miocenskih plasti ob Topčiderski Reki, pontijske stopnje v Srbiji in Sremu, m eolskih plasti v velikem donavskem Ključu pri Podvrški. najstarejše vrste rodu Arcicardium in strati grafi je najdišča, sar-matskih in meotskih m obiskov v Srbiji in rodov Parvidacna in Pteradacna iz pontijskih plasti Srbije. Po prvih krajših delih se je kmalu osredotočil na preučevanje pl¡ocena in njegove lavne. V svojem najobsežnejšem deln je obravnaval spodnji
pliocen v Srbiji, severovzhodni Bosni, Sramu in južni Vojvodini, Posebno pozornost je pusvetil pri tem dotlej skoraj neznanemu starejšemu pliocenu zahodne Srbije kukor iudi predgorju Karpatov v vzbodni Srbiji. No podlagi bogate Favne, ki jo je odkril v glavnih premogovnih revirjih, je mogel izločiti več strutigraf-skib horizontov.
S pomočjo molu s kov v kaspibrakienih sedi m en tih južno vzhodnega dela Panrtuske kotline in njih primerjave z enako starimi pontijskimi serijami v Dukijski kotlini in črnomorskem območju je mogel ugotoviti, da se zgornjekongerijske plasti Panonske kotline le malo ločijo od ponrijskih sedimentov v Dakij* ski kotlini. Zato je zgornji del kongerijskih plasti v Panonski kotlini uvrstil v pontijsko siopnjo v ožjem pomenu. Glede starejših kongerijskih plasti v Panonski kotlini, ki so bile odložene na zahodni strani Karpatov, je Stevunovie obdržal ime panonijske stopnje.
Nato je Sievanovič raziskal regionalno razširjenost pontijskih plasli v Srbiji in v sosednjih pokrajinah, njih facialne spremembe in tek tuniko. Dognal je. da je geološka zgodovina Srbije v ozki zvezi s paieografskitni spremembami, ki so bile povzročene S poznejšimi tektonskimi premikanji v južnih Karpatih in v Severovzhodnih Dinaridih. Paleontološko je raziskal vso favno m obiskov, ki je vsebovala 210 vrst m podvrst. K temu je treba prišteti Še fosilne ostanke drugih organizmov, med njimi tri vrste proboscidov, tako da je bilo vseli skupuj 220 vrst. Med temi je utemeljil 20 novih Vrst Oz. podvrst. Steva-n oviti je natančno opisal tudi vse tiste vrste, ki jih je Brusina svoj čas upodobil v originalnem delu, ne da bi podal potrebne opise.
S svojim delom o spodnjem plioccnu Srbije si je Stevonovič pridobil sloves najboljšega poznavalca noogcna v Evropi. Pozneje je objavil še veliko razprav o tem področju. Z obdelavo novih nahajališč takratne fosilne favne je izpopolnjeval predvsem biostra t igralsko razčlenjevanje.
Stevnnovtc je S področja neogena največ pisal O pOrtuferriju. Na več mestih severne in vzhodne Srbije je odkril nova najdišča tipične kaspibrakične favne. Tako je mogel izpopolniti naše znanje o geografski razširjenosti pontijskih plasti v Srbiji. Ko je spoznal geološke razmere nu Ceru, pri Koceljevu, v Posavju okoli Beograda, na severnem in vzhodnem pol>očju A vale. pri Grooki, Siiifdcre.vu, Negotinu in pri Kladovu, je ugotovil, da je portaferrijska podstopnju, ki je najmlajši del pontijskih plasti v ožjem pomenu, zastopana v obliki sivicc in peskov s tipično kaspibrakično favno. Med njo prevladuje po številu
vrste družina Cardiidae, za njo slede zastopniki družin Dreisseusidae in Lymnueidae.
Opisal je slratotipe portaferrijske podstopnje in dognal, da je porlaferrij v območju Paratctide zastopan s plastmi, ki vsebujejo vrsto Congeria rhombuidea al i njim siulironi faeies. Nad portaferrijem sledijo v Panonski kotlini mlajše paludinske plasti, v Dakijski kotlini dakijske, v črnomorskem območju pa hosporijske in kimerijske plasti. Pod portaferrijem leže plasti z vrsto Paradacraa abichi v Panonski in Dakijski kotlini, v črnomorskem območju njih ekvivalenti. Zgornjo mejo poHafcrrija predstavljajo po njegovem razcep prvotne velike kotline v območju Paratetide. Vse mlajše plasti, ki so bile odložene že v izoliranih kotlinah, ne pripadajo več pontijski dobi. S tem je Stevanovič končnoveljavno označil obseg vsega portaferrija v vertikali in horizontali in tako utemeljil njegovo nadrobno stratigrafsko razčlenitev.
Leta 1959 je Stevanovič odkril pri Kadar ju v severni Bosni pontijsko favno moluskov. Našel je neštete školjke vrste Limnocardium petresi, ki dotlej v Jugoslaviji še ni bila znana. Raziskovanja je razširil na veliko širši prostor, od Fruške gore do Kladova v vzhodni. Srbiji. Pokazalo se je, da so s favno pri Kadar;u prvič ugotovljene orientalske pontijske vrste v sedanji Danubijski kotlini.
Stevanovič je svoje zanimanje usmeril kdaj pa kdaj tudi na paleozoik in mezozoik, V bližini vasi Družetiči v dolini Pločnika je odkril zgortijedevonske sklade z ostanki kottodontov, naslednje leto pa ob desnem bregu reke Ub blizu iste vasi goniatitno favno, ki v Srbiji še ni bila znana. Razen goniatiiov je našel Še tentaknlite, stil i ol i ne, ostrakode, ortoeeratide, korale, hrahiopode in trilobite, Na podlagi nstrakodov je pripisal sklade zgornjemu devonu, medtem ko kažejo korale in goniatiti iz starejšega stratigrafskega horizonta na srednji devon. Lnako stare devon ske sklade je zasledil Stevanovič še pri Brankovi ni blizit Val jeva. V posebni študiji je obravnaval tudi odnose med zahod-nnsrbskim devonom in drugimi nahajališči isle dobe v Jugoslaviji, Leta 195(1 je Stevanovič v okolici Štuluka v vzhodni Srbiji Tialetel na pozidonomijske skrilavce m peščenjake in tako odkril prvo najdišče jurski!i skladov v srbskem delu Karpatov. Poleg vrst rodu Potidonomga je našel v skrila ve i ii še odtise in kamena jedra a m on i tov. S pomočjo amonitov in škoij je dognal, da pripadajo skladi srednjemu doggerju.
Kako se je Stevanovič s svojimi znanstvenimi deli uveljavil v mednarodnem svetu, dokazujejo njegova članstva v raznih mednarodnih znanstvenih odborih. Več let je bil član izvršnega
urada I rit it nacionalne paleontoliiške linije za Evropo, od leta 1967 je član delovne skupine *]Paratetii<, od 1969 je član izvršnega urada Komiteja za mediteranski neogen, od 1070 pa predsednik Karpato-balkaliske geološke asociacije.
I,eta 194-9 je dobil nagrado vlade SFRJ za delo Don ji plio-<cn Srbije i susednih oblastii, 1969 plaketo Madžarskega geološkega zavoda, 1972 plaketo Prirndoslovnega muzeja v Beogradu. I.eta 1969 je postal dopisni član Slovenskega geološkega društva, 1972 častni član Madžarskega geološkega društva.
Skupščina ŠAZU ga je dne 20. marca 1975 izvolila za dopisnega člana.
RAZRED ZA UMETNOSTI
STA NO JLO R A J l C I C
Rodil se je 16. decembra 1910 v Beogradu, Klavir in kompozicijo je študiral najine j v domačih glasbenih ustanovah, nato pa se je izpopolnjeval na praškem konser-va torij u, k on en n v mojstrski soli J. Suka in X. Hofmeistra. T.eta (959 je postal docent za kompozicijo, J94-3 izredni in 1954 redni prolesor na beograjski Muzieki akademiji. Zuradi svojih ustvarjalnih uspehov je hi I leta 1950 izbrali za dopisnega, leta 1958 pa za rednega člana Srpske akademije nauku i umetnosle.
Rajičie je začei ustvarjati že v času svojega praškega študija, intenzivno pa se je njegovo sklada tel jsko deio razvilo in razširilo po vrn it v i v Beograd (1956). Je član generacije, ki je v zadnjem desetletju pred drugo vojno sprejela in v srbsko glasbo prenesla tedaj nove, napredne ideje evropskega glasbenega razvoja. Podobno kol nekateri njegovi srbski vrstniki {V. Vučkovič, D. CoIi£, L-Maric, pozneje še M. Ristic) je tudi Rajieič prevzel ekspresioni-stični nazor in ob njem še nekatere nove prijeme kompozicijske tehnike in sistematike (dvannjsftonsk! .sistem, atonalizem). Vendar je treba naglasi!i, da ne v začetku in ne pozneje lc-tch ni uporabljal v njihovih ekstremnih oblikah in dosledno, ampak svobodno in nevezano. Njegova faza eksperimentiranja je bila kratka» Kmalu si je začel oblikovati lastno pot in lastno ustvarjalno podobo, ki kaže zelo individualno naravo. V načelu in praksi sicer eks p res ion is t, je sprejel tudi temeljne značilnosti srbske glasbene po&tromantike in je na svoj način realiziral se sub-tilne karakterističnosti srbskega nacionalnega stila. Nikakor ne s citiranjem in tudi ne s kakršno že koli modifikacijo srbske glasbene folklore — to in ono je pri njem ie zelo redko, skoraj
zgolj izjemna. Pač pa se pri njem kaže usmeritev v nacionalni stil tako, da na svoj način doživlja in skozi svojo duhovno prizmo pregneie, kar občuti ob ljudskem glasl>enem gradivu. Skozi tak proces ji asi a j a tudi njegov značilen, v vsem osebno pogojen in karakterističen glasbeni izraz. Le-ta preseneča po izvirnosti in potrjuje visoko stopnjo kakovosti skladateljevega opusa, za katerega je kot samo na sebi razumljivo dejstvo treba ugotoviti tudi suvereno obvladanje kompozicijske tehnike in forme,
V času svojega ustvarjanja je Rajičič segel v najruznovrst-nejša kompozicijska področja ju povsod, v vseh vrstah, je tla! značilne prispevke. Tako npr. izrazno močne cikluse za glas in orkester, ki pomenijo obenem prve velike prispevke te vrste v srbski glasbeni literaturi (npr. ,Na Ti paru' za bas in orkester-1951; ,Lisje žutiJ za bariton in orkester, 1955; kan tata ,Siepac na saboru' za mešani zbor in simfonični orkester, 1961: ,Magno-venja" za mezzosopran ¡11 orkester. 1964). Kot z njimi je srbsko glasbo pomembno oplodil tudi s svojimi instrumentalnimi koncerti (npr. II.. 1946 in III. koncert za violino. (951: koncert za violoneello, 1949; III. koncert za klavir. 1950; II. koncert za klarinet. 1962) in orkestralnimi dedi (med. njimi npr. 1., 1935 in TI. simfonija, 1967), pa tudi s komornimi skladbami (npr. II. godalni kvartet, 1959: sonata za violino in k Iti vir, 19581, Ob tem je treba poudariti tudi prispevek, ki ga je dal na področju odrske glasbe in v tem okviru še zlasti opero Simonida (1956).
To. kar poleg že rečen epa še posebno kara k t eri žira njegov kompozicijski stavek, je izredna jasnost oblike, drznost v reševanju problemov zvoka, obsežna invoncija, močan čut za flrhi-tektoaiko in izvrstna iustruinentacija, ki razodeva samosvoje, individualne prijeme in je marsikje kar razkošna, S leni je skladatelju, obdarjenemu z veliko kreativno silo, uspelo ustvariti vrsto tehtnih kompozicij, ki razodevajo izrazito ustvarjalno osebnost.
Za Stanojla Rajičica je utemeljeno trditi, da spada med osrednje skladatelje sedanje generacije ne samo na srbskem, temveč celotnem jugoslovanskem prostoru. Njegovim delom, ki so ]> osebno izrazita v smeri vokalno -i nst.ru me 11 ta l ne, orkestralne in odrske glasbe ter instrumentalnega koncerta, gre ne saino estetsko-umetniška, temveč obenem tudi razvojna vrednost. \ njem iščejo svoje poti, ob njem razmišljajo in se zgledujejo številni mlajši skladatelji, ki jih impresijpira pretehtana gradnja Hajičieevega kompozicijskega stavka in visoka kvaliteta njegovih skladb. I .C-te mu dajejo vredno mesto \ nacionalnem in
tudi mednarodnem okviru, kar izpričujejo podatki, ki govorijo o tem, da so Lile Rajičieeve kompozicije s pozornostjo in priznanjem sprejete doma in tudi v tujini. Rajičie je osebnost, ki je v najboljšem smislu izdatno prispevala k stunju, kakršno kaže srbska glasbena ustvarjalnost danes in ki pomeni nasproti polpreteklosti v vsakem oziru, kompozicijsko-tehnicno in stilno-idejno, velik in nagel premik naprej, popolno vključitev v evropske razsežnosti in sočasno ohranitev temeljnih značilnosti srbske nacionalne kompozicijske Orientacije.
Skupščina SAZU ga je dne 20. marca 19T5 izvolila za dopisnega člana.
UMRLI CLAN)
H a d o Kušej, rojen 2i. julija 1875, umrl 10. maja 1941. tir. i ur., redni profesor za cerkveno pravo na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis i, 185—190.
Metod Dolenc, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. iur., redu i profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1958, načelnik tega razreda od 28. januarja 1959 do smrti, — Glej Letopis % 195—197.
Gregor Krek, rojen 27. junija 1874. umrl 1. septembra 1942, dr. iur.. redni profesor rimskega in civilnega prava na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 7, oktobra 1958, prvi glavni tajnik akademije od 28. januarja 1959 do 11. julija 1942. — Glej Letopis L 201—258.
Alfonz Pavlin; rojen 14. septembra 1855, umrl 1. decembra 1942. gimnazijski profesor, strokovnjak za 1'Ioristiko. Jitogeografijo in botanično sistematiko. Dopisni član matematično-pri rod osi ovne ga razreda od 16. maja 1940, — Glej Letopis I, 241—257,
Ferdinand Seidl. rojen 10, marca 1856, umrl L decembra 1942, realen i profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizuiologijo iti geologijo. Dopisni član matema-tično-prirodoslovnega razreda od 10. maja 1940, — Glej Letopis I, 261—290,
R iliard Jakopič, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1945, akademski slikar. Redni član umetniškega razreda od 7, oktobra 1958. — Glej Letopis L 41—45: 11, 75—89.
Anton Breznik, rojen 26. junija 1881, ninrl 26. marca 1944, dr, pilil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec. Dopisni član filozofsko-filološko-historičnega razreda od 16. maja 1940 — Glej Letopis I, 157—160: It, 61-74.
Matija Jama, rojen 4, januarja !872, umrl 4. aprila 1947. akademski slikar. Redni član umetniškega razredu od 7. oktobra 193S. — Glej Letopis I, 47-49: II, 90- -105,
Ivan Regen, rojen 9. decembra 1868. umrl 27. julija 1947, dr.phil., gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo. Dopisni član matematičuo-priro-doslovnega razreda od 16. maja 1940, — Glej Letopis i. 175 do 176: 11, 104—105.
Milan i ker l j, rojen 4, septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. iur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega
razreda r>d i 6. maja 1940. — Glej Letopis I, 127—130; H, 106 do 123.
O ton Župančič, rojen 23. januarja 147$, umrl 11. junija 1949, književnik. Redni člail razreda za Umetnosti od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis 1, 131—153; II, 225—256.
France Kidrič, rojen 23. marca 1WB0, umrl 11. aprila 1930, dr. phiL, redni profesor za starejše slovanske in slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademiji. Redni član filozofsko-f ilološko-liistorienega razreda od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do t. julija 1942 načelnik tega razreda: od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik akademije. - Glej Letopis I, 51—61; II, 34—44; III, 257- 266: IV, 86 - 100.
Sergej T v a novic Vavilov, rojen 24. marca 1891, o mr! 25, j« n na rja 195 L Preži detli Akademije nauk SSSR v Moskvi. Dopisni član razreda za matematično prirodoslovne, medicinske in tehnične vede od 7. novembra 1947.
J ti tl k O S l e b i JI g c r , rojen 19. oktobra 1876, umrl 5, februarja 1931, dr. phiL, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, slovenski bibliograf. Dopisni član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 21 decembra 1946. — Glej Letopis II, 54-58: IV. 101—124.
Mnlija Murko, rojen 10. febrtiarja 1861, umrl 11, februarja 1952. dr. phiL, redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član filozofsko-filološko-liistoričnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis L 172 do 174; V. !69 177.
Fran Ramovš, rojen 14- septembra 1899. tnnrl 16. septembra 5952, dr. p h i L, redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani, Redni član filozol-sko-1 ilološko-bistoričncga razreda od 7. oktobra 1938, načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940, glavni tajnik akademije od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; predsednik akademije od 19. maja 1950 do smrti; upravnik Inštituta za slovenski jezik. — Glej Letopis L 105—110; V, I4S—160.
Boris Kidrič, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953: predsednik Gospodarskega sveta FT.RJ, Redni član razreda za zgodovinske in družbene vede od 6. decembra 1949. — Glej Letopis III, 156- 164: V, 161-167.
Lucicn Tesniere, rojen 13. maja 1893. umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Montepelbcru, Dopisni član razreda za Filoioškc in
literarne vede od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 92—94; VIT, 59 -63.
Pavel Luraick, rojen 3i. januarja 1900, umrl 2, aprila 1955, dr, med,, redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik ginekološko porodniške klinike medicinske fakultete univerze v Ljubljani. Redni član razreda za prirodoslovne rn medicinske vede od 30. junija 195i, — Glej Letopis VI, 61 do 65; VII, 55-58.
P e 1 a r Skok, rojen t. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr, pliil.. redni profesor za romansko filologijo na vseučilišču v Zagreba. Dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 89- -91; VIII, 77—82.
Janko Pole c, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12, maja 1956, dr. iur., redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na tutiverzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938, načelnik pravnega razreda od 23, februarja 1942 do 30. scpteai-bra 1949; predsednik Terminološke komisije pri akademiji. — Glej Letopis t 97—101; VIII, 48—60.
Jože Plečnik, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na univerzi v Ljubljani. Redni Člaa od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis L 78—89; VIII, 61-67.
Rajko Nahtigal, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. pliil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov in častni predstojnik Slovanskega inštituta na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938, prvi predsednik akademije od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942, načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. sep-lembra 1949. — Glej Letopis I, 71—75; IX, 63—67.
Franc K s a v . L u k m a n , rojen 24, novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. thcpL, dT. phil., redni profesor za historično dogmatiko, za zgodovino starokrščanskega slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na teološki fakulteti v Ljubljani. Dopisni član oil 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 168—169; IX, 78—81,
A n d r i j a S t a m p a t , rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija .1958, dr, med,, redni profesor za higieno in socialno medicino na vseučilišču v Zagrebu, predsednik Jugoslavenske akademije znanosti i um je most i. Dopisni član od 7. novembra 1947. — Glej Letopis IX, 82—84.
Izidor Cankar, rojen 22. aprila 1886, uinrl 22. septembra 1938, dr. phil., redni profesor za zgodovino umetnosti na univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. —- Glej Letopis V, 67—73; IX. 68—77.
Kazimierz Nitseb, rojen 1. februarja 1874, umrl 26, septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakom. Dopisni član od 7. novembra 1947. — Glej Letopis IX. 85—87.
Pavel Golia, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta
1939,	književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča. Redni Član od 2. junija 1953. — Gfej Letopis V, i t6—120; X, 34—39.
Alck.1iandar Belič, rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960; dr. phil., profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu, predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis XI, 36—38.
Anton L a j o v i c , rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960. komponist in muzikolog. Redni član od 16. maja
1940.	tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. — Glej Leiopis T, 63- 76; XI, 34—35.
Ejnar Dvggve, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, dr. h. t:., dr. ing. b. C., arhitekt in arheolog V Kopen-hagnu. Dopisni član od 17. oktobru 1958. — Glej Leiopis IX, 47 do 48; XII, 81—82.
Božidar Lavrič, rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. ined., tIt. b. c., redni profesor zn kirurgijo na medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik kirurgične klinike. Redni Član od 6. decembra 1949, od 2L marca 1950 do smrti podpredsednik akademije - Glej Letopis Tli, 201—202; XII, 72—80.
Zdcnčk Ncjedly, rojen 10, februarja 1878, umrl 9. februar ja 1962, profesor Karlove univerze v Pragi, pTczident Akademije znanosti CSR, Dopisni član od 7. novembra 1947.
Fran Šaleški Fini. g ar, lojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938, od 28. januarju 1939 do 30. septembra 1949 načelnik razreda za umetnosti. — Glej Letopis I, 23—25; XIII, 43—46.
M i 1 a n Vi d mar, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. b. C., dr. techn. ing., redni profesor za elektrotehniko na univerzi v Ljubljani. Redni člun od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodoslovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16, junija 1942, predsednik akademije od 27- junija 1942 do
2, oktobra J 941). tajnik razredu za matematične, lizik« I ne in tehnične vede od 30. septembra 1949 dalje; upravnik Inštitut« za elektriško gospodarstvo od 1. junija 1948 do I. maja 1959. konzulent tega inštituta ud 1. maja 1959 dni je. — Glej Letopis L 130—142; XIII, 47—50.
Vale Y o « k, rojen 21, februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. phil., redni profesor za botaniko tki vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V. I OS—109: XIII. 51—53.
Anion S o vre, rojen 4. decembra 1885. umrl L maja t%3. redni profesor za grški jezik na univerzi v Ljubljani. Kedni član od 2, junija 1953, — Glej Letopis V, 86—88; XIV, 36—3«.
.Milan B o g d a n O v i č , rojen 4. januarja 1892, umrl
februarja l%4. književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 1946 do 1949, do 1962 upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Dupisni Član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 135—136.
Maks Samec. Tojen 27. junija 1881, umrl t. julija 1%4. dr. phil., redni profesor za kemijo na univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, nato do 1959 up ravni k Kemičnega inštitula Boris« Kidriča v Ljubljani in od 1959 njegov znanstveni svetovalec. Redni član od 6, decembra 1949, od 16. novembra llX>2 do smrti lajnik razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede. — Glej Letopis III, 188—198: XV, 60—61.
J u š Kozak, rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964. književnik. Redni član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis XII, 54-62: XV, 62—64.
fvail Grafenauer, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964. dr. phil., gimnazijski profesor. Dopisni član od 16. maja 1940. redni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septcmlrra 1949 do smrti, — Glej Letopis I, 161-165; XV, 65—71.
Ilija Djuricic, rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, tir. med., redni profesor za fiziologijo na veterinarski fakulteti univerze v Beogradu. Dopisni član od 22. decembr« 1961. predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis XII, 40—42; XVII, 30-52.
Igor Tavčar, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965. dr. med., redni profesor za interno medicino na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član otl 6. deeem-
bra 194'), upravnik Inštituta za medicinske vede pri akademiji.
—	Glej Letopis ITI, 203—204: XVI, 6"—65.
Ivo Krbek. rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. i ur., redni profesor za upravno pravo na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 17. oktobra 1958, — Glej Letopis IX, 51-52; XVII, 53-55.
Anton M e 1 i k , rojen 1. januarja 1890. umrl 8, junija 1966, dr. plii],, redni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani, Dopisni član od 16. inaja 1940. redni član od 21- decembra 1946, tajnik razreda za prirodosiovtie iti medicinske vede od 8. oktobra (955, upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji. — Glej Letopis L 170—171; XVII, 37—46.
Marjan Kozina, rojen 4. junija 1907. umrl 19. junija
1966.	izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni Član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 123 124; XV i T, 47—49.
Marjan S a I o p e k . rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967. dr. pbil., redni profesor za geologijo na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni elan od 7. februarja 1967. — Glej Letopis XVIII. 59—6(1 in 83—S6.
Josip P1 e m e 1 j» rojen 11. decembra 1873. umrl 22, maja
1967,	dr. pbil.. častni doktor ma tem a ličnih in tehničnih znanosti, redni profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani. Medni član od 7. oktobra 193S, načelnik niateniiitično-prirodo-slovnega razreda oziroma razreda za matematične, prirodo-slovue in tehnične vede od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949.
—	Glej Letopis I, 93—94: XVIII. 73—78.
Alojz Gradnik, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. juliju 196", dr. inr.. književnik. Redni član od 21. decembra 1962. — Glej Letopis XIII, 33—38; XVIII, T9-82.
Ljudmil Ha up t m a n n, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprilu 1968, dr. phil., zluli doktorat univerze v Gradcu, redni profesor za občo zgodovino srednjega veku na vseučilišču v Zagrebu, Dopisni člun od 16. maja 1940, — Glej letopis I, 166; XIX, 51—62.
\enčeslav Koželj, rojen 17. septembra 1901, umrl. 6. avgusta 196S. dr. techn., redni profesor za teoretično elektrotehniko na univerzi v Ljubljani, Dopisni član od 2. junija 1953. redili član od 21. decembra l%2. — Glej Letopis IX. 55—56; XIII. 31: XIX, 49-50.
G t h in o i K i i h n , rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. phil.. redni profesor za paleontologijo in paleohio-
logi j o na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 6. februarja j%5. _ Glej Letopis XVI, 5 >—54; XX, 78—80.
Robert Neubauer, rojen 7, decembra 1895. umrl 3. maju 1969, dr. med., redni profesor za ftiziologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni Član od 22. decembru 1961. — Glej Letopis XII, 38—39: XX, 74-77.
Frank Wollman, rojen 5. maja 1888, umrl 9, maja 1969, dr. pilil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis XX, 41 in 81—82.
I1' e 1 i k s L obe, rojen 14. oktobra 1894. umrl 9. maja 1970, dr. h. C. univerze v Ljubljani, redni profesor na lakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani. Redni Član od 6. decembra i!M9. — Glej Letopis IIL 186—187; XXI, 99—100.
Gojmir Anton Kos, rojen 24. januarja 1896. umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6, decembra 1949. — Glej Letopis III, 214-215: XXI, 105—107.
Lojze D O lin ar, rojen 19. aprila 1S93, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. redni član od 7. fehruarja 1970. — Glej Letopis V, 137—158; XXT, 78—81 in 111—115,
France Bevk, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. sep-lenibra 1970. književnik. Redni član od 2, junija 1953, tajnik razredu za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra i%6. — Glej Letopis V, 110-115; XXI, 117—121.
Zoran Ran t, rojen 14, septembra 1904, umrl 12, februarja 1972, dr. tehničnih znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški Univerzi v Braunsehweigu, Dopisni član od 3. julija 1964. — Glej Letopis XV, 47—49; XXIII, 81—84,
Milko Kos, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. phil,, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na filozofski fakulteti v Ljubljani, Od 1950 do 1972 glavni tajnik akademije, redni član od 7. oktobra 1958. — Glej Letopis I, 53-62; XXIII, 85-95.
Maks AVraber, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, doktor naravoslovja, znanstveni svetnik v Inštitutu za biologijo pri akademiji. Dopisni član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis XX, 51—55; XXIII, 97—101.
France Štele, rojen 21. februarja 1886. umrl 10. avgusta 1972, dr, pilil., redni profesor za umetnostno zgodovino na
filozofski fakulteti univerze v 1„jubljani. Redni član od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 113—123; XXTII, 103- 115,
Jovan Hadži, rojen 22. novembra 1884, umrl lf. decembra i 972, dr. p hib, redni profesor za zoologijo na priro-doslovno-matemaličui fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 193K. — Glej Letopis I. 29—37; XXIII, f i7—120.
Dimitrije J o v č i č , rojen 14, oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, redili profesor za ortopedijo in truvmafologijo. Dopisni član od 7. februarja 1967. — Glej Letopis XVIII, 55 do 58 in XXIV, 69-72.
Lucijan Marija Škerjanc, rojen 17. deCeuibra 190ii, umrl 27. februarja 1973, redni profesor na Akademiji za glasbo. Redni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis III, 216 do 220 in XXIV, 73—76.
Ali j a Košir, rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, redni profesor za histologijo in embriologijo medicinske fakultete. Redni član od 24. junija 1955. — Glej Letopis VII, 45—48 in XXIV, 77—81.
Miodrag Ibrovac, rojen 24. avgustu f885, umrl 2t, junija 1975, redni profesor romanistike na filozofski fakulteti v Beogradu, Dopisni član od 17. aprila 1973. — Glej letopis
XXIV,	47—52 in 83—85.
Frane čelešnik, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, redni profesor za čeljustno kirurgijo Ha medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1569. — Glej Letopis XX, 49—50 in XXIV, 87-91.
Vojcslav Mole, rojen 14. decembra 1886. umrl 5, decembra 1973, redni profesor za srednjeveško umetnost na Jn-gelonski univerzi v K raka vil. Dopisni član od 22, decembra 1961, — Glej Letopis XII, 29—34 m XXIV, 93- 98.
S i n i š a S t a n k O v i č , rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. p hib. Tedni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 103—104 in XXV, 93—94.
Milan Bar t oš, rojen 10. novembra 1901, umrl !2. marca 1974, dr. iur., redni profesor pravne fakultete v Beogradu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. — Glej Letopis IX, 43—44 in
XXV,	97-99.
V a s O Butozun, rojen 5. decembra 1902, umrl 14. maja 1974, dr. vet., dr. h. c., redni profesor veterinarske fakultete v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja (967. — Glej Letopis XVIII, 50—51 in XXV, 103—104.
it T.ttnpi«
81
France K o h I a r, rojen 29. novembra i 889, umrl 11. januarja ¡975. <Jr. phil,, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 5. julija I*X>4. tajnik razreda za ftlo loške in literarne vede od 22. januarja 1965 do smrti. — Glej Letopis XV, 35—38 in to knjigo Letopisa, str. 83—87.
Je a n Nougayiel, rojen J 4, februarja 1900. umrl 23. januarja 1975, asiriolog. profesor na École pratique ti es Hautes Études v Parizu. Dopisni član od 7. februarja 1968. — Glej Letopis XIX, 35—36 in to knjigo Lelopisa, sir, 89—95,
Ivo A u d r i c, rojen 10, oktobra 1892, ninrl 13. marca 1973, književnik, Nobelov nagrajenec za književnost. Dopisni Član od 2. junija 1953. Glej Letopis V, 133—134 in to knjigo Lelopisa, str, 97—102.
Krsto H e g e d u š i č , rojen 28. novembra 190t. umrl 8. aprila 1975, akademski slikar-mojsier. Dopisni član od 20, marca 1975. Glej ta Letopis, sir. 103—108.
Boris Kalin, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipšr-mojster, redni profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V. t2t 122 iu to knjigo Letopisa, str. 109—113.
Dušan K e r m a v u e r. rojen 7. decembra 1903. umrl 11, junija 1975, dr, iur,. znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Dopisni član od 5. februarja 1971.
—	Glej Letopis XXII, 59 45 in to knjigo Letopisa, str. 115 do 118.
Bran i mir G u s i C , rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975. dr. med., tir. p t ll., redni profesor za otorinolaringologijo na medicinski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 3. junija 1964. Glej Letopis XV. 41— 46 in to knjigo Letopisa str. 119 do 121.
Stanko Škcrlj. rojen 7. februarja 1893, umri 21. julija 1975, dr. phil., redni profesor za romansko filologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969.
—	Glej Letopis XX. 39—40 in to knjigo Letopisa, str. 123—126.
Kos ta Todorovič, rojen 5. julija (887, umrl 19, septembra 1975, tir. med., redni profesor za infekcijske bolezni medicinske fakultete v Beogradu, Dopisni član od 2. junija 1953.
—	Glej Letopis V, 107 in to knjigo Letopisa, str. 127—130.
FRANCE KOBLAR (1889-1975)
Dr. France Koblar sodi med najpomembnejše in na j zaslužne j št slovenske slovstvene zgodovinarje in tcatroioge zadnjih Šestdesetih let. Njegova specializacija je bila sicer gledališka kritika in tcatrologija (dramaturgi)a z zgodovino dramatike), vendar je s svojimi študijami in eseji znaino posegel tudi v širša in ožja področja literarne zgodovine in slovenske književnosti sploh. Napisal je študije ali eseje o Ivanu Cankarju, o F. S. Finžgarju, o A. T. Linhartu, O. Zupančiču, F. Bevku, J, Stritarju. Izidorju Cankarju in drugih. Pomembno delo je opravil zlasti kot urednik, pisec spremnih besed in komentator zbranih spisov Dragotina Ketteja idve knjigi), Simona Gregorčiča (štiri knjige), Josipa Stritarja (deset knjig), Franceta Bevka (dvanajst knjig), F. S. Finžgarja (sedem knjig), Ivana Preglja (sedem knjig), in Izidorja Cankarja (dve knjigi). Kot urednik in komentator njihovih del ni bil le tankovesten in zanesljiv v biografskih in bibliografskih podatkih, marveč izviren in est.etsko-etiČen ter umen in nazorsko trden razso je valeč. Iz vsega njegovega literarno-zgodovinskega dela izstopa obsežna in prodorna monografija o pesniku Simonu Gregorčiču, ki se odlikuje po Kvoji natančnosti, jasnosti in sintetični estetsko-etični oceni Gregorčičevega pesniškega dela kakor tudi z nazorno podobo časa in razmer, v katerih je pesnik živel in ustvarjal. Kritično je ocenil skoraj vsa dela slovenske dramske književnosti. Pred svojimi zbranimi gledališkimi kritikami, ki jih je izdal v dveh obsežnih knjigah z naslovom »Dvajset let slovenske d rame« in monografičnim delom »Slovenska dramatika« (prav tako v dveh knjigah) je objavil antološki knjigi »Starejša slovenska drama« (1951) in »Novejša slovenska drama« (f954). Leta 1957 je objavil eno izmed svojih osnovnih sintetičnih študij z dramaturškega in literarno-zgodovinskega področja »Slovenska dramatika — izročilo Antona Tomaža Linharta«. Na temeljili vseh teh študij je nastalo tudi zadnje dcJo »Slovenska drama*.
7. njim je I ranče Kohlar ustvaril prvo slovensko monografijo o začetkih slovenske dramatike in njenem razvoju tja do začetka druge svetovne vojne. Delo se ne odlikuje le po vestnem in zanesljivem d rum al urskozgodo vinskem pregledu tega naeio-nalno-knltumo in literariio-umetniško pomembnega področja slovenskega leposlovja, marveč tudi po stvarni in izvirni analizi tako posameznih pomembnih dramatskih del kakor stilnih obdobij in njihovih najpomembnejših zastopnikov ter po k uliti rn o-zgodovin sk i h gledaliških in literarno-estelskili spoznanjih
in sli lepili, k obla rje vii monografija o slovenski drami ne spopol-njuje le slovensko literarno zgodovinopisje, ki je v preteklosti rado včasih p™več obrobno obravnavalo razvoj in pomen slovenske dramatike, njeno umetniško in nacionalno kulturno eeno, marveč je njena vrednost še posebno v tem, da jo je napisal strokovnjak s široko razgledanostjo, specialnim drama-turško-glcdaJiškim znanjem in izrazitim drainalurško-literar-n i m tn dramaturško-gledaliSkim čutom- Njegov osebni estetsko-etični kritični pogled, ki ga je jasno in izvirno izpričal v vsem svojem delu in še posebej v dveh knjigah literarno-gledaliških kritik v obdobju slovenskega gledališkega ustvarjanja med obema vojnama, mu je omogočil, da je z dvodelno zgodovino slovenske dramatike ustvaril tudi prvi kritični pregled, v katerem je z u 111110 in z globoko estetsko-etično analizo pretehtal vse plime in oseke v njenem razvoju. Njegove sodbe so tako litfcram©zgodovinsko kakor estetsko-etično znanstveno podprte. Kdorkoli bo za njim pisal ali o posameznih slovenskih dramatikih ali o posameznih obdobjih naše dramatike, ne bo mogel mimo njegovega dela. Delo pa ni pomembno zgolj v draiuatur-ško-glcdališkem strokovnem smislu, marveč povezuje avtor svoja razglabljanja in sodbe tudi v razmerju do splošne slo-vcnsko-nncionalne in družbene kulture ter dokazuje, da ima v njunem razvoju slovenska dramatika pomembno mesto. 1 Lldi v tem je ena izmed izvirnosti njegovega tlela, ki ga ni napisal le pomemben zastopnik našega literarnega zgodovinopisja, marveč med vsemi dosedanjimi slovenskimi literarnimi zgodovina i ji največji poznavalec domače in tuje dramatike skupaj z gledališčem pri nas in po svetu. Prav tu pa mu je omogočilo, da je ustvaril delo, ki ga bo mogel koristno uporabljati tudi vsak tuji specialist di amntsko-giedališkega področja, ki se bo hotel seznaniti z razvojem in pomenom dramatike v okviru naše kulturne in literarne zgodovine in pomenom naše dramatike v razmerju s svetovno.
Študijam o slovenski dramatiki in gledališču se pridružujejo še študije o posameznih delih W. Shakespeare«, ki so izšle kot spremne besede k prevodom posameznih Shakespearovih del (i>\' ihar«, 1942, >Koriolani 1946. i Kakor vam dragot 1956. »Dva gospoda iz Verone« 3959, »Milo za drago« 1962). Prevedel je tudi l.essingovo »Haniburško dramaturg i jo« (1959) ter ji dodal izčrpno uvodno študijo »Lessing in Hamburška dramaturgijat, na koncu pa še opremil prevod tega klasičnega dela iz svetovne dramaturgije z bogatim komentarjem.
K obla rje v življenjski opus je izredno velik. Kot slovstvenega zgodovinarja, kritika, esejista in tcatrologa ga odlikuje
razumna presoja z izrazitim čutom za mero, z Velikim znanjem iu ustvarjalno intuicijo. Pri tem pa ga ni vudil le njegov s študijem in osebnim čutom pridobljeni estetski nazor, marveč tudi umna etična presoja umetniškega dela, skladno z njegovim filozofsko podprtim in široko odprtim svetovnim nazorom. Kritično trezno, v skladnosti navdiha, razuma in erudieije, misli in čustva, nenehne dejavnosti iu raziskovanja je pri svojih slovstvenih in gledaliških kritikah in pri analizah različnih pisateljev in pesnikov, raznovrstnih literarnih smeri v preteklosti in sedanjosti, iskul predvsem estetsko-elične vrednote umetniških del ter jih hkrati tehtno ocenjeval tudi po njihovi posredni ali neposredni vrednosti in pomembnosti v razvoju slovenske literature, dramatike iu gledališča kakor tudi naše kulture in v odnosu do kulture sploh. Po obsežnosti, raznovrstnosti i 15 tehtnosti njegovega literarno-zgodovinskega, eseistienega in še posebej dramaturako-tcatrološkega dela je njegov življenjski opus velik in pomemben delež v razvoju slovenske literarno-zgodo-vinske vede in teatrologije. V zadnji ni marsikje opravil le pionirskega dela, marveč je na trdnih temeljih svojih raziskovanj in dognanj gradil tudi že stebre za to. v preteklosti premalo upoštevano panogo znanosti. Nanjo je bil po svoji notranji naturi tudi Čustveno najbolj navezan. Zato se je slovstvenemu Zgodovinarju i u teatrologu skladno pridružil po osvoboditvi še pedagog kot redni profesor na Akademiji za gledališko umetnost. Bil je med njenimi ustanovitelji in njen rektor v treh obdobjih.
nratko Krofi
Jean NflUgayrol
JEAN NOLGAYBOL (1900—1975)
Dut' 23. januarja 1975 je po daljšem boleli an ju umrl v Parizu eden vrhunskih asir iolo gov, upokojeni profesor Jean Ñonga y rol.* ki je bil od 7- februarja 1968 naprej dopisni Član naše Slovenske akademije znanosti ilL umetnosti, od 5. julija istega leta pa tudi reilni član francoske >Académie des Inscriptions et Belles Let-1res« v Parizu (zato s Membre de l'Institut«, kar izraža eno najvišjih priznanj za francoskega znanstvenika).
\ vrsti javnih predavanj, ki jih organizira SAZU- ga najdemo dvakrat kot predavatelja, Prvič je dne 19. oktobra i960 poročal o uspehih izkopavanj v Ugarilu (sedaj grič Bas Sanira v Severni Siriji). V svojem drugem predavanju dne 17. marca 1970 pa nam je opisal vlogo babilonščine kol mednarodnega jezika v antiki, —-Bad je privolil, da je njegovo predavanje o babihmsčini, kot mednarodnem jeziku v antiki, izšlo v naših Mazpravah (IX, 1, 1975) razreda za zgodovinske in družbene vede S A ZLI. Celotnemu francoskemu besedilu sledi (v uvodu) nekoliko skrajšan prevod. Nato je dodana »spremna beseda« o Nougayrolovih publikacijah kolikor nam je bilo bibliografsko gradivo v Ljubljani ali v knjižnici Collège de France v Parizu dosegljivo. Čeprav se »spremna beseda« omejuje samo na navedbo naslovov knjig, razprav in člankov, skuša že s to obilico in raznovrstnostjo gradiva nuditi vsaj bežen vpogled v razvejanost delovanja modernega asiriologa.
Jean Nougayrol je bil rojen v Toulousu dne 14. februarja 1900 v družini malega induatrialca. Ko so ga uvajali v to, da bo očetov naslednik, se je v prostih večernih urall uČil hebrej-ščine in sicer tako marljivo, da je o tem nupravil filozofski licenciât. Mladostni prijatelj dr. Georges Bayer ga je uvajal v čitanje klinopisnih tekstov. Ko očetovo podjetje ni več uspevalo, je fr. Boyer dosegel, da se je j. Nougayrol leta 1955 ko i štipendist na École archéologique française v Jeruzalemu pobližje uvajal v orientalsko arheologijo. Tu je pripravil zbornik O valja-
* Za prida tke osebnega značaja dolgu jem /alivaki predvsem vdovi, gospe Noaeayroloti- Posebno zahvalo izrekam tudi profesorju Pavlu Garelliju (Sor bona, Pu riz), ki in i je ljubeznivo poslal na vpogled korekture svojega iifkrologa, ki bu izšel v prihodnji številki tile v ne d' Assy rio I o gie et d'Archéologie Orientale«. Bibliografske navedbe najde bralec v Eazpravah SAZLÍ (IX, 1- t975, str, 32 nss|.) razreda za zgodovinske in družbene vede.
stili pečatnikih (cylindres-scéaus), najdenih v Palestini. Nato je leta 1956 v Parizu sistematično začel študirati akadščino in stimeržčino. Njegova učitelja na Collège de France in na École Pratique des Hautes £ tu des sta bila ugledni Charles Fossey in Vincent Scheil, k i je bil 1. (962 mojstrsko prevedel Hammura-bijev zakonik v nekaj mesecih. Za sumerščino je bil njegov i zor m k genialni François Thureau-Dangin, Po doseženi diplomi i. 19*58 je J. Nougayrol kot naslednik svojega učitelja Ch, Fos-sey-B postal Directeur d études na École Pratique des Hautes f'tudes in tu deloval do upokojitve leta 1970. Predaval je o babilonsko* a sirskem verstvu. Vrh tega je bil od leta 1947 do 1%0 tudi muzejski konservatûï v Louvtu.
I nîvcrza v Cliicugu mu je podelila častni doktorat humani-sličnili znanosti. — ^ Parizu so mu leta 1966 poverili snurednt-Štvo vodilne francoske asiriuloške revije »Pevnc d'Assyriologie et d Archéologie Orieniaîe-î. Njegov prednik v tej funkciji je bil akademik Edvard Dhorme (1881—1966). Drugi sourednik je [j a ostal André P ar rot, vodja izkopavanj v Tell llariiî, antičnem mestu Mari. Tudi v tej funkciji se je Jean TÎougayrol s svojimi obširnimi prispevki in z malimi pripombami uspešno izkazal, Čeprav se je zadnja leta zaradi naraščajoče gluhote umaknil iz javnosti, je ostal reviji do zadnjega zvest kot urednik in sotrudnii, -- Tudi kot s ou rednika revije »Journal des Savants-! je Francoska akademija delegirala prav njega.
Od obsežnega pokojnikovega znanstvenega opusa, naj nekako po časovnem zaporedju najprej omenimo 12 razprav in člankom, ki se ukvarjajo po večini z zgodovinsko problematiko. Za pravno zgodovino sla zanimiva predvsem dva prispevka k besedilu Haumiurabijevega zakonika. Iz napisa na neki doslej še neizdaui ploščici iz Lonvra je J. Nougayrol spoznal, da ta vsebuje besedilo, ki je vsaj pet let starejše od tistega, ki jc napisano na šteli v Louvru. Iz drobcev, vklesanih v kamen, je prišel na podlagi variant zakonikovega besedila do sklepa, da je bilo vsaj troje stel z zakuuikovim tekstom.
V zvezi s svojimi visokošolskimi predavanji je J. Nougayrol intenzivno proučeval babilonsko in asirsko verstvo, S tega področja je poleg sistematičnih očrtov (nekaterih napisanih v sodelovanju z drugimi avtorji) objavil več daljših razprav in krajših člankov (skupno okoli i3 publikacij). Pridobil si je sloves, da je najboljši poznavalec klinopisnih tekstov o vedeževanju, posebno o vedeževanju iz jeier (hepatoskopija) ter iz žita ali inoke (aleiiroillullsija).
Kot nadaljnjo skupino navajamo obravnavanje problematike v zvezi z jezikoslovnimi kiinopisnimi teksti.
Doslej naštete skupine Nougayrolovih publikacij so bile namenjene predvsem ožjim specialistom. Splošne jši pomen, (za zgodovinarje, filologe idr,) pa imajo njegove obdelave akad-skiL klinopisnili ploščic, ki so bile izkopane v Udarit«, bodisi v raznih državnih arhivih, bodisi v manjšem številu v arhivih zasebnih »učenjakov*.
Izkopavanja v Ugaritu so se začela leta 1929 in, s presledki med vojno, jih je dobrih 40 let vodil Claude F. A. Seiiaeffer, Pri tem so zgodaj naleteli tudi na ploscicc z napisi v ugaritskem jeziku in sicer z ugaritsko črkovno kiiuopisno pisavo, Šele v deseti kampanji pa so leta 1938 našli prvi dve ploščici z besedilom v akadskem (= babi ionskem) jeziku in napisanem z ustreznim babilonskim zlogov nim klinopisoni. Poslej so našli čedalje več akadskili ploščic, V i5. kampanji (1. 195i) jib je bilo ŽC TO, v 16. kampanji pa i63. Ker se je dutlejšnji epigrafist C ha rïes Vi roi lea ud želel omejiti poslej samo na tekste z uga-ritsko pisavo, je G. F. A. Schaeffer posrečeno pritegnil J. Nou-gayrola k svoji ekipi kot epigrafisia za obdelavo akadskih napisov. Poslej se je lota redno vsako leto K a nekaj mesecev preselil v Damask. Tu je za vsako novo ploščico, ki jo je bila spravila na dan arheolog«va kopača, moral najprej določiti, katere vrste tekstov vsebuje iu kam spada po svoji vsebini, /a rad i večkrat le fragmentarnega stanja teh virov je fo bila zelo težka naloga. 'I a ko vsebinsko razporejene ploščice SO nato nastopile potovanje v Pariz, v Louvre, da jih je J, Nougayrol med svojim bivanjem v Parizu zbral za edieijo z avtografskim Iklinopîsriim) tekstom, a transkripcijo, prevodom in komentarjem. Nato je zbirke ploščic vrnil njihovemu matičnemu muzeju \ Da in ask. Nougayrolove izdaje teb a kad skill tekstov so v vsakem oziru lepo urejene in vsebinsko skrbno dovršene.
Tako je J. Nougayrol v seriji »Publications de la Mission Archéologiques de Ras Shamru« in sicer v skupini že s- dokončnih dognanji, (îPubl ¡cations définitives«:) izdai tri zbornike (846 str., 257 plošč) v folijskem formatu, s skupuim naslovom iLe Palais royal d'Ugurit (= PRU). Y njih podaja 584 listin iz ugaritskih državnih arhivov. Tako vsebuje PRU III (i. 055): 23 pisem, i79 pravnih li.stin, 40 gospodarskih, 8 šolskih in različnih. V naslednjem PRU IV (1. 1956) je obdelanih 1"6 listin iz îjužnega«, posebnega diplomatskega, ? medna rod-
nega* arhiva. Posebno zanimive so zato, ker vsebujejo tudi pisma in odredbe hetitskili vladarjev ali njihovega podkralja \ mestu Kargamišu, poslane ugaritskemu vladarju kot hetitskemu vazalu. To je dragocen prispevek k poznavanju političnih, gospodarskih in pravnih razmer takratne dobe. V PRU VI (1. !970) je obravnavanih 198 listin iz d veli drugih ugaiitskifi državnih arhivov. V širše zasnovanem zborniku Ugarilica V (J. i960) je j. Nougayrol objavil na 446 straneh skupno 173 tekstov, izkopanih v več zasebnih arhivih. Med njimi je precej leksikal-nega gradiva, flalje so tam obsežni iiierarlli teksti: odlomki iz babilonske mod rastne literature, v štirih jezikih je vsaj delno ohranjena lirična počastitev matere, da omenimo vsaj najvažnejše iz obilice gradiva.
Poleg Svojega tako obsežnega znanstvenega dela si je pokojni naš zunanji dopisni član pridobil velike zasluge za poživitev medsebojnih stikov med asiriologi iz različnih držav, narodov in kontinentov. Mislim, da ima profesor Pa nI Garclli prav. ko (rdi. da je J. Nougayrol bil glavni pobudnik za vsakoletna mednarodna srečanja asiriologov fflencontres Assyriolo-giques Internationales). Prvič je iako srečanje leta 1950 organizirala V Parizu skupnost francoskih in helgijskih asiriologov, ki si je vzdela naziv »Croupe Franfoia I hiireau-Dangin«. Takratni predsednik, akademik Edvard OhoTDie je izrekel dobrodošlico pjrvim 60 udeležencem. Kot zvest iti prizadeven pomočnik mu je kot tajnik bil ob strani pokojni. Ce pomislimo, da je bilo leta 1973 že 22, tako srečanje v Göttin genu in da se pripravlja 23., za leto 1976 v ßirininghaiuu, ter da se teh zelo delavnih srečanj udeležuje Tedno nad 2(X) udeležencev, vidimo, kako živo potrebo je pokojni J. Nougayrol pravilno spoznal in za njo tudi poiskal jjosrečeno rešitev, Z ganljivo skrbnostjo in nesebično požrtvovalnostjo je kakih 15 let bedel kot stalni tajnik nad organizacijo teh svidenj, ki za mednarodni napredek asil iologije zelo mnogo pomenijo. V iskreni harmoniji je sodeloval s poznejšimi predsedniki G. Dossinom in Rene La bat o m-kot sin toplega francoskega juga je bil pokojni poosebljena ljubeznivost. Bil je skromen v nastojiu, dobrohotno ustrežljiv pa za vsakega, ki je pri njem iskal nasveta ali pomoči v strokovnih zadevah. Bil je plemenit svetovljan, ki je do njega lahko vsakdo našel odprto pot. Pri tem ni prikrival svoje naklonjenosti do Slovanov. Tako je 19, maja 1972, ko se je najbrž zadnjič udeležil akademijske seje, uvedel kot novega dopisnega člana češkega pravnega asiriologa Josefa Klimo. V debati
je z daljšo intervencijo usmeril diskusijo tako. da je novi član mogel še podrobneje objasniti svoja izvajanja.
Posebno ga je veselilo, ko so se tudi sovjetski asiriologi udeležili mednarodnega asiriološkega srečanja, S prisrčno hvaležnostjo moram ugotoviti, da je kot očetovski prijatelj spremljal skromno delo našega Inštituta SAZU za prava starega Orienta (oz. Oiientalističnega inštituta, kakor se je takrat imenoval). Rad mi je svetoval, dajal pobude za predavanja na vsakoletnih srečanjih, poklanjal svoje tepe edicije.
Obenem .s francoskimi in s svetovnimi asiriologi žaluje naš InStitut SAZU za prava starega Orienta ob smrti očetovskega prijatelja.
Viktor Korošec

Ivo Andríc
IVO A N DR :c (i 892-1975)
Andrič sodi med tiste redke pisatelje v zgodovini jugoslovanskih književnosti, ki je še vsaj deset let pred svojo smrtjo dosegel zn svoje pisnteljsko delo vsa, tudi najvišja priznanja v domovini in največje mednarodno svetovno priznanje, ko so mu leta l%1 podelili Nobelovo nagrado. Bil je prvi pisatelj iz kroga jugoslovanskih književnosti, ki je bil deležen počastitve, ki pa je hkrati priznanje jugoslovanski književnosti in njeni stvaritedjski sili. katere umetniško izročilo sega tja nazaj do Držiča, Njegoša, Prešerna in drugih do dandanašnjega dne, čeprav široki in včasih tudi samovšeeni, da ne rečem kar ošabni veliki svet še premalo pozna in ceni našo umetniško ustvarjalnost. Podelitev Nobelove nagrade Andriču je bila po tej strani izjemen primer svetovne kulturne pozornosti, vendar pri tem ne gre poza hi (i da je pri tej podelitvi Nobelove nagrade hi I pričujoč in soodiočiien tudi politično družbeni dejavnik, ki ga ni mogoče odmisliti od splošnega ugleda, ki so si ga pridobili v svetu jugoslovanski narodi v osvobodilni vojni in neto njihova federativna državna skupnost s svojo politiko neuvrščenosti iu hoja za mir. 'lako sta pri tej nagradi enakovredno odločili a umetniška vrednost Andričevega pripovednega dela in ugled in vpliv njegove domovine SFRJ, ki ju ima v mednarodnem svetil. Poleg teh d veli dejavnikov je bil končno odločilen še edetl: zliaČaj. snov in vsebina večine njegovih del, ki je vendarle vzeta iz preteklosti in oblikovana in prikazovana tako. da ne more ne svetovnonazorsko ne politično razburjati bodi to ali drugo stran, čeprav njegovi glavni umetniški stvaritvi jiNa Drini most t in »Travniška kronika« nista povsem apolitični. Tudi v tem je Andrič pravo nasprotje svojega velikega sodobnika Miroslava Krleže, ki stoji z vsem svojim pisateljskim in publicističnim delom sredi življenja sodobne družbe kot njegov veliki umetniški oblikovalec in žgoči iu neprizanesljivi kritik.
Mladi Andrič jc začel pred prvo svetovno vojno kot pesnik, ko je že odmirala hrvaška in srbska Moderna, lik tati pa je bil povezan s listi m delom takratnih dvajsetletnikov, ki jih je družil anarhoidni idealistično revolucionarni jugoslovanski nacionalizem, nekakšno jugoslovansko narodništvo, to se je na svojem višku manifestiralo s Principovim atentatom v Sarajevu. Zaradi povezanosti s tem gibanjem je avstrijska policija leta 1914 Andriča tudi aretirala. Najprej je bil zaprt v Sibeniku in Mariboru, t) a (o pa so ga koufinirali v Ovčarevo pri frav-

niku in Zenici, Svojemu mladostnemu političnemu prepričanju uniturističnega jugoslovanstva je ostal zvest do razpadu kraljevine aprila 1941, ki ga je doživel kot njen poslanik v Hitlerjevem Berlinu, ne da bi pred tem slutil, kuj pripravlja zahrbtni nacistični Berlin. To, bombardiranje Beograda in van-dalski napad, ki ni veljal le kraljevini, marveč jugoslovanskim ljudstvom sploh, ki so se 27. marca 1941 spontano uprla paktu monarh i stično pro fašistične vlade, je bilo za dotlejšnjo Andri-čevo p oJ i lično miselnost hud udarec, prava travma. Njenim daljnosežnejšim notranjim posledicam se je izognil z umikom v samoto in pisateljsko ustvarjanje, katerega plod so bili trije romani s-Na Drini most t, »Travniška kronika« in »Gosp odična e, ki so vsi izšli že v letu osvoboditve. S to pomembno umetniško legitimacijo se je takoj vključil v novo, v osvobodilnem bo ju in revoluciji ustvarjeno federacijo enakopravno zdmženib jugoslovanskih narodov in narodnosti ter v njena prizadevanja na poti v socialistično in demokratično urejeno družbo. Osvobodilni boj in revolucija .sta ga politično prerod i I a in preusmerila. saj je moral nekje v samem sehi vendarle najti vez med svojim mladostnim jugoslovansko nacionalnim revohicionar-stvom iu revolucionarnostjo osvobodilnega ličja. ki je na svoj način in z dialektično preobrazbo vendarle vključeval tudi tisti pozitivni nacionalni revolucionarni idealizem Andričeve mladosti, le da ga je s svojo materialistično politično dialek-tiko socializma postavil na realna tla. Tudi preobrat v državljanu in nekdanjem dolgoletnem kraljevskem diplomatu v uglednega umetniškega in političnega delavca socialistične federacije je bil revolucionaren.
Andrič je s svojim umetniškim delom eden najmočnejših zastopnikov kritičnegu realizma v našili književnostih. Svoje pripovetlnisko delo navezuje na najboljše tradicije srbskega in hrvaškega, pa tudi ruskega kritičnega realizma. Srbski in hrvaški pripovedni kritični realizem sta dosegla z najboljšimi Andricevimi pripovednimi deli svojo klasično obliko. Posebnost Andricevega realizma je v njegovi stvarnosti in premišljeno? t i. V njem je racionalno in čustveno v popolnem ravnovesju. Zato nikoli ne preide v prečustvenosl, vsaj ne v svojih najboljših delili, čeprav je čutiti v odstavkih, kjer pripoveduje o intim-nejših stvareh svojih junukov, zlasti seveda pri njih erotiki, tudi tople raliie lirične p od tone. Še posebej velja to za povesti, ki imajo nekaj avtobiografskega. Tako živi tu in tam v svoji epiki še zmeraj tisti lirični pesnik, ki je izdal leta 1918 zbirko pesmi	Ponto«, dve leti kasneje pa še zbirko »Nemiri*
(1920). Njegov značaj je kljub emocionalnosfi vendarle bolj
smiseln. Njegova doživetju in izpovedi so vtkane povečini v svobodnem stilu. V času pesnikovanja in jugoslovanske nacionalne revolucionarnosti se je ukvarjal tudi s prevajanjem iz tujih književnosti (Strindberg, AVithman), prevedel pa je tudi Murna, Zupančiča, V. Jerajevo, A. Medveda in V. Levstika. Slovenska književnost, zlasti poezija mu je bila zelo blizu tudi pozneje.
Kakor se je kinaln odpovedal pesmim in se ves posvetil pripovedništvu, pa se je odpovedal tudi tematiki svojega časa in se kot pripovednik umaknil v preteklost življenja v Bosni in Hercegovini, začenši v 16. stoletju, od lam pa je zajemal snov za svojo epiko tja do 20. stoletja. Ta časovni razpon je združil v kroniki »Most na Drini« v svojevrstno in monumentalno epsko zgradbo, ki se začne v začetku 16, stoleija, ko se je utrjevala turška oblast, konča pa pred prvo svetovno vojno.
V bistvu je Andrie pisce povesti, pripovedk in novel, kajti obe njegovi giavni deli »Most na Drink in »Travniška kronika* nista romanR v klasičnem smislu, marveč zares kronika, kakor je tudi pri drugem delu povedano že v samem naslovu. Obe tleli sta nekakšen epsko spleten venec v samem sebi zaključeniii povesti, ki je v s Mostu na Drini* povezan z mostom, '1 a ostaja vse čase trajna in glavna vez med vrstečimi sc rodovi. V »Travniški kroniki« je časovno obdobje krajše, saj zajema le čas od jeseni 1806 do spomladi 1814 — io je obdobje Napoleonovih vojn in številnih političnih zapletov v velikanskem Svetu Evrope. Andrie opisuje, kako odmevajo in se tudi po svoje oblikujejo v razmerah in ljudeh v majhnem mestu Travniku. Hkrati pa je io tudi že doba prve srbske vstaje. Kljub tej zgodovinsko omejeni in zgodovinsko-družben i tem a lik i. pa niti s. Most na Drini« niti »Travniška kronika« nista tipična zgodovinska romana, vsaj ne v tradicionalnem, bolj ali manj romantičnem smislu. Zgodovinskost je njima kakor drugim povestim le okvir, le ozadje, bistvo pa so podobe različnih človeških u.sod, ki so sicer tudi časovno in družbeno pogojene, vendar gre predvsem za njih individualne značaje in njih pogojenost bolj ali manj v samem sebi. To velja prav tako za kratki roman .-Prokleta avlijai.
\ Andričevem celotnem pripovednem delu živi množica človeških značajev in usod in po njih vsa pestrost in nasprotja bosanskega sveta, v katerem se prepletajo in zapletajo vzhod in zahod, civilizacija in zaostalost, mohamedanska. pravoslavna, katoliška in židovska verska pripadnost njenih prebivalcev, njihova nacionalna diferenciranost, vse determiniranosti v različnih nasprotjih, ki pa jih vendarle vse skupaj združuje po-
krajinsko in družbeno v bosanstvo. \ se to je Andrie zares mojstrsko prikazal h svojo psihološko predirnostjo i» umetniško izoblikovanostjo, kur pa je nedeljivo tudi od njegovega humanističnega odnosa do vseh, do dežele in ljudi.
Stil njegovega pripovednega jezika je videli na prvi pogled zelo pfepJfbstj toda ko mu globlje prisluhneš, začutiš, kako je stvaritelj s ko premišljen tekoč in andričevsko dognali. Njegovo pripovedno umetnost dopolnjujejo zapiski iii potopisi (Portugalska, Španija), Opisi raznih (lomačili pokrajin m eseji o Njegošu, \ uk.u, Matavulju in Samokovljiji. Pridružujejo se jim še eseji o slikarjih Bijeliču in Džumhuitl, nad vse pa izstopa njegov esej o Govi. i i eseji ne Izpričujejo le Andrieevo strokovno znanje, marveč tudi neko posebno osebno povezanost s slikarstvom, ki pa ima svoje koren i ke v pestri paleti njegovega pri-povedniškega slikarstva, v stvaritvah velikih in intimno govorečih ill pri poved u joči li fresk, v katerih živila beseda ¡0. pripovedni stil tako neposredno kakor barve v freskah velikih mojstrov. Zu tehniko njegovega umetniškega ustvarjanju je značilen podroben predhodni študij dobe in razmer, skrbno brskanje po letopisih in različnih drugih zgodovinskih virih, da na koncu vse. kar pripoveduje, ¿ivi iz časa in razmer, intuitivno preustvarjeno in tako rekoč na novo ustvarjeno. Vse človeško, kar je v njegovem delu. pa je po njem tako močno, da skoraj pozabiš na zgodovinski okvir in ozadje, ker te pisatelj tako začara v svoj svet pripovedovanja, da doživljaš vse. kar je v njegovih najboljših delih, kakur da je iz današnjega dne in ne nekje v davili ali bližnji preteklosti,
Brat ko Kreft
Krsto Hegedušic
KRSTO HEGEDUŠIC {1901—1975)
Kmalu potem, ko smo izvolili rednega člana Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti akademskega slikarja mojstra — profesorja Krsto Hegedušiča za dopisnega člana SAZC, ga je pobrala zahrbtna in pogostna smrtna bolezen našega časa — rak, zoper katero medicinska znanost še ni odkrila zanesljivega zdravila. Niti Hegedušič niti njegovi prijatelji dolgo nismo vedeli za njegovo pravo bolezen, saj se je zdravil precej časa pred usodnim odkritjem zaradi naduhe ter iskal zdravja zlasti na Hvuru. L veliko energijo se je tudi sani bil zoper njo, v želji, da bi končal svoje življenjsko umetniško delo — freske z motivi iz našega osvobodilnega boju na stenah liiouumental-nega spomenika na Tjentištu. Kljub stopnjujoči se bolezni je še takrat, ko že ni mogel več delati, nosil v glavi polno načrtov, ki bi jih bil rud še uresničil, u mu žal ni bilo več dano.
Navzlic prerani sinrfi pa je za njim ostalo pomembno in veliko slikarsko delo, mimo katerega ne bo mogel noben umetnostni zgodovinar, kajti že zdaj je jasno, da sodi Hegedušič pO svojem umetniškem opusu ne le med najpomembnejše jugoslovanske slikarje, ki so ustvurjali v zadnjih petdesetih letih in se Uveljavljali s svojim delom kljub neugodnim razmeram tudi že v predvojnih časih. Na raznih razstavah pO svetu pa se je s svojim slikarstvom uveljavil tudi na mednarodni ravni, o čemer pričajo priznanju, ki jih je ob takšnih prilikah dobil.
Hegedušič je bil od vsega p oče tka socialno angažiran in nekonformističen slikar in risar. Že v deski dobi je začel opazovati življenje okrog sehe, zlasti proti koncu prve svetovne vojne. Marsikaj, kar je videl, je zbujalo odpor v njem, Zato se je zgodaj zbudilo v njem hotenje, da bi risal in slikal prav tisto, kar je v svetu narobe in kar je zbujalo v njem odpor, Tak je bil Hegedušič vse življenje in v vsem svojem delu» Na njegovo zgodnjo progresivno usmeritev jc vplival tudi primer njegovega strica Kumila Horvatina, enega izmed ustanoviteljev KPJ. Dvajsetletni Hegedušič je leta 1920 narisal pred občinskimi volitvami v Hleb in ah lepak za Neodvisno delavsko stranko. I por kmetov zoper rekvizieijo, ki se je Tazširil iz vasi Ivanovo V belovaTski župan i ji tudi na Pndravino, sodi med najgloblje in najvišje pretrese mladega nadobudnega slikarja, ki so bili v prvem njegovem umetniškem in zanj morda najbolj značilnem in zrelem obdobju podzavestno in zavestno najbolj odločilni. Pretres, ki ga je doživel ob podravinski kmečki vstaji, je našel
svoj umetniški in Človeški izraz v eni izmed njjegovih poznejših, daJics že klasičnih slik sRekvizicija« in i Zeleni kader«.
Kljub vsemu protestnemu in obtožujočemu pa za Hegedu-š i če v o slikarstvo niso značilni zgolj motivi heimi. marveč pra\ iEikr; njegov slikarski izraz, naj ho to risha ali siika v barvah, izražena V umetniškem govoru njegove slikarske palete, v zanj tako značilnem in umetniško individualizirane^ stilu, ki je hegedušicevsko izviren iu neposreden od tistega dne, ko ga je doživel v sebi in si ga odkril tako stilno oblikovno kakor barvno izrazno. Proti koncu dvajsetih let, ko je imel za seboj že vrsto slik iz I judskega življenja v Podra vin i, snu je del kritike očital Brueghelov vpliv, seveda po krivici, kajti .svojih motivov iz ljudskega življenja V Podravini lil zbiral pod Brueghelovim vplivom, marveč ma jih je življenje sproti vsiljevalo tako po vsebini kakor po obliki. Danes more niti ne preveri pozorno oko opaziti izvirnost Hegedušicevih slik in razloček med njegovim in Brueghelovim stilom, Sorodni sta si v teh motivih le njuni nahiri in še to je razloček: v Hegedušiču je veliko več grenkobe kakor v Brueghehi, veliko več gneva kakor humorja, ki ga skoraj ni, čeprav ga je imel Hegcdušič pred svojo boleznijo v razgovoru polno malho, vendar je bilo tudi v njegovi duhovitosti zmeraj marsikaj satiričnega, ironičnega in pikrega, saj je horli! tudi sam kljub uspehom vendarle težko življenjsko pot in skozi hud boj, preden je dobil tisto priznanje, ki gre po vsej pravici njegovemu delu v okviru jugoslovanske in mednarodne socialno obtožujoče likovne umetnosti našega časa-
\ red note njegovega opusa so trajne iu neuničljive, se posebej pa za v ze maj o eno izmed prvih mest v tako imenovani socialni umetnosti. Ne gre tu, kakor je že bilo nagla seno, zgolj /.a motive strme, marveč zu njih mojstrsko barvno upodobitev, zn. tisti glavni izrazni del slikarjev ega ustvarjanja, ki ni nili zgolj vsebina uiti zgolj forma, marveč je eno v enem in živo v živem. Prav zaradi lega je prišlo v začelku tridesetih let do nesoglasja na eni strani med njim in Krležo in na dragi strani med apologeti neposrednega poudarjanja kritike razmer in bolj ali manj reportersko političnega protesta zoper nje. Zarodki poznejše ždanovščine segajo v SZ že tja v zadnja dvajseta leta. ko njenim teoretičnim predhodnikom uiti Maksim Gorki ni bil pravi p roletarski pisatelj. Pod ieia vplivom se je dvignila tudi pri nas precejšnja burja, ko je izšla Hegedušičeva mapa risb »Podruvski motivi«, ki jim je napisal Miroslav Krleža obširno in programatično pisano spremno besedo, \ kateri je branil umetnost pred vu Igarizaeijo z desne kakor z ievc strani.
Kakor ju vztrajal pisatelj Krleža na svoji poti. zvest samemu sebi in svojemu umetniško humanističnemu kategoričnemu ustvarjalnemu imperativu, tako je vztrajal pri svojem tudi slikar Krsto Hegedušie, čeprav jc pravo in dokončno priznanje dobil šele ob retrospektivni razstavi svojega nhsežnega umetniškega dela, ki je bila od 2b. 12. 1973 do 20. t, 1974. Bila mu je v veliko zadoščenje in zadovoljstvo, zlasti še, ker jo je doživel ob odkritju še čil in relativno zdrav. Ne vem, če se je kdaj na odkritju kakšne razstave posameznika trlo na njej toliko ljudi iz vrst ljubiteljev likovne umetnosti, izbranih zastopnikov političnih forumov iu kultura i h krogov. V resnici je bilo odkril je razstave pravi umetnikov triumf dobro leto in pol pred smrtjo, zlasti če se pri tem še spomnimo, da je bila to pravzaprav v /.agrebtl prva večja samostojna llegedušičeva razstava, na kn-lero je moral Čakati petdeset let. Čeprav je dobil po vojni tudi že pred tem več priznanj, so bila največja priznanja izrečena šele ob tej prvi zagrebški samostojni retrospektivni razstavi, ki je bila za njegovega življenja hkrati zadnja.
Hegedušicevo slikarstvo je imelo v predvojnih razmerah hude nasprotnike, zJasti med ustaško-nacisticno usmerjenimi n h ram on rani m i krogi, češ da kaže v svojih slikah popačen obraz hrvaškega ljudstva. Ob razstavi skupine i Zemlja«, ki je bila leta 1ffebruar—marec) je pisala ¡Hrvatska stružac med drugim naslednje: x ,. Hegedušie prikazuje v svojih delih posebno rad hrvaške kmete iz Podra vi ne. ki imajo pri njem pasje gobce in svinjske rilce namesto ust. 1 a posnemovalec Grosza i n Brueghela prikazuje tudi romarje Matere Božje z živalskim razpoloženjem v obrazu. Kakor blati Krleža vse hrvaško javno življenje z besedo, tako ga blati Hegedušie s slikami... Zato ni nič Čudnega, da so ga usiaši po drugi Aretaciji poslali v gospiško taborišče na likvidacijo, od koder sa ga po raznih intervencijah kulturnih krogov komaj rešili iu mu sposlovali milostni enoletni hišni zapor.
Dokaj jasno je mogoče ločiti dve obdobji Hcgodusicevega dela: predvojno in povojno. Obe nosita močan pečal časa. v katerem sta nastali, ker so tako dela iz prve kakor iz druge dobe močan in individualiziran izraz iu umetniška manifestacija, kako je Hegedušie doživljal predvojni in medvojni čas. Zadnje je mogel v svojem delu izpovedovati šele po vojni. Ce prevladujejo v predvojnem obdobju kot najboljše ustvaritve motivi iz vaškega življenja v Podravini, izstopajo po nekaj letih osvoboditve zlasti motivi iz taboriščnega sveta (»Optimistk, »Čuvarji taborišča«, »Finalen, »Transport logoraševi, »Vislice«, i Oku jiacija« itd»). Večina teh grozljivih prizorov je naslikana
manj barvito, manj pestro, kakor večina predvojnih podob iz kmečkega življenja. Iz njih govori neka brezpomočna sivina in monotonost groze (kljub nekaterim barvnim odtenkom), ko je bil eiovek izročen na milost in nemilost krvniškim rokam slepega in topega nečloveškega nasilja. Ta značaj in stil je mogoče zaznati tudi na nekaterih freskah na Tjentištu, Tudi obrisi figur so marsikje risarsko manj natančni iti manj podrobni kakor npr. v predvojni ¡tRekviziciji« in »Zelenem kadru i. Nasprotje vsega pa je zaradi reprodukcij najbolj popularizirana velika Hegedušičeva monnmentalna slikarska kompozicija »Bitka pri Stubicii — motiv iz kmečkega upora 1573. L, v kateri prevladuje belina s snegom pokrite pokrajine in bela noša kmečkih puntarjev. Zato pa tembolj izstopajo iz nje drugi barvni odtenki. Ta največja Hegedušičevii slikarska kompozicija (poleg fresk nu Tjentištu) je vredna posebne obravnave.
Med risbe in ilustracije, ki izdajajo več kot veščega risarja, sodijo vsekakor njegove ilustracije Krleževih »Balad Petrice Ke-rempuha«: (194b. L). Edini med svojimi vrstniki je ustanovil pred vojno svojo tako imenovano »Hlebinsko šolo« kmečkih slikarjev (Generalič, Mraz itd.}.
Hcgedušič je bil tudi med glavnimi pobudniki za ustanovitev socialno progresivne slikarske skupine >Zemlja« (1929. I.), ki je bila pozneje za vzgled ustanovitvi sorodne slovenske ?Grude«. Ustanovili so jo takrat mladi Hegedušičevi učenci, on sam pa je ustanovitvi ]>otroval. Že za časa svojiJi študij je vzdrževal zveze z nekaterimi slovenskimi likovniki svoje generacije, ki jih je družila ista progresivna idejnost. Med hrvaškimi književniki je bil osebno iri s svojim delom najbolj povezan z Miroslavom Krležo, ki je napisal uvod k Hegedušičevi monografiji (1974), kakor je napisal polemično spremno besedo k njegovim s Pod ra v s ki m motivom i (1933),
S svojim delom si je ustvaril Hcgcdušie sam trajen spomenik v jugoslovanski likovni umetnosti našega nemirnega časa, katerega goreč in uporniški slikarsko-umctniški tož.nik je nenehno bil.
Bratko Kreft
BORIS KALIN
Sloven skii akademija znanosti in umetnosti in njen razred za umetnosti sta izgubila svojega uglednega rednega ¿lana moj-stra-kiparja Borisa Kalina. Ni sodil le med najuglednejše kiparje svoje generacije, marveč v vrsto največjih slovenskih in jugoslovanskih kiparjev, kar jih pozna zgodovina slovenske likovne umetnosti. Njegove človeške in umetniške osebnosti ni že v začetku njegove umetniške poti oblikovalo le šolanje v kiparskem oddelku ljubljanske Tehniške srednje šole, ki ga je vodil profesor A. Repič, niti le tisto šolanje, ki ga je ieta 1924 nadaljeval na Lijneiniški akademiji v Zagrebu, kjer je študiral kiparstvo pri R. Valdecn, F. Kršiniču in L Kerdiču in kjer je bil kmalu sprejel v mojstrsko šolo Ivana MeštrOviča, Sam je šel še skozi težko šolo večletne težaške službe pri kamnoseku.
Rojenemu na Krasu v Solkanu pri Gorici se je vcepil vanj že v mladosti duh trdega kraškega sveta in njegovih ljudi, zlasti značilnih slovenskih kraških kamnosekov. 0 vsem tem ne priča vse življenje le Kalinov notranji značaj človeka in kiparja, marveč se je izraz kremenitosti kraške narave in ljudi značilno in jasno odražal celo v njegovem obrazu, kakor se odraža na umetniški način v vsebini in formi v njegovih kiparskih delili, pri katerih mu je bila poleg brona najbližja materija narure kamenita gmota, iz katere je ustvarjalno seka! in oblikoval tudi svoje noiranje vizije, nedeljivo združene z jasnimi pogledi kiparjevih oči-
Na svet in ljudi je gledal in vse tudi doživljal realistično in tudi po svoje realistično stvarno ohlikovul v svojih najboljših delili lahko bi rekli po vzoru staroklasične in renesančne umetnosti. Nu bitje in nebitje ni gledal in tudi sveta ni doživljal dualističnoi, marveč mu je bil njegov umetniški in Človeški ideal harmonija med človekom in naturo, med duliom in materijo, med vsebino in formo. Kakor pri vseh velikih kiparjih misli, čustvuje in govori njegov kamen, umetniško preustvar-jen in preoblikovan v kip. v kiparskem jeziku harmonično, kot ustvarjalna manifestacija umetniške hormoni je kamna i ■■ človeka.
Isto izpričujejo njegovi kipi, preliti v bron.
Kamen in bron — to je bil tudi on sam, v njih in v sebi. Zato je med njimi tremi bil nenehen stvariteljski umetniški dialog in boj, ki sta bila včasih dolgotrajnejša, kakor nam ga more nadrobno izpričati na koncu dovršen kip. Boris Kalin je k vsaki svoji kiparski nalogi, ki si jo je bil naložil sam ali ki
i o je sprejemal, pristopal z veliko resnostjo in čutom umetniške odgovornosti, kar je terjalo od njega daljšo studioziie priprave v sebi in materialu. Za razvoj njegove umetniške poti je značilno, kako hitro se je odmaknil Meštrovičevemu vplivu, ki ga je mogoče zaznati še v marmornem reliefu »Matere z otrokom«. Pa še tu more kljub temu opaziti pozorno oko, da je v njem že čutiti navdih in izraz tistega kiparja, ki mu je postal pozneje vzor A. Rod in, ki pa je kljub vsem vzorom ze našel svojo osebno pot v tisti oplemeniteni realizem, ki ga izražajo vsa njegova naslednja dela. Plemeni tosi tega realizma je najbolj ustrezala njegovi človeški in umetniški naturi.
Čeprav se ta izpoveduje v njegovih ustvaritvah na prvi pogled z grško klasi ko in renesanci sorodno zemeljsko, a prefinjeno monumentalnostjo, trdno zasidrano v življenjski realnosti, diha zlasti iz ženskih kipov rahla Jirienost, ki je ne izraža le izgla-jenost forme, marveč živi iz svoje notranje in vnanje celovitosti. Takšni klasični umetnini sta oba ženska kipa »Jutro*» »Sedeči« in ^Klečeči akti, ki kakor druge kiparske upodobitve ženskih teles, niso nikoli zgolj samo akti, marveč podobe ženske človeške plemenitosti in lepote, žlahtne ženske psiiie in telesnosti, kakor si ju je odkril umetnik ali že v modelu, ali pa ju je kot pesnik z dletom izklesal iz kamnite gmote in ju vdihnil v kip iz sebe.
Zmeraj je pristen, naj bo to v številnih moških portretih ali v monumentalnost prehajajočih spomenikih, kipih in reliefih,
Boris Kalin se je po ustanovitvi Osvobodilne fronte leta 104-1 takoj vključil v njene vrste in flk pred koncem vojne, ko so bili v Ljubljani zlasti za njene privržence iz vrst intelektualcev najnevarnejši dnevi, padel v roke domobranske policije, K sreči se je rešil iz njenih morilskih krempljev. Iz del, ki izražajo duh našega revolucionarnega odpora in boja, izstopata zlasti dva kipa sTalciu, eden v Kamniku, drugi v Begunjah, in »Pripornikas prav tam. Umetniško stilno in vsebinsko izpoveduje istega duha in energijo našega človeka, kakor je kot delovna, težaška, žilava moč upodobljena že v predvojnem, blejskem »Splavarju*, vlitem v bron, v sTaleut in »Fripomikuc pa je dobila samozavesten, pristen izraz neuklonljive upornosti, ki jo je slovensko ljudstvo izpričala v svojem boju in zato bilo nepremagljivo.
Ta duh je elementarno živel tadi v Borisu Kalinu.
Značilnost vseh njegovih del s temi motivi pa je še v tem, da so h rez vsake pa teti Čn osti, pač pa so izraz pristne kreme-nitosti takšnega kraškega značaja, kakor je bil Boris Kalin sam — kot človek in umetnik.
Med njegova pomembna dela sodijo številni portreti, med katerimi izstopajo poleg portreta Primoža Trubarja in Tita tudi markantni portreti trdi predsednikov Slovenske akademije znanosti in umetnosti — Kidriča. Nahiigala in Ramovša.
Bovis Kalin je dobil za svoje delo številna zaslužena priznanja. med njimi trikrat Prešernovo nagrado in največjo nagrado Jugoslavije, nagrado A V \Oj-a.
S temi skromnimi besedami se poslavlja Slovenska akademija znanosti in umetnosti in njen razred za umetnosti le od tega, kar ostaja po človeku zemeljskega, ne pa tudi. od dela in kipar-j a-mojstra Borisa Kalina, našega dragega tovariša-akademika, kajti po svojem umetniškem delu se ni zapisal trajno le v anale naše akademije, marveč bo po njem osla! venomer živ v prvi vrsti naših najboljših kiparjev v slovenski in jugoslovanski umetnosti in kulturni zgodovini!
Bralko Kreft

Dušan Kerruavner
DUŠAN KERMAVNER 11903—1975)
S pokojnim uglednim znanstvenikom dr. Dušanom Ker ma v-nerjcm, ki je hil v letu 1971 izbran za dopisnega člana SAZU, je njen razred za zgodovinske in družbene vede izgubil svojega doslednega, v trpljenju preizkušenega člana, ki je vse svoje življenje in delo posvetil komunistični ideji, za katero je živel že od zgodnje mladosti. Saj je komaj dopolnil J 7 let, ko je Že bil izbran za člana 1'ukrajinskega odbora SKOJ-a m nato je bil komaj 21 let star, ko ji' že bil izvoljen v Pokrajinski odbor K P J, kjer je bil Član do leta 1929 in je v tej dobi tudi bil nekaj časa pokrajinski sekretar (september 1928 do januarja 1929). Vsa njegova življenjska pot je bila trn jeva. 2e od stare Jugoslavije dalje je zaradi svojega političnega delovanja moral prebiti vsega skupaj več let po raznih jugoslovanskih zaporih (Maribor. Lep ogla va, Sremska Miirovica itd.) in končno tudi v koncentracijskem talnorišču Bileče, pri čemer niso upoštevane krajše zaporne dobe v letih 1926 in 1928.
Seveda ga je preganjala tudi okupatorjeva policija. Italijanski fašisti so ga priprli že junija 1941 hi ga od februarja i942 imeli po svojih koncentracijskih taboriščih, tako na otoku Ustica in v Ren i ci ju vse do fašističnega zloma, Zatem so ga prevzeli nemški nacisti, ki so ga zaprli v taborišče pri Niirn-bcTgn, nato v Flossenburg in zatem v Bnchenwald.
Ta in tukšnu preganjanja pa pokojnega dr, Dušana Ker-mavnerja niso uklonila. Da s i je bil strokovno izobražen kot pravnik, saj je diplomiral in nato še doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani, se je v skladu s svojim svetovnim nazorom posvetil \ prvi vrsti študiju slovenske politične zgodovine. Skoro pozabljeno je tudi že, da je bil med soustanovitelji ugledne levičarske, napredne knjižnice >ENKA« in da je pisal tudi v tedaj znano »Malo knjižnico«. Postal jc neutruden ostro kritičen politični pisatelj in od časa, ko je bil uslužben pri Narodni in univerzitetni knjižnici, gn najdemo tudi kot avtorja, številnih političnih znanstvenih spisov. Njegov opus je velik. Napisal je deset samostojno publieiranih del, preko sto razprav in člankov, petnajst polemičnih zapisov, štiriindvajset člankov za Enciklopedijo Jugoslavije in več obsežnih člankov za Slovenski biografski leksikon. Ta zajetni opus pokojnika, kateremu je treba dodati še tri velika dela, ki jih je o istovrstni iemaiiki napisal pokojnik v zadnjem razdobju, mu je prinesel med drugim tudi priznanje dopisnega člana naše akademije,
ftr
ki nuj bi mu sledilo redno članstvo, kar pa je na žalost preprečila njegova prezgodnja smrt.
Samo še ena njegova poteza naj bo omenjena. Bil je patriot. Svoj veliki patriotizem je izpričeval s tem, da je od prvih začetkov izgrajevanja naše osi oboj ene domovine sodeloval pri najbolj odgovornem javnem, delu. Ko se je namreč pripravljala prva ustava naše države (1945), je sodeloval v zveznem ministrstvu za konstituanto in s tem pri delu na osnutku prve zvezne ustave. Kot eian Inštituta za proučevanje mednarodnih vprašanj pa je v letih 1945 do 1948 sodeloval pri izdelavi vrste memorandumov, ki so bili predloženi mirovnim konferencam iti posvetovanjem, posebno tistim, kjer je tekla razprava o Trstu in o Slovenski Koroški.
Opravil je tako V resnici pomembno znanstveno, strokovno in politično delo. Pri tem sta ga odlikovali velika skromnost in izredna discipliniranost, ki sta sodelovanje z njim ved ti O napravili prijetno. Spomin na Dušana Kermavnerja hi» tako O Si al vedno Svetal in poln spoštljiv osti.
Lado V no petič

BRANiMIR CESIC (1901—1975)
Dne 7. juliju 1975 je v Zagreba umrl redni član JAZU in naš zunanji dopisni član, eminentni profesor otorinolaringologijc na zagrebški medicinski fakulteti, dr. Branko Gušič.
Pokojnik se jc rodil 1901 v Zagrebu. Potem ko je 1. 1926 isto-tam končal medicino, je doktoriral dve leti kasneje še iz geografije, ki je poleg medicine izpolnjevala njegovo življenje.
L. 1938 je postal docent na zagrebški otorinolaringoioški kliniki, profesor pa ni mogci postati, ker je bilo njegovo napredno prepričanje preveč znano, Takoj po okupaciji so ga odpustili iz službe in ga poslali na prisilno delo v Nemčijo.
Po osvoboditvi je postal profesor in predstojnik otorinola-ringološke klinike v Zagrebu, kar je ostal do upokojitve. Njegov medicinski opus obsega dolgo vrsto znanstvenih in strokovnih razprav, nič manj pa ni geografsko-narod op i sni h del. Koli-* kor mu je dopuščal čas, je sistematično raziskoval jugoslovanska in ostala balkanska gorstva.
1947 je postal redni član Jugoslovanske akademije v Zagrebu. Kot velik prijatelj Slovencev si je pridobil znatne zasluge za z bliža nje slovenske in hrvaške medicine. Zato ga je SAZLi 1. 1964 izvolila za svojega zunanjega dopisnega člana; dopisni Član Srpske akademije nauka i umetnosti pa je postal že 1. 1961, Ril je član številnih zamejskih strokovnih društev.
Pokojni akademik Branko Gušič si je veliko prizadeval za sodelovanje med nacionalnimi akademijami v SFRJ m več let uspešno vodil med akademijski koordinacijski odhor medicinskih razredov jugoslovanskih akademij.
Slovenska akademija bo ohranila Bran k ti Gušicu trajen spomin.
Milko Bed jame
Stanko Škerlj


STANKO S K E RL J (1893—1975)
Hodil se je 7. februarja 1893 v Novem mestu v uradniški družini — oče je bil tamkaj sodnik — kot najmlajši od šestih otrok. Pu osnovni šoli in gimnaziji, ki jo je končal v Novem mestu, se je leta 19il vpisal na dunajsko univerzo, kjer je študiral romansko in germansko fitologijo. V letih 1913 in 1914 je bil na univerzi v Firencah, nato spet na Dunaju, kjer je leta 1916 končal študije in bil promoviran za doktorja romanske Biologije.
Od 19t? do 1930 je služboval na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani — z izjemo dveh let {1922—f924), ki jih je kot štipendist prebil na Sorboni, kjer je pripravljal svojo najobsežnejšo jezikovno razpravo o sintaksi deležnika sedanjega časa in gerundija v stari italijanščini — knjigo, ki je izšla V Parizu ljl bila 1928 nagrajena od I1 raneoskega inštituta.
Leta 1930 se je S. Škerlj preselil v Beograd, kjei ga je tamkajšnja filozofska fakulteta izvolila za docenta, 1933 pa za izrednega profesorja romanske biologije oziroma italijanskega jezika in literature, lu je ostal vse do leta 1946, ko ga je univerza V Ljubljani izvolila za rednega profesorja romunske filologije in še posebej italijanskega jezika in književnosti. To funkcijo je z uspehom opravljal do svoje upokojitve 1959. Ril je ves čas predstojnik oddelka za romanske jezike in književnosti, eno leto dekan in več let prodekan filozofske fakultete v Ljubljani' Skupaj s profesorjem Milanom Grosljem je ustanovil revijo I linguist i ca in bil eden od glavnih pobudnikov zu ustanovitev Lingvističnega krožka in njegov dolgoletni vodja.
V času več kot petdesetletnega znanstvenega dela se je S. Škerlj posvečal več različnim tematikam. Zanj je zlasti značilno, da ni bil ozko usmerjen specialist, marveč široko razgledan znanstveni in kulturni delavec, ki so ga poleg italijanskega jezika in literature, ki ju je na univerzi dolgu leta predaval, zanimala tudi druga kulturna področja, še zlasti razvoj kulturnih stikov med Slovenci, Hrvati in Srbi ter sosednjim italijanskim narodom, še posebej pa seveda med slovensko in italijansko kulturo. Tu ga je skozi vse življenje prav posebno pritegovalo gledališko življenje Slovencev oziroma TJ ubij a ne in deiež, ki so ga prj tem imele od XVIT.—XIX, stoletja italijanske gledališke skupine, la temniika se v njegovem znanstvenem delu pojavlja od najbolj railih pa vse do zadnjih let njegovega življenja, ko mu je uspelo vsa dognanja strniti v obsežni knjigi o italijanskih predstavah v Ljubljani od XVII. —XIX. stoletja.
knjigi, ki jo je 1971 izdala SAZU, S tem se mu je izpolnila morda njegova največja znanstvena želja, da namreč po mnogih letih vztrajnega dela dokonča to veliko kulturno-igodovinsk^ delo, ki osvetljuje kulturne odnose med Slovenci in Italijani od XVIn. stoletja dalje.
Kot jezikoslovca SO ga pritegovala vprašanja splošnega jezikoslovja in Še posebej vprašanja siatakse italijanskega in drugih jezikav, ined njimi tudi slovenskega. S tega področja, kjer Se je njegovo znanstveno delo začelo, mu je uspelo dati morebiti največ novega. Razen že omenjene, njegove sintaktične študije, ki jc izšla v Parizu, je kasneje napisal še vrsto razprav, v katerih je uspešno ohdejal posamezna vprašanja siatakse italijanskega jezika, pri čemer je upošteval bogat primerjalni material muugih drugih jezikov. Večina njegovih rešitev je bila nova celo za same Italijane lil zato je razumljivo, da je bil ugled S. Skerlja na italijanskih univerzah vciik, Kot jczikoslovce-romanist je do podrobnosti obvladoval romansko lilologijo, njen C probleme in metodo. Skratka S, Skerlj je bil v roman istiki temeljito in vso-<-iransko razgledana osebnost, spoštovan, priznan in upoštevan v mednarodnih znanstvenih krogih.
Razen jezikoslovnih in sintaktičnih vprašanj je S. Skerlja zanimala tudi italijanska literatura, ki jo je dobro poznal, saj je to od njega terjala tudi njegova poklicna dolžnost, manj pa jo jt osebno raziskoval. Kljub temu je tudi s tega področja napisal vrsto razprav in pregledov o znamenitih ljudeh iialijauske kulture; Danteju, Petrarci, Leonardil, Maehiavcllijii. Celliniju in Goldoniju,
Zanimali pa so ga seveda živo tudi žgoči problemi lastnega naroda, s katerimi je bil vedno intimno povezan. Zlasti jc treba omenili njegovo dolgoletno prizadeto ukvarjanje z vprašanji slovenskih narodnih manjšin v Italiji in na Koroškem, O njih jc napisal vrsto člankov in razprav v revijah in dnevnem časopisju doma in za mejo. S temi problemi se je še posebno ukvarjal i a ko j po vojni, ko je bil član Tuštituia za mednarodna vprašanja pri Ministrstvu za zunanje zadeve in je kol tak pripravljal gradivo za mednarodne konference o slovenskih mejah,
Stanko škerlj je bil široko in temeljito razgledan znanstvenik in kulturni delavec, ki ima tudi velike zasluge za popularizacijo romanskih kultur med Slovenci. Zato je razumljivo, da je dobil /a to visoka priznanja, malo pred smrtjo tudi visoko odlikovanje Francoske republike Za pospeševanje francoske kultu te med Slovenci.
Tine Logar
ívnsia IWorovic
KOSTATODOROVfč (1887—1975}
Dne 19. septembra J975 se je končalo bogato življenje našega zunanjega dopisnega člana, rednega člana Srpske akademije nauka i umetnosti, proFesorja infektologi je na beograjski medicinski fakulteti, dr. Koste Todoroviča.
Pokojnik se je rodil 1. 1887 v Beogradu, L. 19(2 je konča! študij medicine v Gradcu. Kot mlad vojaški zdravnik se je udeležil prve in druge balkanske vojne, kmalu nato pa tudi prve svetovne vojne. Doživel je vse strahote umika poražene srbske vojske skozi Albanijo na otok Krf, nato pa tudi zmagoslavni povratek prek Soluna. Na lastne oči je videl, kako so nalezljive bolezni — veliko bolj kot sovražnikove krogle — uničevale onemogle vojake. 2e takrat se je v njem utrdil sklep, da bo svoje življenje posvetil borbi proti nalezljivim boleznim. L. 1924 je zapustil vojaško službo, ko se mu je ponudila priložnost, da postane upravnik infekcijske bolnišnice v Beogradu- i926 je postal profesor in šef infekcijske klinike, Ob prihodu okupatorja je moral zapustiti kliniko, deloval pa je na terenu pri zatiranju pcgavice med begunci.
Po osvoboditvi je zopet prevzel svojo kliniko in razvil obširno znanstveno in raziskovalno delo na raznih področjih infektologi je.
1947 je postal dopisni, 1948 pa redni član Srpske akademije, hkrati pa tudi tajnik razreda za medicinske vede. To funkcijo je opravljal dolga leta. dokler so mu to dopuščale muči. Veliko let je bil predsednik Srbskega zdravniškega društva in /veze zdravniških društev Jugoslavije. Zadnja leta je bil predsednik Združenja albanskih borcev iz prve svetovne vojne.
L. 1955 je izšel Todorovičev znameniti učbenik »Akutne infekcijske boleznk, edina knjiga te vrste v jugoslovanskem prostoru. Ta knjiga je potem doživela še štiri izduje, zadnjo leta 1964. Todorovičev učbenik je bil za jugoslovansko zdravstvo neprecenljivega pomena, saj so iz njega črpale svoje znanje številne generacije jugoslovanskih zdravstvenih delavcev.
Kost a Todorovič je bil ustanovitelj in dolgoletni upravnik infekcijske klinike v Beogradu. S to kliniko je ustvaril ugleden in pomemben medicinski center, ki je širil zdravstveno pru-sveto po vsej deželi. Todorovičev a zasluga je. da je v Jugoslaviji infektologija dobila v študiju medicine tisto mesto, ki ji gre. Zavedajoč se pomena, ki ga imajo infekcijske bolezni v narodni
patologiji Jugoslavije, je I od »rov ič z brezkompromisno doslednostjo dosegel, da so njegovi učenci in panogo medicine v resnici obvladali kakor rualokje v svetu. Vendar pokojni ni bil svojemu narodu samo učitelj medicine in zdravstveni prosvetitelj, z neumorno delavnostjo, skrajno vestnostjo, kritičnostjo, poštenostjo in humanostjo je z lastnim zgledom pokazal vsem. kakšen bi naj bil ne samo vsak zdravnik, temveč vsakdo nasploh. Da mu je to uspelo, priča velikanski ugled, ki ga je lodorovič užival ne samo v strokovnih krogih temveč pri celem svojem narodu in tudi sirom sveta. Čeprav Srb z vso dušo, ni zamudil nobene priložnosti, da ne bi podčrtal pomena bratskega sožitja združenih jugoslovanskih narodov. Skoraj ni bilo pisma, v katerem ne bi poudaril, da so uspehi tega ali onega uspehi jugoslovanske medicine.
S A XI lx> ohranila kosto 1 odoroviča v častnem spominu.
Milko Bedjanič
III
POROČILO O DELL AKADEMIJE
AKADEMIJA V LETU 1975
Člani in d c J a v c i akademije
SAZU je imela ob koncu leta 1975: 2 častna, člana. 51 rednih članov, 21 dopisnih Članov, 23 zunanjih dopisnih Članov, skupaj lorej 77 članov.
V T, razredu je bilo 8 rednih, i dopisni in 4 zunanji dopisni člani, t II. razredu 4 redni, 4 dopisni in 5 zunanjih dopisnih članov, v III, razredu 5 redni, 6 dopisnih in 1 zunanji dopisni član, v 1\, razredu 5 redni, 3 dopisni in 4 zunanji dopisni člani, V V. razredu 8 rednih, 2 dopisna in 5 zunanjih dopisnih članov, v VI. razredu 5 rednih članov, 2 dopisna in 4- zunanji dopisni člani.
Skupščina SAZl je dne 20. marca 1975 izvolila za podpredsednika SAZU za področje zgodovinskih, družbenih in humanističnih ved akademika Borisa Ziherla; za dopisne člane v razredu za zgodovinske in družbene vede dr. Borisa Majerje, dr. Alojzija Finžgarja in dr. Stoj a na Pretnarja; za zunanje dopisne člane v razredu za prirodoslovue vede akademika Petra Štev a novica iz Beograda in Vando Kochanskv-Devide iz Zagreba, v razredu za umetnosti pa akademika Krsta Hegedušiča iz Zagreba in akademika Stanojla Bajičiea iz Beograda.
Predsednik SAZIj Josip Vidmar je bil 24. marca 1975 izvoljen za dopisnega člana Akademije umetnosti .NDR. 6. junija 1975 pa sta bila izvoljena akademika Srečko Brodar in Dušan Hadži za dopisna člana JAZU.
Akademika Bogo Grafenauer in Božidar Jakac sta bila izvoljena za dopisna člana Akademije nauka i unijetnosti Bosne i Hercegovine.
SAZU je v letu (975 izgubila tri redne člane (Franceta Koblarja 11. 1. 1975, Borisa Kalina 22. 5. 1975 in Stanka Skerlja 21, 7. 1975), enega dopisnega člana (Dušana Kermavnerja 11. 6. 1975) in pet zunanjih dopisnih Članov (Jeana Nougavrola 23. 1. 1975, Iva Andriča 13. 3. 1975, Krsta Hegedušiča 8. 4. 1975, Branimirjo Gttšica 7. 7. 1975 in Kosto To do rov i ca 20. 9. 1975).
Na SAZU je ob koucu leta 1975 delalo s polnim delovnim časom 157 delavcev, od tega 78 raziskovalcev, 4 stažisti. 8 stro-
kovnih delavcev, 18 bibliotekarskih in knjižničarski!) delavcev, 23 upravnih in računskih delavcev, tf tehničnih in pomožnih delavcev, Delavcev s skrajšanim delovnim časom je bilo 12, stalnih zunanjih sodelavcev pa 11.
Instituti
SAZU ima 13 inštitutov, terminološko komisijo s pravno, tehnično, med u msko, veterinarsko, naravoslovno in umetnostno sekcijo, komisijo za historične slovarje slovenskega jezika, študijski center za zgodovino slovenskega izseljenstva, ¡tudijski center za družbeno problematiko, v katerem delujejo štiri skupine, ki se ukvarjajo z razvojem pravne misli v Sloveniji, s Študijem narodnostnih skupili tujih narodnosti, ki žive v SFRJ, s pravnimi vprašanji, ki se tičejo varstva okolja in prostorskega načrtovanja in s problemi vpliva ostankov fašizma in nacizma na sosednje dežele ter svet za proučevanje in varstvo okolja.
Odlikovanja, nagrade in priznanja so prejeli v letu 1973:
Predsednik SAZU Josip Vidmar: red jugoslovanske zastave z leuto, zlato plaketo »Ilegalec« (ob 30-ietnici osvoboditve Ljubljane), Župančičevo nagrado za leto 1975 za prevode Moliero-vih del, 4. 10. 1973 pa je bil imenovan tudi za častnega člana Slavističnega društva Slovenije. Priznanje SR Slovenije oh osem-d esetletuiei.
Podpredsednik S A Zli Anton K uhelj: red bratstva in enotnosti z zlatim vencem.
Akademik Bratko Kreft: nagrado AVNOJ za leto 1975, Prešernovo nagrada za leto i975 za življenjsko delo na področju literarne in gledališke umetnosti, red zaslug za narod z zlato zvezdo in imenovanje za predsednika mednarodnega slavističnega komiteja.
Akademik Makso ŠnuderI: red jugoslovanske zastave z len to in častni doktorat pravnih znanosti ljubljanske univerze,
Akademik Fran Zwitter: red republike z zlatim vencem,
Znanstveni svetnik Alfonz Cspan: red republike s srebrnim
vencem,
Kidričevo nagrado za leto 1073 so prejeli pokojni akademik France Koblar, akademik Anton Ocvirk, akademik Fran Zwitter in dopisni član prof, dr. Robert Blinc.
Nagrado sklada Borisa Kidriča sta prejela dopisni Član tir. Ernest Maver in višji znanstveni sodelavec dr. France Bernik.
24, junija 1975 je akademik Stanko škerlj prejel red častne legije (Legion d lioiineur) oficirske stopnje za svoje zasluge pri razvijanju odnosov v znanosti in kulturi med Francijo in Jugoslavijo,
Akademik Janez Milčinski je v letu 1975 postal član matične komisije Znanstvenega društva Kosova in član upravnega sveta Mednarodnega združenja univerz v Moskvi.
Zunanji dopisni član. akademik Desanka Maksimovič je prejela specialno Vukovo nagrado zu leto 1975 za izreden prispevek li kulturnemu razvoju SR Srbije in spominsko plaketo za sodelovanje na področju otroške literature.
Zunanji dopisni član, akademik Edhem Camo je v letu 1975 postal dopisni član JAZI., predsednik sveta akademij, predsednik ^veta jugoslovanskega združenja Nauka i društvo, član predsedstva republiške konference SSitN BiH in delegat sveta akademij v zveznem komiteju za znanost in kulturo.
Zunanji dopisni član akademik Franjn Kogoj je v letu 1973 prejel diplomo Savjela za očuvanje kulturne baštitle komune livarske in zlato značko Vojnomedicinske akademije v Beogradu.
Znanstvenega svetnika dr. Jatoslava Sašla je . 10, 1975 avstrijski zvezni minister za znanost in raziskovanje imenoval za dopisnega člana Avstrijskega arheološkega inštituta (Oster-rcicbisch.es Archaologisches Institut).
P o in e mline j5 i dogodki
1. 1» 1975 je prešel v sestavo Inštituta za raziskovanje krasa SAZU dotedanji Notranjski muzej kot kraška muzejska zbirka.
26. 2. 1975 je imel predsednik SAZU otvoritveni govor ob razstavi i-Pračlovek na Pivškem :, ki je bila v prostorih Inštituta za raziskovanje krasa v čast akademiku Srečku Brodarju.
14. 5. 1975 je imel predsednik SAZL poslovilni govor dopisnemu članu Ivu Andriču v SANU.
Na podlagi sklepov skupščine SAZI z dne 20. 5, 1975 se je
—	medicinski oddelek osamosvojil iu postal VI. razred
SAZU;
—	se je v okviru 1. razreda ustanovil študijski Center za družbeno problematiko;
—	se je v okviru II. razreda ustanovila komisija za historične slovarje;
—	se je Inštitut za zgodovino umetnosti preimenoval v Umet-n os inoz godovi tisk i inštitut Franceta S tele t a.
10. 5. 1975 se je predsednik SAZU udeležil osrednje proslave 30. obletnice osvoboditve nu Irgu revolucije v Ljubljani.
4.	6. 1975 se je predsednik SAZU odzval povabiiu v Budimpešto ob izidu Prešernovih poezij v madžarskem jeziku.
8. 6. 1975 je predsednik SAZU kot član delegacije Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ v Bukarešti prisostvoval razgovorom o sodelovanju med našimi akademijami in Romunsko akademije znanosti tcT Romunsko sociološko akademijo.
17, 6, 1975 je bila na SAZU razširjena seja komisije za prostorski razvoj SAZU, ki ji predseduje podpredsednik SAZU akademik Anton Kuhe!j,
¡26, 6. 1973 se je glavni tajnik SAZU akademik Gorazd Ku-šej udeležil odkritja spominske plošče ob 100-letuici rojstva dr. Gregorja Kreka, prvega glavnega tajnika akndemijc in na kratko orisal njegovo ustvarjalno delo na področju pravnik znanosti, medtem ko je o pokojnikovih zaslugah za slovensko glasbo govoril akademik Drago t in Cvetko,
1.	7. 1975 je bila ustanovna seja študijskega centra za družbeno problematiko.
2.	7. 1973 je predsednik SAZU v dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu predaval o nastanku in razvoju osvobodilnega gibanja med Slovenci.
14.	7. 1975 se je glavni tajnik akademik Corazd Kušej kot predstavnik predsedstva SAZU udeležil začetka V. mednarodnega kongresa o beterociklični kemiji, ki je bil v dvorani Union.
15.	7. 1975 je bil na akademiji sestanek o financiranju, kadrovski politiki in investicijski izgradnji SAZU, ki so mu prisostvovali predstavniki akademije, predstavniki Raziskovalne skupnosti Slovenije in predstavnik IS SRS. Sestanek je vodil predsednik SAZU Josip Vidmar.
V časti med 2. in S. septembrom je akademik Brat ko Kreft predsedoval zasedanju mednarodnega slavističnega komiteja v Vzhodnem Berlinu,
5.	9. 1973 sta se podpredsednik SAZU akademik Anton Ku-lielj in predsednik sveta delovne skupnosti SAZL ing. Mitja Zupančič udeležila otvoritve razstave na Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU, ki je bila pripravljena v počastitev 30-let-nice osvoboditve.
12.	9. 1975 je bil vpisan v razvid samoupravnih sporazumov samoupravni sporazum O osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo S AZU.
V	septembru se jc dr. E. Cevc kot zastopnik S AZU udeležil proslave in simpozija ob petstoletnici smrti stavba?ja in kiparja Jurija Dalmatinca v Šibeniku.
Od i. do 3. 10. £975 sta na mednarodnem znanstvenem zborovanju ob stoletnici uporov v BiH in drugih balkanskih pokrajinah v letih 1875—1878 v Sarajevu zastopala S AZU akademika Bogo Grafenau er in Fran Zwitter.
4. 10. 1975 je predsednik govoril na VIII, kongresu Zveze pisateljev Jugoslavije,
14.. 10, 1975 je bila slovesna seja ua Skupščini SRS v počastitev 80-letnice predsednika S AZU Josipa Vidmarja, kjer je bila predsedniku izročena listina o priznanju SR Slovenije za njegove zasluge na področju njenega in jugoslovanskega kulturnega in splošnega družbenega razvoja.
Od 6. do 13. 10. (975 se je mudil v ZSSR podpredsednik S AZU Boris Ziherl, ki se je kot predstavnik S AZU udeležil V Moskvi proslave 250-letniee Akademije znanosti Z S SR. Ob tej priliki je prebral tudi poslanico SAZU.
V	času od 8. do 13. 10. i975 je akademik Lado Yavpctic sodeloval z referatom na medna rod nem sestanku pravnikov v Regensburgu. katerega podpredsednik je bil.
Oktobra 1975 jc akademik France Bczlaj predaval na 1- jugoslovanski onomastičui konferenci v Tivtu.
Koncc oktobra 1975 se jc akademik SvetozaT Ilešič z referatom udeležil slavnostnega zborovanja Geografskega društva Makedonije v Skopju in bil izvoljen za častnega člana Geografskega društva SR Makedonije.
27. 10. 1975 je predsednik sprejel predstavnike Sveta jugoslovanskih akademij pod vodstvom predsednika Sveta akademika E dliema Cama.
14, 10. 1975 je izšla II. knjiga Slovarja slovenskega knjižnega jezika.
13.	tt, 1975 je DZS kot založnica slovarja priredila v hotelu Union tiskovno konferenco, na kateri je med drugimi spregovoril akademik B. Krell, poročali pa so: dr. J, Jarancič, dr. J. R i gl er. A. Vidovič-Muha in Z. Leder-Mancini.
22. in 23. 12. 1975 je bilo v Ljubljani znanstveno posvetovanje Osvoboditev Slovenije 1945. Med organizatorji je bil tudi Inštitut za občo in narodno zgodovino SAZLL med referenti pa akademika Fran Zwitter in Bogo Crafenaiicr.
23. 5. 1975 se je posvetovanja o krasu v Zagrebu udeležil kot član svetu zu proučevanje i« varstvo okolja pri predsedstvu
S AZU dr. P. 1 labié.
7. & 1975 je bila na SAZL tiskovna konferenca ob izidu naslednjih publikacij :
Dr, Josip Žontat, Obveščevalna služba in diplomacija avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom v 16, si ol et ju. Dr. Iskra Curiana, Matija Majar Ziljski. Dr. Cene Logar, Predmetna teorija. Analiza in kritiko filozofije Alex i ja Mein on ga,
27. 5. 1975 je bila na S AZU tiskovna konferenca o naslednjih publikacijah:
Dr. Martinčič, Rod Alchemillß L, v Sloveniji-Dr. Jože Bole, Rod Zospeum Bonrguignat 1836) (Ciasfro-poda:, Ellobiidae) v Jugoslaviji,
Dr. Dragica Turnäek in dr. Stanko Buser, Spod njekredne korale, hidrozoji in hetitide z Banjške planote in Trnovskega gozda.
Dr. Katica Drobne, Velike miliolide iz palencenskih skladov severozahod ne Jugoslavije.
Dr. Drago Meze, Porečje Kokre \ pleistocenu. Dr. Milan Sifrer. Kvartarni razvoj Dravinjskih goric in bližnjega obrobja
Dr. Igor Vrišer, Mesta in urbano omrežje v SR Sloveniji, V Prešernovi dvorani SAZL je 10, 4, 1975 predsednik Josip Vidmar odprl razstavo, posvečeno 25-letnici smrti akademika 1'ranceta Kidriča. Razstava je bila odprta do 19. 4. 1975,
(i. 5. 1975 je v isti dvorani podpredsednik Boris Zilierl odprl razstavo arhiva Slovenije, posvečeno 30-letu ici osvoboditve. Razstava je trajala do 14. 6. 1975,
17, 10, 1975 je bila v Prešernovi dvorani v počastitev tiO-let-nice predsednika SAZU odprta razstava o njegovem življenje in delu. Razstavo je odprl podpredsednik Boris Ziherl, Odprta je bila do 30. 10. 1975,
23. 12. 1975 je bila v isti dvorani odprta razstava o Ivanu Prijatelju. Razstavo je odprl predsednik Josip Vidmar. Odprta naj bi bila do 10. 1. 1976.
Predavanja
Na SAZL so preda vaji;
Prof. dr. Fran Petre, France Kidrič v tokovih literarne zgodovine, 16. 4. 1975.
Dopisni clan prof, fir. Stojan Pretnar, Intelektualne kreacije v gospodarstvu, 4. 6. 1975,
Dr, Mariá Kosová, Akademija znanosti v Bratislavi, So-flobna narodopisna teorija in praksa na Slovaškem, if>. 10. 1075.
Dopisni Član p roí. dr. Alojzij Finžgar, Nekaj pravooteore-tičnih pogledov na družbeno lustnino, 25. 11. 1975
Akademik Anton Slodnjak, Ivan Prijatelj v krogu literarnih zgodovinarjev svoje dobe, 25. 12, 1975.
Stiki s tujino
Dne 13, 1. 1975 so obiskali S AZU prof. dr. Karel F. Afcxati-der, direkior instituta za elektronsko fiziko Akademije znanosti NDR, prof. dr. Rudolf Münze, vodja oddelka za nuklearne vede Akademije znauosit NDR, in prof. dr. Manfred Balarin, namestnik vodje oddelka za nuklearne vede Akademije znanosti NDR. Sprejel jih je podpredsednik SAZU a kad. Anton K uhelj.
Dne 7, J, 1975 je bil pri predsedniku SAZU Josipu Vidmarju na protokolarnem obisku generalni konzul NDR Kurt Stillman.
20. 2, 1975 sta obiskala SAZU švicarski veleposlanik v Jugoslaviji dr, Hansjörg Hess in švicarski generalni konzul v Zagrebu Max Leu.
17. 3. Í975 je predsednik SAZU ob priliki tovariskega srečanja vseh nekdanjih štipendistov ustanove Alexander von Humboldt, ki je bilo na SAZU, sprejel glavnega tajnika te ustanove tir. Hein rich a Pfeiffer ja in načelnika oddelka za stike zu Vzhodno Evropo dr. Thomasa Bet1 be rieh a,
28. 5. 1975 je glavni lajnik SAZU akad. Corazd Kušej sprejel vietnamsko delegacijo znanstvenikov, ki so se zanimali za organizacijo znanstvenega dela v Sloveniji.
10. 6. 1975 so podpredsednik SAZU Anton Kuhelj, glavni tajnik akademije Gorazd Kušej iti akad. Bratko Kreft sprejeli državnega sekretarja v ministrstvu za kulturo NDR Kurta Lofflerja, ki si' je mudil na študijskem potovanju v naši republiki na povabilo podpredsednika Izvršnega sveta SRS dr. Avguština Laha.
27. 6. 1975 je bil pri predsedniku SAZL na protokolarnem obisku veleposlanik Egipta dr. Galeb.
7. 7. 1975 je glavni lajnik SAZU prisostvoval sprejemu na Ameriškem kulturnem centra v počastitev ameriškega državnega praznika,
22. 9. 1975 je podpredsednik SAZIJ A. Kuhelj sprejel na SAZU prof. Serbia Parto, prorcktorja univerze Campinas v Braziliji.
4. 10. 1975 sta se podpredsednik A. Kuhelj in glavni tajnik SAZU G. Kušej udeležila sprejema oh 20-letnici ustanovitve NDR.
27. 10. 1975 se je glavni tajnik SAZU Gorazd Kušej udeležil sprejema v Avstrijskem generalnem konzulatu ob priliki nacionalnega praznika Avstrije in
4. 11. 1975 sprejema oh 58-letnici oktobrske revolucije, ki ga je priredil gen era bi i konzul ZSSR.
IJ. II. 1975 je podpredsednik SAZU Boris Ziherl sprejel generalnega konzula ZSSR. ki je prišel na poslovilni obisk.
Po posredovanju Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ so prišli v Ljubljano:
3. 3, do 10. 3. 1975 Julija Beljajeva iz Moskve, znanstveni sodelavec Inštitaia za slovanske jezike in balkanistiko Akademije znanosti ZSSR, ki je obiskala Filozofsko Fakulteto v I .j ubljani,
29, 4. 1975 dr. Norbert LangLoff in ing. Wielfrid Schneider iz Akademije znanosti NDR, Berlin, katera je sprejel podpredsednik A. Kuhelj.
7. in 8. 6. 1975 delegacija ruskih kemikov, ki je obiskala Institut Jožef Stefan in Kemijski inštitut Boris Kidrič. V delegaciji so bili: akad. Nikolaj N. Žavoronkov, dop. član TaljiOze L. Viktor, dr. Genadij i. Nikišin, dr. Sergej B. Savvin. dr. Vladimir Al. Serge je v m Robert N. Še loko v.
V	septembru se je mudil na petdnevnem obisku v Inštitutu .fožef Stefan znanstveni sodelavec Inštituta za visoke temperature Akademije znanosti ZSSB dr. Lev G or oho v.
Od konca oktobra do 4. 11. 1975 je bil gost Inštituta za sociologijo in lilozofijo univerze v Ljubljani prof. dr. V. Kuder-javcev, prodekan matematične fakultete v Moskvi.
11. 12. 1975 je obiskala Inštitut za sociologijo in filozofijo univerze v Ljubljani delegacija sedmih znanstvenikov iz ZSSR. ki jo je vodil (dopisni) član Akademije znanosti ZSSR M. N. Rutkevie.
V	okviru sodelovanja Sveta akademij z Akademijo znanosti ZSSR se je mudil dva meseca v Moskvi samostojni raziskovalec inštituta za sociologijo in filozofijo univerze v Ljubljani prof. Žiga Knap.
^ okviru sodelovanja Sveta akademij z Nacionalno akademijo znanosti v Washingtonu so prišli v Slovenijo:
V	maju 1975 ilr. Jeffrey R, Powell — Department of Biology, Yale Univ. N. H. Conn. Sprejel ga je prof. F. Ločniškur.
Na šestmesečno bivanje je prišel v maju 1975 dr. D, P. Adam — U. S. Geological Survey Manlo Park Calif. Delal je z dr. äercljem v pulinološkem laboratoriju SAZL.
Junija 1973 dr. Roger G. Bates — Department of Chemistry Utliv. of Florida.
6. 7. 1975 prof. dr. Robert Carl i le, ki je obiskal I NO v Lendavi.
V	septembru 1975 je prišel na šestmesečno bivanje prof. tir. Claude Garrod, Dep. of Physics, Univ. of Calif.
Julija 1975 se je vrnil iz ZDA dr. Janez Kuščer, prof. fizike i!a Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, ki se je študijsko mudil na Inst, of Technology California.
Z devizami, ki jih je SAZU prejela v letu 1975, so se udeležili clan i in sodelavci SAZU znanstvenih zborovanj in sestankov:
akad. Bratko Kreft — mednarodne znanstvene konference (slavističnega simpozija) v Vzhodnem Berlinu,
dop. Član prof. dr. fine Logar — rednega sestanka OLA v Moskvi,
ftsistent Francka Benedik — sestanka delovne skupine OLA v Moskvi,
akad. A, Kultelj — letnega zborovanja Nemške akademije naravoslovcev Leopoldina,
akad, Bogdan Brecelj — mednarodnega kongresa S ICO L v Kopcnhaguu,
višji strokovni sodelavec ing. Alojz Mari neck in asistent Andrej Seliškar — mednarodnega zborovanja fitoc enologov V Mintelnu,
dop. elan dr. ing. Miha Tišler — sestanka stalnega odbora /a sodelovanje z Nacionalno akademijo v Washing tonu.
višji znanstveni sodelavec dr. France Habe — delovne konference o zaščiti jam in jamskem turizmu, ki je bila v Oberträumt.
znanstveni svetnik dr. Jaroslav Sašel s predavanjem arheološko historičnega sestanka v Ogleju,
znanstveni svetnik dr. Valens Vodušek, znanstveni svetnik dr. Zmaga Kaj m er, asistent Mirko Ruino vš, asistent Marko Ter-scglav, znanstveni sodelavec dr. Tone Cevc, strokovni delavec Juli jan St.rajnar ill asistent Helena Po dio gar — sestanka Alpes Orientales v Reziji,
a ka d. Viktor Korošec — 5XII. mednarodnega asiriološkega snidenja v Gottingenu,
dop. član prof. dr. Tine Logar sestanka komisije OLA v Sofiji,
znanstveni sveinik dr. Zmaga Kumer — zasedanja mednarodne komisije za ljudsko pesništvu SIEF v Breukelnu.
višji znanstveni sodelavec dr. Dragica I itrnšek — II. mednarodnega simpozija o fosilnih koralah v Parizu,
znanstveni sodelavec dr. Katica Drobne — mikrupaleouto-loškega simpozija v Romuniji,
znanstveni svetnik dr. J a rosi a v Sašel — mednarodnega kolokvija o onomasliki v rimskem imperiju v Parizu,
a kad. Lado Vavpetic — med narodnega sestanka pravnikov v Begcnsburgu,
višji strokovni sodelavec Jan (arneluiti in asistent Rožo Dreveni k — letnega zborovanja in predavanja koroški !i en torti o logov v Celovcu,
višji strokovni sodelavci dipl, ing. Alojz MarinČek, dipl. ing. Ivo Puneer in dipl. ing. Mitja Zupančič — znanstvenega posvetovanja v Licnzu,
višji strokovni sodelavec Marko Žerovnik — simpozija z re-leratom in mednarodne razstave liidrografskih kart v Budimpešti,
dop. član dr. ilig. Janez Peklenik — konference CIRP. Na študij so potovali v tujino:
asistent Božo Drovenik — v Avstrijo v zve/1 z determina-eijo broščev in pregledom strokovne literature,
asistent Da ni j a ii Prelovšek — v Avsiriju v zvezi s podatki o šolanja slikarja Luugusa,
znanstveni svetnik dr. Zmaga Kumer in strokovni delavec |ulijati Strajnar — Ila Črni vrh v Nadiško dolino zaradi narodopisnega snemanja pesmi,
višji strokovni sodelavec Božo Otorepec — v Italijo - Videm - zaradi zbiranja in registriranja historičnega gradiva za Slovenijo iz čedadskih notarskih imbreviatur XIV. stoletja,
znanstveni Svetnik dr. Ni ko Kuret — zaradi filmanja jur-jevanja v Pečnicah,
akad. Viktor Korošec — v Heidellierg zaradi dopolnitve svojega rokopisa o državnih klinopisnih pogodbah,
kartograf Milena Hribar — v Švico — zaradi strokovnega izpopolnjevanja na Eidg, Technische Jloehshnlc Ziirich,
znanstveni svetnik dr. Jaroslav Šašel — v Bonn — zaradi študijskega ogleda no vzpostavljenega Japidarija Porcnskega deželnega muzeja.
asistent Andrej Seliškar — v Rinteln — zaradi študijskega obiska k prof. dr. liixenu in ogleda njegovega inštituta,
bibliotek ar-referent Vida Urek — na Dona j zaradi ogleda specialne ureditve biblioteke v seminarju za umetnostno zgodovino dunajske univerze in pri Centralnem zavodu za spomeniško varstvo,
znanstveni sodelavec dr. Katicu Drobne — v Basel zaradi proučevanja velikih loraminifer iz zgornjekrednih skladov,
višji znanstveni sodelavec dr. Dragica Tu ruše k in znanstveni sodelavec dr. Katica Drobne — v Avstrijo zaradi opleda in raziskovanja muzejskih in univerzitetnih zbirk fosilov na Dunaju in (rradcu,
višji zna sivem sodelavec dr. France Bernik — na Dunaj ze-ladi priprave obsežne študije »Tipologija Cankarjeve proze«.
znanstveni svetnik Alfonz Gspan in višji strokovni sodelavec Nada Prašelj-Gspan — v Avstrijo zaradi Ugotavljanja disertacij slovenskih dnktorandov v prejšajem stoletju na dunajski in graški univerzi,
višji strokovni sodelavec Jan Caruclutti, asistent Božo Dro-venik in višji tehnični sodelavec PetcT Tonkli — v Avstrijo zaradi determinacije oziroma primerjanja materiala za potrebe zvezne fiiokuruntenske službe po temi >Inventarizacija avstrijsko jugoslovanske meje«)
asistent Damjan Prelovšek — v Gradec — zaradi iskanja arhivskih podatkov o slovenski arhitekturi v prejšujem stoletju i)l Ogleda razstave o arhitektu Jožetu Plečniku,
znanstveni svetnik Drago Šega — na Dunaj — zaradi eks-cerpiranja gradiva in literature o Cankarjevi dramatiki iz gledališke zbirke dunajske Nacionalne biblioteke,
dr. Milko Matice tov — v Bežijo zaradi dokončanja raziskovanja ljudskega pripovedništva,
znanstveni svetnik dr. Milan Šifrer — v Budimpešto zaradi poglabljanja sodelovanja z Geografskim inštitutom Madžarske akademije znanosti.
znanstveni svetnik dr. Niko Kuret — v Avstrijo zaradi obi-t-ka inštituta za primerjalno narodopisje (Institut liir vergleichende Volkskuude) dunajske filozofske fakultete, kjer je predaval in pregledal vire za svoje razprave.
POROČILO O ZAKLJUČNEM RAČUNU
a) Pregled ugotovitve dohodka za let« 1975
DOHODKI	Din
Prodaja publikacij SAZL1 ....	70.556,41)
Dotacija republiškega proračuna	2,300.000,—
Dotacija RS S, Ljubljana — za redno	
delo...........	23,015,000,—
Dotacija RSS, za stažiste ....	171.733,—
Dotacija za raziskovalne naloge . .	2,7 i 4.775,47
Najemnine in zakupnine ....	7.877,40
Nočnine v domovih ......	8.738,—
Obresti za sredstva na vpogled .	88.436,25
Razni dohodki ........	57.372,85
Skupaj	28.434.48537
IZDATKI	Din
Materialni izdatki: tisk, nabava knjig, potni stroški, dnevnice, režija, amortizacija in drugi izdatki	11,566.604,80 Ostane dohodek za razdelitev . . .	16,867.880,57
Iz tega se krije:
a)	zakonske obveznosti (prispev, za zaklonišča, za Bosansko krajino, dod. social. prispevki, stanovanjski prispevek)............1,408.645,10
b)	pogodbene obveznosti (obresti, provizije, zavarov. premije, članarine ...................252.816,60
c)	osebni dohodki delavcev , , ,	13,845.355,80 Č) civilno pravna izplačila , . ,	208.831,75
Skupaj....................15,715.647,25
ter ostane za delitev v sklade dohodek ....................1,152.233,32
Od tega odpade:
a)	2% v rezervni sklad od
din 16,867,880,57 ............337.357,60
b)	0.3 j od bruto OD za dom medicinski h sester, po sklepu SDS
z dne 24. 11. 1975 .......41.536,—
c)	za neizplačane nagrade ter nekaj razlik OD za leto 1975 . . .	65.678 —
č) prenos v sklad skupne porabe za kritje že izplačanega regresa
za dopuste...........184.500,—
d)	za prenos v sklad skupne porabe za izplačilo jubilejnih in drugih nagrad in pomoči ....	31.910,—
e)	prenos na poslovni sklad . . .	100.000,—
J) prenos v sklad skupne porabe
— za stanovanja	391.251,72
b) Pregled izvršitve finančnega načrta za leto 19715
(J p i s
Republiški proračun
Raziskovalna skupnost
Plan
Izvršitev
Plan
Izvršitev
DOHODKI
Dotacija Za stažiste Lastni dohodki
2,300,000,—
2,300.000,—
23,015.000,— 171.733,— 200.000,—
23,015.000,— i 71.733,— 232.976,90
Skupaj :
2,500.000,— 2.500.000.— 23,386.735,-
I/.DA TKI
OD stažisti — delavci
Skupaj:
171.73 V"
15,370.000,—
318.120,50 14.317.258,45
15.541,733,-
Operal. izd. Režija
Amortizacija
Skupaj :
3,000.000.—
3,016.154,07
Skupaj poraba
25,315.000,— 171.733.— 232,976.90
23.4(9.709,90 25,719.709,90
318.120,50 14.317.258.45
14.6^5.378,95 1 +,635.378,95
2,200.000.— 2.300.126,12 2,300.126.12 800.000,-	716.027.95	716.027,95
3,016.154,07
Opis	Republiški proračun		Raziskovali:	a skupnost	Skupaj
	Plan	Izvršitev	Plan	Izvršitev	poraba
Funkcijski izd.	_	i____	____	___	____
Nagrade član.	1,692.000,	1,723.000.—	—	—	1,723.000.--
1 isk publikacij	—	—	1,610.200,—	1,604.862,40	1,604.862.40
Delo i ni 1 i tu tov	—	—	2,000,000,—	1,968.779,48	1,9b8.779,4K
Nabava knjig	—	—	750.000,—	748.877,25	748.877,25
Mednar, znan. akt.	—	—	8,500,—	8.41)1,35	8.461,55
Znan, posvetov.	—	—	—	—	—
Članarine	50.000,—	54.000.	104.000,—	104.100,—	158,100,—
Znan. svetov.	158.000,—	298.593,62	—	—	288,593.62
Reprczent. str.	300.000,—	105.169.11	—	—	105,169.11
Domova	i00.000j—	58.932,15	—	-	58.932,15
Skupaj:	2,500.000,-	2.209.694.88	4,472;.700. -	4,435.080,48	0,044.775.36
Skladi	—	—	372.300,—	455.668,20	455.668,20
Skupaj:	2,300.000,—	2,209.694.88	23,386.733,—	22,542,281,70	24,751.976.58
Ostanek	—	90.305,12	—	877.428,20	967.733,32
i) rezervni sklad					557,557.60
2) 0,3% za doni medici	inskiti sester				41336.—
3) za neizplačane nagrade					65.678,—
4) za jubilejne in tir. nagrade (v sklad skup. porabe)					31.910,—
5) za prenos v poslovni	sklad				90.000,—
6) za stanov, {v sklad s	kup. poral>e)				401.251,72
c) Pregled izvršitve finančnega načrta v letu 1975 za delo inšiitLitov
Naziv inštituta ali sekcije	Načrt 1975 Izvršitev
Predsedstvo.........	300.000,—	275,507,50
Centralna knjižnica ......	56,000.—	55.5t2,25
Znanstvena koordinacija ...	13.000,—	1.157,25
Inšt. za občo in narod. zg. ...	103.740, -	19.603,%
Inštitut za zgod- umetnosti . . .	41.851	45.039,(7
Inštitut za arheologijo.....	119.595,-	139.107,35
Jnšt. za prava starega Orlenta . .	14.195.—	10,121.50
Dialektološka sekcija.....	44.741,—	25.265,50
Leksikološka sekcija......	250.000,—	267.863,—
Komisija za histor. slovarja . . ,	30.000,—	50.941,75
Kom, za gramatiko, filologijo . . .	39.500,—	39.226,50
tli ni c> loško-onomasiiČlla sekcija .	41.500,—	52.027.40
Inšt. za slov. liter, in liter. v. . . .	84.320,—	84.331,47
Inšt. za slov. narodopisje ....	174.071,—	164.368,76
Glasb.-narod. sekcija ..,,,,	64.785,—	60.768,66
Inštitut za biologijo......	191.164,—	211.872,62
Inštitut za paleontologijo ....	81.440,—	80.608,45
Inštitut za geografijo.....	101.000,—	117.255,62
Tnšt, za raziskovanje krasa . , ,	108,000,—	153.547,33
['ravna sekcija TK ,,.,,»	41.000,—	25.417,95
Tehniška sekcija TK......	19.000,—-	54:918,75
Medicinska sekcija TK.....	13.500,—	17.965,05
Veterinarska sekcija TK , . , ,	11.600.—	13.373,—
Naravoslovna sekcija TK ....	li.000,-	30.225,70
Umetnostna sekcija TK.....	21.000.—	12.448,—
Terminološka komisija.....	1.000,—	—
Svet za varstvo okolja.....	18.000,—	205,—
Muzikološki inštitut ......	5.000,—	—
Skupaj din:	2,000.000,—	1,968.679,47
Instituti in sekcije so prejeli v letu 1975	za posebne naloge po pogodbah:
Prenos iz leta 1974 ............ 2,140.673,13
i. Med akademijski odbor za pripravo študije UNESCO (SANU).......din 20.000.00
Predsedstvo
1. KSS — za razstavo Josipa Vidmarja . .	din 120.000,00
Inštitut za občo in narodno zgodovino
Ž. RSS — za evidentiranje in kopiranje
virov..............din	6.000,00
Inštitut za zgodovino umetnosti
1. RSS — za arhitekturo XIX. stoletja . .	din 8.526,00
Inštitut za arheologijo
1.	RSS — za arheološko topografijo . . .	din 133.775,00
2.	RSS — za paleolitska raziskovanja , ,	din 51/XX),<X>
3.	RSS — za dokument, arheološk. gradiva	din 28.204,00 i. RSS — za paleovegetacijska raziskovanja ..............din 63.000,00
5. RSS — za tisk Arheološkega vestnika .	din 127.800,00
Inštitut za slovenski jezik
1.	KSS — za Sodobni slovar slov. knjižnega
jezika.............din 300.000,00
2.	RSS — za ekscerpiranje Dalmatinove
biblije.............din 10.000,00
3.	RSS — za Sodobni slovar slov. knjižnega
jezika.............din 128.676,00
4.	RSS — za slovenski pravopis ....	din 90.000.00
5.	RSS — za splošni alfabetarij R-Z . .	din 42.000,00
6.	RSS — za etimološki slovar.....din 25.884,95
7.	RSS — za slovar slovenskih protestantov	din 50.000,00
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
1.	KSS — za slovenski biografski leksikon	din 30.000,00
2.	RSS — za literarni leksikon ....	din 27.363,00
3.	RSS — za dopolnitev kartoteke tujih
avtorjev............din 122.950.00
4.	RSS — za tipologijo Cankarjeve proze	din 20.720.00
	Inštitut za slovensko narodopisje		
1,	RSS — za Raziskovanje ljudskega pri-		
	povedništva v Reziji....... .	din	6.000,00
2.	RSS — za Projekt 2 — maske , . . .	din	15.106.00
3.	RSS — Razne občinske skupščine — za		
	informatorje	din	3.500,00
4.	RSS — za slov. etnološko bibliografijo	din	8.540,00
5.	RSS — za Občasno naseljema bivališča	din	4.500,00
6.	RSS — razni za delo SNI ......	din	3.388.00
7.	RSS — za slovenska ljudska glasbila .	din	1.152,00
8. RSS — za etnomuzikol. razisk. slovenske			
	Koroške	din	10.000,00
	Biološki inštitut Jovana Hadžija		
1.	RSS — za favno in TJoro Jugoslavije	din	108.500,00
2.	RSS — za Vegetacijo Slovenije . , . .	din	155.000,00
3.	RSS — za Pedološka raziskovanja na		
	področju gozdnega gospodarstva ROG ,	d in	50-000,00
4,	Soško gozdno gospodarstvo Tolmin . .	din	50.000.00
5,	GLIN — Nazarje — za raziskave po		
	pogodbi .............	din	43.000,00
6.	RSS — za XIV. simpozij o proučevanju		
	vegetacije ...,....,,..	din	2.500.00
7.	Republiški sekretariat za kmetijstvo —		
	za iuventarizaeijo severne meje , , , .	din	150.000.00
8. RSS — za Vegetacijsko karto — rezervni			
	sklad .............	din	15.000,00
9.	RSS — za Vegetacijsko karto Jugoslavije	din	150.000.0(1
Ji). RSS — za zoocenološke raziskave . . -		din	20.000,00
	Inštitut za paleontologijo		
t.	RSS — za grebensko favno zgornje-		
	kreduih skladov . ........	din	10.000,00
2.	RSS — za alveolinide in orbitoidide . .	din	5.000,00
	Inštitut za geografijo		
1.	Geodetski zavod — za pregled zemljepi-	din	12.000,00
	snih imen............		
2,	RSS — za geografijo poplavnih področij	din	59.747,00
3.	VSI Beograd — za karte .....	din	133.300,00
	Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna		
1.	Dot, Postojnske jame. KS Postojna —		
za Kraško muzejsko zbirko ..... din 357.634,80
2.	Razni — za manjše naloge Inštituta za		
	raziskovanje krasa v Postojni ....	d in	86.419,60
3.	RSS — za speleološku karto Slovenije .	din	38.000.00
4.	RSS — za delo občinske RS, Postojna	din	32.240,00
5.	RSS — za II. med n. sini p. o vodah Ljub-		
	ljanice .............	d i it	"0.000,00
6.	Razni za raziskovanje področja Ljub-		
	ljanice . ............	din	15,000.00
7.	RSS — za tisk Acta carsologica ....	din	105.600,00
	Tehniška sekcija TK		
1.	Dotacija Zveze inženirjev — za tisk		
	slovarja ............	din	f 5.815,9?
	Koordinacijski odbor molekularnih ved		
t.	RSS..............	din	18.000,00
	Skupaj	din	5.279,™ 15,45
SVET AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFJlJ
Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ je zasedal 5. in 6. 2. 1975 v Beogradu in 13. ter 14. 6. 1973 v Peštanili pri Ohridu. Seje predsedstva Sveta akademij so Rile 9. 1. 1975 v Zagrebu, 18. 4. 1975 V Beogradu, 25. 9. do 27, 9, 1975 v Banja Luki in 20. 12. 1975 v Beogradu.
Od 1. 9. 1975 dalje je sedež Sveta v Sarajevu, predseduje mu za tri lefa predsednik Akademije BiH akad. Ldhem Camo.
Seji Sveta XXII. plenarnega zasedanja sta prisostvovala elaila Zveznega izvršnega sveta 1 rpe Jakovijevski, predsednik Zveznega komiteja za znanost in kulturo, in Krsto Bulajič, direktor Zveznega zavoda za mednarodno znanstveno, prOsvetno-kulturno in tehnično sodelovanje. V zvezi S pripombo Sveta na tej Seji, da niso jasni odnosi med republiškimi raziskovalnimi skupnostmi in akademijami in sodelovanje z inozemskimi akademijami, sta člana ZIS pojasnila, da se pripravlja dokument, kt bo formuliral znanstveno politiko Jugoslavije. Pri tem delu pa bo potrebno angažirati tako Svet kot vse akademije. Po izjavi omenjenih se bo federacija tudi finančno vključila v vse aktivnosti Sveta akademij v tistih vprašanjih, ki so za njo zanimive.
Na tej seji je bilo sprejeto Društvo za znanost in umetnost Črne gore za člana Sveta akademij.
Nadalje je bilo sklenjeno, da vsi prîrodoslovno matematični razredi akademij sporoče Odboru za mednarodno sodelovali je svoj morebitni predlog za ustanovitev novih medakademijskih odborov s področja eksaktnih ved,
da akademije imenujejo v projektivni odbor za izdelavo preti Joga za ustanovitev medakademijskega odbora, ki ho z Madžarsko akademijo znanosti sodeloval ua projektu jPredroman-tika in romantika v književnosti in umetnostih, po enega predstavnika,
da se za delegata Sveta akademij v Zveznem odboru za proslavo 30-letnice osvoboditve Jugoslavije določi predsednika JAZU Grgo Novaka.
V redakcijski odbor za pripravo informativne brošure o Svetu akademij, ki jo bo Svet izdal v angleščini in ruščini, so bili imenovani akad. E. Čamo in administrativna sekretarja B. 1 mišic in J. Papic.
Financiranje Bul letina Scientifique bo zagotovil odbor za koordinacijo znanosti in tehnologije SFR J, če bo uredništvo RulJetina upoštevalo nekatere predloge posebne delovne sku-
pine odbora, ki. je v ta namen formirana in jih bo proučila posebna komisija Sveta akademij. V tej komisiji je zastopal SAZU akad. Milko Bedjanič, ki se je udeležil sestanka 26. 5. 1 975 in 23. 9. i973. Na XI. glavni skupščini redakcije Buîletina Scientifique z dne 12. 12. 1975 je bilo sklenjeno, da se prva in druga stran Bulletina Scientifique tiskata v angleškem jeziku.
Na seji XXIII, plenarnega zasedanja Sveta je bilo med drugim sklenjeno, da bo ta soorganizator proslave 120-letuice rojstva Nikolc Tesle. Y organizacijski odbor za proslavo je imenovan tudi dopisni član SAZU dr, Robert BI inc. Ta odbor je predlagal, da se ustanovi medalja Nikole Tesle, ki bi se podeljevala vsako leto priznanim strokovnjakom Jugoslavije s področja tehnike.
Predsedstvo Sveta je predlagalo, naj vse akademije in Društvo za znanost in umetnost Črne gore ustanove odbore za izdajanje gradiva iz zgodovine NOB in socialistične revolucije. \ ta namen naj bi se ustanovil koordinacijski medakademijski odbor, ki bi usklajeval programe dela teb odborov.
Okvirni dogovor o sodelovanju med Svetom akademij in Akademijo znanosti NDR je bil podpisan julija 1975. Svet akademij je v avgustu leia 1975 predložil SAZU tudi načrt znanstvenega sodelovanja med njim in Akademijo znanosti ZSSR za čas od leta 1976 do 1980, s katerim soglašajo tako Inštitut Boris Kidrič, inštitut Jožef Stefan, ki ga je sprejel v celoti, želi pa se mu priključiti tudi Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo,
V zvezi ?. znanstvenim sodelovanjem z Akademijo znanosti ZSSR se je predlagalo, da se skrajša izmenjava znanstvenikov na 30 mesecev.
Na predlog Nacionalne akademije znanosti v Washington« naj bi se zmanjšala izmenjava znanstvenikov na 30 mesecev tudi v okviru znanstvenega sodelovanja med to akademijo in Svetom. Predlagano je bilo, da v okviru tega sodelovanja financira raziskovanja na jugoslovanskem ozemlju jugoslovanska stran, na ameriškem pa ZDA. Predsednik jugoslovanske strani ustanovljenega stalnega odbora za sodelovanje na skupnih projektih med Svetom akademij in Nacionalno akademijo znanosti je akademik Aleksandar Despic, predstavnik SAZU v tem odboru pa je dop. član SAZU dr. ing. Miha Tis 1er. Pogodbo, ki je bila sklenjena med Nacionalno akademijo znanosti in Svetom akademij o znanstvenem sodelovanju je podpisal za Svet ukad. Dušan Kanazir. Y okviru omenjenega sodelovanja je SAZU .sprejela v letu i975 dva projekta:
»Development of Basic Mathematical Criteria for the Evaluation of Multichannel Electrically Stimulated Structures« in »Theoretical and Experimental Aspects of Reactivity of Azahe-terocyclic Systems«,
V	okviru prvega projekta je predvideno studijsko potovanje v ZDA dr. Miodraga Kljajiču, sodelavca Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani.
V	okviru drugega projektu pa je predvideno v začetku januarja i97b .študijsko potovanje prof. dr. B. Stanovnika. Nosilec tega projekta je dop. član univ. prof. dr. ing. M. [ išler,
V	letu 1975 je liiio v zvezi s financiranjem medukademijskili odborov sklenjeno, da vsaka akademija nosi stroške za ud ministra ei jo tistega odbora, katerega sedež je pri njej, siroške v zvezi z raziskovanjem pa nosi tista akademija, ki je prevzela ustrezno delo.
V	letu 1975 je bil na novo ustanovljen Medakademijski odbor za kardiovaskularno patologijo pri SANU, prav tako pa je od tega leta dalje pri JAZU stalni sedež Medakademijskega odbora za proučevanje vzrokov in posledici druge svetovne vojne.
V	okviru Medukudemijakega odbora za pospeševanje in proučevanje slovanskih kultur je bilo sklenjeno, da se izdela načrt antologije naših pesnikov in pisateljev. Slovence naj bi predstavljal Ivan Cankar.
Pivi album o jugoslovanski arhitekturi in plustiki je bil do 12. 9. 1975 sicer izdelan v skrčeni obliki, mnenje redakcijskega odbora za ta album pa je, naj bi jugoslovanske akademije obdelale to temo v izčrpni monumentalni monografiji.
SVET DELOVNE SKUPNOSTI
Poročilo o ti c 1 u v letu 1975
V letu 1975 je delovna skupnost nadaljevala s prizadevanji, (ia še bolj utrdi načela Samoupravljanja v celotni organizaciji in posameznih delovnih enotah. Znotraj organizacije je bila v veČini primerov dosežena višja raven samoupravljanja s tem. da so njeni člani v večji meri množične je urejali svoje pravice in dolžnosti, čeprav je treba ugotovili, da so še posamezne redke delovne enote, ki v tem pogledu zaostajajo. Uveljavljanje delegatskih odnosov izven organizacije v zvezi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ni povsem zuživelo. Potrebno mu bo v bodoče posvetili več pozornosti in ga bolje organizirati.
kljub boljši zagotovitvi dohodkovnih odnosov je upravičena ugotovitev, da šc ni dosežena ustrezna menjava dela. Vendar S(* je občutno izboljšal družbenogospodarski in družbenopolitični položaj članov delovne skupnosti.
Svet delovne skupnosti je v letu 1975 imel 13 sej. delovna skupnost, pa se je zbrala dvakrat. Razprave, prizadevanja in učinkovito delo je veljalo zlasti na tem področju:
—	uresničevanju letnega delovnega načrta,
—	pripravi podrobnejšega srednjeročnega in dolgoročnega delovnega načrta z detaljuim letnim programom in finančnim načrtom za prihodnje leto.
—	izdelavi idejnega načrta nove in dopolnilne gradnje delovnih prostorov SAZL7,
—	uspešnemu reševanju kadrovske politike in kadrovanja,
—	aktivnemu sodelovanju z Raziskovalno skupnostjo Slovenije,
—	izdelavi, sprejetju in izvajanju novega samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi osebnega dohodka ter njegovi uskladitvi s sindikalno listo 1975,
—	uspešnemu reševanju socialne problematike delavcev, zlasti tistih z najnižjim osebnim dohodkom,
—	reševanju vseh organizacijskih vprašanj SAZL, ki zadevajo delavce in krepitvi samoupravljanja in samoupravlja]skih odnosov,
V let« 1975 je bilo sodelovanje s predsedstvom SAZU, zlasti ožjim predsedstvom še tesnejše. Vzorno je bilo sodelovanje z osnovno organizacijo sindikata in ZK pa tudi z raznimi republiškimi organi.
OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA
Konferenco OOS pri SAZU sestavljajo sindikalne skupine v delovnih enotah SAZU v Ljubljani, sindikalna skupina Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni, sindikalna skupina Jugo-slovaaske avtorske agencije m sindikalna skupi nn Zavoda Za varstvo malih glasbenih pravic. Pri OOS deluje tudi Blagajna vzajemne pomoči. Članstvo po sfanjn v decembru 1975: skupaj 167, od tega SAZU v Ljubljani 135. IKK Postojna 13, JAA 14 in ZAMP 3.
Trinajstčlanski izvršni odbor (predsednik J. Strajnar, podpredsednica K. Drobne, tajnica J. Gtoo-Kozak, V. Bal oh, N. Gspan-PraŠelj, M. KoŠTncrlj-Levačič, S, Stergaršek, N. Sobar, M. Štular, A. Kranjc, I. Pnncer, J. Muller, V. Vivod) se je sestal na sedmih rednih sejah ter na eni izredni seji. Vsem sejam jc redno prisostvoval predstavnik SDS in nekajkrat tudi predstavnik OO ZSMS. Člani IO so se vse leto prizadevali da bi opravili naloge i z sprejetega delovnega načrta za leto 1975. Člani IO, predvsem predsednik in podpredsednica, so se udeleževali vseh sej SDS, posamezni člani IO pa so sodelovali v različnih komisijah. Vsi člani 10 so se v letu 1975 udeležili dvodnevnih sindikalnih seminarjev.
OOS je preko svojih delegatov uresničevala svojo statutarno vlogo in sicer: pri pripravljanju, obravnavanju iu sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o razporejanju in delitvi dohodka, o skupni porabi, o štipendiranju, o združevanju dela in sredstev, pri obravnavanju in sprejemanju notranjih splošnih aktov (pravilniki, finančni načrti itd.).
OOS je zelo dobro sodelovala predvsem s SDS, osnovno organizacijo Z K, z aktivom mladih, dokler jc ta obstajal, manj z organom samoupravne delavske kontrole.
Sindikalne skupine, izvršni in nadzorni odhur OOS (vsem sejam je redno prisostvoval član nadzornega odbora) ter drugi organi OOS so v redu delovali, obveščanje pa je Z zapisniki vseh sej bilo dobro ,
Poleg rednega opravljanja organizacijskih nalog splošnih sindikalnih akcij jc rlclo OOS obsegalo še: sodelovanje na proslavah in na pohodu tovarištva (v maju), izlet v Dražgoše, rekreacija (plavanje in kegljanje), sodelovanje v komisiji za ocenjevanje uspehov dela, oskrba ozimnice in premoga, cepljenje proti gripi, prireditev za otroke ob koncu leta.
Poročilo o delu OOS Inštituta za raziskovanje Krasa v Postojni:
t. poleg ustanovnega zbora so bili v letu 1975 še 4 članski sestanki.
2.	predsednik se je udeležil 2-dnevnega seminarja za voditelje sindikalnih organizacij»
3.	uspešno je bilo sodelovanje pri izvedbi referenduma za zdravstveni doni v Postojni in pri nekaterih drugih ukcijab.
4.	8 članov se je udeležilo krvodajalske akcije.
5.	8 članov je sodelovalo ji a delavskih športnih igrah v občini Postojna in sicer v namiznem tenisu, kegljanju, krosu in streljanju (smučanje je odpadlo). V namiznem tenisu so osvojili 4. mesto.
6.	štirje člani so občasno obiskovali treninge ta kros {na TRTM-stezi), redno so trenirali namizni tenis.
7.	Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni nudi OOS vso možno podporo, tako finančno (plačevanje potnih stroškov, korespondenco ipd. kot tudi drugačno: daje npr. prostor za rekreacijo).
t lan OOS tov. Horvat je za svoje delo v OOS dobil posebno priznanje in sicer Srebrno značko ZSS.
Na redni letni skupščini (29. 12. 1975) je bil soglasno sprejet tlelo vili in finančni načrt za delo OOS v letu 197ii.
INŠTITUT ZA OBČO IN NARODNO ZGODOVINO
Poročilo o delu v lei.il 19 75
Diit- 1). junija 1975 je umrl dr. Dušan Kermavner, dopisni član SAZU in član znanstvenega sveta lnšlituta za občo in narodno zgodovino. Ker se ga ta Letopis spominja posebej, naj bo tu omenjeno samo, da je postal po svoji izvolitvi za dopisnega člana SAZU (1971) najprej (1972) član prvega strokovnega svetu tedanje Sekcije za občo in narodno zgodovino, nato pa (1975) Član prvega znanstvenega sveta novega Inštituta za občo in narodno zgodovino. Na njegov predlog je inštitut sprejel v svoj program kritične izdaje korespondenc naših starejših socialistov, sam pu je želel najprej izdati korespondenco dr. H. Turne, na kuteri je delal že pred vojno in je zanjo po vojni z veseljem ugotovil, da je ohranjena: zaradi drugih obveznosti je odgodil delo na tem na leio 1975, ža! pa mu je izvedbo tega načrtu preprečila smrt.
Na inštitutu so delali tudi v letu 1975 le štirje redni delavci: znanstveni svetnik tir. Pavle Blažuik, višji strokovni sodelavec Božo Otorepec. asistenrka-stažistka Darjcnka Grafeuaner, ki ji je bila v tem letu pogodba podaljšana za eno leto, in strokovna delavka Jelka Milošcvič-Perko.
Publikacije, V začetki; decembra 1975 je izšla publikacija Milko Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500), I—III, Ljubljana S975, 884- str, Prvi dve knjigi vsebujeta samo gradivo iz zapuščine dr. M, Kosa; v tretji knjigi je dr. Blaznik kol odgovorni urednik publikacije napisal spremno besedo, B. Otorepec je sestavil seznam uporabljenih kratic in opravljal tehnično delo s tiskamo, dr. Blaznik in !>. Grafcnauer pa sta oh sodelovanju strokovne delavke J. Miloše-vič-Pcrko sestavila seznam tujih oblik krajevnih imen. Delo sodi v okvir programa in jc izdano s pomočjo sredstev ntedaku-demijskih odborov za historično-lopografski leksikon in atlas srednjeveške Jugoslavije pri SANU in ?,a zgodovino kolonizacije jugoslovanskih pokrajin pri JAZU, Tekst je razmnožila Uni-verziletna tiskarna v Ljubljani, naklada je 250 izvodov in delo kol interna publikacija ni v prodaji. Namen publikacije je, da bi mogli strokovnjaki že zdaj uporabljati rezultate dela M, Kosa. obenem bi jih pa mogli dopolnjevati s podatki iz doslej še ne raziskanih virov, tako da gre za etapo na poti do cilja izdaje Historično-topografskega leksikona srednjega veka za celotno slovensko ozemlje.
Inštitutu je bilo predloženo delo dr. P. Lukoviča, Odnos Slovencev do upora v Hercegovini in Bosni in do reševanja bosansko-hercegovskega vprašanja v letih 1875—1878, Znanstveni svet inštituta. I, razred in predsedstvo SAZU so sklenili, da se rokopis objavi in sicer v slovenskem prevodu, kakor je to želel tudi avtor, l}o konca leta 1975 je bilo prevajanje skoraj dokončano.
Dr. Vlado \alenčse je inštitutu predložil rokopis Ljubljanske žitne cene 1650—1914. Izvoljena sta hila recenzenta za oceno rokopisa.
Delu na virih. Pri delu za diploma t arij slovenske srednjeveške zgodovine, ki spada med dolgoročne naloge inštituta, je B. Otorepec v l. 1975 evidentiral in registriral (deloma v prepisih in deloma v regestih) za centralno kartoteko srednjeveških listin za Slovenijo 742 listin iz 13.—15. stoletja; narejene so bile fotokopije 117 pleterskih listin, katerih originali so na Dunaju, in pregledan seznam listin samostana v Mekinjah iz leta 1731 v Arhivu Slovenije: nadaljevalo se je tudi delo na registru oseb in krajev v centralni kartoteki listin.
Delo za evidentiranje in kopiranje virov za slovensko zgodovino. posebno za zgodovino Prekmurja, v madžarskih kulturnih ustanovah je vodil inštitut le do konca pogodbenega letu f9?4 75, nakar je z novim pogodbenim letom vodstvo te naloge pripadlo Arhivu Slovenije; zaključna seja sodelavcev te raziskovalne naloge v starem okviru je hila 12. maja 1975. Inštitut bo odslej pri teh problemih sodeloval !c še z morebitnimi objavami virov in monografij,
Kar se tiče dela na objavi zgodovinskih virov Istre, predvsem starejših, delu. ki sloni na sodelovanju Historičnega inštituta JAZL1 in našega inštituta, je bil 26. 12. 1975 v Ljubljani sestanek sodelavcev, kjer se je ugotovilo, da je D. Crafeiiulier-jeva končala s prepisom najstarejše notarske knjige iz Pirana iz Jei 1282—87, tir. Miroslav Pahor je pa delid na ediciji piranskih statutov.
Zu novo izdajo rep er torij a srednjeveških virov (»novi Potili ast«) obstoji poseben med akademijski odbor pri JAZU v Zagrebu. kjer zastopa našo akademijo a kad, B, Gratenauer: pri mednarodni izdaji je IV. knjiga \ tisku. V, knjiga v reviziji, pri jugoslovanski izdaji je bil pa sestavljen alfabetarij.
Delo na ctrušili publikacijah. Glede najbolj važne projektirano publikacije, druge (in sklepne) knjige Zgodovine agrarnih panog v okviru serije publikacij Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, je bilo v prejšnjem poročilu predvideno.
da bodo vsi rokopisi do konca leta dokončani in pripravljeni zu oddajo v tiskarno. Ta načrt bi bil realen, če ne bi postalo sredi leta 1975 pereče vprašanje izvedbe restitucije kulturnih predmetov, odnesenih v Avstrijo v času druge svetovne vojne, in predvsem vprašanje izvedbe arhivskega sporazuma z Avstrijo iz leta 1923. Vse to sicer ne spada v delovni program inštituta, vendar je to strokovno delo zlasti glede Slovenije skoraj izključno stvar delavcev inštituta iti sodelavcev pri njegovih nalogah, tako da je zaradi tega zastalo delo na tej publikaciji m trpelo tudi delo na drugih nalogah inštituta. Poleg tega je dr. S. Vilfana, glavnega avtorja pri drugi knjigi, doletela 15, septembra 1975 na Dunaju huda prometna nesreča, ki mu je za več mesecev popolnoma onemogočila vsako delo. Tako je mogel biti v tem letu prediskutiran le najbolj obsežen tekst za drugo knjigo.
K ur se tiče dela na historično-topografske m leksikonu srednjeveške Slovenije, dela, ki spada med dolgoročne naloge inštituta in je povezano z medakademijskim odborom za histo-lično-topogrefski leksikon in atlas srednjeveške Jugoslavije pri SANU v Beogradu, je bila že omenjena publikacija pok. akademika M. Kosa. V leiu 1975 je dr. P. Blaznik s sredstvi med akademijskega odbora v dneh od t. do 11. junija v Gradcu pregledal listinsko gradivo za Slovensko Štajersko in jugoslovanski del Koroške iz let 1460—1476. izpisal podatke iz 388 listin in potem te podatke obdelal, pri čemer je prišel do novih rezultatov, ter nadaljeval s sistematsko redakcijo zbranega materiala (do črke S). B. Otorepec je s sredstvi iz istega vira v dneh med 2. in 20. junijem 1975 v Vidmu (Udinc) nadaljeval 7. delom na zbiranju in registriranju historičnega gradiva za Slovenijo iz Čedadskih notarskih imbreviatur 14. stoletja in drugih rokopisov, ki se hranijo v Državnem arhivu. Mestni biblioteki. Nadškofijskem in Kapiteljskem arhivu, pregledal nad 100 zvezkov iz časa 1283—1398 in si izpisal več sto novih podatkov. Mcdakadcmijski odbor, v katerem zastopa inštitut dr. P. Blaznik, je imel v Beogradu 3. 12. 1975 sejo, kjer jc pregledal dosedanje delo: odslej bo morala vsaka akademija sama poskrbeti za ustrezna sredstva, odbor bo poravnaval le stroške za skupne seje.
Kar se tiče dela na zgodovini kolonizacije v okviru in s sredstvi že omenjenega medakademijskega odbora, je izšla v tem letu razprava dr. V, Valenčiea Etnična struktura ljubljanskega prebivalstva po ljudskem štetju 1880. Zgodovinski časopis XXVIII, 1974, 287—319. Dr. J. Sorn je v dneh od 11. do 16. maja 1975 delal v Arhivu dvorne komore na Dunaju na gradivu o
postanku prvih delniških družb na Slovenskem. Dr. Kregal je nadaljeval z delom na zaposlovanju iujih delavcev — strokovnjakov v stari Jugoslaviji. Dr. T. Zorn je obdelal gradivo italijanskega štetja prebivalstva na Kočevskem 194f in ga bo obdelal v razpravi, ki bo izšla v Zgodovbiskem časopisu XXTX, 1973, št. 3-4.
Med akademijski odbor za slovar novoveške latinščine pri JAZU je imel 12. novembra 1975 v Zagrebu sejo, katere se je udeležil dopisni član dr. M, Grošelj. Od slovarja srednjeveške latinščine Jugoslavije (Lexicon la ti nit a ti s medii aevi Iugosla-viaej je 1975 izšel 5. zvezek (črke O—P}. V Sloveniji se je nadaljevalo z ekscerpiranjem in obdelavo gradiva iz SchÖnlch-nove Carniola antique et nova,
Zborovanja in drugo delo. V dneh od 22. do 29. avgusta 1975 je bil v San Francisco XI\. mednarodni kongres za historične vede, ki sta se ga udeležila tudi akademika Fran Zwitter in Bogo Grafenauer; S A ZU je krila stroške za kotizacijo kongresa, drugi stroški so bili kriti iz drugih virov. F. Zwitter se je kot predsednik Jugoslovanskega komiteja za historična vede udeležil generalne skupščine in nastopil kot ^eksperti in disku t a ni pri temi Manjšine, B. Grafenauer pa je nastopil kot f eksperte pri letni »Historik pri iskanju dokumentacije*.
V	dneh od 1. do 3. oktobra 1975 je bilo v Sarajevu mednarodno znanstveno zborovanje ob stoletnici uporov v Bosni in Hercegovini in drugih balkanskih pokrajinah in vzhodne krize v letih 1875—1878. Zborovanje sta pripravila ožji odhor pri Akademiji nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine in širši med ak a dem I j s k i odbor akademij znanosti in umetnosti SFB J, v katerem sta zastopala S A ZU akademika B. Grafenau er in Fr. Zwitter, Od Slovencev sta imela referate nniv. prof. dr. V. Melik s temo Spremembe na Slovenskem in v Cislitvaniji v zvezi z dogodki na Balkanu in Jože Pirjevec-Pierazzi s temo Italijani in upor v Bosni in Hercegovini. Glavni prispevek našega inštituta k tej jubilarni tematiki bo pa objava že omenjenega dela dr. P. Lukoviču.
V	dneh od 22. do 23. 12. 1975 je bilo v Ljubljani znanstveno posvetovanje Osvobod itev Slovenije 1945. Organizatorji posvetovanja so bili Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Pedugoško-znanstvena enota za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani, Inštitut za občo in narodno zgodovino SAZU in Zgodovinsko društvo za Slovenijo, Med referenti sta bila tudi člana znanstvenega sveta našega inštituta a kad. Fran
Zwitter s temo Priprave Znanstvenega inštituta za reševanje mejnih vprašanj po vojni in akad. Bogo Graienauer s temo Rezultati slovenskega zgodovinopisja po osvoboditvi pri obravnavanju za narodno zavesi pomembne problematike.
Znanstveni svet iuštituta je imeï dve seji: 3. 2, 1975 in 28. 5. 1975. Na tiskovni konferenci SAZU 7. 5, 1975 so bili zastopnik i javnih komunikacij obveščeni tudi o dveh publikacijah našega inštitutu. J. Žontarjevi Obveščevalni službi in diplomaciji avstrijskih Hnbsburžanov v boju proti Turkom v 16. stoletju. (973, in knjigi I. V. Curki ne Matija Maja r-Zi Ijski, 1974.
Hiblioteka in ii/jriiua, V leiu 1975 je prejela inštitulska biblioteka na novo 383 zvezkov. Delo na mventarizaciji tistega dela biblioteke M. Kosa, ki ga je prevzel inštitut, je v tem letu zastalo zaradi ovir v centralni biblioteki SAZU, ki to delo opravlja. Prejetih in odposlanih je bilo v tem letu 208 dopisov. Tajniške posle je vodil B. Otorepec, tehnične posle v zvezi z biblioteko in upravo pa J. Miloševic-Perko.
Posebno delo delavcev na inštitutu. Dr. P. Biazn i k je v zvezi z restitue i jo kulturnih dobrin iz Avstrije prevzemal na Dunaju restitucijski material in sestavil seznam velike skupine tega gradiva, poleg lega pa je delal i zvezi z delom na izvedbi arhivskega sporazuma z Avstrijo iz leta 1923 v komisijah iil delovnih skupinah; v celoti je bil v tej zvezi dvakrat, na Dunaju, enkrai v Celovcu, trikrat v Beogradu, včasih tudi po več dni, poleg tega je imel tudi seje in delo v Ljubljani. Objavil je; Hitenj in franciscejski kataster, Loški razgledi 22. 1975, 83- 93; K problematiki loškega grba, prav tam, 261—262; Ob osemdesetletnici prof. dr. Josipa Žontarja, prav tam, 289- 290. Tudi B. Otorepec je bil v zvezi z delom na izvedbi arhivskega sporazuma enkrat na Dunaju, trikrat v Beogradu, večkrat po več dni, poleg tegn je imel tudi seje in delo v Ljubljani. Predaval je pomožne zgodovinske vede honorarno na oddelku za zgodovino filozofske fakultete (3 ure tedensko), sodeloval pri poil ipltimskein študiju in imel posebne vaje za slovenske arhivarje. Bil je član uredništva Kronike in je sodeloval kot strokovnjak pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika II in pri že omenjenem leksikonu srednjeveške iaiinščine. D. Graienau-erjeva je poleg že omenjenega dela študirala še v- okviru podiplomskega študija in delala na svoji magistrski nalogi. J. Mi-losevic-Perkova je poleg že omenjenega opravljala bibliotekarska dela in tehnična dela v zvezi z rokopisi in administracijo.
N a č r t ti e 1 a za 1 e i o 19 7 6
la načrt je deloma razviden iz že navedenih podatkov. Na drugi strani je treba računati s tem, da ovire z« izvedbo načrtov instituta tudi v letu 1976 ne bodo odstranjene, saj bo npr. delo za izvedbo arhivskega Sporazuma z Avstrijo tudi v tem letu angažiralo večino delavcev, ki prideju v pošte v za zasnovane načrte. Od tega in od možnosti glavnega avtorja je odvisno, koliko bo mogoče za 11. knjigo Agrarnih panog izdelati registre, organizirati redakcijsko delo in pripraviti vse gradivo za tiskarno. Dr. P. Blaznik ima v načrtu, da dela dalje v Gradcu ua gradivu za srednjeveško topografijo Slovenske Štajerske po letu 1476 in na redakciji vsega gradiva do leta 1500. R. Otorepee ima v načrtn, da pri delu za diplomatarij slovenske srednjeveške zgodovine nadaljuje z evidentiranjem in zbiranjem gradiva ter njegovim vnašanjem v centralno kartoteko; poleg tega namerava nadaljevati z delom na evidentiranju no-torskih knjig iz (4. stoletja v Vidmu in po možnosti tudi z dopolnjevanjem doslej znanega s podatki iz dunajskih arhivov. Kar se tiče izdaj virov, so za izdajo brixenških urbarjev za TSIed. ki jili je začel pripravljati M. Kos, teksti dokončno redigirani, problem je le uvodna razprava. Pričakovati je, da hosta v tem letu akad, R. Grafeuauer in tir. M. erhičeva, ki je doslej delala na sorodni tematiki, mogla začeti z delom na izdaji I. knjige virov za zgodovino slovenskih kmečkih puntov (do iuel. 1515). D. Grafenauerjeva bo delala dalje na ediciji najstarejše piranske notarske knjige; dr. M. Pahor bn pa pripravil za edicijo piranske statute. Upati je, da bo mogoče v 1- 1976 pripraviti za izdajo M. Kosove razprave in rokopise za zgodovino koloni" zacije slovenskega ozemlja in njegovo predavanje Die Missio-nieruug der Alpenslavven. Nadaljevalo se bo z delom na jugoslovanskem repertoriju srednjeveških virov. Dr. T, Zorn ho delal na zapisnikih hanovinskega sveta iz tridesetih let kot. viru za narodnostno problematiko. Upaii je. da bo v 1976 zopet steklo delo na tekoči bibliografiji za slovensko zgodovino in da bo vsaj načelno rešeno vprašanje retrospektivne historične bibliografije, kar je v tem letu zastalo zaradi drtlgili obveznosti ill raznih Ovir.
Velika ovira zli izvajanje teli in drugih načrtov je zelo majhno število stalnih delavcev v inštitutu. Posebej občutno je pomanjkanje mlajših moči, posebno za novejšo zgodovino, ki je zaradi tega v načrtih zapostavljena. To stanje bo mogoče spremeniti na bolje šele v nekaj letih.
ir
163
UMETNOSTNOZGODO VINSKI INSTITUT FRANCETA
STELETA
Poročilo o ti ein v letu 19 7 5
Na predlog članov umetniškega razreda S AZU, Inštituta za zgodovino umetnosti pri S AZU in v soglasju z razredom za zgodovinske in dni ž bene vede je skupščina S AZU dne 20. m area i 97 5 sklenila, da se inštitut preimenuje v l.'metnostnoz god o vinski inštitut Franceta Steleta. — To častno poimenovanje po ustanovitelju in prvem upravniku obsega hkrati tudi program inštituta, ki se posveča predvsem raziskavi umetnostne preteklosti slovenskega etničnega ozemlja, torej delu, ki mu je akademik F. Stele posvetil večji del svojega plodnega življenja.
Delo inštituta je v letu 1975 polekalo po dolgoročnem programu. Raziskovanje kiparskih spomenikov med gotiko in barokom, ki ga vodi dr. E. Cevc, je obsegalo terensko delo in oglede v Dravski, Mežiški in M i slin j ski dolini ter primerjavo tamkajšnjih spomenikov s sorodnim koroškim gradivom. Delno je bil dopolnjen tudi pregled spomenikov na Krasu. — Zaradi obojestranski Ii umetnostnih stikov v poznem srednjem veku in v 16. ter 17. stoletju SO bili pritegnjeni v razvid tudi spomeniki Beneške Slovenije, kar je vzpodbudilo delno orientacijo tudi pO furlanskem spomeniškem pa trim Oni ju. Potrdila se je misel, da sn v 10, stoletju velik del kiparske opreme na Goriškem, v Posočju in v Beneški Sloveniji prispevale furlanske kamnoseške in zezbarske delavnico.
Vzporedno s temi ugotovitvami se je obogatii tudi opus naših poznogotskib stavba rje v, delujočih v Beneški Sloveniji. Prvič je bila raziskana cerkvena arhitektura mojstra Andreja iz Loke v Porčinju (Porzus), ki jo je dosed a j domača in tuja literatura navajala med podrtimi. Na pvezbiteriju podružne cerkve v Čnlici h ob Tdriji je bilo ugotovljeno ime stavbarja Caspar ja iz Tolmina (leta 1521), kateremu smemo pripisati tudi cerkev sv. Ur-ha nad Roneem.
Raziskava slikarstva 17. stoletja je dopolnila število znanih spomenikov. Posebno vabljiva je bila ugotovitev provenience slikarja fr. Oswald a, avtorja odlične slike Vseh svetnikov {iz 1. 1664) v kapucinski cerkvi v Vipavskem Križu: povečal se je tudi slikarjev opus.
Nadaljevala se je raziskava problematike romanske retrospektive v arhitekturi in plastiki 16. in 17. stoletja.
Raziskave naše arhitekture 19. stoletja — vodi jili asistent Damjan Prelovšek — so zajele vse naše pokrajine (Gorenjsko, Dolenjsko, Štajersko, Goriško, Istro), Nadaljeval se je pregled fondov Zgodovinskega arhiva Ljubljane. Gradivo in metoda sta raziskovalca usmerili tudi v p oz ji oba ročni arhitekturni patrimonij, kar je prineslo vrsto pomembnih arhivskih rezultatov. Krajši študijski obiski D. Prelovska v Trstu, Gorici in. V GrauCB so bili le prve arhivske sonde. 1 i izsledki bodo objavljeni in nadrobneje osvetljeni, ko bodo dozoreli. Prve rezultate dosedanjega študija o razvoju ljubljanske arhitekture pa je Prelovšek nakazal v predavanju o ljubljanski arhitekturi prve polovice 19. stoletja (13. novembra v Moderni galeriji).
Dokončan je katalog knjižnih ilustracij, knjižnih op Tem, karikatur in priložnostnih tiskov akad. Mak.«ima Gasparija. Delo je vzorno opravila strokovna sodelavka Vera Baioh. Zaradi obsežnosti in različnosti gradiva je bibliografska obdelava narekovala posebno metodo dela, pri čemer je z nasvetom ljubeznivo pomagal prof. Janez LogaT. Šele z dokončanjem tega zelo obsežnega seznama ho mogoče pripraviti študijsko zrelo razstavo Gasparijevega ilustrativnega opusa.
V manjši meri je inštitut nadaljeval z zbiranjem podatkov in gradiva o podobaTstvu 19. stoletja.
Sestavljen je bil prvi koncept za ureditev umeinostnozgodovi nskega a ti a nta Slovenije. Redakcijski odbor je še preliminaren in bo dokončno izoblikovan v prihodnjem letu. — Prve karte naj bi zajele umetnost predromanike in romanike z njenimi izzvenenji v 14. stoletju.
Dr. K. Covc se je v septembru kot zastopnik SAZU udeležil proslave in simpozija ob petstoletnici smrti stavbarja in kiparja Jurija Dalmatinea v Sibeniku, Prispeval je referat O stilnih strukturah v gotski plastiki Jadrana tn njegovega zaledja. Udeležil se jc tudi študijske ekskurzije, ki je obiskala nekatere najpomembnejše umetnostne spomenike v ZR Nemčiji.
Dr. E. Cevc in asistent Prelovšek sta sodelovala na mednarodnem srečanju I neon tri eulturali Mitteleuropei v Gorici — prvi s predavanjem o začetkih modernega slikarstva na Slovenskem, drugi s predavanjem o Plečnikovem prispevku k risbi fin-de-sičcla.
Na povabilo založbe Seemann v Leipzigu, založnice nove izdaje "I hicme-Bcckerjevega svetovnega leksikona umetnikov, se je dr, E. Cevc udeležil posvetovanja o obliki te dolgoročne publikacije, pri kateri inštitut pogodbeno sodeluje. Ob tej priložnosti je bil imenovan v mednarodni svet za izdajo leksikona, — Bivanje v DDR je izrabil tudi za ogled nekaterih iamkajš-
njih umetnostnih spomenikov, galerij in muzejev, koristna pa je hi la tudi navezava stikov s strokovnimi kolegi iz DDR, ki pno jih dosedaj zelo pogrešali.
Kot član žirije za okrasitev nove stavlie Makedonske akademije znanosti in umetnosti se je asistent Prelovšek udeležil v decembru seje v Skopju. — Sodclova) jc tudi z univ. prof. dr. S. M i ku ženi pri popisu umetnostnih spomenikov grosupeljske krajine.
Zelo je napredovalo izpopolnjevanje temeljnih kartotek spomenikov in umetnikov, začelo pa sc je tudi delo na ikonografski kartoteki. J'o to teka se je izpopolnila, kolikor je dopuščal ohre-menjeni loto laboratorij SAZU. Brez zastojev je potekale zbiranje in obdelovanje hemeroteke. Zadovoljivo se je pomnožil knjižni fond. za katerega se je začel sestavljati tudi geselski katalog.
Dr. E. Cevc je sodeloval pri medakademijski izdaji (v okviru UNESCO) o kulturi lesa med slovanskimi narodi (poglavje o leseni plastiki na Slovenskem),
Dr. E. Cevc in strok, sodelavka V. Balok sta sodelovala pri umetnostni sekciji TK pri SAZU (prvi kot vodja podsekcije za likovno umetnosti druga kot tajnica sekcije).
Decembra je nastopil mesta asistenta umetnostni zgodovinar Aleš Boječ. Prevzel je priprave zn kritično izdajo starejših virov za slovensko umetnostno zgodovin*} in vodstvo ikonografske kartoteke.
Bibliotek a tka Vida Urek je sodelovala kot predsednik v komisiji za izdelavo biografij in bibliografij znanstvenih in strokovnih delavcev SAZU.
Člani inštitutu itn objavili v letu 1971 tele vidnejše i indije in članke:
E. Cevc:
Slika iz leta I0t6 v Srednjem Hi tuja pri Kranju. Kranjski zbornik, 1975, 217—225.
Umetnostna preteklost na Pivki. Ljudje in kraji ob Pivki, Postojna. 1975, SI—97.
Po sledeh stavbarja Andreja iz Loke. Loški razgledi XXIL 1975. 47—Sb.
Miha Maleš. (tivod v katalog.) Maribor. Umetnostna galerija 1973.
D. Prelovšek:
Dunajska seeesija in Plečnik. Arhitektov bilten. 1075, št. 22, 20—28.
Ljubljanski mostovi v drugi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoJetja. Kronika 23, 1973, 29—37.
Načrt drla z a leto 1976
Naloge iz I ima J 975 so po veČini dolgoročne; nadaljevale se Iiotlo tudi v letu 1976. Dokončana bostu evidentiranje in obdelava kiparskih spomenikov med gotiko in barokom. Raziskava arhitekture 19. stoletja ho stopila v četrto fazo. Zbrani in kar-tografirtiui bodo spomeniki zgodnjega srednjega veka in roma nike za u met nos tnozgodo vinski a tla nt. ter pripravljena vsaj dva kritična prepisa Dolničarjev ih rokopisov. Kabinetno delo bo še naprej usmerjeno predvsem v dopolnjevanje kartotek, kemeroteke in lototeke.
INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO
Poročilo o delu v letu 1973
V	letu 1975 se je institut trudil, da pridobi zn delo mlade moči. S 1. oktobrom je začela t palinološkem laboratoriju delati tov, Metka Culibcig kot strokovni delavec za določen čas, s 1, decembrom pa je nastopil službo za nedoločen čas tov. Janez Dnlar kot asistent.
Dejavnost inštituta se je v glavnem razvijala v skladu s programom. Težišče dela je bilo na dolgoročnih temah, ki so ostale iste kot prejšnja leta. Prav pred koncem leta je izšel Arheološki vestnik št. 24, medtem ko bo št. 25, katere lomi j en i odtisi so bili že pred meseci korigirani, prišla iz tiskarne do pomladi. Sredi leta je bila oddana v tiskurno št. 26. Jubilejna publikacija akademije za 30-letnico osvoboditve s Arheološka najdišča Slovenije« je bila dotiskana, vendar ni uspelo, da bi bila naklada do konca leta zvezana.
Terensko delo je obsegalo sistematična izkopavanja, sondiranje, oglede najdišč in jam, topografske akcije in vrtanja. V precejšnji meri je inštitut pomagal tudi drugim ustanovam. Dr, F, Leben je sodeloval pri izkopavanjih Narodnega muzeja na Hrušici, S. Ciglenečki in D, Lunder pri izkopavanjih, ki jih je opravljal na Bledu arheoioški oddelek FF, in vsak še pri nekaj manjših akcijah. Zaradi raznih težav je začasno zasfalo delo na arheološki terminologiji.
Znanstveni svetnik dr. ing. Mitja Brodar je v okviru teme >Paleolitska raziskovanja« spet izvedel novo fazo sistematičnega raziskovanja paleolitske postaje v Ciganski jami pri Žcij-nah. Pri ponovnem sondiranju v Risovcn pri Postojni je odkril novo paleolitsko postajo. Dosedanje najdbe, dasi skromne, kažejo, da gre verjetno za gravetieusko kulturno stopnjo. Sondiral je še na drugih mestih in opravil več terenskih ogledov.
Vodil je delo pri dolgoročni nalogi inštituta s Arheološka topografija Slovenije*. F o sklepu arheološkega panela pri Raziskovalni skupnosti Slovenije je bila ta naloga v letu 1975 razširjena in je bilo vanjo vključenih več manjših lerenskih nalog. Topografsko delo je teklo v koprski regiji, na Krasu, v Vipavski dolini, na Notranjskem, na Kozjanskem, v Beli Kraji tli, v Prek morju in na Dolenjskem.
V	zvezi z nalogo Prazgodovina Jugoslavije je obiskal nekatere muzeje na Hrvatskem in v Bosni,
Opravljal je dolžnosti upravnika instituta.
Znanstveni svetnik dr. Jaroslav Sašel je kot predsednik Meda k a demi j skegu odbora za »Tab" J a i m peri i Romani« organiziral vse deio v zvezi s tiskom lista Naiasus in kot redaktor skori-giral krtačile odtise tega lista.
Urejal je še inštitutske publikacije in tudi zanje sproti korigiral vse krtačile in lomi j ene odtise.
Zbral je podatke o jugoslovanskem arheološkem tisku za letno glasilo Fasti archaeologici in jugoslovanske epigrafske novosti za letni zbornik Année ép¡graphique. Sodeloval je v komisiji za izdajo antičnih napisov rimske province Mezije su-peTior, ki jih pripravlja Ceniar za aiitičku epigraiiku i numizmatiku u Beogradu.
Sodeloval je na kongresu YI8 settimana d i Studi Aquileiesi (25. april—i. maj 1975) s predavanjem »Lineamenti delloccu-pazione del le Alpi Orienta I i e dei Baleani occidental i«.
Na mednarodnem kolokviju L'onomastique latine, ki ga je priredil Centre national de la Recherche Scientifique v Parizu med 13. in 15. oktobrom 1975 je imel predavanje >.L'anthropony-mie dans la province romaine de Dalmatien.
Na predlog direktorja avstrijskega arheološkega in št i i ut a (österreichisches Archäologisch es Institut) ga je avstrijski zvezni minister za znanost, in raziskovanja imenoval za dopisnega člana navedenega inštituta.
Znanstveni sodelavec dr. Franc Lehen je dopolnjeval karto jamskih najdišč jugovzhodnega alpskega prostora in izdelal an-tropospeleološko bibliografijo slovenskega krasa (t 945—1975). Začel je z obdelavo materiala, zbranega v jami Veliki z jot pri Vinici in prazgodovinskih najdb iz holocenskih plasti Ciganske jame pri Željnah.
Poskrbel jc za dodatne tehnične podatke pri najdišču Ajdovski gradeč nad Vranjem pri Sevnici. Sodeloval je pri izkopavanjih poznoantičnegfl utrdbenega sistema na Hrušici.
Kot tehnični urednik je pripravljal za tisk 26. in 27. letnik Arheološkega vestnika.
Dalje je vodil tajniške posle Med akademijskega odbora za Arheološko karto Jugoslavije in sodeloval z republiškimi odbori.
Višji strokovni sodelavec Ana Sašel se je poîeg administrativnega in občasnega lektorskega dela predvsem posvetila in« štitutski knjižnici, ki zdaj zopet redno deluje.
Votli la je temo »Dokumentacija slovenskega arheološkega gradiva v tujih muzejih «r. V okviru te teme je bilo narisano vse rimsko gradivo arheološkega kompleksa Šmarje ta na Dunaju in prazgodovinsko gradivo iz Libne v Gradcu.
.Stažist Slavko Ciglcnečki je v glavnem delal mi svoji magistrski nalogi, opravljal pa je tudi topografske in nekatere druge manjše naloge.
/^aiinn/osti laboratorij
Laboratorij, ki je v sestavi Inštituta za arheologijo, ima kot glavno nalogo raziskovanje vegetacijske Zgodovine.
Zbrane palittološke podatke je računalniško obdelal dr. David P. Adam. LSGS, Menlo Park. California, ki je bil v inštitutu 6 mesecev .
V okviru teme > P a leo vegetacijska raziskovanja Slovenije . ki jo jc sofinancirala RSS, je znanstveni svetnik dr. A. Sercelj palinološko raziskal več profilov ročnih in strojnih vrtin, usekov, glinokopov, profilov gozdnih tal iz vse Slovenije (Lesko-vica. Kaptol ob Kolpi, Notranjska Reka, Krakovski gozd. Zadnji travniki, Krmile na Roeu, vrtina pri Igu, V linjica. A od ril Ž, Jezerce pri Št. Jiirju, Pragersko, Otiški vrh, i rziil, Črnuče, Renče, Ril je, Lokvica itd.).
"V raziskovalnem delu jc laboratorij sodelovati z Inštitutom za biologijo SAZl1 in z Inštitutom Rudjer BoSkovič v Zagrebu. Za Goriški muzej in Oddelek za arheologijo filozofske fakultete v Ljubljani so bile opravljene ksilotomske in snirakntoiuske preiskave.
Členi inštituta so objavilU
P, L e b e a :
Arheološke jamske postaje na Gorenjskem. Naše jame t". 19". 85— m.
Opredelitev neolitske in eneolitske keramike iz jautskili najdišč - jugovzhodnega alpskega prostora. Arheološki vestnik 24, 1973 (1975),
Analiza speleo-arheoloških raziskovanj v Sloveniji, Froteus 17, 1974-75, 261—21)4.
J. Sasel:
Napisi t/ Ajdovskega gradca nad Vranjem pri Sevnici). V: P. Petru, T. Llbert. Vranje pri Sevnici (= Katalogi in monografije. 12), Narodni muzej v Ljubljani 1975, m—(48_
Via gemina. Arheološki vestnik 24. 1973 (1975), 9(11—902.
Emona. Sprehod po Ljubljani k ostankom Emone. (= Km I turni iu naravni spomeniki Slovenije. 50!, Zavod zu spomeniško \arstvo S RS. Ljubljana 1973; 32 str. s slikami.
A. Sercelj:
Razvoj in zgodovina gozdov škofjeloškega hribovja. Loški razgledi 22, 1975, 165—172,
Palaontolugische Merkmale d«< Villa frnnchi um der Lokalitat Dronjkovti glavica in Norridalmatien. Bulletin Scientific tie A20, ZagTei: 1975, hi— 70. (Soavtorja M, Malez in D. Rukavma).
Palinoloike raziskave na Ljubljanskem barju, Proteus 57, l(J~+-75. 428—433,
A late Holoceae pollen d i fie ram nuar Ltske Tahoe, K1 Dorado County, California. Journal nf Research of LTfi Geological Survey 5, 1975, ?5T "43. (Sua v tur D. Adam.}
Načri dela za leto 1970
V začetku J. 1976 bo prišlo iz tiskarne delo Arheološka najdišča Slovenije, Med letom bo izšla labula imperii Romani, list Naissus, rial je Arheološki vestnik 25 in morda tudi 26, medtem ko bo št. 27 pripravljena za oddajo v tisk. V drugi polovici leta bo pripravljena tudi št. 28. Topografski zvezek Slovenske gorice, ki ga avtor ni mogel končuti L 1975, bo predvidoma pripravljen v letu 1976.
Delo bo teklo v dosedanji smeri. Glavne naloge bodo ostale: arheološka topografija, paleolitska raziskovanja, dokumentacija našega arheološkega gradiva v tujih muzejih. Oživilo se Ivo delo za arheološko terminologijo. Z novim sodelavcem za kovinska obdobja je končno ustvarjena možnost, da bo inštitutska dejavnost razširjena tudi na to področje.
Poleg svojih studijskih nalog bodo posamezni delavci zbirali, oblikovali in urejali dokumentacijo. Notranja dejavnost bo razširjena in intenzivnejša, ker bo v začetku leta inštitut dobi i novega strokovnega sodelavca. Razširjena bo tudi terenska dejavnost. Se nadalje bo inštitut pomagal drugim arheološki nt u s i an ova m,
Palinoloskj laboratorij bo nadaljeval s pah-0vegetacij.skimi raziskavami kot primarno nalogo, razširil bo študij pel od ne morfologije slovenske flore, povečal komparativno zbirko in začel z aeropalinološkimi raziskavami Ljubljane, še nadalje ho sodeloval z domačimi in tujimi znanstvenimi ustanovami.
PodroWn program celotnega inštitutskega dela je bil predložen Raziskovalni skupnosti Slovenije.
Poudariti je treba, da delo inštituta ovira prostorska stiska, ki postaja kritična.
MEDAKADEMIJSKÍ ODBOR ZA ARHEOLOŠKO KARTO JUGOSLAVIJE
Poročilo o delu v letu 1975
Arheološka karta Slovenije je do t iskana z naslovom »AH-HLOLOŠKA NAJDIŠČA SLOVENIJE« Dejavnost centralne redakcijske komisije je povsem zamrla, čeprav ima sc pogodbeno obveznost, do odbora; enako tudi delo drugih republiških odborov za AKJ, razen v SR Srbiji, ki je poslala 269 novih izpopolnjenih shed, tlasi bi moralo biti to delo v vseh republikah že zdavnaj opravljeno.
Med akademijski odbor za AKJ ni imel v letu 1975 nobene plenarne seje; za povezavo so zadostovali tajniški posli in priložnostni osebni stiki.
Inštitut za arheologijo SAZlJ, ki delo na AKJ vodi, želi \ soglasju z razredom za zgodovinske in družbene vede 111 s predsedstvom SAZU. da Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ prenese sedež Medakademijskega odbora AKJ na eno izmed drugih jugoslovanskih akademij.
MEDAKADEMÍ JSKI ODBOR ZA TABULO IMPERIT ROMANT
Poročilo o delu v letu 1975
Vojno-geografski inštitut v Sarajevu je Opravil tiaiisk karte K 34 in iločrt antične Thessalonike. Sodelavci iz Jugoslavije, Bolgarije, Grčije, Albanije, Italije in Romunije so opravili korekture kltačnih odtisov. Ker jih nekateri dolgo niso vrnili, se je tiskarski postopek zavlekel. Kontrolno drugo korekturo kr-iačnih odtisov je opravil redaktor. Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani je decembra pripravljala lomljene odtise, k j jih bodo prejeli sodelavci v korekturo {predvidoma v prvih mesecih 1976). Izid je predviden pol et L 1976.
INSTITUT ZA PRAVA STAREGA ORIENTA
Poročilo o delu v letu 1975
V	minulem leiu 1975 je inštitut nadaljeval delo po doslejš-njem programu. Sproti je proučeval novo studijsko gradivo o klinopisnih kulturah, zlasti o pravnih virih.
Strokovnega dveurnega študijskega sestanka, ki je bil dne 19. novembra 1975, se je udeležilo 8 interesentov. Zanj je zunanji sodelavee Marko Urbnniju prispeval poročilu o knjigi tWalter Wolf, Frühe Hochkid t uren. Ägypten. Mesopotamien. Ägais. Stuttgart i969.« Upravnik dr. V. Korošec je v daljšem referatu orisai pregled razvoja klinopisnih prav.
Dalje je na povabilo profesorja Guillauma Cardascia (Paris) dr. V. Korošec v Parizu dne 7. februarja 1975 predaval njegovim slušateljem o razvoju hetilskega prava. — Dne 15. junija 1975 je na XXTL mednarodnem srečanju asiriologov (Rencontre Assyriologique Internationale) v Göttingenu poročal o problematiki v hetitskih zakonih. — Dne 5, decembra 1975 je na simpoziju, ki ga je organiziralo Slovensko orientalistično društvo v Ljubljani (dne 4-. in 5, decembra 1975)podal podrobnejši pregled razvoja klinopisnih pTav.
V	Razpravah Razreda za zgodovinske in družbene vede je leta 1975 kot IX/1, sešitek izšlo predavanje o babilonščini kot mednarodnem jeziku v antiki, ki ga je sedaj žal pokojni naš dopisni član in redni č!an Francoske akademije profesor Jean Nougayrol imel dne 17 .marca 1970 v Slovenski akademiji. Besedilu predavanja v francoskem izvirniku s Le liabylonieu, langue internationale de PAntiquite« (na str. 1 — 18) sledi (v uvodu) nekoliko skrajšan prevod (str, 28—51), ki sta ga priredila prof-Jože Faganel in dr. V. Korošec. Končno je dodana »spremna beseda*. Z njo je V. Korošec želel vsaj z naslovi glavnih spisov opozoriti bralca na bogato delovno področje modernega asirio-loga. Zaradi preratie J. Nougayrolove smrti (23, januarja 1975) je iz spremne Ijesede postal žal nekrolog.
V	Zgodovinskem čosopisu (XXVTII, 1974, 173—176) je izšlo knjižno poročilo V. Korošca o nadaljevanju realnega leksikonu (Reallexikon der Assyriologie und vorderasiatischen Archäologie, IV. zvezek, 1. sešitek, 1972 [H-Handel, str, 1—80], 2.-3, sešitek, 1975 [Handel—Hazazu, str. 81—240], Berlin),
En Članek je še v tisku.
Glavno skrb pa posveča inštitut dovršit v i obdelave klinopisnih državnih pogodb.
Inštiiutska knjižnica se je letos povečala za 20 knjig in 20 letnikov revij. Sedaj šteje skupno 907 knjižnih enot. Upravljala jo je višja kiijižničarka-refcrcntka Julijuua šušieršič. Oskrbovala je tudi vse administrativni posle in pomagala pri ko-rek turnem delu. Stalno je dopolnjevala avtorski in stvarni katalog asiriološke literature v SR Sloveniji. Pri decimalni klasifikaciji ji je pomagal zunanji inšiitutski sodelavec Marko Ur-bonija, ki je transkribiral tudi več lietitskih klinopisnih tekstov.
\ inštitulski knjižnici je ahsolvirani primerjalni jezikoslovec Andrej Suedee izdeloval svojo diplomsko nalogo o mednarodnem položaju v času bitke pri Kadešu.
¡Načrt dela z a leto 1976
Inštitutov delovni program za leto 1976 obsegu:
1,	Dovrši te v rokopisa za knjigo o mednarodnih pOgodbali. ohranjenih v klinopisui pisavi; dopolnitev citatov j ji gradiva i Seminarju za Stari Orient v 11cidelbergn.
2.	Udeležba upravnika na prihodnjem mednarodnem asi-riuloškcui svidenju 1976 v Rirminghaniu od 5. do 9. juliju 1976.
1. Proučevanje novih edicij klinopisnih tekstov in nove asiriološke literature.
4.	Dopolnjevanje avtorskega in stvarnega kataloga asiriološke klinopisne literature.
5.	Evidentiranje pravne terminologije.
6.	Občasni študijski sestanki, kjer se podajajo poročila o najnovejših publikacijah in o asirioloških zborovanjih.
7.	Pedagoška pomoč mlajšim asiriologom pri poglabljanju asiriološke izobrazbe.
8.	Objava manjših publikacij s k lino pisnega področja.
MUZiKOLOškI INSTITUT
Poročilo o del h t letu 1975
l pravnik še ni liil izvoljen in i udi znanstveni svet še ni bil imenovan. RavnO tako še ni bil uresničen noben pogoj tehnične narave (prosior, materi a hi a sredstva, kadri), ki bi omogočil začetek dela.
Načrt dela za leto 1976
kol i ko i- hi hi i i ustvarjeni pogoji za začetek dela inštituta, hi ta začel s pregledom in katalogiziranjem arlnvalij na Slovenskem iu v tujini tam, kjer je ustrezno gradivo, ki se nanaša na kompozicijsko, teoretsko in muzikološko delu oziroma na biogratske podatke delavcev slovenskega rodu.
Iako zastavljena naloga inštituta bi bila prva Jaza, v kateri bi se vsaj sekundarno z njo vezale še druge naloge, ki so razvidne iz pravilnika inštitutu.
Vzporedno S tem hi tekla nujna organizacijska dela, ki SO potrebna na začetku delovanja takega inštituta (urejevanje prostora. prva faza v formiranju biblioteke in diskoteke) in ki jioleg znanstveno raziskovalnih ter temeljnih organizacijskih obsegajo tudi naloge čisto administrativne, vendar tudi v tem pogled ti nujne narave.
STUDIJSKI CENTER ZA DRUŽBENO PROBLEMATIKO
Poročilo o delu v letu 1975
V	letu 1975 je bila izvedena organizacija Študijskega centra za družbeno problematiko. Center ima svojega predsednika (akad. L, Vavpetič) in poslovodcčega podpredsednika (univ. prof. dr. R. Kyovsky). Razdeljen je na štiri studijske skupine, ki imajo že izbrane teme, ki jih bodo obravnavale. Studijske skupine same volijo svoje znanstvene svete in načelnike, kar so že storile. Ukvarjajo se z naslednjimi problemi;
Prva skupina: študij razvoja pravne misli pri nas (načelnik prof, dr. S, Vilfan).
Druga skupina: Študij manjšinskih vprašanj (načelnik prof. dr. R. Kyovsky).
Tretja skupina: Študij pravnih problemov, ki zadevajo ekologijo (načelnik d op. član dr. J. Gori čar).
Četrta skupina: Študij fašistične ideologije po svetu in njen vpliv tla družbeno mentaliteiu v določenih državah (akad. L,
Vavpetič).
Načrt dela zu leto 1976
V	letu 1976 bo Študijski center za družbeno problematiko s svojim delom nadaljeval in s tem seveda njegove študijske skupine. Tako bo že v začetku februarja imel strokovnjak za študij fašizma, zgodovinar in publicist dr. E. Čalic pod okri* Ijem 1. razreda dve predavanji in sicer »O totalnem nasilju v 111. rajhn in aktivnosti llevdrieha« ter o temi >Rcsnica in tne-monri Alberta Specra«. Druge skupine l>odo nadaljevale z že začetim raziskovalnim delom. Študijski center bo skušal v posameznih skupinah izpopolniti število sodelavcev in s teni tudi obravnavo tematike njihovega dela.
INSTITUT ZA SLOVENSK| JEZIK
Diatektološka sekcija
P o r o č i "1 o n delu v letu 1975
V letu i975 je Dlalektoloska sekcija sodelovala pri pripravah za S p lo š nos lov a n h k t lingvistični atlas (OLA). Zunanji sodelavec, dop. clan. SAZU dr, Tine Logar se je udeležil delilnega zasedanja za OLA v Moskvi (januar—februar 1975) kot predstavnik slovenskega jezika in kot vodja fonetične sekcije OLA. I ega zasedanja se je udeležila tudi asistentka Francka Bencdik. T. Logar je sodeloval še Iia zasedanju Komisije in redukcijskega odbora OLA pri Mednarodnem slavističnem komiteju v Sofiji (utaja 1975). Opravljeno je bilo vse tekoče delo v zvezi z OLA. Napravljeni so bili opisi krajev, v katerih je zapisano gradivo z:a OLA (Logar S, Rigler 5, Benedik 2), napravljen fonoloski opis za kraj Srednja vas (Logar), pripravljeno je gradivo za 100 vprašanj za zasedanje delovne skupine v Moskvi 1976 (Logar, Rigler. Benedik), F. Benedik je izdelala za OLA poskusno leksično karto za vprašanje »jagnje«. prepisala v kartotečne zvezke gradivo za govor Smlednika in opravljala vsa tehnična dela v zvezi z OLA; pri kontroli ji je deloma pomagala tudi asistentka Sonja Horvat.
Za Slovenski lingvistični atlas so zbrali študentje slavistike gradivo (ki ga je z njimi pregledal F, kogar) v krajili: 1'alčje na Pivki, Rakitila, Raven nad Sečovljami, Sovodnje pri Gorici, Draga pri Trstu. Na kartotečne listke je bilo preneseno gradivo za Slovenski lingvistični atlas iz 7 že prej zapisanih krajev (Horvat 5, Benedik 2).
F. Benedik je zbirala gradivo za opis terciarnega akcent-skegu premika v rovfarskih govorih v krajih: St, Jošt nad Horjulom. Lueine, Stara Oseliea, So voden j, Godovič, Olalež, ledine, Krnice, Sp, Idrija, ITotedršeica, Idrija,
J. Rigler je v glavnem delal pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in sicer je dokončal glave gesel in opravil tiskarske korekture glav za 2. knjigo, ki je izšla v letu 1975, priče! pa je že pripravljati pravopisno, pravorečno. oblikosiovno i it intonacijsko podobo gesel za tretjo knjigo. Sodeluje tudi pri pripravi novega Slovenskega pravopisa.
S. Horvat je bila do 23. 7, 1975 na porodniškem dopustu.
Saša Sernec je deiala v etimološko-ononiastični sekciji.
12 ltlopb
1- Logar je imel več predavanj (na univerzi v Moskvi, Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, Seminarju makedonskega jezika, liieraiure in kulture, Lingvističnem krožku FF, za profesorje srednjih šol, za tržaške šolnike),
F. Benedik in S, Horvat študirata tudi podiplomsko stopnjo na FF univerze v Ljubljani.
Objave;
T. Logar :
Izvenjeztkovni vzroki dialektizacijo slovenskega jezika. XI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, 197?, 7—II.
Slovenska narečja. Besedila — Mladinska knjiga, Ljubljana, 197?, 120 str.
J- Rigler:
O zgodovini klasificiranja slovenskih dialektov. Slavistična revija, 1975; 27—40.
Načrt dela za leto 1976
V letu i976 ho sekcija še nadalje sodelovala pri pripravah za OLA. Verjetno bodo prišle priprave za Evropski lingvistični atlas tako daleč, da ho potrebno sodelovanje. Kolikor bo mogoče, se bodo nadaljevale i ud i priprave za Slovenski lingvistični atlas. Nadaljevalo se bo zbiranje gradiva (predvidoma v 20 krajih) in začelo z obdelavo tega gradiva za opis terciarnega akcentakega premika v rovtarskih govorih, prav tako je predvideno dopolnjevanje že doslej zbranega gradiva in začetek obdelave tega gradiva za opis notranjskih govorov na področju Razdrto - Slavina - Postojna - Hnišiea. J. Riglcr bo še nadalje delai pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
Toksikološka sekcija
Poročilo o delu v letu 1975
Personalne in kadrovske spremembe v letu 1975:
Dne 5. maja je umrl upokojeni član glavnega uredniškega odbora dr. F. Tomšič, dne 7. junija pa nekdanji v, d. upravnika Inštituta dr. H. KoturiČ.
Dne 25. februarja je bil z dekretom SAZU imenovan za rednega člana glavnega uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika (pravoreeje, pravopis, akcenfuacija in obliko-
slovje) znanstveni svetnik dr. j, lligler, Ji, marca pa je bi Ju rcelegirana za asistentu B. Košmrlj.
lov. A. Vidovič-Mubi je predsedstvo SAZU odobrilo enomesečni dopust za pisanje magistrske naloge. Za tlelo V administraciji je bila po razpisu izbrana Marija Kalan, po splošni in strokovni usposobljenosti najprimernejša med mnogimi kandidati.
Posvetovanja »Šolska terminologija* dne 5. in 6, junija v Sarajevu se je udeležila Z. I.eder-Mancini.
Na proslavi stopetdesetlctnicc rojstva Dura Daničica na Srbski akademiji znanosti in umetnosti v Beogradu od 8. do 12. decembra je Slovensko akademijo znanosti in umetnosti zastopal dr. j. Jurančič z referatom »Naučili i idejni nivo slovenaeke Jeksikografije pre i posle Dure Daničica^.
Kolektiv je v tem letu vse delovne kapacitete posvetil dokončanju rokopisa II. knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika, pregledu rokopisa v tisku in korekturam knjige. Pregledi in oddajanje rokopisa v tiskarno, oboje je potekalo po načrtu, ki je bil večkrat prediskutiran v glavnem uredniškem odboru in s prizadetimi pregledovalei. Ko se je tisk bližal koncu, je bilo mogoče natančno določiti obseg II. knjige na gesla od f — Nažv ... tj, na 1030 strani.
Korekture so bile zaradi kompliciranega tiska in številnih drugih okoliščin, nekaterih tudi nepotrebnih, zelo težke. Vendar so s požrtvovalnostjo nekaterih korektorjev iz kolektiva, ki so poletni dopust ah popolnoma odložili za poznejši čas (dr. Jurančič. Z. I.fdcr, P. Kostanj Cvet) ali ie delno izrabili v poletnem času (M. Janežič, M. Muniar, L Sircelj), bile premagane vse težave in je bilo tako pred oktobrom končano delo za IT. knjigo
SSKj.
Kolektiv je vse leto dela! z vodilno mislijo, da konča knjigo do življenjskega jubileja predsednika J. Vidmarja, ki mu je za osemdeseti rojstni dan bil izročen prvi izvod II. knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika, naslednje dni pa sta drugi in tretji izvod prejela predsednik predsedstva SB Slovenije tov. S. Kraigher in predsednik CK ZKS tov. i. Popit, Ob tej priložnosti je predsednik predsedstva izrazil trdno prepričanje, da bodo naslednje tri knjige slovarja dokončane v desetih do dvanajstih letih, lo predsednikovo željo je kolektiv sprejel kot svojo poglavitno in častno oalogo.
Ker so delo tiskarniškega korektorja opravile tri članice kolektiva (Z. Leder, P. Kostanjevec, L Šircelj). je DZS nakazala korektorski honorar sekciji, ki je z večjim delom tega honorarja priredila dvodnevno (8. in 9. oktobra} znanstveno ekskur-
z i jo pod naslovom »Po sledeh slovenske in hrvaške leksikogra-fije* in se ustavila v Celju (grob V. Oblaka}, Ptuju (grob O. Cafa in rojstni kraji več sodobnih pomembnih mož, npr. J. Lacko, Maiija Murko, Ivan Bratko, Jože Potrč, Ivan Potre), v 1rakošeanu (J, Draškovič in znamenita galerija slik}, v Kra-pioi (rojstni kraj Lj, Gaja, prazgodovinske izkopanine), v Le-poglavj (Ivan Belostenec, pomembno šolstvo v 17. in 18. stol.), v Varaždinu (grob V, Jagiča, I, Kukuljeviea in rojstni kraj pomembnih kulturnih delavcev), v M. Bistrici (Ivan Krizmanič. Gaj. Vraz, ilirci), v Don ji Stubici (Matija Gubec, lipa kmečkih pantarjev, Angustinčičev spomenik), v Kuinrovcu (rojstna hiša J. Broza-Tita), v Klanjcu (rojstni kraj Ivana Broza in Franja Ivekovica, spomenik Antonu Mihanovieu), v Bistrici ob Sotli (spomenik liimni »Lijepa naša domovina«) ter v Pišecah (rojstna hiša Maksa Pletcršnika), V vsakem kraju so člani ekskurzije — J- Rigler, J. Jurančič, S. Snhadolnik — podali krajše komentarje.
Dne 13. novembra je DZS kot zidožnica slovarja priredila v hotelu Union tiskovno konferenco za poročevalce slovenskih javnih občil, časnikov, radia iu televizije, na kateri so spregovorili direktor DZS tov. Ivan Bratko, upravnik Inštituta za slovenski jezik akad. dr. Bratko Kreft, strokovna poročila pa so podal: dr. J. Jurančič splošne podatke o slovarju, dr. J. Bigler o prnvoreenih in pravopisnih problemih, A. \idovič-Muha o mestu SSKJ v slovnnski in zlasti v južnoslovanski leksikogra-fiji ler Z, Leder-Mancinj o vprašanjih, ki nasiatajo v zvezi s terminološkimi izrazi iu ki zajemajo približno četrtino besednega fonda slovarja. Od zastopnikov DZS sta o pomenu slovarja še govorila urednika A. Klabus in K. Kovič.
Naslednje dni so javna občila s primernim poudarkom po-Točala o pomembnem dogodku v slovenski kulturi iu o novem dosežku slovenske lingvistikc.
S 1. septembrom se je začelo delo za lit. knjigo SSKJ. Po daljših diskusijah in upoštevanju vseli možnosti je bil izdelan načrt za našlednje delovno obdobje. Načrt predvideva dokončanje tipkopisa v juniju 1979 in izid knjige ob koncu istega leta.
Dn bi delo za slovar potekalo kar najhitreje, bo sekcija storila vse, da dosedanje pomanjkljivosti kar najbolj odpravi in tovariško pomaga manj izkušenim sodelavcem. V prihodnje se naj prijavljajo samo zares dokončana gesla. Celoten kolektiv se trudi najti način za naj pravilne jšo razdelitev geselskega gradiva med posameznike. Tz družboslovne literature se naj še
več ekscetpira za slovarsko gradivo, kvaliteti gradiva bo posvečena največja skrb.
Za pospešitev in olajšanje redakcije se bodo teoretično obdelale leksikografske teme, ki so pri dosedanjem delu povzročale največ težav in neenotnost^ npr. tipske razlage, kombiniranje kvalifikatorjev, kvalifikalorska pojasnila pri določenih pomenskih kategorijah, oznake in konverzija ¡besednih vrst. glagolska podgesla z morfemom se, stalne zveze, semantično zaporedje itd. Sklenjeno je tudi. da se uvajalna doba za začetnike omeji na eno leto.
Člani glavnega uredniškega odbora, ki ne združujejo svojega rednega dela v delovni skupnosti SAZI, in terminološki svetovalci so tudi le los, koi vsa prejšnja leta, kvalitetno opravljali svoje delo, čeprav je njihov prispevek zaradi pomanjkanja finančnih sredstev le skromno nagrajevan.
Sekcija se še nadalje brez nspehn spoprijema s problemom prostora. V isti sobi dela večje šicviJo redakiorjev, tudi do osem, kar moti zbranost pri delu. Spravljanje gradiva je od leta do leta vse večji problem, Prostori za spravljanje gradiva na hodnikih so za praktično in hitro manipulacijo neprimerni.
V letu 1975 je bilo z red igi ranih 2710 gesel, in sicer 688 za If. in 2022 za 111, knjigo SSKJ.
\ omejenem obsegn se je nadaljevalo tudi eksceprirauje. Navadno (paberkovalno) ekscerpiranje so opravljali trije zunanji sodelavci, ekseerpirali pa so tudi nekateri člani glavnega uredniškega odbora in Tedakrorji slovarja. Skupno so v 82 delih izbrali iu podčrtali 40 620 besed. Iz tega je bilo napravljenih 56285 novih, z gesli opremljenih listkov. Poleg tega je sekcija pri posebnem cksccrpiranju dobila 6585 listkov, od tega pri priložnostnih izpisih 1497, pri izpisovanju 2a narečno kartoteko "665 in pri izpisovanju jezikoslovnih člankov 1421 listkov.
Nadaljeval in končal se je popolni izpis Novic 1845, kar je dalo 11 187 listkov. Pri izpisovanju za zgodovinski slovar je bilo izdelanih 55 567 listkov (Penn, Megiser 1605, Vorenc). Končno je sekcija pridobila 4010 listkov s terminološkimi razlagami in zvezami. V letil 1975 se je torej leksikalno gradivo sekcije pomnožilo za 113 652 kartotečnih listkov.
No\o leksikalno gradivo so sodelavci sproti alfabetimli in uvrščali v ustrezne kartoteke. Splošna kartoteka, na podlagi katere se izdeluje SSKJ. je imela ob koncu leta 5 506123 osnovnih kartotečnih listkov.
Sekcija je izdelala drugi dodatni alfabetarij za črki M in N ter vnesla vse dodatke za IT. knjigo tudi v od zadnji slovar za III. knjigo SSKJ.
Začela se je izdelava alfabetarija in teli nična priprava gesel za IV. knjigo SSK J.
Popolni izpis Dalmatinove Biblije, ki sta ga vodila S. Su-hadolnik in F, Novak, je bil končan, Celotno gradivo je bilo izročeno novo ustanovljeni komisiji za zgodovinske slovarje.
Sodelavci so odgovarjali na in noga. zlasti telefonska vprašanja, ki so v zvezi s knjižnim jezikom.
Bibliografija sodelavceo sekcije (za leto 19?3j;
I. Černelič:
O funkciji glagolov x oslabljenim	pomenom tipu biti. Jezik in slovstvo XXI, 1975/76, s t. 3, 76—a 1.
J. J a r a n £ i č :
Biografije ali žitja srbskih srednjeveških vladarjev in arhiepisko-po v. Ljubljana, Mladinska knjiga 1975» Prevedel in napisal uvod,
Oroslav Caf. Dialogi XI. 1975. št. 5. 273—277.
hJaučni i stručno-idejnt nivo slovcimeke leksikografije pre i posle Djure Daitičiea. Predavanje na proslavi ob 150-letnici rojstva Ujura Oaničiča v Beogradu,
Miodra £ S, Ija levic. Sinonimi i s rudne reči grpskohrvatskog jezika. Jezik in slovstvo XX, 1974/75, št. 8. 521—525. Ocena.
V spomin Franceta Tomšiča. Delo 13. 5. i975, št. 112. 8.
2. L e d e r - M a n c i n i :
O projektu Šolska terminologija. Predavanje na Inštitutu za jezik v Sarajevu.
Obravnava strokovnega besedišča v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Predavanje na tiskovni konferenci ob izidu 2- knjige Slovarja slovenskega knjižnega jeziku ^ Ljubljani.
L. L e g i š a :
Srečko Kosovel, Sonce i nt a krono. Pesmi in proza. Izbral in uredil. Ljubljana, Mladinska knjiga 1974.
Dclei. in značaj primorskega pisanja. Obala 1973, priloga Literarni list 1, 4—tO.
Moč in meje občanske pesmi. Prostor in čas VI, 1974, št. 10—12, 663—667. Oceno.
Dvojezična izdaja našega pesnika v Ciorici. Prostor in ca s VI, 1974. št. 10—12, 682—603. Ocena.
Marija Pirjevec. Srečko Kosovel. A s peti i del suo pensiero e della snu lirica. Slavistična revija 23. 1975. st, t. 34—83. Ocena.
Dopolnila h Kranjskemu zapisniku 1999—1900. Slavistična revija
2\	si, 1, S5-H&,
1'rimorski delež v slovenskem slovstvu.	Predavanje v K al t tirne m
donm v Trstu in na seminarja za. uSitelje	in profesor je na šolah s slovenskim učnim jezikom v Gorici.
F.Novak:
Arhaizaeija v Visoški kroniki. Je^ik iti slovstvu XX, 1974/7?, št. 7t 202—207.
Vloga sklnrlnjc pri določanju in dokazovanju pomenskih laslrtusli besed ja, XI, seminar slovenskega jezika, literature i a kulture, Ljubljana 19TU, 37—+8. Predavanje.
Besedno pomen oslovje. 8 predavanj na Railio Ljubljana,
Stilna razčlenjenost slovenskega knjižnega jezika. Predajanje na seminarju za učitelje in profesorje na šolah s slovenskim učnim je-iz kom na TržaSkem v Trstu.
M. Silvester;
Prikaz rastlinskih imen v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 1. Jezik in slovstvo XX. 1974/75, it. 7, 221— 227.
S. S u h a d o I d i k :
Ob smrti prof. Pavla K a lana. Jezik in slovstvo \X. 1974,75. št, 4 103—104.
Knjižni jezik v variantah Kraigherjeve Školjke. Jezik in slovstvo XXI. 1975/6, it. ■}. 71—-75.
Ob rlrugi knjigi Slovarja slovenskega knjižnega jezik». Dele 20. 12. 1975. št. 295. 27.
Člani kolektiva so bili jezikovni svetovalci oziroma sodelavci pri različnih terminologijah (Z. L.eder-Mancini pri umetnostni in pravni, dr. L. Legiša pri medicinski, J. Meze pri tehniški sekciji terminološke komisije SAZU). Bili so tudi lektorji različnih založi» oziroma revij {I. Černelič pri Metalurškem zborniku, M, Hanjšek-Holz pri Biološkem in Turističnem vestniku, M, Janežič pri Obzorniku za matematiko in fiziko in Grosupeljskem zborniku, Meze pri Proteusu, S. Suhadolnik pri Državni založbi Slovenije za zbrano delo 1. Cankarja in Zgodovino človeštva). L. Leder-Manami je sodelovala pri redakciji urbanističnega slovarja Inštituta za urbanizem SRS, F. Novak in S. Suhadolnik sta bila člana komisije za historične slovarje slovenskega jezika SAZU, S. Suhadolnik sodelavec novega Slovenskega pravopisa i a član uredniškega odbora Slovenskega vojaškega slovarja. Dr. A. Bajec in S, Suhadolnik sta sodelovala pri jezikovnem verificiranju zapisa zemljepisnih imen na spe-cialkah Geodetskega zavoda oziroma Vojnogeografskega inštituta v Beogradu.
Pregled osega doslej zbranega lekzikalnega gradiva
Karakteristika skupine	Narejeno v letu 1975	Stanje 1973	31. 12.
I. Literatura 20. stol.			
a) poezija	895	114.990	
b) proza	23.175	569.95S	6S4.94S
II. Literatura 2. pol.			
19. stoletja			
a) poezija		22.647	
b) proza	581	414.354	437.001
III. Literatura 1750—1850			
a) poezija		37.899	
b) proza	11.187	126.	164.287
IV, Stara literatura			
a) poezija		515	
b) proza		95.977	96.492
V. Ljudska literatura			
a) poezija	4.868	97.313	
b) dialektično blago	3.665	46.119	143.452
VI. Starejši slovarji	25.646	608.355	608.365
VII, Novejši slovarji	9.921	674.504	674.504
"VTIL Strokovno			
a) literatura	29.686	954.989	
b) terminoiogija	4.010	445.307	i 400.2%
IX. Spiošlia zbirka		997.655	997.655
Skupaj	113.632	3,206.980	3.206.980
Nairi tlela za letu 1976
V letu 1976 bo sekcija nadaljevala redakcijo III. knjige SSKJ. Kazen tega pa bo opravljala vsa za ta slovar potrebna pomožna dela. kot so ekscerpeija gradiva, sestava alfabetarija za IV. knjigo, ud zadnji slovar itd. Iz srednjeročnega programa naj bo navedeno, da bo v 1976 redigiranili okoli 6000 gesel, kar bodo opravili elani glavnega uredniškega odborn (preds. dr. j. ju-rančie, elani dr. A. Bajcc, dr, R. Cop, dr. L. Legiša. dr. J, Rig-
ler, S. Suhadolnik) ter 12 izvežbanih redaktorjcv {L Černelič, M. Hanjšek, M, Janežič, P. Kostniijevec, M. Koštnrlj, }. Meze, J. MU 11 cr. F. Novak, M. Silvester, L Šircelj, C. Tavzes, A. Vido-vič-Muha ter vodja terminoloških del Z. Leder, pomagali pa bodo tej ekipi pri drugih delih začeiniki M. Ahlin, M. 11 um ar in Z- Praznik).
Pri zbiranju leksikalnega gradiva bo pridobljenih najmanj sto tisoč novih listkov, od tega del za zgodovinski slovar.
Eti mološko-o nomast ičiiu sek ei j a
Poročilo o delu v letu 1975
Delo vseh sodelavcev eiimoioško-onomastične sekcije je bilo ludi v letu 1975 osredotočeno na etimološki slovar slovenskega jezika, V tisku je prvi del ES, ki bo obsegal 320 struni dvokolon-skega slovarskega formata v p eti tu {ca. 60 avtorskih pol). Dokončana je druga korektura postavljenih gesel od A do E in prva korektura gesel od E do K. Avtor akademik F. Bezlaj je pričel s sistematično abecedno obdelavo gesel črke K. ki je najbolj obsežna in ima vtsto kompliciranih problemov. Ko bodo ti rešeni, bo delo pri nadaljnjih črkah steklo hitreje.
Korekture ES so zelo zahtevne in predstavljajo za samo dva delavca (od julija 1975) preveliko breme, kar motno zavira izpolnjevanje drugih delovnih nalog {J. Keber) ali pa zaradi preobilice drugih delovnih zadolžitev (F. Bezlaj) zelo zamuja vračanje korektur tiskarni, kar je eden od glavnih vzrokov, tla L,S v petih letih tiskanja še vedno ni izšel. V dogovoru s SAZU in M K bo nujno oblikovati ekipo, ki bi opravila večji del korektur, medtem ko bi avtor s sodelavci opravil le zaključni del tega zahtevnega dela.
Akademik F. Bezlaj je v jeseni 1975 sodeloval na kongresu bal listov v Vilniusu v SZ in na prvi jugoslovanski oiiomastieni konferenci v iivtu v Črni gori.
Honorarni strokovni sodelavec D. Mertelj je izpisoval pomožno in dopolnilno literaturo za ES ter pomagal pTi osiali dejavnosti sekcije.
Asistent J. keber je večinoma delal pri korekturah ES, pomagal pri tipkanju rokopisov jn pripravi za tisk ter skrbel za ostala tehnična vprašanja v zvezi s tiskom. Za druge delovne naloge mu je preostalo zelo malo časa,
Honorarni sodelavec dr. V. Suyer je dopolnjeval z arhivskim gradivom sekeijske kartoteke .slovenskih krajevnih imen 111 imenskih osnov. Razen tega je sodeloval tudi pri pripravi slovarja slovenskih rastlinskih imen z zbiranjem historične in arhivske dokumentacije.
V	leta 1975 je veljala posebna pozornost tudi raziskovanju nesJovanskih krajevnih imen severne Italije, ki so jih Nemci od 7. do i2. stol. sprejemali preko slovenščine. Sproti se je iz nove strokovne literature izpisovalo za kartoteke sekcije primerjalno gradivo slovanskih toponimičnih in anfroponimičnih osnov. Dani so bili tudi odgovori na številna vprašanja O izvoru krajevnih imen in priimkov.
Bibliografija sotleiapcef lekcije {za leto t'/?t ?~>):
F. Fi e z I a j ;
Kleine fieitrage iur slavisehen Wortforsehung. Linguisiica XIII (1973): Hi—115.
Na robo srbohrvaškega (in slovenskega) etimološkega slovarja. Sin. hrob&ti glodati* in sorodno št. 15. J iS XX, <1074/75), št. 5, 114—143.
Recenzija .Skoknvega etimološkega slovarja II Etimologija 1973: IN I—190. V tisku:
Recenzija Skokovega etimnloškega slovarja — v Sarajevu-
Problematika imen Vir in SkoČidjemjkd — v Ti tog rad u.
bdeležha na haltološki konferenci v Viluiusu (septembra 1975) s predavanjem » Najnovejše najdbe leksičnih paralel med baltskimi jeziki in slovenščino«.
Udeležba na 1, jugoslovanski onomastični konferenci v Ti v tu (oktobra 1975) s predavanjem > Problema tika imen lir in Skoči-djeoojka*, ki bo izšlo v zborniku v Titogradu.
Načrt dela za leto (976
V	letu 1976 ho pripravljena za tisk najobsežnejša Črka K in raziskovan bo del gesel črke L, Nadaljevalo se bo zbiranje gradiva za slovar slovenskih rastlinskih imen in za slovar krajevnih imen in toponimičnih baz. To gradivo se že vseskozi uporablja, čeprav ne sistematično, tudi za etimološki slovar. V letu 1976 ho pripravljen zu lisk tudi rezijatiski slovar. Večjega poudarka bo deležno tudi raziskovanje priimkov.
komisija za pravopis, pmvorečje in gramatiko
Poročilo o cleiti v letu i 9 7 5
komisija je nadaljevala delo za novo izdajo pravopisa. Pregledala in primerno s po polnila je večino predloženega rokopisa pravil bodočega pravopisa. Na začetku leta je končala dodelavo načel za obravnavo besed v slovarskem delu pravopisa, posebno z ozirom na za imenske in pridevniške besede, izdelala podroben mehanizem, za prenos neevropskega črko s lov j a in glasovja v slovenščino, nato pa pregledala še einlične pisave. Sledila je obravnava oblikoslovja prevzetih besed, deloma tudi pravopisnih problemov v zvezi s tvorbo iz prevzetih besed, nato pisava skupaj in narazen in končno vseh ločil, Pregledano je bilo obširno poglavje glasoslovja slovenskega knjižnega jezika v bodočem Slovenskem pravopisu, vključno s kombinatoriko, nato nič manj važno poglavje Oblikoslovje (v vsej zapletenosti), naglas, npr. stalno naglašene končnice in končaji, naglasna tipologija (obli-kosprentinjevalna in oblikotvorna).
Delo pri dokončnem alfabetariju ni bistveno napredovalo (bolezen referenta, pred tem njegova popolna zaposlenost ob Slovarju >! o venskega knjižnega jezika pred izidom II. knjige).
Izdelan je splošni alfahetarij od T—nadaljevala se je primerjava splošnega alfabetarija S Slovenskim pravopisom 1%2 in Plcteršnikovim slovarjem.
Zaradi velike zaposlenosti članov pravopisne komisije v prvili treh četrtinah leta in zaradi preobremenjenosti skoraj polovice članov komisije pri delu za Slovar slovenskega knjižnega jezika oz. za Slovensko slovnico (Bajee, lligler, Suhadolnik, loporišič) ui bilo mogoče povečati števila tedenskih sej: z oktobrom se je komisija (ves čas pretežno vr sestavi Moder, Rtgler, Suhadolnik. I oporišič) začela sestajati po dvakrat tedensko: sej se je januarja začasno nehal udeleževali dop. član SA.ZL dr. Bajee (ki je zaradi obolelosti delo komisije spremljal po zapisnikih), akad. dr, Bratko Kreft (zaradi prezaposlenosti), predavatelj v pokoju Boris Urbaučie (zaradi drugih obveznosti), iz podobnih razlogov se je sorazmerno malega števila sej udeleževala tudi dr. R, Pogoretec.
V zvezi z delom za novi Slovenski pravopis je komisija pismeno odgovarjala na sorazmerno precej vprašanj širše javnosti, v liesedilu za intervju pa poljudno predstavila pri prave in splošne novosti v novetn Slovenskem pravopisu, Ukvarjala' se je tudi s problematiko ohranitve Skrabčeve hiše kot potencialnega kulturnega spomenika.
izdaja jezikoslovnih del se ni nadaljevala oz. se ni začela (zaradi prezaposlenosti).
Komisija je dola predlog, da hi se z letom 1976 nastavila dva redna delavca, ki hi opravljala pripravljalna dela za veliko slovnico in za izdajo jezikoslovnih del v skladu s programom komisije.
Za delo ob novem Slovenskem pravopisu si je komisija pridobila sredstva od Kultnrne skupnosti Slovenije in Raziskovalne skupnosti Slovenije.
Načrt dela z« leto 1976
a} natis pravopisno-pravorečno-oblikoslovno-nagla^negu uvoda novega pravopisa;
b) končan bo alfabetarij za Slovenski pravopis do vključno P:
C) obdelovala se bodo slovarska gesla;
e) javna razprava o knjižno objavljenem pravopisno-pra vo-rečn o-ob I i kosi ov no-nagi a snem delu novega Slovenskega pravopisa Ijo iz tehničnih razlogov v7 letu 1976:
d) predvidoma bo pripravljena za tisk 2- knjiga Ramovše vili Zbranih spisov,
Komisija ZA historične slovarje slovenskega jeziku
Poročilo o delu v letu 1975
Komisija za historične slovarje slovenskega jezika deluje od 21. 3. 1975 in šteje osem članov, izbranih iz Inštituta za slovenski jezik in Oddetka za slovanske jezike filozofske fakultete v Ljubljani. Dosiej je na 22 sejah organizirala pripravljalna dela za zgodovinski slovar, zlasti pa je Teševala sporna vprašanja v zvezi z izdelovanjem gesel.
Člani komisije so: dr. Martina Orožen, docent filozofske fakultete, dr. Breda Pogorelec, docent filozofske fakultete, Jože Koruza, asistent filozofske fakultete, dr. Jakob Rigler, znanstveni svetnik SAZU, Stanislav Suhadnlnik. višji strokovni sodelavec SAZU, France Novak, višji strokovni sodelavec SAZU, Jože Štabe j, sodelavec SAZU.
Redni sodelavci so: asistentka Francka Premk. nastavljena 1. 9. 1975, iu asi sten tka-siažistka Majda Perne, od 1. 2. 1975
naprej. Imena štirih honorarnih sodelavk (izbranih iz visoko strokovnega kadra) so: prof. Jeja Jamar, prof. Olga Sterle, prof, Milena Topolovcc in Alenka Kreft.
komisija za li i stori čne slovarje slovenskega jezika se je lani vselila v dve sobi s preti prostorom v stavbi Novi trg S/III. Tu so uskladiščene kartoteke gradiva za historični slovar. Rešitev je seveda začasna, ker se bo komisija nujno morala povečaii.
Naloga asistentke v preteklem letu je bila. da v okviru celotnega projekta — Slovarju jezika slovenskih protestantov — pripravlja in nadzoruje zbiralna dela ter obenem študira slovensko historično leksiko in delovne metode večjih zgodovinskih leksikoloških centrov. Poleg organizacije sestankov in izbora zunanjih sodelavcev jc vodila montažo tn izdelavo listkov Trubarjeve Cerkovne ordninge. Začela je pripravljati knjižnico komisije in se povezala z neknterimi tujimi leksikoloskimi centri. Na podlagi sklepov, ki jih je komisija sprejemala na svojih rednih sestankih, je asistentka oblikovala pravilnik izdelovanja gesel.
Asi sten tka-staži s tka Majda P trne se je v letu 1975 seznanjala s problematiko zgodovine leksikolopije, Sodelovala je pri večini zgoraj omenjenih nalog, Njene posebne naloge pa so bile: usklajevanje že izpisanega gradiva z novimi popravki, določenimi s sklepi komisije, vlaganje orientacijskih gesel v priročno kartoteko in izpisanih listkov v glavno kartoteko, vzdrževanje reda v priročni strokovni knjižnici, katalogiziranje listkov z naslovi knjig in vlaganje nanovo montiran i h tekstov.
Končni rezultat dela delovnega telesa komisije je izpis 156 strani Dalmatinove Biblije, to je 49 sito p i Če v oz. 94,000 gesel.
Objave:	„
F. R e z I a j :
Zgodovinski slovar slovenskega jezika. Delo, 17. 5.
Načrt dela za leto 1976
Komisija ima za leto 1976 v načrtu razpis še enega asisten t-skega mesta in pritegnitev enega ali dveh stažistov.
Doslej je bilo kseroksiranih 1500 000 listkov Dalmatinove Biblije Ln 157 500 listkov Cerkovne ordninge. Predvideno je, da bo v letu 1976 obdelanih okrog 100 000 listkov iz obeli navedenih del. Za kseroksiranje bo pripravljenih pet do šest protestantskih tekstov, ki obsegajo skupno ca. 100 strani teksta. I o so:
Abeced ari um und der klein Catechismus in der Windischen Spraeh, Abeced ari um i555. Ta slovenski koledar 1557, Abece-darium oli tablica. Ena duhovska peissen zuper Turke, Ta pervi psahu ž nega tri jem i izlagamL
Komisija namerava organizirati v marcu 197{i širši javni sestanek, na katerem nuj bi se razpravljalo o okvirni problematiki slovarja; posamezni člani komisije so obljubili, da bodo do takrat pripravili za tisk vrsto specialnih člankov s tega področja.
Dete bo vodila komisija v sedanji sestavi.
INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE
Poročilo o delu v leto 19 7 5 Sekcijo za slovensko literarno zgodovino
Višji znanstveni sodelavec dr. France Bemik je opravljal redno delo sekcije in izredne naloge v zvezi s svojim delovnim področjem. Bil je v stikih z zunanjimi sodelavci in spremljal pripravo njihovih publikacij. Sodeloval je pri izdelavi geseL skesa kataloga inštiimske knjižnice.
Leta 1975 je v okviru sekcije izšla knjiga tir. Milene Uršičeve Jožef Kalasanc Erberg in njegov Poskus osnutka ¿a literarno zgodovino Kranjske. Pred dovršitvijo je znanstveno kritična izdaja Pisanic v uredništvu dr. Lina Legiše, ki bo knjigi napisal spremno študijo in opombe, V pripravi so Pisma Primoža Trubarja v uredništvu pok, dr. Mirka Rupla in dr» Branka Ber-eiea in Pisma Frana Cone kurja v treh knjigah, ki jih bo uredil in z opombami opremil Dušan Moravec. Asistent Darko Doli-nar je podpisal pogodbo za izdajo izbranega dela dr- Franceta Kidriča. Gradivo z opombami in študijo bo izročil vodstvu instituta do 1. septembra 1976.
Dr. France Bcrnik je pripravil razstavo del dr. Franceta Kidriča ob 25-lernici njegove smrti in razstavo del dr. Ivana Prijatelja ob stoletnici njegovega rojsiva. Obe razstavi v organizaciji Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede SAZU ter NUK v Ljubljani je z uvodnim govorom odprl Josip Vidmar, predsednik SAZl, o osebnostih razstav in samih razstavah pa je spregovoril dr. France Bemik Kidričeva razstava, postavljena v Prešernovi dvorani SAZL7, je bila na ogled občinstvu nd 10. do 19. aprila 1975. Prijateljeva prav tam od 23, decembra 1975 do 10, januarja 1976. V okviru spominskih počastitev obeh utemeljiteljev moderne slovenske literarne vede sta bili na SAZl dve predavanji. Prof dr. hran Petre je t6, aprila govoril ti temi France Kidrič v tokovih literarne zgodovine, akademik prof. tir, Anton Slodnjak pa 25, decembra o Ivanu Prijatelju in literarnih zgodovinarjih njegove dobe.
Objave:
Fr. H e r u i k :
Ivan Cankar. Zbrano delo. XXIII. knjiga. Glavni urednik Anton Oevirk. Knjigo pripravil in opombe napisal France Bernik. Državna založba .Slovenije 1975, 567 str
Simon Jenko. Izbrano delo. Knjižnica Kondor. Tretja, dopolnjena izdaja, izbral in uredil, študijo »Romantika in realizem pri Simonu Jenku* ter opombe napisal dr. France Bi mik. Mladinska knjiga 1975, (52 str.
Simon Jenko. Poezija i proza, Slovcnačka književnost 5. študija s Pesni k i i medu romantike i realizma« in izbor dr, France Hernik. Prevod dr. Milorad Živančevič. Matica Srpska. IV o vi Sad J 975, 195 str.
France Koblar (1889—1975). Slavistična revija 25, 1975, 257—2<>2. Josip Vidmar v očeh svojih sodobnikov. Sodobnost XXIII, 1975,
821.
Ueseda o dr. Francetu Kidriču. Živi dosežki znanstvene misli. Delo 19. aprila 1975 (sobotna prilogu),
V lepoti se bregovi stikajo. Ob stoletnici Prijateljevega rojst\a, Delo 07, decembra 1975 (sobotna priloga).
Sekcij» za literarno teorijo
Leta 1975 so v sekciji redno delali: znanstveni svetnik Drago Šega, višja strokovna sodelavk® Majda Stanov nik-Blinc in asistent mag. Darko Dolinar,
Priprave za Slovenski literarni le k* i kun (v uredništvu akad. dr, Antona Ocvirka) so toliko napredovale, da je že bilo mogoče programirati za prihodnje leto izid prve serije snopičev, ki bodo obsegaii posamezne zaokrožene teme, združujoče po eno ali več osrednjiJi gesel s pripadajočimi stranskimi. Posamezni snopiči bodo obsegali po dve do pei avtorskih pol in bodo opremljeni z bibliografskimi napotki in stvarnimi kazali. Izdajanje leksikona je bilo 1(1, 12. 1975 s sklepom založniškega sveta Državne založbe Slovenije sprejeto v redni program te založbe. Ob konen leta je bilo v rokopisu dokončno ali deloma pripravljenih 8 snopičev,
Kartoteka slovenskih lUerarnoieoreiskih terminer) in kartoteka neslovenskih literarnih avtorjev sta se v okviru pogodbenih nalog, sklenjenih s Skladom Borisa Kidriča (nosilec: Drago Šega), dopolnjevali s povojnim gradivom. Pogodbena naloga za leto 1974/75 je bila izvršena 5 mesecev pred rokom. Za leto 1975/76 je bilo sekciji dodeljenih le 57.6% od zaprošenih sredstev. kar je zaviralno vplivalo na nadaljnji potek dela. Leta 1975 je bilo izpisanih 57 letnikov periodičnih publikacij, v glavnem dnevnega časopisja. Vloženih je bilo 47 6S0 novih uporabnih listkov, s čimer se je skupno število vseh uporabnih listkov povzpclo na 376.051. Pri tem je sodelovalo 9 izpisovaleev-št tiri en tov slavistike in primerjalne književnosti. — Po predhodni redakciji in selekeiji je bilo razmnoženih 46.060 listkov. Razumu-
ženo gradiio se je sproti urejevalo in raz postavljalo po predalih, in sicer tako, da se je že postavljena kartoteka slovenskih literarno teoretskih terminov sproti dopolnjevala in hila ves čas na uporabo znanstvenim interesentom, medtem ko se je gradivo za kartoteko neslovenskih literarnih avtorjev urejalo v grobem znoiraj posameznih predalov. Pri tem delu sta sekciji pomagala dva honorarna sodelavca. — Izvedenec dr. D. Adam je za sekcijo izdelal strokovno mnenje O možnostih za računalniško obdelavo zbranega kartoicčnega gradiva.
Ob 80-letnici predsednika Josipa Vidmarja je sekcija pripravila razstavo njegovih del, ki je V kronološkem prerezu razgrnila zlasti V idmarjcvo literarnokritično in iiterarnoteoret-sko delo, predstavila pa je tudi njegovo prevajalsko, uredniško in družbenopolitično dejavnost. Razstava je obsegala >18 tiskanih ali rokopisnih in 44 slikovnih eksponatov in je bila odprta od 17. do 50. okt. 1975 v Prešernovi dvorani SAZU, Otvoritveno predavanje je imel podpredsednik SAZU, akad. Boris Ziherb
Znanstveni svetnik Drago Sega je v leiu 1975 opravljal posle v. d, tajnika instituta in načelnika sekcije. IG. 5. 1975 je bil imenovan ludi za člana uredniškega odbora Slovenskega biografskega leksikona. Glavnemu uredniku Slovenskega literarnega leksikona je pomagal pri vzdrževanju stikov s sodelavci in sklepanju dogovorov. Usmerjal in nadziral je ilsdo za dopolnitev kartoteko slovenskih liierarnoteoreiskih terminov in kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev, sestavljal poročila o opravljenem delu in skrbel za njegov nemoteni potek. S pomočjo višje strokovne sodelavke Majde Stanovnik-Blinc in višje biblio-lekarke Ane Koblar-Horetzkv je pripravil razstavo del Josipa Vidmarja. Napisal je članek o C. Vi potniku za Slov. biografski leksikon, Vodil je akvizicijo novih tujih strokovnih del za iuštiiutsko knjižnico.
Višja strokovna sodelavka Majda Stanovnik-Blinc je rcdi-girala gradivo za kartoteko neslovenskih literarniii avtorjev in za kartoteko slovenskih litcramotcoretskih terminov, Uporabnikom te kartoteke je pomagala pri iskanju gradiva in naredila zanje ladi nekaj posebnih izpiskov. Sodelovala je pri pripravljanju razstave del Josipa Vidmarja, Udeležila se je 1, delovnega srečanja jugoslovanski Ji prevajalcev na Bledu 17.— 19, tO. 7 referatom Literarni prevod u slovenski kulturi in simpozija I. hco-gradski prevodilački susretž 5.—7. 12. z referatom Prepod u slovenskem literarnem zgodovinopisju 19. stoletja. Bila je članica izvršilnega odbora Društva za primerjalno književnost SRS, članica upravnega odbora Društva književnih prevajalcev Slovenije, delegatka tega društva v urednišketn svetu revije Sotlob-
J"' Lotosi
195
no&(, članica založniškega sveta Državne založbe Slovenije in zastopnica inštituta v strokovni komisiji za literarne vede področne raziskovalne skupnosti za Zgodovinske in humanistične vede RSS.
Asistent Darko Dolinar je vodil skupino izpisovalcev, ki so zbirali gradivo za kartoteki tujih literarnih avtorjev in literarno-tcoretskih terminov, ter redigiral zbrano gradivo, večinoma za kartoteko tujih avtorjev. Junija 1975 jc opravil zakljačni izpit i a zagovarjal magistrsko delo z naslovom ^Temelji, cilji in metode literarne zgodovine pri Francetu Kidriču« in s tem končal podiplomski študij na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Začel je pripravljati gradivo za izdajo izbranih spisO^ Franceta Kidriča, ki bodo izšla pri Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede SAZU. Z referatoma je sodeloval 11 a 1. delovnem srečanju jugoslovanskih prevajalcev na Bled ti 17.—19. 10. in na simpoziju I. beogradski prevodilački susreti 5,— h. 12.
Udeležba dveh sodelavcev sekcije na simpoziju v Beogradu je omogočila tudi navezavo tesnejših stikov s tamkajšnjim Institutom za književnost i umetnost ter izmenjavo znanstvenih informacij in publikacij med inštitutoma.
Objnue;
D, Sega:
Med biblijo in eerkovno orduingo. Spremna študija k knjigi: Primož Trubar, Slovenska cerkovna ordninga. Ljubljana 1975, str. in—158.
Primož Trebar, Slovenska ccrkovna urdniaga, Izbor. Besedilo izhral... in opombe napisal Drago šegu. lz<lnla Mladinska knjiga. Knjižnica Kondor, 153, z v., Ljubljana 1975, 147 strani,
D. Dolinar :
Znanstveno raziskovanje prevajanja in literarna veda. Preda-zalije na 5. programu RTV Ljubljana decembra li??.
Prevod in izvirno delo v luči literarne vede. Predavanje, prav tam.
Sekcija za biografijo, bibliografijo in dokumentacijo
V sestavi te sekcije deluje le uredništvo SBL. ki ga sestavljata honorarna urednika prof. Alfonz Gspan, znanstveni svetnik SAZLI v p,, in dr. Fran Petre, um v. prof. v Zagrebu; kot višja strokovna sodelavka dela pri SBL Nada Gspau-Prašelj. Na dve asisteniski delovni mesti, ki sta bili razpisani v avgustu
t. 1., s trt bili izvoljeni tov. Frančiška Buttolo, kom parati visita in bibliotekarko, ter Metka Pa vtič, biologinja in z delom v uredništvu sta začeli 15. decembra 1975.
Dne 23, aprila se je sestal uredniški odbor SBL v sestavi: predsednik akademik Anton Ocvirk; člani: akademiki Anton Kuhelj, Boris Ziberl in Andrej O. Zupančič, dopisna člana SAZtJ dr. Robert Blinc in dr. Dnšan Kermavner, znanslv. svetnik SAZU Drago Šega in urednika SBL prof. Alfonz Gspan in dr. Fran Petre,
Uredništvo globoko obžaluje izgubo dveh sodelavcev, ki so bili edieiji strokovna in zanesljiva opora od njenega začetka: akademika Franeeta Koblarja in upokojenega ravnatelja Visokošolske in študijske knjižnice v Mariboru, prof. Janka Glu-zerja. Z njima je sekcija izgubila ne le pomembna avtorja, temveč tudi neprecenljiva svetovalca in prijatelja. V tem letu so še preminuli strokovnjak za zgodovino delavskega gibanja, dopisni član SAZU dr. Dušan Kermavner, mariborski arhivar Jakob Richter in prof. dr. Rudolf Kolarič.
Članki za SBL so kljub vztrajnemu izterja vanju uredništva dotekali počasi in niso še za 12, zvezek v celoti zbrani. Preobremenjeni zunanji sodelavci iz objektivnih ali subjektivnih vzrokov ne zmorejo vseh prevzetih obveznosti in pisanje odlagajo ali ga celo tik pred pogodbeno določenim rokom odpovedo. To je tudi razlog, da je ob koncu le!a stanje rokopisa za 12. zvezek (T—Vi) naslednje:
gesel v celoti	722
oddanih člankov
iieocblanih člankov	(89
od teh je 68 gesel brez podatkov,
ki bodo najbrž črtana za tisk obdelanih člankov	197
Od gornjega števila je za 12. zvezek uredništvo prejelo v letu 1975 — 169 člankov.
1.! redni št vo zbira članke za zadnji 13. zvezek in za Dodatek, Za 13. zvezek je prejelo vsega 269 člankov, od lega v letu 1973 49 in za Dodatek 226 člankov, od tega v letu 1975 — M člankov.
Uredniško delo je obsegalo pripraio in dopolnjevanje alfa-betarija (tekočega in bodočega), iskanje novih sodelavcev, terjali je prispevkov, revidiranje člankov, preverjanje podatkov m dokumentacije, korespondenco s sodelavci, informacijsko služIjo, nakazovanje honorarjev in razno administrativno delo. To so

opravljali v glavnem člani uredništva <lo L novembra I'*", ko je inštitut dobil že dolgo pričakovano administrativno tajnico, ki dela za sekcijo dva dni v tednu; v pomoč sekciji je bila dodeljena še višja knjižničarka-referentka tov, Angelca Turnšek-
Podobno kot druga leta je potekalo zbiranje dokumentacijskega in informativnega gradiva za tekoči zvezek in tudi za splošno biografiko. kar uredništvo opravlja z izrezovanjem dnevnega tiska, s pregledovanjem strokovnih časopisov, revij in znanstvene publicistike ter z izpisovanjem le-teh. Ta pomembni vir informacije bi moral sistematsko voditi en sani človek, kar je upati, da bo v bodoče pri povečanem številu notranjih sodelavcev vendar enkrat mogoče.
Vprašanje delovnih prostorov je bilo doslej več kot nezadovoljivo in je ostalo žal nerešeno. Nasprotno, v te zdaj lesne in neustrezne prostore (ena soba v stavbi Novi trg 5, ena soba iii predsoba v stavbi Gosposka 13) smo namestili dva nova uslužbenca, kar narn je dalo povod za posebno vlogo na predsedstvo S AZU s prošnjo za kakršnokoli, vendar urgentno in primerno rešitev tega problema.
Subvencije za SBL so redno dotekale iz dveh virov: od S A ZU in od Kulturne skupnosti Slovenije. Slednja nam je odobrila. kakor vsa leta doslej 30 000 dinarjev,
Alfonz Gspan je urejal Monumenta litterarum sloveniearum (izšel je Tvan Cankar. Hlapec Jernej in njegova pravica), sodeloval pri izdajanju zbirke Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen. Predaval je na NT, seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani: govoril v T V komemorativni oddaji za pokojnim akademikom Fr. Knblarjem ter v oddaji ,Nc prezrite" o urejanju zbirke faksimilov Monumenta litterarum slo ven i ca rn m.
Honorarno je predaval na Pedagoški akademiji, bil član upravnega odbora Slovenske matice ter komisije za slovenski 1 iteriirno-zgodovinski muzej pri Slavističnem društvu Slovenije. Ob 200-letnici NUK je bil v juliju odlikovan z redom republike s srebrnim vencem, oh koncu 1974 pa je prejel za dolgoletno in uspešno delo v biblioteka rst v u diplomo Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije.
Dr. Fran Petre je predstojnik katedre za slovenski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Zagrebu, član uredništva Slavistične revije v Tj ubija ni in član uredništva časopisa TTmjetnost i i ječi v Zagrebu, Je član odbora za prostorsko rešitev SAZU. Predaval je v SAZT 16, 4- 1973 O literarnozgodovinski metodi Franceta Kidriča (ob razstavi v SAZU) in na IV. slavistični letni šoli v Zagrebu o novejšem slovenskem romanu.
Nada Gspan-Prašelj je sodelovala v publikaciji Österreichisches biographisches Lexikon 1815—1950, ki ga izdaja avsirijska Akademija znanosti in umetnosti na Dunaju, in to s članki h Slovencih za omenjeno obdobje.
Objave:
A. G s p a n :
Bibliotekarjcve rem ini scen ce. Knjižnice 1974 (izšlo Jšt. 3—4, ) 49—154.
Slovencem in Slovanom Orfej. Odgovor a a anketo P teše te n in naš čas. \eecr 1975, št. 51 (T. febr.).
Prispevek A. T. Linharta k oblikovanju slovenske narodne misli, \1. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Predavanja. Ljubljana 1975, 51—63.
Spomini v knjigi: Ditkn kakor življenje dnlge, Ljubljana 5975, 59.
Fr. Petre:
Ivan Cankar: L! klancu. Zagreb, Škotska knjiga, 1975 (uredništvo. uvod in opombe), 164 str.
France Kidrič v tokovih literarne zgodovine. Sodobnost XXIII, 1975, 500—509;
Slovenski tu m n mizam i Prešeren. 25 godi na seminara za stranc slaviste, Sarajevo 1975, 253—264.
Slo v en is tika na jugoslovanskih univerzah. Delo 1975, st. 161 (12. 7.).
Literarno kritično delo Josipa \'idmarj^. Nedeljnji vjestnik (Zagreb) 1975, št. 10122.
Josip Vidmar v očeh svojih sodobnikov (anketa). Sodobnost XXflL 1975, 840—S41.
N. Gspan-Prašelj :
V 29. in i0 zvezku Oesterreicliisches biograph. Lexikon, Dunaj 1975, je objavila 15 biografij; Mileinski Fr., Mislej Jože Peter, Missa Jakob. Mlakar Ivan, Močnik Frau, Mndrinjak Stefan, Moschc Alfonz. Mirnih Aiiflrej, Mu rnik Ivan, Murko Anton, Mu m Josip Aleksandrov, Miličnik Rado, Muršec Josip.
Inštitutska knjižnica in tajništvo
"Višja knjižničarka Angela Turnšck je z izrednim stadijem dosegla 26. 2. 1973 diplomo Pedagoške akademije in bila J. 3, 1975 imenovana za višjega knjižnic arja-refercn ta.
V letu 1973 je knjižni fond naraste! za 550 knjig in zvezkov revij. I ekoči prirastek je bil vpisan v abecedni, stvarni in signal uril i katalog. Obdelani so bili tudi vsi zaostanki, ki SO nastali v letu 1974 zaradi obrtniških del (napeljava nove centralne kurjave). Od knjig, ki so prihajale v knjižnico od ustano-
vitve inštitutu, jih je bilo dopolnilno katalogi zi ranili in stvarno obdelanih okoli 200. Police za knjige so prenapolnjene. Že v letu 1974 obljubljene knjižne police bodo nameščene v letu 1976. — Za arhiv inštituta je knjižničarka pred koncem razstave del Josipa Vidmarja izvršila popis celotnega razstavljenega gradiva (dela in slikovni material). Pomagala je pri tehničnih pripravah za razstavi Kidričevih in Prijateljevih del.
Z nastavitvijo nove administrativne tajnice inštituta tov, Štefanije Sclihove (1. 11, 1975) je bila knjižničarka razrešena te dolžnosti. Tov. Selihovi je predala te posle in jo uvedla v delo. Namesto tega je prevzela nekatere nove naloge pri Slovenskem biografskem leksikonu. Sestavila je pregled še neoddanih člankov za XII. zvezek SBL in avtorjev, ki so za te članke zadolženi, ter pomagala pri izterjevanju zaostalih prispevkov.
Na dom je bilo izposojenih 1010 knjig in revij, v čitalnici pa 350.
Tajniški delovodnik inštituta je obsegal 314 štev ilk.
Načrt dela za leto 1976 Sekcija za slovensko literarno zgodovino
Spremljanje dela zunanjih sodelavcev, uresničevanje edicij-skega programa in personalna okrepitev sekcije.
Za tisk naj In bili pripravljeni dve publikaciji; znanstveno kritična izdaja 1'isanic z opombami in študijo dr. Lina Legiše (iz programa za leto 1975) in izbrano delo dr. Franceta Kidriča v dveh knjigah iu v uredništvu Darka Dolinurju.
Dr. f ranče Bermk bo objavil več razprav in imel nekaj predavanj ob 100-lelnici Cankarjevega rojstva.
Sekcija za literarno teorijo
Uredniško delo za Slovenski literarni leksikon: priprava za tisk prvih snopičev leksikona; nadaljnje sklepanje dogovorov s sodelavci, pridobivanje novih sodelavcev; nadaljnja izdelava temeljnih m glavnih gesel; zbiranje bibliografskih podatkov in dokumentacije za ta geshi.
Dopolnjevanje kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev in kartoleke slovenskih literarno teoretski h terminov z gradivom iz najnovejšega obdobja {1945—1970): delo z izpisovalci in prepisovalci; zaključek izpisovanja; sprotno dopolnjevanje terminološke kartoteke z novim gradivom; nadaljnje urejanje in
postavljanje kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev; pomoč uporabnikom k a rto tek.
Preučevanje in obdelava posameznih vprašanj iz literarno teorije s posebnim oziram na slovensko literaturo.
Sekcija za biografi ko, bibliografijo in dokumentacijo
Uredništvo želi pripraviti rokopis 12. zvezka za tisk. Uvajalo bo asistentki v uredniško tlelo. Prizadevalo si bo za ustrezno rešitev delovnih prfastorov, saj ena od asistentk nima uiti delovne mize iu dela brez ustrezne svetlobe in prostora ob okenski polički. Arhiviralo bo že nabrano dokumentacijsko gradivo ter zbiralo novo. Pripravilo ho alfabotarij za razpošiljanje vprašalnikov za 13. zvezek (Vo—Z),
Inšlilutsku knjižnica
Obdelava tekočega prirastka knjig in revij in nadaljnja stvarna obdelava starejšega knjižnega fonda. Preložitev celotnega knjižnega fonda. Pomoč pri Slovenskem biografskem leksikonu.
INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
Poročilo o delu v letu 19 7 5 Struktura
Upravnik: akademik prof. dr. France K obla r (do smrti dne 12. januarja 1975); od 1. aprila dalje v. d, upravnika: zna tisi veni svetnik dr, Milko M a t i č e t o v ,
Sekcije in osebje
Sekcija za ljudsko slovstvo; znanstveni svetnik dr. Milko Mati &e tov. Asistentka (od I. oktobra) Marija S t a n o n i k (do 30. septembra asisteni-stažist).
Sekcija za ljudske šege in igre: znanstveni svetnik dr. Nikn K U r e t. Asistentka Helena Ložar-Pudlogar. Sodelavka s polovičnim delovnim časom (delala do 15. oktobra, ko je bila upokojena): Angela Berkopce.
Sekcija za materialno kulturo: znanstveni sodelavec dr. Tone C e v c.
Knjižnica: bibliutekarka-pripravnica Sinja Žemljic-Golo b.
Sekcija za glasbeno iu plesno narodopisje
Načelnik: Dr. Vulens V o d u 5 e k . znanstveni svetni k-emomuzikolog, Ljudska pesemska unietnost-teksiologija; dr. Zmaga Kumer, znanstveni svetnik: Marko Terse-glav, asistent. Ljudska plesua umetnost: Mirko Ramovš, asistent. Ljudska glasbena umetnost: poleg dr, V, Vodnika še Jnlijan Strajnar. strokovni delavec, Tajnica: Frančiška K o m 1 j a n e c.
Sekcija za ljudsko slovstvo
Z dnem, ko je stažistka M. Stan on i kova končala svoj staž in postala asistentka, je bilo v sekciji za ljudsko slovstvo brž mogoče misliti, kako spet pognati v tek pri RSS že sprejeto in potem začasno odloženo nalogo: pripravo izdaje slovenskih povedk. Po sporazumu med dr. Matieetovim in Sianonikovo, da ho nosilka naloge Stanonikova, je le-ta sestavila osnutek najnujnejših pripravljalnih del in prešla brez odlašanja k stvari, Na oddelku za etnologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani je pregledala okrog 150 seminarskih in diplomskih nalog, od kate-
rih jih bo nebu vsaj v odlomkih presneti petinpetdeset. Zaradi korenitih sprememb, ki so predvidene v Poljunski dolini, je Stanonikova sestavila in posredovala loškemu muzeju prvi predlog in utemeljitev za kompleksno raziskavo omenjene doline in najprej Gorenje vasi. Sodelovala je tudi pri izdelavi podrobnejših načrtov za nalogo, ki jo je muzej s prijavo pri RSS sprejel kot eno svojih glavnih obveznosti. Kolikor je bilo mogoče, je Stanonikova zbirala literaturo za svoje magistrsko delo. Sodelovala je tudi pri znanstveni temi Slovensko NOB pesništvo 1941—1945 na slavističnem oddelku filozofske fakultete. Od 10, do 31. avgusta je bila na strokovnem izpopolnjevanju na Poljskem, v Varšavi, kjer je v biblioteki 1BL PAN študirala strokovno literaturo o ustnem (ljudskem) slovstvu in medvojnem pesništvu (1939—1943), V oddelku za ustno slovstvo se je seznanila tudi s tamkajšnjimi delavci. Največ časa pa je Stanonikova posvetila pripravi vprašalnie za etnološko topografijo slovenskega ciničnega prostora. Razen vprašalnie ,Izviri znanja' in ,Teh nično znanje*, pri katerih je soavlorica s 85 oz, 50-odstot-n i m deležem, je v celoti sestavili! vprašalnice jezik, Besedna umetnost. Branje.
Dr. Matičetov, ki bi že rad končal terensko delo v Reziji (naloga RSS iz leta 1971). da bi se mogel posvetiti obdelavi nabranega pripovednega gradiva, ga zaradi vedno novih presenečenj še zmerom ne more opustiti. A' letu 1975 je bilo morda najpomembnejše (ne Je strokovno, tudi narodno-kulturno) odkritje samorastniške vokalno-instrumentalne skupine iz Osojan, I rije mladeniči, ki so najprej peli po italijansko, so začeli peti po rezijansko: besedila m napeve zlagajo sami, iz glave, brez zapisovanja, Matičetov je za njihovih prvih sedem popevk oskrbel transkripcijo v krajevnem listu >AU'ombra del Cnnini. dve pa je predstavil v izvirniku in knjižnem prepisu v tržaški reviji Dan. Posnetke je posredoval kolegom iz glasbeno narodopisne sekcije- Kot čisto strokovno odkritje naj bo omenjena prva slovenska posvetna varianta pravljice mednarodnega lipa A T 1910. \ versko-legendarni preobleki je ta zgodba na Slovenskem izpričana že leta 1502 (freske sv. Korhinijana z medvedom, Križna gora nad Skofjo J_oko). V prvotni, pravljični obliki pa je bila zabeležena šele avgusta 1975 v Osojali v Reziji iz ust Anice Madotto Man a ga to ve ta-na Duli (r. 1929. živi v Milanu, prihaja domov samo na letni oddih) in njene tete Ane Repove (1902) v samotnem zaselku Gostje. V rezijanski pravljici junak ukroti in vpreže v svoj voz ne samo eno zver, ampak kar tri: volka, medveda in — hudiča! Usodo te pravljice z njenimi bližnjimi in daljnimi paralelami (od Atlantika do Mezopola-
mtji'), ori najstarejših do najnovejših pričevanj o nji (od antike mimo srednjega veka v naš čas) je Maticeiov 7. julija razgrnil v besedi in podobi udeležencem 4. simpozija balkanske folklore v Ohridu. Na ohridskem območju so namreč u k roti te v medveda pripisali sv. Naumu. V njegovem samostanu je več likovnih Upodobitev (prva datirana iz 1711), v okolici pa krožijo tudi ustne pripovedi o tem s čudežu«.
Kot zgled, kaj nam lahko povedo nadrobne obdelave rezij-anskega ustnega izročila, se je Matičetov lotil častitljive ljudsko-pravne relikvije: besed sveče«, jveeuvati ipd., ki so le še malo žive in v deloma prenesenih pomenih dosegle naš čas samo na Koroškem in v Reziji (Poskusno povpraševanje na tolminskem in Kobariškem — januarja 1975 — je ostalo negativno.)
Kot svoj začasni prispevek k izdaji Baudouin de Courtena-yevega rezijanskega slovarja, ki ga skupaj načrtujeta S A ¡i l in AN SSSR, je Matičetov izluščil iz objavljenih tekstov in iz lastnih zapiskov nemške izposojenke v Reziji — okoli 300 enot. Posebej mikavni so se pokazali i. i. slušni prevzemi, npr. patarskun, adj. paiatsktinoo; nastalo iz intena kraja, ki ga danes uradno pišejo Berchtesgaden, narečno pa so ga morali kajpada izgovarjati precej drugače. V Reziji je Matičetov dobil tudi potrdilo o pravilnosti Erjavčeve trditve, da je iiva hrena (debeli četrtek) laška (= furlanska!) beseda in ne nemška izposojenka, kot je hotel Miklošič. Rez. ihu grasa je le vmesni Člen med furlanskimi in gorenjskimi p o imenovan ji. Matičetov si je 1975 med drugim prizadeval spoznati razširjenost žive l>re#e orl Poljanske čez Selško dolino na Dražgoše, Kropo in Kantno gorico, pa še v Tržič in morda proti Bledu.
Na prošnjo skopskega Instituta za folklor, pri katerem je Matičetov konzulent za ljudsko pripovedništvo, je ocenil zbirko Tanusa Vražinovskega »Prikazni za životu in (Živalske pravljice).
Sekeija za ljudske šege in igre
Delo sekcije se je osredotočalo na obdelavo gradiva dveh raziskovalnih nalog, subvencioniranih od SBK, in na izdelavo v okvir sekcije sodečih vprašalnic za Etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja.
Prva naloga (nosilka Helena Ložar-Podlogar); Žcnitovanjske šege na Slovenskem je bila formalno končana krajem !. 1974, Gradivo iz 42 krajev je bilo preneseno na perforirane kartone že v teku I. 1974, od preostalih pa je bilo prenesenih na perforirane kartone v teku h i975 samo 19, ker je morala dakti-
higrafka Angela Berkopec dobršen de! svojega časa posvetiti tipkanju gradiva za drugo nalogo {dr. Kuret — maske) iti je vrtu tega 15. oktobra stopila v pokoj; druga honorarna dakii-lografka, Voja Ncndl je sredi leta zaradi bolezni prenehala z delom. Nosilka raziskave je vodila pretipkavanje podatkov na perlorirne kartone načrtno tako, da je gradivo pretipkano za Celotno štajersko ozemlje. To ji j C omogočilo, da je začela to gradivo obdelovati in pripravljali monografijo (Spremembe v vsebini in obliki kmečkih ženitovanjskili šeg na Slovenskem Štajerskem).
Druga naloga (nosilec dr. Ni ko Kuret): Dopolnitev gradiva o maskah na Slovenskem je bila prav tako končana konec leta 197+. S Subvencionirano akcijo, ki jo je opravljalo 128 eksplo-ratorjev, večji del študentov etnologije, je bilo raziskanih 179 krajev. Nosilec naloge je obširno gradivo najprej rcdigiral in oskrbel tipkanje, tako da je zdaj v 24 broširanih zvezkih na voljo za študijsko delo. Nosilec je izdelal kartoteko vseli krajev, ki sta jih zajeli dve anketi iz 1. 1956—57 ter subvencionirana akcija iz 1. 1973—74. Raziskanih je bilo vsega 407 krajev. Začel se je kompleksni študij gradiva, nosilec se je lotil najstarejše plasti mask. živalskih mask. Oba sodelavca v sekciji sta zelo intenzivno sodelovala pri zahtevnem in zamudnem sestavljanju vprašalnic za Etnološko topografijo slovenskega ozemlja. Ni ko Kuret je sestavit vpra.šalnicc: Letne šege. Otroška igra in igra od raslih. Ljudsko gledališče; Helena Loža r-P od logar pa vprašal nice; Scgc ob rojstvu, ženitvi in smrti, Delovne šege agrarnega področja. Oba sta se udeleževala številnih delovnih sestankov, posvečenih pretresu vprašal nie. V pustnih dneh je sekcija organizirala sistematično fotografiranje nekaterih redkejših pustnih likov na terenu. Na prošnjo Društva slovenskih prevajalcev je sekcija za kongres prevajalcev na Bledu dne IG, oktobra 1973 uredila v prostorih hotelu Toplice manjšo razstavo, posvečeno spominu 150-letnice smrti Andreja Susterja Drabosnjaka.
Niko Kuret je sodeloval dne 22. aprila 1975 kot strokovni konzul eni pri snemanju filma o koroškem jurjevanju (»Šentjurja jagats) v Pečntcah v Božu, za kar je pobudo dala sekcija. Fi I m an je je izvedla Bundesstaatliclie Hauptstclle für den wissenschaftlichen Film na Dunaju.
Sekcija zu materialno kulturo
V okviru raziskovalne naloge, ki jo sofinancira SBK, je dr. I one Cevc raziskoval na terenu občasno naseljene stavbe in obiskal vinogradniško vas Drašiče v Beli Krajini, gozdne de-
¡avce V kočevskih gozdovih, vas Gorje pri Bledu ter nekajkrat Koprivo Uit Krasu in okoliške Vasi. \ečji del zbranega gradiva sestavljajo fotografski in dia-posnetki okroglih k ra škili »hiške ier vinskih hramov. Lepo obogatitev arhivskega gradiva o kraških hiškah je jiridobila sekcija s pomočjo Draga Pahorja, vodje Odseka za zgodovino in etnografijo Narodne iti študijske knjižnice v Trstu. Y ISN je posla! kserokopije 7 strani terenskih zapiskov Zorka Jelinčiča in tudi sicer pokazal veliko razumevanje za anketo o kamnitih zavetiščih, ki mu jo je poslala sekcija za materialno kulturo. Inštitut je za delo v sekciji pridobil arh. Vlasta Kopača, ki je s sodelovanjem T. Ceven že posnel nekaj kaniniiih pastirskih zavetišč v okolici Koprive. \ Slovenskem etnografskem muzeju in Gorenjskem muzeju v Kranju je T. Cevc pregledal muzejski fototeki in drugo dokumentarno gradivo o ljudskem stuvbarstvu. Y zvezi s pripravami za izdajo publikacije ^Les v arhitekturi Jugoslavije«, ki jih vodi Medakademijski odbor, se je T. Cevc udeležil namesto obolelega dopisnega člana SAZU prof. M. Mušiča od boro ve seje v Beogradu in z njim sodeloval pri zbiranju gradiva za publikacijo. Proti koncu leta je bil povabljen k sodelovanju pri umetnostni sekciji Terminološke komisije SAZU in k etnološki delovni skupini za raziskovanje gorskega pašništva.
Knjižnica
Ob koncu leta 1975 je štela knjižnica 3928 knjig fond se je povečal v preteklem letu za 706 enot, od tega je bilo 375 knjig in 331 zvezkov revij. Na dom je bilo izposojen i h 71 knjig. Še naprej se je dopolnjeval stvarni katalog iz knjig in periodičnega tiska.
Skupaj s knjižnico v Slovenskem etnografskem muzeju in s knjižnico na Oddelku za etnologijo pri FF je ISN izdajal ob koncu vsakega tiomesečja seznam novih knjig, časopisov in revij.
Knjižnica pok, dr. Borisa Orla, ki je v prejšnjem letu prešla v varstvo inštituta, je bila koncc decembra odkupi jenu. Knjige še niso inven tari zim ne, kaže pa, da bo nekaj čez tisoč novih knjižnih enot.
Dokumentacija
Bibliotek a rka Sinja Zemljič-Golob in asistentka Helena Loža r- Pod logar sta sodelovali jiri delu za etnološko dokumentacijo. lideležili sia se sestankov (24. februarja, 25, marca in 13.
maja 1973 na FF) in posvetovanja v dokumentacijskem ceni mi na Inštitutn za sociologijo (25. aprila 1975). Cilj priprav za etnološko dokumentacijo je namreč ta, da bi se na perforiraniii karticah spremljal ves etnološki revijalni tisk (domač in tuj); ki ga dobivamo v Sloveniji.
Mednarodna bibliografija
Kot odgovorna sodelavka za slovenski del Internationale volkskundliehe Biblingraphie (Basel) je prispevala Helena Lo-žar-Pod logar za leto 1973 67 v nemščini redigi ranili listkov in za leto 1974 4-2 listkov z bibliografskimi podatki o pomembnejših etnoloških objavah na slovenskem območju.
Za >Demoa<, etno grap hi sebe und lolkloristischc 1 li format ione n (D res d en}, je napisala Helena Lož ar-Pod logar o etnoloških objavah v SRS 15 (nemških) releratov, Sinja Zemljič-Golob pa enega.
jI/ edn a rodu e pr i redit oe
V dneh od 5. do 7. junija 1975 je skupina » Alpes Orientales« imela na Rávanci v Reziji svoje S. posvetovanje, na temo: Iz-seljeiistvo v življenju in izročilu Vzhodnih Alp. Organiziraf ga je furlanski kolega dr. Caetano Perusini, profesor einologije na Iržaški univerzi. S strani inštituta so se posvetovanja udeležili dr. T. Cevc, H, Ložar-Podlogar. dr. M. Matičetov (s predavanjem o pečatu, ki ga je izseljevanje vtisnilo ustnemu izročilu Rezijanov) in M. Stanonikova.
ProMori
Dne 2. julija 1975 je inštitut dobil ključe bivše Jagrove sobe. Vanjo se je prvi teden septembra v selila sekcija za ljudske šege in igre, ki je svoj prejšnji prostor prepustila sekciji za ljudsko slovstvo.
Sodeloounje o družbenih organizacijah
1 one H.-vc je bil delegat v svetu pedagoško znanstvene enote na oddelku za etnologijo lilozotske fakultete v Ljubljani in znanstvenem svetu Slovenskega etnografskega muzeja in sodeloval pri njihovem delu. Kot član se je redna udeleževal sej sveta za preučevanje in varstvo okolja S AZI J.
M i ko Kmet se je udeležil kot član Med akademijskega odbora za život i običaje naroda i narodnosti Jugoslavije seje tega
odbora v Beogradu dne 14. aprilu 1973. Ker se z načinom od-hnrovega delovanja ne strinja, je p rušil za razrešitev.
Milko Matičetov je bil član sveta delovne skupnosti SAZL do 29. decembra 1975, ko mu je potekel mandat. Tudi predsedniške dolžnosti pri Slovenskem etnografskem društvu je bil razrešen, ker se je le-to 14. oktobra 1973 razšlo. Kot stalni član Medakademijskega odbora za izdajanje ljudskih stvaritev narodov in narodnosti Jugoslavije se je udeležil edine seje v 1975 (10. januarju v Beograd ti).
Marija Stunonik je kot tajnica UO Slavističnega društva Slovenije sodelovala na kongresu jugoslovanskih slavistov v Zagrebu od 22. do 24. maja 1975 in na posvetovanju slovenskih slavistov v Postojni od 1, do 4. oktobra 1975.
Sinja Zemljič-Goloh je na ustanovnem obeneui zboru Slovenskega etnološkega društva bila izvoljena v od bor iu postili a tajnica.
Počitniška praksa študent od
V dogovoru z etnološko stolieo filozofske fakultete v Ljubljani Sta bila v inštitutu na praksi dva študenta etnologije: Zvonu Ciglič-Šalamull (10. 6,—1. 7. 1975) in Tone Petek (3. 7.— 13. 7. 1975). 1 reja!a sta narodopisni arhiv. 'Za obojestransko korist in uspešnost lake prakse bi moralo biti kajpada pravočasno domenjeno, kdo, kdaj m pod čigavim vodstvom bo prak-tieiral. Da bi se vnaprej izognili nepotrebnim nesporazumom, hi morali biti kandidati za prakso natanko poučeni, kaj jim inštitut lahko da iu v mejah tega lorinulirati svoje želje.
Obiski
Tudi v letu 1975 so iušlitut obiskali številni strokovni kolegi iz Jugoslavije in iz tujine. Med njimi naj bodo omenjeni: dr. B, Petre! z dunajskega radia (januarja), prof. G. Perusini (septembra) s tržaške univerze, njegov asistent dr. G. 1', Gri (ok-torba). prof. moskovske univerze S. A. Tokarev (sredi oktobru — gost etnološke stoliee, predaval na akademiji), dr. Maria Kosova z narodopisnega inštituta slovaške akademije znanosti v Bratislavi (predavala na SAZL1 16. 10. 1975: Sodobna narodopisna teorija in praksa na Slovaškem), kustodiujo Sanja Laza-revič iz Etnografskega muzeja v Zagrebu (decembra) in zagrebški slikar Jure l.ubuš (za svoje grafike iskal pri nas posnel ke kurentov).
Objave o letu 1975
T. C e v c :
Okamnelfl živa bitja v slovenskem ljudskem izručilu, Traditiones 3, J974, Si—112,
(Oceni): Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, 1: Agrarno gospodarstvu, Ljubljana 1970. Traditionen 3, 1974, 227—229. — Majda in Peter Fisier, Kašče v Tuhinjski dolini. Razstavni katalog. Muzej Kamnik 1973. Traditiones 3, i974-300—501.
N. Kmet:
Navada in šega. Traditiones 3, 1974, —KO.
Der maskierte Possen reis ^er. hin Versuch zur Entstehungsgeschichte der Maske, M i scellant1 a K. C. Pcetcrs. Amsterdam 1975, 380—5yï.
Die Zwölften und das Wilde Heer in den Ostalpen, Alpes Orientales 7 (Brisen 1972). München 1975, SO—92.
Vurherški relief. Ptujski zbornik. Ptuj 1975, 345—349.
Indijanci na naši panj ski končnici, Traditiones 3, i 9 74. 196.
Sushi z ima rep zavit... Traditiones 3, 1974, 197.
Pegam pisov,* cesarju je ... Traditiones 3, 1974. 197.
Vpogled v stanje neke vede. Traditmucs 3, 1974. 1B4—i86.
Komisija (1947—1931} in Inštitut za slovensko narodopisje S AZU (od 1951), Nastanek, razvoj, delo. (Nadaljevanje in konec.) Traditiones 3, 1974, 198—222.
(Ocene:) brauch und seine Holle im Verhaltenscode sozialer Gruppen. Marburg 1973. Traditiones 3, 1974, 24.3—344, — Tekla Domotor, Ungarische Volksbräuehe. Budapest 1972. Traditionen 3, 1974. 244, — Richard Wolfram. Die jahresfeuer. Wien 1972, Traditionen 5, 1974, 245. — Otn Bihalji-Merin, Maske sveta. Ljubljana
1971,	Traditiones 2, Ii973. 345- 24«. — Folcfrr a Tarči nt. Tareentu
1972,	Traditiones 3, i974, 249, — Encyclopedin Cinematographica-Güttingen 1972. Traditiones 3, 1974, 25(i—251. André Lcroi-Colll,-han et Michel Brézillon, Fouilles de Pince vent. Paris 1972. I raditio-acs 1974. 251—232. — Branislava Snsnik. Chamacocos 1—II. Asnn-cion (Paraguay) 1969—(970. Traditiones 5. i974, 252. — Traditionen der Fastnacht. (Zbornik) Köln 1973. Traditiones 3. 1974, 262—263. — Jahrbuch für ostdeutsche Volkskunde 15. Marburg 1972. Traditiones
1974, 263—264, — Festgabe für Oskar Moser. Beiträge zur Volkskunde Kärntens. Klagenfurt 1^74, Traditiones 3. 1974, 265- 266- — Kontakte* und Grenzen. Probleme der Volks-. Kultur- und Sozialforschung. Göttingen 1969. Traditiones 5. 1974. 275 277. — Festschrift Matthias Zcnder. Studien zu Volkskultur. Sprache und Landes-gescliichte. Bonn 1972. Traditiones 3, 1974, 277—279. - Wissenschaftlicher Film in forsch n ng und Lehre. 1962—1972. Wien 1972, Traditiones 3, i974, 285—286. — Annario de Eosko-Folklore 23, San Sebastian 1969—1970. Traditiones 3, 1974. 297—288. — Masken und Narren. Traditionen der Fastnacht. (Katalog.) Köln 1972. Traditiones 3, 1974, 302. — Zwerge, liofzwerge. Gartenzwerge, Eine Genealogie des Gartenzwerges. (Katulog.) Gefraih-Dorenbnrg 1973, Traditiones 3, 1974, 302—303. — Archives et Documents — Micro-édition. Paris
1974. Traditiones 3. 1974. 50?—304. — (Poroči i d o etnoloških časopisi!] v italijanščini;) [talija- Traditiones 3, 1974, 293—294. — ¡Poročilo o etnoloških časopisih v Romuniji:) Romunija. Traditiones 3,
1974,	295. — (Poročilo o baskovskem etnološkem ]>eriodičnem tisku:! Spanija-Baski. Traditiones 3, 1974. 397. — i Poročilo o švicarskem etnološkem periodičnem tisku:) Švica. Traditionen 5- ¡974, 297—29^,
II. L o ž a r - P o d 1 o g a r :
Računalnik v etnologiji. Traditiones 3, 1974. 183—184. (Poročila o strokovnih časopisih v sledečih deželah:) Avstrija, Trn-diliones 3. 19~4. 2S8— 2S9; — Južna Tirolska. Traditiones 3, 1974, 294: — Nemčija, Traditiones 5, 1974, 294.
M, M a ti £ e t o v :
Per la conoseenza degli elementi tedeschk nel dialetto si oven o di Kenia. Grazer Linguistische Studien 2. Festschrift für X, Denison,
1975,	116—137,
Vctchie e nuoye fiabe d'animali d a IIa Val Resia, Ce fast a ? 30-51 (Udine 1974-1975) 110—118.
(Spremna beseda — 1>, n. — k post umni objavi članka f. Grafenauer, Nekaj o značaju našega narodnega pesniš t vaK Traditiones 3,
1974,	5—6.
j-Tožna esen — samorastniika V [S iz Osiijan Reziji, Dan 5,
1975,	št. 9, 14—15.
Duhovna kultura v Gornjem Posočju, Tolminski zbornik 2. 1975, 179—107.
(Ocena:) E. B. Virsaladze, Gruzinskie narodu ve preda ni ja i legen-dy, Moskva 1975. Narodna umjctnosl. 11 12. 1974—1973, 595—397.
M. S t n n o n i k :
Problema lika slovenskega NÖB pesništva iz let 1941 do 1945, Slavistična revija 23, 1974, 477— 499.
Muzejska zbirka V Žireh. Loški razgledi 2t. 1974. 268—276. Pit sledeh začetkov slovansko pismenosti. Jezik in slovstvo 20, 1974/75, 237—240.
Odlaša se pesem neznanih. Pesništvo v NOE, Delo, 28. junija 1975, 23.
Slovenistika \ GotUngcmi. Jezik i it slovstvo 20, 1974 75 , 240—241, Družbena vloga slavi stike. Po VIII. jugoslovanskem slavističnem kongresa v Zngrebu, Naši razgledi. 25. julija 1975 (soavtorslvo).
(Ocene:) Martinuvičeva monografija o Prešernu, Jezik in slovstvo 20, 1974 75, 175—177. — Jezik in slovstvo. Kakšna je vsebina nrviii osmili Številk... Delo, 27, S, 1975, 5. — Ljudje in kraji ob Pivki. Nasi razgledi. 7. 11. 1975. 502. — Koroški kulturni dnevi. Zbornik predavanj, 1, Maribor 1973. I raditiones 3. 1974. 252—256. — Makedonski folklor, Spisanie na rasti tu tot za folklor, 6.12. Skopje 1973. Traditiones 5, 1974. 356—257. — Glasnik muzeja Kosova II Priština 197J. Traditiones 3. 1974, 237—23^, — Narodna umjetnost 10. Institut za mirodnu umjetnost, Zagreb 1973. Traditiones 3, 1974, 261—262. - Zbornik «a narodni život i običaje južnih Sla\ena. 45.
JAZU, Zagreb mi. Traditimies 5. 1974, 286—287, — Izvješča. Etnološko društvo Jugoslavije ogranak za SR Hrvatski). Zugreli 1972. Tra~ ditiones j, 1974, 287.
S. Z t' m L j i č - G o L o b :
(Poročilo o strokovnih časopisih v) /1JA. TruHitioues 1974. 298—299.
Sekrija za glasbeno in plesno narodopisje
Stanje osebja je ostalo isto kot v 1. 1947. Kot zunanja pogodbena sodelavca pri dokumentacijskem delu sta bila se naprej lipok. bivša Sodelavka Glasbeno narodopisnega inštituta Marija Šuštar in prof. Ferdo fuvane. /aradi negotovosti glede finančnih sredstev je moralo biti njuno delo po prvih treh mesecih prekinjeno. Pri eksoerpiranjn pesemskega gradiva iz starejše in novejše slovenske periodike je v avgusfu pomagal honorarno študent Marko Oblak.
Terensko raziskovalno delo in zbiranja g radio a. Opravljene SO bile naslednje terenske ekskurzije {z navedlxi z branili pc-setuskil) enot in drugega gradiva): 3. t. Gaber je pri Dobrovi: 12 pesmi, navade o kresu, pustu, instrumenti, Oglarjenje predvsem iz Kovka nad Golom (V. Vodušek, M. Ramovš); 12. 1. Zagorica - Dobrepolje: sodelovanje pri snemanju ekipe RTV-Lj. (J. Strajnar); 16. 1. Celje: 26 pesmi (Z. Kumer, M. Rumovš); 26. 1. Šentvid pri Planini, Kozjansko: 30 pesmi, 16 zapisov plesov in iger, podatki o plesih, petju, narečju, parlizansivit v Rohorju, okoliških gradovih (Z. Komer, M. Ramovš, J. S t raj-nar): S. do 12. 2. Beneška Slovenija: Črni vrli (podroben opis blumarjev, njih navad na obhodnem teku. s filmanjem in fotografiranjem; o plesih, šagri, navadah ob svatbi, za novo leto in tri kralje, o fantovskih družbah); Špekonja-Štupca {navade o pustu, na svatbi, za božič in Novo leto, o kresu za Veliko noč, o ragljah, o plesih na šagri); Frbcč in Kal (pustne navade in maske s fotografiranjem, plesi, kres za božič, raglje, svatba); Gorica (plesi); Gahrje (o šagri v ilenčali, plesih na šagri. prvem plesu, o pustu tu in v Renčah, o teku preko žerjavice ob kresu): M. Ramovš, j. Strajnnr; 16. 3. Zabukovje, Kozjansko: 36 prsmi (M. Ramovš, M. Terseglav); 22. in 23. 3, Beneška Slovenija: Črni vrh, Maršin: 45 pesmi (Z. Kumer, J. Strajnar); 25. 3. AdlešLei: 11 pesmi v iriglasncm ženskem načinu petja (V. Vodušek, M. Šuštar); 30. 3. Zagorica in Videm, Dobrepolje: 6 enot (pritrkavanje), j. Strajnar z ekipo RTV-Lj.: 5. 4. Pod-peč, Dobrepolje: podatki o pritrkavanju, svatbenih navadah, petju, ljudskih glasbilih (J, Strajnar); 13. 4. Marsin, Beneška
Slovenija: 30 pesmi, 7 enot pritrkavanja, podatki o zvonovih, ljubljanskih glasbilih, 70 fotografij (J, Strujuar, M. Terseglav, Milan štrukeij kot fotograf); 25. in 26. 4. Zelenbreg, Strojna. Sentanel nad Mežiško dolino: podatki o 11 plesih, navadah ob svatbi, steljeraji, na Florjanovo, o otepanju (M. Ramovš); 18. 5. Znniči pri Preloki, Bela krajina: 15 pesmi {M. Ramovš, M. Terseglav); 25, 5. Zelenbreg nad Mežiško dolino: zapis 6 plesov, podatki o plesih in plesnih navadah (M. Ramovš); 1. 6. Črnuče pri Ljubljani: 22 enot pritrkavanja s podatki (M. Ramovš); 6. 7. Šmarje pri Jelšah: 8 enot trijančenja s podatki in fotografijami (V. Vodufiek); h. 7. Vrhpolje pri Vipavi: 12 enot kant-kanja s podatki (J. Strajnar); 12.—13. 7. Lenart v Slov. goricah: 19 enot Irijančenja s podatki (M. Ramovš); 13. 7. Col nad Vipavo: 26 enot kantkanja s podatki (J. Strajnar); 20. 7. Vipava: 8 euot kan i kanjii s podatki o tem. o petju, šegah, pesem o sv. Nikolaju s travestijo (J. Strajnar. M. Terseglav); 7. 9. Budanje pri Vipavi: 31 pesmi, podatki o fantovski družbi, o vahti, kresova-nju in šagri (M. Ramovš, J. Strajnar); 19. 10. sodelovanje s snemalno ekipo RTV- L j. (J, Strajnar); Zagorica, Dobrepolje; 22. in 23, 11. Ravne na Koroškem: 46 enot plesnih melodij na harmoniki s podatki o njih, o svatbenih navadah, koledovanju, steljeraji (M. Ramovš),
Skupaj 44 terenskih dni, 362 posnetih novih glasbcno-pc-semskih enot. 22 celotnih zapisov plesov in iger. okoli 500 fo-toposnetkov, 18 mm barvni film (50 m), poleg velikega števila posnetih narodopisnih opisov in podlatkov.
Drugo nonodošln gradivo:
L Z redakcijo za ljudsko glasbo RTV Ljubljana je bilo do-goiorjeno. da bo dajala sekciji na razpolago magnetofonske kopije gradiva, posnetega ob njenih samostojnih terenskih ekskurzijah. V 1. 1975 je tako sekcija dobila gradivo: z Za vrha pri Trojanah (6. 3. 75.) 14 pesmi, iz Reke pri Laškem (16. 3. 75.) 19 dvo- in večglasnih pesmi, iz Podlehnika pri Halozah (7. 9. "5.) Ž7 pesemskih in instrumentalnih posnetkov, s Tolstega vrha v Gorjancih (8, 6. 75.) 18 posnetkov poleg drugih podatkov. Poleg lega še 10 £ t ereo-p osnetkov ženskega veeglasnega petja iz Haloz, od snemanja v 1. 1973, ki ga je organizirala sekcija skupaj z RTV Ljubljana.
2. Od Muzikološkega inštituta Srpske akademije nauka, i Umetnosti je sekcija dobila v dar kopijo dragocene rkp. zbirke fi8 istrskih ljudskih pesmi iz okolice Ti njuna v Istri, s podatki in slikami tamošnjih ljudskih glasbil zapisanih V letih 1968—1971
ud Božidara Oplanica, ki sedaj Živi v Beograd«. Od redakcije za ljudsko glasbo RTV Ljubljana je sekcija dobila na razpolago za kserokopiranje rkp. pesmarico Angele Osovniker iz Mislinja z začetka tega stoletja, ki obsega 135 strani s 95 pesmimi.
3. Kot gradivo za primerjalni študij je sekeija dobila od RTV Ljubljana posnetke prireditve >Prix Bratislava 1974« in trak z 8 posnetki grtizinskih pesmi, prejetih od Radia Moskva.
Doku m eni aciji fco delu pod vodstvom V. Vodnika je bilo v tem letu deloma okrnjeno zaradi negotovosti o finančnih možnostih za honorarje zunanjih sodelavcev. Da se i ključi v pri-pravljano I i. knjigo korpusa SLP po možnosti čini popolneje vse ustrezno starejše gradivo, že objavljeno svojeas v raznih periodikah in drugih publikacijah, je študent Marko Oblak v počitniškem času pregledal in oskrbel kserokopije pesemskega gradiva iz telile publikacij: Vrtec (1871—1942/43), Naš dom (1920—1929), Angeljček (vsi letniki), Šolski prijatelj (1854— 55), Popotnik (1883—1927/28), Vedež (1849), Luč {1923-1933), Razgledi (1947), ltekaj številk Ce fastu iz raznih letnikov ter publikacija iOb Jadranu. Ltnografski zapiski in študije. I'red. R. Lenčck, 1 rst 1947.« Iz periodik, kjer ni bilo mogoče kseroko-p i ran je je prepisal pesemsko gradivo asistent M. Terseglav in sicer iz platnic Dom in sveta letnikov 1894- 190G. po seznamu M Oblaka pa še gradivo iz tehle periodik: L čileijski tovariš, Soča, Mir, Dolenjske novice, Celjske slovenske novine.
Vse ekscerpirano gradivo je bilo pregledano in po delni izločitvi pesmi iz sekundarnih virov pripravljeno za kaialogiza-cijo (V. Vodušck) ter tudi delno že pripravljeno za katalogne kartice (M. Šuštar) in sicer za:
1.	Dom in svet flff^i—: 6fl enot (P 19.729—19.7%);
2.	Angeljček (192(1): 2 enoti (P 19. "97-19. 798):
3.	Vrtec (1971—1S80): 36 enot (P 19.799—19.805 in 19.821— 19. 8+9);
4.	Naš dom (1920—1939): 15 enot (P 19.606—19.820);
5.	Šolski prijatelj: 7 enot (še nemi meri rann);
b. Popotnik: 2 enoti (P 19.850—19.851);
7. Vedež: 2 enoti (P 19.852—19.853);
S. Ob Jadranu: 9 enot tP 19.854—19.802);
9. Luč {1912 in 1933): 95 enot (P 19.863—19.957);
10,	BaZgledi (1947): 13 enot (P. 19.958—19.970);
11.	Kotnikov zbornik: 20 enot (še nenn meri rane).
M. Terscglav je dopolnil vsebinsko klasiiikacijo še preostalega gradiva iz leta 1974 (pod nnmeracijo 18.159—18.188 in P 19.317—19.727). Za primerjalne melodične kataloge gradiva
sosednih narodov je zunanji pogodbeni sodelavce prof. F. Ju-vanec obdelal melodije še t. v zbirki A. Quclhnalz, Süd tiroler Lieder, Bd. [J. Kassel, i972; 2. v letnikih 17 (1915)—41 (1941) periodične publikacije iDas deutsche Volkslied«. Wien, 1891—.
Na podlagi terenskih zapisnikov in s posluša njem magnetofonskih trakov je bilo z liumeracijo evidentirano vse še netran-skribiraJJO gradivo, posneto do konca leta J 970. Z a del tega gradiva hO bile napravljene začasne katalo^ue kartice (vse ^ -VoduŠek).
Delo na 2. knjigi korpusa >Slovenske ljudske pesmi je kljub premaknitvam prvotno določenega termina ostalo še vedno nedokončano. Dr. M, Matice tov še ni mogel končati rednk-eije in obdelati gradiva (44 pesemskih tipov), ki ga je prevzel kot sourednik. Zato tudi niso mogle biti obdelane melodije tegn dela gradiva. V tem času je bilo gradivo za 2. knjigo še izpopolnjeno z variantami, ugotovljenimi ob ekscerpiranju in katalogizaciji starejšega objavljenega gradiva. Posebno bogato je bilo v tem pogledu gradivo iz »Mladike«, >Dom in sveta« in nekaterih drugih periodik, Tranfikribiranš so bila tudi še Ijese-dila (M, Terseglav) in melodije (J. Slrajnar) variant z magnetofonskih posnetkov leta 1%9—1970, Z. Kumer je izdelala za tekstno pesemsko gradivo, ki ga je že pripravila za 2. knjigo, registre: po pesemskih tipih in variantah, po začetnem verzu, po zapisovalcu, po krajih in pokrajinah, s konkordaačno tabelo (skupaj 117 strani),
Drugo delo posameznih sodelavcev:
Znanstveni svetnik V, odušek je bil poleg dokumentacijskega dela v tem letu najbolj obremenjen z redakcijo okoli 50 vprašaInic za etnološko topOgralijo slovenskega jezikovnega ozemlja (poleg SOredakiorjev prol. dr. S. Kietlienška in prof, dr. V. Novaka). Od načrtovanih 12 knjižnic teh vpraša!nie je izšla v tem letu VIEL skupiitu vprašalnic. Poleg sodelovanja na diskusijskih sestankih raziskovalne skupnosti slovenskih etnologov s pretresom vprašalnic je sam prispeval še dve novi vpraša I nie i (o vrtna rstvu in o sadjarstvu po osnutku M. Ma-karuvičevc). V tem okviru je pripravil podroben pregled topografskega dela bivšega Glasbeno narodopisnega inštituta od leta 1955 do vključno 1970. šinili ja »Vetzna struktura kot metodološko izhodišče za clnomuzikološka raziskovanja« je ostala zaenkrat še nedokončana. Za zbornik > Pogled i na slovensko etnologijo« je pripravljal članek üFolkloristika in etnologija«1. Zu simpozij »A t pes orientalesi v Beziji junija 1975 je pripravil re-
fera t »La quartu lidica nella musiea popoln m resinim*. Bil je ¡KV olj eu Lot delegat delovne skupnosti SAZU za skupščino področne raziskovalne skupnosti za zgodovinske in humanistične vede. Dela te skupščine se je redno udeleževal; aktivno je delal tudi kot predsednik strokovne komisije za etnologijo pri tej skupščini in hkrati pri novoustanovljenem Slovenskem etnološkem društvu.
Predavanja: 1. za ciklus »Slov, zemlja v pesmi in besedi« R] V Ljubljana oddfijti »Iz življenja tn dela raziskovalca« 16. 12. 1975. 2. Dve predavanji >0 interpretaciji zborovskih skladb«; na pevovodskem seminarju Zveze primorskih pevskih zborov v Kopru v januarju 1975.
Znanstveni svetnik Zmaga Kumer je pripravila: 1. nemški tekst 8 primeri za ciklus predavanj »Einführung in die Musikethnologie« V nnizikološkem seminarju univerze v liinsbruc-kn (II4 strani); 2. za zbornik »Pogledi na slovensko einologijui 2 članka, in sieer »Ljudska peseni v sodobnosti« (22 strani) hi ^Godčevstvo in sodohïli instrumentalni ansambli na Slovenskem (10 strani): 5. referat » Saisonarbeit und Auswanderung in der slowenischen Volkslied Überlieferung« (10 strani) za simpozij t Alpes orientales«; 4. referat o klasifikaciji balad (9 strani) za simpozij S. T. E. F, — Kommission für Volksdichtung v Hotandiji: 5. referat »Ljudske balade narodov Jugoslavije* hkrati z angleškim prevodom {14+14 sir.) za bodoči simpozij v Pittshurggu — ZDA; 6 več knjižnih ocen.
Sodelovala je v terminološki komisiji SAZL1 {za ljudsko glasbo); v strokovnem odboru Medu narodne smotre folklora v Zagrebu; v mednarodni žiriji za podelitev nagrade »Europa -Preis für Volkskunst*.
Predavanja : 1, »Uvod v glasbeno narodopisje«, po 1 tedensko uro v 5. letniku muzikološkega oddelka filozofske fakultete in v 2. letniku pedagoškega oddelka Akademije za glasbo.
2.	»Einführung in die Musikethnologict, 20 predavanj na muzikološkcm oddelku filozofske fakultete v Innsbrucku (7.—11. aprila in Î2.—16. maja 1975);
3.	RTV — oddaje za serijo s Slovenska zemlja v pesmi in besedi« to partizanskih pesmih »Zastava naša plapola«, 6. 5. m o Kozjanskem "Pesmi izpod Bohorja«, 7. 10. 1975),
Objave;
lîer Volkstanz und seine Renaissance. Cahiers Européens — Europäische Hefte — Notes from Europe 2. Hamburg 1975. 62—69,
kam bi s io folkloro? ;lzhrana predavanjac, 1. 5, iL 1. (21). Ljubljana, ;Naše tromostovje*, 1975.
(Red.) Jahresbibliographie der Yolksbal laden Forschung. Annual Bibliography of Folk Ballad Research 1973—1974 mit Nachträgen i'iir die jahre 1969—1972. Hrsg. ion der S, I.E. F. — Kommission für Volksdichtung durch Zmaga Kumcr in Zusammenarbeit mit Rolf Wilh. Brednich, Jurten Dittmar und Otto Holzapfel, Ljubljana 1975.
Asistent za koreologijo Mirko Rantuvž je pul eg dokumentacijskega dela z urejevanjem in dopolnjevanjem lototeke in diateke I. urejeval na terenu nabrano gradivo, izdelal 22 čistopisov plesnih kinetogramov; 2. pripravljal gradivo za aiito-logijskn zbirko slovenskih ljudskih plesov: 3. izpisoval etno-koreološke termine za terminološki slovar: 4. sodeloval pri izdelavi več vprašaltlic za etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja in se stalno udeleževal diskusi jskih sestankov s pretresom vpraŠaiuic: 5. dopolnjeval je rokopis svoje študije »0 vrtcu<; 6; bil je zelo obremenjen tudi z informacijami in tla-sveli s področja ljudskih plesov raznim ustanovam in posameznikom. Napisal je knjižne ocene koreoloških del za Tra-ditiones (O. Mladenovič, Kolo u južnih Slo vena; G. Pajtondžiev, Makedonski narodni ora). Izdelal je obširnejše recenzije rokopisov, poslanih mu od drugih sorodnih ustanov v Jugoslaviji: Ivan Ivančan. Narodni plesovi Dalmacije II; M. Dimoski. Ors-kata tradicija vo s. Injevo. Za simpozij Alpes Orientaies je izdelal referat ; Vloga ljudskega plesa v življenju slovenskih izseljencev^.
Predavanja: 1. O slovenskih ljudskih plesih na Seminarju za vodje folklornih skupin pri ZKPO Slovenije.
2. O jugoslovanskih ljudskih plesih na Srednji baletni šoli v Ljubljani.
Njegovo drugo delo je obsegalo še pripravo slovenskih skupin za >Smotro folklora« v Zagrebu; strokovno in koreografsko vodstvo AFS »France Marolu; delo pri Slovenskem etnografskem društvu, posebno tudi v zvezi z reorganizacijo in ustanovitvijo enotnega Slovenskega etnološkega društva; delo pri Mestni zvezi kulturišo-prosvetnih organizacij.
Asistent Marko Tcrseglav je poleg obsežnega deleža pri dokumentacijskem delu in transkripcijah besedil z magnetofonskih posnetkov urejeval 3 kartotečne kataloge in jih dopolnjeval z novo katalogiziraniin gradivom. Za Traditiones je napisal štiri ocene o slovaških strokovnih revijah in zbornikih. Študiral je literaturo o Uskokih v Sloveniji, pregledoval zbirke srbskih, hrvaških ill bosanskih ljudskih pesmi ter dvakrat obiskal Belo krajino ob pripravljanju študije o Uskosko-srbski pe-
sni i v Sloveniji danes, ki jo bo nadaljeval še v lelu 1976. V drugi polovici leta je bilo njegovo glavno študijsko delo usmerjeno v podiplomski študij 111 v pripravo magistrskega delati poteku naloge z delovnim naslovom ¡tFr. Prešeren in ljudsko pesništvo; je seznanjal na mesečnih konsultncijah glavnega mentorja prof. B, Paternuja. Delo pri nalogi je bilo letos naravnano predvsem v zbiranje bibliografskih podatkov in oris h i stori a ta problemov.
Sodeloval je tudi pri etnološki topografiji slovenskega ozemlja z izdelavo vprašalniee o ljudskem vremenOilovnem znanju in z dopolnitvijo vprašalniee o ribolovu.
Predavanja: 1. V okviru Slavističnega društva in Zavoda za šolstvo je predaval 15. i it 18, 4, 1975 za srednješolske profesorje slaviste Avantgarda v srednji šoli , isto predavanje še 20. i2, i975 za podružnico slavističnega društva v Novi Gorici,
2.	Na koprski gimnaziji in ekonomski srednji šoli je predaval 10, 2. in 14. 4. 1975 v okviru tuarksističaega krožka o »Marksizmu in sodobni slovenski književnost i«.
3.	Oddaja »Slovenska literatura iti ljudska pesem t za ciklus Slov. zemlja i pesmi in besedi na RTV Ljubljani, 25. 11. i975.
Strokovni delavec Julijan Strajnar je v glavnem delal na transkripcijah melodij vokalnih in instru men talnih posnetkov, predvsem za gradivo, ki je bilo naknadno vključeno v materini za 2. knjigo korpusa; urejeval je melodični kartotečni katalog z novim katalogiziranim gradivom, imel lia sklbi presnemavonja posnetkov inštituta za druge sorodne ustanove; pripravil je posnetke uglasitev 19 tersLenk koi podlago za nadaljnja akustična merjenja. Sodeloval je pri sestavi vprašalnic za Ftno-loško topografijo slovenskega etničnega ozemlja. Za simpozij Alpes orientales je pripravil referat »Emigration-expériences et observations personeilest. V njegovo delovno področje je spadalo stalno sodelovanje z redakcijo za ljudsko glasbo RTV Ljubljana. Prav tako je bil precej zaposlen z nasveti s področja ljudske instrumenta t ne in vokalne glasbe. V letu 1975 je bil predsednik izvršnega odbora OOS pri SA ZU,
Predavanja: 7 oddaj o ljudski instrumentalni glasbi za RTI Ljubljana, 1 oddaja o :*delu glasbenega narodopiscat 1er 5 oddaje o a Prix de musique folklorique de radio Bratislavi*; skupno 11 polurnih radijskih oddaj:
Objava : Geige und Geigenmusik in der slowenischen Vol k> tradition. \ zborniku Die Geige in der europäischen Volksmusik, Wien 1975, 48- ■"•9.
Kongresi:
1.	Simpozija mednarodne delovne skupnosti AI pes orientales, ki je bil v dneh 4,—7. 6. 1975 na Ravanei (Prato di Resia) v Reziji — Italija, so se udeležili; V, Vodušek, Z. Kumer, M, Ramovš, J. Strajnar in M. Terseglav; prvi štirje orl teh z referati.
2.	Kongresa Zveze društev jugoslovanskih folklor i sto v, ki je bil v dneh 28, 9, do 1. 10, 1975 na Žabljaku V Črni gori, sla se udeležila kot delegata Slovenskega etnografskega društva M, Ramovš in M, Terseglav.
3.	Z. Kumer se je udeležila z referatom simpozija za raziskavo ljudskih balad v Breukelenu, Holandija v dneh 10.—12. 7. 1975.
Mednarodno strokovno sodelovanje:
t. Sekcija je poslala mednarodni organizaciji International Folk Music Council, katere članica je, ob kongresu v Begens-hurgn v avgustu 15 izvodov publikacije Tradicijska narodna, giashila Jugoslavije, Zagreb 1975 (pri kateri sta SvojčaS sodelovala tudi sodelavca sekcije J. Strajnar i a Z. Kutner} kot dar. Izkupiček od prodaje naj bi šel kot podpora tej organizaciji spričo njenegn šihkega finančnega stanja.
2.	Z. Kumer se je udeležila kot članica mednarodne žirije seje kuratorija za »Europa-Preis fiir Yolkskunst, ki je bila v Hamburgu 7. in 8. 3. 1975.
3.	Pro F. VI. Krave ovu T ni verze v Moskvi so bili v decembru na prošnjo poslani posnetki slovenskih ljudskih koled, svatbenih in drugih pesmi, zvezanih s šegami, obenem z glavnimi podatki o teh šegah oz. pesmih.
4.	Asistenta Univerze v Trstu dr. C i an Paolo Gri in dr, R. Pellegrini, sta v septembru in v oktobru obiskala sekcijo zaradi seznanitve z njenim sistemom in metodami dela, transkribira-nja, terenskega dela. dokumentacije ipd, Na njuno željo je bilo vzpostavljeno trajnejše sodelovanje in obljubljena pomoč tudi v bodoče preko J, Strajnarja, ki je prevzel na prošnjo tudi več Iranskripcij melodij furlanskega gradiva.
5.	Na poziv iz Londona jc V, Vodušek poslal biografske in bibliografske podatke za vključitev v novo izdajo Grove's Dictionary of Music and Musicians.
Načrt dela za leto 1976
Sekcija za ljudsko slovstvo
Postaviti trden temelj za izdajo dela SLOVENSKE BAJK L IN POVEDKE: a) s popisom bajnih bitij na Slovenskem; b) a pregledom vse dosegljive slovenske literature o tem predmetu; c) s sprotnim preverjanjem sumljivega gradiva na terenu: d) z zbiranjem novega gradiva v Poljanski dolini. Dela pod a), b) in c} si bosta družno delila dr. Matičetov in M. Stanonik, ki bo sama prevzela delo pod d).
V mejah raziskovalne naloge LJUDSKO PRIPOVEDNIŠTVO V REZIJI bo dr. Matičetov delal v vasi Učja (Uccea).
Sekcij« za ljudske šege iii igre
Obdelati gradivo ankete o zenitovanjskili šegah (pogodba SBK 1969—1974): prenesli podatke iz preostalih terenskih zvezkov na perforirane kartone; tekoče obdelovati gradivo; izdelati prvi parcialni elaliorat po nabranem gradivu {iZenilo-vanjske šege med Dravo in Muro. Razvoj in razkroj t). Nosilka naloge asistentka Llelena Ložar-Podlogar.
Obdelati gradivo o maskah in okrog 180 elisploriranili krajev (pogodba s SBK 1969—1974): prenesti podatke na. perforirane kartone: izdelati topografske preglede (zemljevide) o tipologiji slovenske maske; oh delat i gradivo, prvi parcialni elaborat (s Kožuh ar j i med nušeniljenci na Slovenskem*). Nosilec naloge dr, Niko Kuret.
Kot konkretni rezultat ankete je v pripravi razstava let raziskovanja mask na Slovenskem- (spomladi 1976, avtor dr. Niko Kuret).
»Nadvojvode Janeza vprasalnice o Slovenskem Štajerskem 1806—1846c Priprava za tisk (deiomu s podporo SBK) v Gradcu zbranega arhi val nega gradiva: seznam arhivalij (okrog 300 enot) iz okrog 500 krajev, z regesti. uvodom in opombami {avtor dr. Niko Kuret).
Sekcija z« materialno kulturo
Dokončati zbiranje gradiva o kraških »hiškah* (predvsem na slovenskem Ozemlju tržaškega krasa).
Začeti zbirati in dokumentirati gradivo O bivališčih drvar-skili in gozdnih delavcev.
Obdelati zbrano gradi™ o kraških »hiškah in pripraviti prispevek za objavo v Traditiones.
Pripraviti posvetovanje o nalogah etnologije pri varstvu okolja in kulturne pokrajine.
Sekcija za glasbeno iu plesno narodopisje
1.	Etuomuzikološka raziskava slovenske Koroške v Avstrijii Ziljska dolina in Gore, 5 sodelavcev, skupno 75 terenskih rini.
2.	Glasbeno-etnološka raziskava področja Gore nad Vipavsko dolino: 2 sodelavca, skupaj 16 terenskih dni.
3; Raziskave posameznih sodelavcev: a) plesno izročilo v Beli krajini, 20 dni (M. Ramovš); b) sondaža dolenjskega Zasavja {Litija - Galiovka - Radeče), 10 dni (M. Ramovš); c) uskoško-srbske enklave v Beli krajini, 7 dni (M. Terseglav).
Dokumentacija:
L Katalogi za cijska obdelava novodošlega in novot ran sk ribi ranega gradiva (pribi. 500 enot).
2. Objava podrobnega pregleda Topografskega dela bivšega Glasbeno narodopisnega inštituta v letih 1055—1972 {V Vo-dušek).
Razprave, referati, publikacije:
1.	Dokončanje 2. knjige korpusa »Slov. ljudske pesmi« in oddaja v tisk.
2.	Priprava 3. knjige tega korpusa.
3.	Referat o primerjati slovenskih, čeških in romunskih balad z družinsko tematiko (Z. Knmer).
4.	Priprava 5. zvezka »Jahreshibliographic der Volkshalla-den-FoMehung* za leto 1975 (Z. Kumer).
5.	> Poza bij eno slovensko gradivo iz Vrazove zapuščine« (V. Vodnšek).
6.	»Ver zna struktura kot metodološko izhodišče za etnomu-zikološko raziskavo ljudskih pesmi (V. Vodušek).
7.	s> Problem tipološke razvrstitve slovenskih ljudskih p lesovi (M. Ramovš).
MEDAJCADEMIJSKI ODBOR ZA ŠTUDIJ SODOBNIH TEŽENJ ZNANSTVENEGA DELA NA NEKATERIH PODROČJIH HUMANISTIČNIH ZNANOSTI
Poročilo o delu v letu 1975
V lotu 1975 je odbor nadaljeval z delom, ki je bilo začeto že prejšnja leta (glej Letopisa SAZI 24, knjiga, leto 1973, J77—178 ter 25. knjiga, leto 1974-, 179—180). O celotnem delu m problemih, ki so bili odprti pri tem MQ V letu 1975. je njegov predsednik, a kad. L, Vavpetič že 9, junija poslal Svetu akademij znanosti in umetnosti SFRJ izčrpno poročilo. Ker nanj ni prejel odgovoru, niti ne sklepa glede nadaljevanja dela, je odgovor Urgirai iti sicer med drugim tudi preko predsedstva SAZI 7. dopisom z dile 8. decembra 1975. Zaradi tega Stanja zadeve celotno delo v odboru zastaja. Predsednik tudi ni prejel odgovora na letno poročilo, ki ga je o isti stvari poslal Skladu B. Kidriča v Ljubljani. Ta sklad dolguje glede na svoječasno zagotovilo MO še polovico zagotovljene vsote, namreč 50.000 din. ki je potrebna za dokončanje dela MO.
Zato je zaenkrat mogoče podati le poročilo o tekočem delu MO. \ letu 1975 je bila samo ena od borova plenarna seja in dve seji njegovega izvršilnega odbora, ki ga sestavljajo poleg predsednika še akademika St. Rajičič in J. Andrassy. Član izvršilnega ndbora je tudi tov. Nemanja Madžarevič, ki opravlja tajniške posle. Nadaljevalo se je s pisanjem referaiov in z njihovim medsebojnim vsklnjevunjem. V letu 1975 je odbor po urgencah prejel zopet nekaj referaiov in sicer; za področji tea-trologije in razvijanja likovne umetnosti z območja SR Hrvatske, kjer je predložena prva polovica referata, medtem ko je zagotovljeno, da bo druga polovica prišla okoli 20. januarja 1976. Zagotovljena je bila končno tudi izdelava referata akad. Jonkejft s področja lingvistike v SR Hrvatski. Za konec januarju 1976 sta zagotovljena dva referata iz Slovenije in sicer za področje teatra logi je. ki ga piše akademik B. Kreft m za področje likovne umetnosti, ki ga piše dr. E. Cevc. Prof- Vra-nicki, rektor univerze v Zagrebu, koordinator za referate s področja filozulije, je obljubil, da bo poslal že izgotovljeno oceno referatov s področja filozofije.
Z dostavo referata akad. Jonkeja o lingvist i ki bo omogočeno tudi akud. Rez In ju, da bo dal oceno referatov s področja ling-
v ¡stike. .Na tu način bosta nadaljnji dve področji pripravljeni za tisk. Na drugih področjih, kar zlasti velja za historiografijo, izdelava referatov kljub obljubam ne napreduje. Drugod zopet manjkajo posamezni referati, kar ovira, da delo ne more biti v celoti končano. Tak je npr. položaj na področju belctristike, kjer manjka referat Iz SR Hrvatske,
Tako bo mogel ta odbor nadaljnje delo opraviti šele, ko bo Svet akademij izdal sklep, kako naj se nadalje razvija delo glede na probleme, ki jiit je predsednik tega MO svojceasno (v poročilu z dne 9. junija 1975) sprožil.
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA MOLEKULARNE VEDE
Poročilo n delu v letu i 975
Odbor je imel eno sejo, na kateri je bila podaljšana funkcijska doba predsedniku in sprejet načrt dela. Koordinacijska dejavnost na področju raziskovalnega dela v molekulam ili vedali v SFRJ je integralni del projekta Molekularne vede Evropske znanstvene mreže (EiVS). Pretežni de! aktivnosti odboru je bil usmerjen v priprave za ta projekt, v katerega se vključujejo vse raziskovalne skupine v SEBJ, ki delajo na področju molekularnih ved.
5. in 6. marca 1975 je Odbor organiziral sestanek delovne skupine za subregionalno sodelovanje v molekularnih vedali, katerega se je udeležilo 23 zastopnikov raziskovalnih institucij iz Avstrije, Grčije, Italije. Madžarske, Zahodne Nemčije, Poljske, Romunije in Jugoslavije, prof. J. Jaz in dr. D. Akl kot zastopnika LNESCO ter dr. B. Luknuin kot zastopnik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost. Na sestanku so bili formulirani nameni in oblike sodelovanja ter časovni načrt dela. Ustrezni dokumenti so bili dostavljeni Unescu. V načrtu dela je med drugim predvideno izdajanja Informacijskega biltena, kar jc bilo poverjeno Odboru, in izdelava programov za skupne raziskovalne projekte:
I Biološko pomembni sistemi {s pod projekti: l a Dinamika vodikovih vezi V tekočinah in v trdnem: i b Makromolekularne interakcije in živa snov; le Dinamika makromolektil)
U Male in srednjevelikc molekule.
Za koordinatorja znanstvenega odbora, ki bo vodil delo na projektih, je bil izvoljen akademik D, Hadži.
Po načrtu sta izšli dve številki Biltena (junija in novembra) in so bili organizirani sestanki za pripravo projektov (U in I a — 13,, 14-. oktobra v Balutoiifuredu, lb ili le 8. decembra v Trstu). Predlogi projektov so bili poslani udeležencem projektov za t lajanje pripomb in dopolnitev, kouee januarja \97(i pa ho sestanek znanstvenega odbora v Ljubljani, ki bo projekte koordiniral in dol smernice za nadaljnji razvoj dela.
Poleg tega dela je otlbor priredil predavanja:
C, Sandorfv (Montreal): Rvdbcrgovski trakovi s tiha t it tli ranih etenov,
T. Giraldi (Prst): Mehanizem antikanceroznega delovanja nekaterih diazo spojin.
C>, Monti-Bragad in (Trat): Virusne transformacije celic.
T. Clerc (Zuricli); Uporaba metode spoznavanja vzorce v v spektroskopiji.
Naert dela za leto i 9 7 6
1.	delo na raziskovalnih projektih snbregionalnega sodelovanja v molekularnih vedah;
2.	izdelava študije o izobraževalnih programih za raziskovalce s področja molekularnih ved v SFRJ;
5. izdajanje Informacijskega Biltena (3 številke);
4. delo na organizaciji Centra za instrumentalno analizo.
Ad t: Načrte raziskovalnih projektov (gl. poročilo) mora pregledati in uskladiti znanstveni odbor in poskrbeti za začetek kooperativnega dela po sklepih delovne skupine za Subregio-nalno sodelovanje. Pregledati |<š treba tudi možnosti za razširitev sodelovanja in zagotoviti materialno podporo LNDP-ja.
Ad 2: Jugoslovanski del bo služil za primerjalno študijo o izobraževanju v subregiji.
Ad 4-: Instrumentalno opremo za jedrsko magnetno resonanco, infrardečo, ramansko in masno spektroskopijo, ki se nahaja na raznih inštitutih v Ljubljani in je deloma edinstvena v SFR J, bi se dalo bolj racionalno izkoriščati za potrebe raziskovalcev in operative tako v Sloveniji kot V drugih republikah, ec hi bila uporaba koordinirana in vodena po skupni shemi. Zato bo odbor poskusil organizirati ta Center.
INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Poročilo o delu v letu 19 7 5
Terensko deio je bilo usmerjeno na Notranjski in Dolenjski kras v okviru izdelave 4. faze Osnovne speleološke karte .Slovenije. Na tem krasu so sodelavci inštituta rekognoscirali lege jam, sestavljali njihove načrte in preučevali geomorfološke, geološke in hidrološke značilnosti, vse potrebno za izdelavo 7 listov karte v merilu I : 50 000 in njihovih tolmačev (Cerknica 1, 5 in 4 ter Novo mesto 1. 2, 3 in 4) v obsegu 700 tipkanih strani. To nalogo financira Raziskovalna skupnost Slovenije že od leta 1972 dalje.
Dosti terenskih dni na površinskem in podzemeljskem krasu je bilo posvečenih hidrospeleološkim raziskavam v porečju Ljubljanice, posebno v času izvajanja in opazovanja sledilnega poskusa v zaledju izvirov Ljubljanice. Inštitut je organiziral mesec dni trajajočo opazovalno službo V vodnih jamah poskusnega območja. Vse to SO bila dela v okviru 3. mednarodnega simpozija o sledenju podzemeljskih voda, ki bo septembra 1976 na Bledu.
Več ekskurzij po Sloveniji so zalilevula neposredna poročila gospodarskih organizacij, nadalje programi biospeleološkili raziskav in redakcija krajevnih imen na listih nove topografske karte 1 ; 25.000, ki obsegajo kraški svet. Nekaj ekskurzij je bilo izvedenih tudi po črnogorskem in hercegovskem krasu, ki so imele namen zbrati čimveč primerjalnega speleološkega in bios p e teološkega gradiva.
Sodelavci inštituta so pripravili gradivo v obsegu 56 avtorskih pol za 7. zvezek Acta earsologiea, ki ga je uredniški odbor že oddal v tiskarno, pripravljajo pa gradivo za 6. zvezek, ki bo zajemal rezultate naravoslovnih raziskav Cerkniškega jezera.
V zvezi s 3. mednarodnim simpozijem o sledenju podzemeljskih voda (1976) so bila opravljena številna organizacijska in redaktorska dela ter vzdrževani stiki s strokovnimi institucijami v Sloveniji, ki sodelujejo pri prehodnih raziskavah in pripravah na simpozij. Publicirali so propagandno kartico za sledilni poskus v porečju Ljubljanice ter 2. okrožnico s prijavnico za simpozij in jo razposlali domačim in tujim strokovnjakom,
Leta 1975 je zaživela kot delovna enota inštituta kraška muzejska zbirka, ustanovljena leto poprej (glej Letopis, 25. 1974, 181—182). Program njene dejavnosti je bil obravnavan in
sprejet na dveh sejali strokovnega sveta zbirke, izvajali pa so ga delavci zbirke in občasno tudi drugi delavci inštituta. Pripravili so stalno razstavo >Pračlovek na Pivškem«, ki jo je odprl predsednik SAZU J. Vidmar, ter občasno razstavo »Zaključni boji in osvoboditev Slovenije«, kjer je bil pri oivo-ritvi navzoč podpredsednik SAZl A. Kuhe! j, Obe razstavi Sta naletel) na ugoden odmev v občinskem, regionalnem in republiškem merilu. ^ zvezi z zbirko so bila opravljena prepotrebna obnovitvena dela v pritličnih prostorih inštituta, Urejene pa tudi številne administrutivne, personalne, materialne in strokovne zadeve, ki so bile vezane na pripojitev bivšega Notranjskega muzeja k inštitutu. I spešno so se razvijali Stiki S Kulturno skupnostjo in TOZD »Jamasr iz Postojne, muzejskimi in drugimi institucijami v Sloveniji, Pripravljen je bil cikiosti-ran vodič po arheološki in etnografski zbirki, v založbi inštituta pa je izšel tiskani Vodnik o znanstveno raziskovalni in poljudno znanstveni dejavnosti inštituta in njegove Kraške muzejske zlnrke. V se to so zametki liodnčega Kraškega muzeja pri Postojnski jam i, za katerega je bii izdelan tudi osnutek programskega in finančnega projekta.
V letu 1975 so bili nastavljeni tajnica Katja Benčič, biolog Tone Novak, preparalor Jurij Hajna, geolog France Šušteršič itt diplomirani kemik Janja Hladnih. I pokojil se je višji strokovni sodelavec Egon Pretner, vendar je prevzel na inštitutu še triurno honorarno delo za nedoločen Čas. Na inštitutu je bilo decembra 1975 redno zaposlenih 15 delavcev, izredno pa trije delavci.
Strokovni delavec, preparator, Jurij I lajna, jc urejal in obnavljal muzejsko gradivo v razstavnih in deponijskih prostorih ter sodeloval pri obnovitvenih delili teh prostorov. Pod vodstvom M. 1 rleb je arhiviral arheološke in etnografske predmete ter urejeval kartoteko in fototeko. Sodeloval je na terenu pri arheološki topografiji in izkopavanjih v postojnski in cerkniški občini. Strokovni delavec, speleolog, Ivan Kenda je sodeloval pri kabinetnem delu za speleološko karto, pri terenskem delu zanjo tcT opravljal številne druge posle pri obnovi in opremljanju delovnih prostorov. Hkrati je skrbel za iuŠtitutsko vozilo — kombi, ki je bilo maja meseca nabavljeno iz prihranjeni]! inštitutskih sredstev. Sodeloval je pri naročenih delih v opuščenem rudniku Vremski Britof in pri hidrospeleoloških raziskavah brezna v Izoli. Strokovni sodelavec, biolog Tone Novak, je uspešno delal pri dolgoročnih programih za speleo-iuoioško zbirko. Favno je zbiral v različnih jamah Slovenije, najbolj načrtno pa v Postojnskem jamskem sistemu. Sodeloval
je pri terenskem delu ter pri raziskovalnih ekskurzijah v Hercegovini in Črni gori, kjer je poleg biološkega materiala skrbel še za fotodokumentaeijo, Nekaj časa je posvetil tudi študijskim obveznostim na 2. stopnji. Strokovni delavec, geolog, France Sušteršič, je opravil potrebne kabinetne in terenske preiskave za speloološko karto list Cerknica 3 iu njegov tolmač, k t obsega 173 tipkanih strani teksta in obravnava 267 jamskih in 74 mor-lološko-hidroloških objektov s širšega območja Snežnika, Sodeloval je pri redakciji topografskih kart 1 : 25 000, pri urejanju iilštitntskega katastra in načrtovanju nabave raziskovalne opreme, Maja Kranjc je sprva opravljala tajniške in knjižničarske posle, naredila knjižničarski izpit in bo v bodoče skrbela za knjižnico ill dokumentacijo, lajuica Katja Bcnčič je skrhela za obsežno administrativno in tajniško delo, ki je z novimi namestitvami skokovito narastlo. Risarska dela je opravljala \ ladoša Elesini, višji tehnični sodelavec; izdelala je okoli 100 različnih načrtov, ravnala s kopirnim Strojem ill arhivirala topografske in druge karte, poleg tega pa še 4 mesece risala speleoloske karte. Jamski vodnik Alojz Vadnjal je sodeloval pri terenskem delu, opravljal posle kurjača in druga potrebna dela.
Sodelavci inštituta so aktivno sodelovali v samoupravnih organih, sindikatu SAZU-ja in znanstvenem sveiu inštituta, nadalje kot delegati pri občinskih, področnih in republiških interesnih skupnostih.
Inštitut je vodil izvršne posle postojnske občinske raziskovalne skupnosti, strokovnega sveta Kraške muzejske zbirke in Komisije za pripravo tretjega mednarodnega simpozija o sledenju podzemeljskih voda.
Načrtovanje, vodenje in izvrševanje znanstvenega, strokovnega iu tehničnega dela je bilo usklajevano na rednih sejah pod vodstvom upravnika akademika S. Ilešiča, siceršnje administrativne posle pa je opravljal njegov pomočnik R. Gospodaric.
Inštitut je bil gostitelj številnih strokovnjakov iz vseh dežel Evrope, posebej pa se je posvetil sprejemu udeležencev za ogled sledilnega poskusa v porečju Ljubljanice in udeležencem mednarodnega simpozija o kraški denudaciji ter skupini japonskih speleologov.
Znanstveni svetnik dr. Peter Ha bič je sodeloval pri preučevanju in barvanju kraških voda v porečju Ljubljanice ter pri izdelavi 4. faze Osnovne speleološke karte Slovenije. V okviru te naloge je opravil, redakcijo teksta iu kart ter izdelal lista in tolmača Novo mesto 2 in 4 v obsegu 133 tipkanih stranih. Po naročilu je pregledal možnosti za zajetje voda na Sanjski planoti, za podjetje Delamaris iz Izole pa je organiziral odkopava-
nje zasutega brezna in vet' poskusnih črpanj, Nekaj časa je posvetil strokovnemu izpopolnjevanju, udeležil se je mednarodnega simpozija o hidrologiji in vodnemu bogastvu krasa v Dubrovniku, sodeloval je na mednarodnem simpoziju o kraški koroziji v Ljubljani in napisal vodnik za strokovno ekskurzijo po Trnovskem gozdu, udeležil se je zborovanja slovenskih geografov v Gornjem Posočju, na 1. simpoziju o geomorfološkem kar tiran ju v Beogradu pa je predaval o obliki in vsebini Osnovne speleološke karle Slovenije ier njenem prispevku k geomorfo loškem it preučevanju krasa. Skupaj s T. Novakom in A. Viidnjaloni ter člani jamarskega kluba iz Logatca je 14 dni raziskoval jame v Črni gori in Hercegovini. Zbrano speloološko gradivo bo podrobneje obdelano v posebnem poročilu, Poleg ožjega strokovnega dela je sodeloval še pri redakciji krajevnih imen na novi topografski karti, pomagal je pri organizaciji 3. mednarodnega simpozija o sledenju podzemeljskih voda in pri redakciji kart za Nacionalni atlas Slovenije. Opravljal je dolžnosti predsednika Izvršnega odbora Občinske raziskovalne skupnosti Postojna, udeležil se je dveh sej med akademijskega odbora za pripravo posveta o valorizaciji Primorskega krasa, sodeloval je s skupino za oceno posegov v okoije pri Inštitutu »Jožef StefaU*. Skupaj z dr. H, Gospod a ričem SC je udeležil strokovnega posveta na Dunaju, kjer SO obravnavali rezultate sledenja v porečju Ljubljanice in druge probleme v zvezi Z organizacijo 3. SUWT. Bil je član uredništev Acta carsologica, Maše jame in Poročila - Reports 3. SUWT ter knjige »Ljudje in kraji ob Pivki«.
Višji znanstveni sodelavec dr. France Habe je opravil terensko in kabinetno delo za spelcološko karto lista Cerknica 4-, ki obsega kras Male in Velike gore pri Hibnici ter Gotenjške gore. Dopolnil je številne manjkajoče podatke, na novo raziskal 15 jam, Sestavljeni tolmač obsega 67 tipkanih strani. 7.a Geografski inštitut SAZl je korigiral krajevna imena na listih Postojna. Prestranek, Knežak, Palfije, Juršee, Koritniea 111 Studeno. Sodei lovat je pri ^1.1 idrogeološki, geoiuorfološki in hidroiehnični bibliografiji krša Jugoslavije*, kjer je zbral oziroma dopolnil dosedanjo bibliografijo za slovensko območje, ki obsega zdaj 572 bibliografskih enot. Od I. 5. do 5. 5. 1975 je kot predsednik Komisije za zaščito jam in jamski turizem soorgauiziral mednarodni simpozij v Obertraunu (Avstrija), kjer je tudi predaval o problemih zaščite krasa. Kot član izvršnega odbora Skupnosti za varstvo okolja Slovenije se je udeležil simpozija i Projekt Dinaridi* v Biliaču v dneh 25.—27. maja in na njem tudi predaval. Od 1.—4. avgusta se je udeležil simpozija o kraški denu-
daciji v Ljubljani in vodil del udeležencev v Postojnsko in Škocjansko jame. Od 26.—28. septembra je sodeloval na zboru in ekskurziji slovenskih geografov v Gornjem Posočju. Dr. F. Mahe je vodil po našili jamah in krasu številne tuje in domače strokovnjake med njimi geologa D. Daneeva iz Bolgarije, spe-leoioge iz Švice, Avstrije in Italije. Meri sledilnim poskusom za 3. SUWT je vodil enodnevno ogledno ekskurzijo. Mnogo časa je posvetil pripravi in izvedbi predavanj, saj je strokovnim združenjem in društvom v Sloveniji in Jugoslaviji predaval 23-krat o krasu in jamah, predvsem o njihovi zaščiti. Opravljal je posle predsednika Kraške skupnosti za varstvo okolja in se trudil za izvajanje zaščitnih ukrepov pri Notranjski Reki in Škocjanskih jamah. Kot predsednik Spcleološke zveze Jugoslavije pa je skrbel za povezavo med republiškimi društvi in za izdajanje Biltena-
Znanstveni sodelavec tir. Rado Gospodaric je za speleološko karto Slovenije izdelal lista Cerknica 1 in Novo mesto I. Na obeh kartah za kras Suhe Krajine in kras med Krimom in C erkniškim jezerom je popravil in z novimi ugotovitvami dopolnil tretjino siarejšth podatkov. Tolmača h kartam aa i75 tipkanih straneh obravnavata 245 jam in 93 drugih kraških pojavov.
Pri organizaciji 3. mednarodnega simpozija o sledenju podzemeljskih voda je opravljal posle vodje komisije za simpozij in redigiral simpozijska Poročila i in 2. okrožnico s prijavnico. Vodil je številne sestanke komisije za simpozij, ki je obravnavala predvsem vsebino publikacije o sledilnem poskusu, ter aktivno sodeloval pri strokovnih sestankih organizacijskega odlx>ra simpozija v Ljubljani, na Vrhniki in Dunaju, Sodeloval je pri pripravi it) izvedbi sledilnega poskusa v zaledju izvirov Ljubljanice, v zvezi z raziskovalnimi deli za simpozij pa študiral inikrotekIonske pojave v krasu med izviri Ljubljanice in Logaškim ter Planinskim poljem. Vse leto je opravljal posle pomočnika upravnika inštituta, ki so poleg številnih administrativnih in personalnih nalog zajemali še organizacijski! zadeve pri obnovitvenih delih v pritličju inštitutske stavbe. Kot predsednik strokovnega sveta Kraške muzejske zbirke je skrbel za izvajanje programa zbirke ter skupaj z dr. P. Ha bičem in M. Urleb pripravil in uredil izdajo Vodnika št. 1. Opravljal je delegatske dolžnosti pri svetu delovne skupnosti SAZU, pri področni raziskovalni skupnosti za geologijo in rlrugih samoupravnih interesnih skupnostih, l redi! je 17, številko Naših jam, glasila Jamarske zveze Slovenije, v obsegu 23 avtorskih pol, kjer so poglavitne prispe vke sestavili sodelavci inštituta.
Asistent Andrej Kranjc je obdelal kabinetno in terensko gradivo za speleološko karto Slovenije, list Novo mesto 5 ter sestavil njegov tolmač v obsegu 150 tipkanih strani. Aktivno je sodeloval tudi pri ekipnem terenskem delu za sosednja lista speleološke karte na območju I dolenjskega krasa. Vodi) je inšti-tutski kataster in urejeval gradivo o jamah, ki ga inštitut dopolnjuje in zamenjuje s katastrom Jamarske zveze Slovenije. Pregledal je 797 katastrskih map ter s pomočjo ostalih sodelavcev izdelal 564 različnih prepisov in kopij ter odposlal 48 zadevnih dopisov na jamoslovne enote v Sloveniji. V katastru je bilo na novo registriranih 315 kraških votlin, kar je doslej največje letno povečanje. Dne 1. i2. 1975 je bilo tako v Sloveniji registriranih 4379 kraških votlin. Nekaj zanimivosti o katastru je A. Kranje objavil v poljudnoznanstvenih revijah.
V okvira podiplomskega študija je preučeval kras okrog Kočevja in opravil Številne analize vode in sedimeniov v laboratorijih v Postojni in Ljubljani. Občasno je sodeloval tudi pri drugih skupnih delih pri sledilnem poskusu v porečju Ljubljanice, pri korekturah novih topografskih kart in pri poskusnih paleolitskih izkopavanjih v Risovcu pri Postojni pod vodstvom dr, M. Brodarja» Imel je tudi štiri predavanja o kraški problematiki. Delegatske posle je opravljal pri komisiji za nagrajevanje na SAZU in bil predsednik osnovne sindikalne organizacije na inštitutu.
Asistent Janja Hladnik je bila nastavljena na inštitutu šele 1. oktobru 1975, z nalogo, da preučuje geokelitijsko problematiko krasa ni kraških procesov. Novembra in decembra je Spoznavala ustrezne analitske metode v laboratorijih kemičnega inštituta »Boris Kidrič« v Ljubljani, hkrati pa je tudi obiskovala predavanja na podiplomski stopnji študija kemije.
Višji strokovni sodelavec Mehtilda Urleb je opravila terensko delo pri arheološki topografiji v zahodnem obrobju Pivške kotline in na Bloški planoti ter izvedla z ekipo arheološko izkopavanje prt farni cerkvi v Cerknici. Tu so od k op al i. 98 pretežno srednjeveških skeletov in predmetov. V kabinetu je opravila ustrezno inventarizacijo, sestavila katalog, kartoteko in foto-teko ter elaborat za Raziskovalno skupnost Slovenije. Prav tako so bili arhivirani in na katastrske mape nanešeni terenski podatki arheološke topografije za postojnsko občino- Mnogo časa je kot vodja Kraške muzejske zbirke posvetila administrativnim poslom, pripravljanju razstav, uvajanju strokovnega delavca Jurija I lajno v delo, strokovnemu vodenju obiskovalcev po zbirkah in sestavi vodičev. Sodelovala je kot delegat pri Kul-
turni skupnosti Postojna in kol muzejski delavec z muzeji in zavodi za spomeniško vat sivo na Primorskem in v Sloveniji.
Višji strokovni sodelavec Egon Pretuer je opravljal 3-urno honorarno delo pri bi os p ekološkem raziskovanju jam v Sloveniji, obdelovanju in opisovanju novih vrst hrošče v ter pri pripravi kataloga družine Carabidae za Catalogus Faunae Jugoslaviae. V ta namen je samostojno raziskal 17 jam v Sloveniji, v družbi domačih in tujih strokovnjakov pa še nadaljnjih 11 jam v Sloveniji in 5 v Istri. Pri strokovni ekskurziji slovenskih biologov na Popovo polje je v 14 jamah in na površju iskal in preverjal najdišča jamskih liToščev, V kabinetnem delu je deši-friral beležke L. Weiraiii a o jamskih najdiščih hroščev in za prirodoslovni muzej v Ženevi pripravil 153 strani obsežno Študijo »Die Verdienste Leon Weiraths um die Biospcläologie, insbesondere Jugoslawiens, sein Höhlenkataster und seine Sammelplätze«. Predelal je mann skript »'I ravnnia« K. Absolona o podzemeljskih hroščih Bosne in I fercegovine in uspel ugotoviti lokacijo in i ni ena skoraj vsi'h najdišč, ki jih Ahsulon navaja. Za lisk je pripravil »Prilog poznavanju koleopterske lavne pečina i jama Hrvatske«, kjer s podatki o GO jamah dopolnjuje svoje že I. 1973 izšlo deio. S tujimi speleologi in biospeleologi iz Avstrije, Nemčije, Francije in Švice je nadalje obiskal več turističnih jam v Sloveniji. Od 23.—23. maja 1975 se je udeležil mednarodnega ent ontološkega srečanja na Slavniku. 8.—9. novembra pa drugega srečanja entomologov sosednjih dežel v Ljubljani. Od 29. 9,—5. tO. je sodeloval kot podpredsednik jug. enroniološkega društva na 5. redni letni skupščini iu enio-mološkem kolokviju v lfercegnovem.
Objave:
Bado Gospodarit:
Geološke zanimivosti doline Pivke. Ljudje in kraji ob Pivki, 17~2!J, Kulturna skupnost. Postojna 1975.
Po krasu iti j a in a h Severne Amerike in Puerto Rica. Naše jame. 17, 189—(99. Ljubljana i975.
Rado Gospodariš, Peter 11 a b i £, Mehtikla U r l e b :
Kraika muzejska zbirka. Vodniki 1 i 1975), Inštitut za raziskovanje krasa S AZU, Postojna, Ljubljana 1975.
France Habe:
l'roblemi jamskega katastra v Jugoslaviji. Naše jame, 17, i 1—14, Ljubljana ii>?5.
Naloge jamarjev pri zaščiti kraškega podzemlja. Naše jame, 17, 175—178, Ljubljana 1975.
Pivška kotlina - streha notranjega krasu. LjLitije in kraji oh Pivki. 51—54, Kulturna skupnost, Postojna 1975.
Postojnska jama - barometer jugoslovanskega turizmu. Ljudje iu kraji ob Pivki. 313—321, Kulturna skupnost, Postojna 1975.
Stari podpisi v Postojnski jami. Ljudje in kraji oh Pivki. 306—307, Mi It urita skupnost, Postojna 1975.
Ravbarjev stolp v Planini-novi jamarski dom. Naše jame. 17. 200 - 203, Ljubljana 1975.
Peter H a b i é :
Pivka in njena kraška jezera. Ljudje in kraji ob Pivki, 41—50. Kulturna skupnost, Postojna 1975-
Zemljevid Pivške kotline, posebna priloga l> knjigi Ljudje in kraji ob Pivki. Kulturna skupnost. Postojna 1975.
Razlike med alpskim in dinarskim krasom. Naše jame, !7, 77—84, Ljubljana 1975.
Peter Ha bi 6, Hatlo G o s p o d a r i .£.* Ivan K en da, Andrej K r a a j e :
Osnovna speleološka karta Slovenije, 1. nadaljevanje. Naše jame, 17. 15?—150, Ljubljana 1975.
Osnovna speleološka karta Slovenije, 2. nadaljevanje. Nnše jame, 17, 151—171, Ljubljana 1975.
A ad rej K r a n j c ;
Nouvelles spéléolo piques de la Slovénie (Yougoslavie). Spelunea, I, 44—43, Paris 1975,
Štiri tisoča registrirana jama v Sloveniji. Planinski vestnik 75/2. S9—90, Ljubljana 1975.
Brezno barakeo« - primer t nastanka« kraškega brezna. Protêts, 58/4, 138—140, Ljubljana 1975.
Kgon P r e t a e r :
Zasluge Leona Weiratha /a jugoslovansko hiospcleologijo. Aeta Eutomologica, 10 [1974). Zagreb 1975.
Podzemeljsko živalstvo Pivske kotline, Ljudje in kraji ob Pivki, 37- -54. Ko I turna skupnost, Postojna 1975.
France šušteršič :
Principi vodenja jamskega katastra JZS. Naše jatne. 17, 13—27, Ljubljana 1975,
Načrt dela za leto 197 b
Program zajema raziskovalne naloge, ki SO po vsebini nadaljevanje raziskovanja preteklega leta. Njihov obseg bo mogoče prav začrtati, ko bodo odobrena finančna sredstva iz kratkoročnega in srednjeročnega programa inštituta.
Poglavitne raziskovalne naloge bodo obsegale;
1.	raziskovalna dela na projektu »Raziskovanje k rasa i za leto ((>76, kjer imajo znanstveni detavfci posamezne teme iz svoje specialnosti.
2.	sestavo znanstvenih razprav za inštilutsko publikacijo A c t a carsologica, zvezek,
5. izdelavo speleološke karte Slovenije, 5, faza, listi lolmiu 1, 2. 3, 4 in Bled 1,2,3, 4.
4.	izdelavo poročila o speleohidroloških raziskavah porečja 1 Jubijanice.
5.	organizacijo in izvedbo 5. mednarodnega simpozija o sledenj o podzemeljskih voda (3. SUWT).
b. občasna raziskovalna dela po naročilih gospodarskih organizacij.
Program zajema še nadaljnje izpopolnjevanje katastra kraških pojavov, biblioteke in oblikovanje dokumentacijskega centra ter dejavnost Kraške muzejske zbirke s prirejanjem strokovnih in poljudnih razstav in predavanj. '!. navedeno dejavnostjo so povezane še ureditev spelcološkcga laboratorija irt delovnih prostorov ter dopolnitev raziskovalne opreme.
1NSTITUT ZA GE( >GR A FI JO S KARTOGRAFSKIM ZAVODOM
Poročijo o delu v letu 1975
Inštitut vključuje kartografski zavod in geofotolaboratorij.
Napredovanja v ieiu i975; Milena Hribar iz kartografa v višjega tehničnega Bodelavca-kartograf.i; Milan Natek iz višjega sirokovnega sodelavca v strokovnega svetnika; Marko Zerovnik iz strokovnega sodelavca v višjega strokovnega sodelavca.
Jana Snoj, bibliotekar piipTavnik-adniinisirutor je zaprosila za lazrešnico in je 1, 2. 1975 zapustila inštitut: izpraznjeno delovno mesto je 1. 9. 1975 zasedla Jeliea Slavit, ki je bila pit uspešno prestani trimesečji i poskusni dobi s i, 12. 1975 stalno nastavljena kot knjižničar-administrator. S 1. li. 1975 je zasedla novo delovno mesto kartografskega risarja Maruša Rupert, ki je prišla iz Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo Univerze v Ljubljani.
Glavno inšlituisko delo je bilo usmerjeno v sklepna terenska proučevanja in izdelavo elaboratov druge faze skupinskega deln dolgoročne raziskovnlne naloge pri RSS—SBK Geografija poplavnih področij na Slovenskem«, katere nosilec je akademik Svetozar llešič, delajo pa pri njej poleg internih tndi zunanji sirokovno-znanstveni sodelavci geografi, V letu 1975 so bili RSS—SBK oddani sledeči elaborati (tu so navedeni samo elaborati zunanjih sodelavcev, za notranje pa so imenovani v poročilu pod oznako »bibliografija«): Ivan Gams, 1 lidrografski oris porečja Mi si i nje s posebnim ozironi na poplave; Marko Kolbe-zen, Poplavna področja oh Sotli - I; Marjan Žagar, Poplavna področja ob Sotli - II (poplave in človek). Za tretjo fazo, za katero je z RSS že sklenjena pogodba, bodo obdelana nova območja; zanje so se že v letu 1975 začela osnovna pripravljalna dela.
Pogodbeno delo med inštitutom in VGI, o katerem je bilo dano poročilo že v prejšnjem Letopisu, je bilo uspešno končano pred rokom. Z internimi in ok. 50 zunanjimi sodelavci ter v sodelovanju z jezikoslovci Inštituta za slovenski jezik SAZU je bilo pregledano imenoslovje na 197 listih nove topografske karte SRS v merilu 1 ; 25 000. V rokah inštituta je bila organizacija in koordinacija dela, mštitntski delavci pa so za območja, kijih bolje poznajo, tudi sami opravili pregled imenoslovja. Rezultat uspešnega sodelovanja z VGI je bil ogled njihovega instituta v Beogradu, kjer so bili Hribarjeva, Orožen Adamič, V i vod in Zerovnik.
Delu na pregledu imenoslovja osnovne državne karte SRŠ v merilih 1 : 10000 in 1 : 5 000, ki ga opravlja inštitut že nekaj let v sodelovanju z jezikoslovci Inštituta za slovenski jezik .SA7.i. v skladu z dogovorom z Geodetsko upravo SRS, se je leta I'>75 nadaljevalo. Organiziran je bil pregled 61 listov,
V poletju je bila nekaj dni na študijskem posvetovanju v inštitutu in na terenskem ogledu prof. D a no ta Schneidcr iz Chieaga, ki na univerzi v Milwakoeju pripravlja doktorsko disertacijo O transformacijah agrarne strukture v Sloveniji.
Na sedemdnevnem strokovnem izpopolnjevanju je bila Milena Hribar V Ziiricllti in Berilu, kjer se je seznanjala predvsem s tehničnimi risarskimi postopki izdelave kart.
\ duhu X. zborovanja slovenskih geografov v Zgornjem Posočju je organiziral inštitut v sodelovanju z Geografskim društvom Slovenije terenski Ogled lokacije za načrtovauje hidroelektrarne Kobarid, o čemer je bil kasneje diskusijski večer v znanstveni sekeiji GDS. Ob leni primeru naj bi se določila vloga in pomen geografije pri tovrstnih in podobnih posegih človeka v naravno in obstoječo kulturno pokrajino.
Brezplačno je dobil institut del knjižne zapuščine dr. Zivka šifrerja. Posebej uporabne so fotokopije popisov prebivalstva Slovenije od ISbO do 1931;
Pregledano je bilo stanje 1 riglavskega ledenika in ledenika pod Skuto ob koncu talilne dobe. Prvi ogled Triglavskega ledenika je vodil meteorolog Dušan Košir ob pomoči Milana Orožna Adamiča iu Marka Žerovnika (zadnja imenovana sta bila na njem ob ugodnejšem vremenu za fotografiranje še enkrat)« ledenik ob Skuti pa je dvakrat ogledal Košir sam. Ker se v Geografskem zborniku občasno objavljajo rezultati opazovanj, je leta 1975 za XV. knjigo Geugrafskega zbornika obdelal Dušan Košir za ledenik ob Skuti obdobje 1954—1973, Milan Sifrer pa za Triglavski ledenik obdobje i%3—1973. Z inštitutskimi sredstvi sia meteorološka opazovalca na Kredarici po navodilih inštituta postavila na obrobju ledenika kovinsko stojalo, s katerega bosta z istega mesta občasno in po potrebi fotografirala ledenik zaradi zasledovanja njegovega razvoja (debelina snežne odeje na njem, dotok snega s snežnimi plazovi, kopnenje snežne odeje, spreminjanje ledene površine in podobno).
Posledice katastrofalnega žleda med Idrijskim, Nanosom in Javoru ¡ki si je ogledal Milan Sifrer; proučitev tega zanimivega pojava bo prenesel v leto 1976.
Val ter Bohinec je naduljeval z urejanjem zbranega listkov-nega gradiva za stvarni katalog slovenske bibliografske geo-
grafskc kartoteke po modernih bibliotečnih načelih. Delo je v zaključili fazi in ho predvidoma končano leia 1976,
V	tisku je XV. knjiga Geografskega zbornika z razpravami: Geografija poplavnega področja ob Pšati (kolektivno delo. narejeno s finančno pomočjo RSS) — avtorji: Marko kolbezen. Franc Lovrenčak. Milan Na tek, Darko Rad in ju, Milan Šifrer: Ivan Gams, Hidrografski oris porečja Mi si in je s posebnim ozirom na poplave; Milan Sifrer, Dušan Košir, \ova dognanja o Triglavskem ledeniku in ledeniku pod Skuto. Knjigi je bila odobrena denarna pod pora RSS v višini 88 000 din.
Individualna proučevanja v okviru inštituta .so zajeta v poročilih o delu posameznih strokovno-znanstvenih delavcev.
Izrednih inštitutskih sredstev sta bila nabavljena dva pisalna stroja znamke Olvmpia in en diaprojektor.
Upravnik inštituta akademik Svetozar llešič je razen aktivnega sodelovanja pri raziskovalni nalogi Geografija poplavnih področij na Slovenskem, katere nosilec je, in nadzora nad delom pri pregledu imenoslovja na novi topografski karti Sil S v merilu 1 :25000 bil konec oktobra na slavnostnem zborovanju Geografskega društva SR Makedonije v Skopju ob priliki 25-letnice društva. Imel je referat (glej bibliografijo) in bil izvoljen za častnega člana Geografskega društva SR Makedonije,
Drago Meze je poleg čedalje obsežnejšega tajniškega dela v inštitutu vodi! organizacijo pregleda imenoslovja na listih osnovne državne karte SR Slovenije, skupaj z Markom Zerov-n¡kom in Milanom Orožnom Adamičem pa tudi na novi topografski karti SR Slovenije v merilu I : 25 000; sam je obdelal imenoslovje na devetih listih. Za temo Geografija poplavnih področij na Slovenskem je po končnih terenskih proučitvah pripravil elaborat o poplavnih področjih v Gornji Savinjski dolini. Za ugotavljanje razvoja hribovskih kmetij v zadnjem desetletju in pol na nekaterih najbolj tipičnih hribovskih območjih GSD je začel s pripravljalnimi deli, enako s proučevanjem poplavnih območij v Grosupeljskem in Radenskem polju.
Milan Natek je pripravil za tretjo knjigo Krajevnega leksikonu Slovenije opis občine Žalec. Sodeloval je pri recenziji in dopolnitvi imenoslovja na topografski karti SR Slovenije 1 : 25 [100 za nbntočje Spodnje Savinjske doline in njenega obrobja (6 kart).
V	okviru inštitutskc raziskovalne naloge Geografija pop lavni li področij na Slovenskem je proučil najpomembnejša in najbolj tipična poplavna območja v Spodnji Savinjski dolini. Pri tem je bilo ugotovljeno, da so za zahodni predel Celjske kotline značilna kollinska in dolinska poplavno območja, Po nastanku
moremo razlikovati enostavni in sestavljeni tip poplavnega sveta. Pri nastanku in oblikovanja prvega so bile poleg reliefnih, in vremenskih ter fitopedolo£kih prilik najpomembnejše povod-nji naraslih potokov, medtem ko se je pri razvoju drugega tipa pridružila še talnica. Razen pritokov iz normalno oblikovanega rečnega reliefa so savinjska poplavna območja oblikovali tudi tipični kraški potoki.
Nadaljnje proučevanje je pokazalo, da je tiu območju občine žaleč še vedno okrog 15 do i 7.5 % nižinskega, tu je obrečnega sveta pod stalnim preoblikovalnim vplivom povodnji in taluice. kar se kaže tudi v zamočvirjenosti zemljišča (sredi 19, stol, celo okoli 31 %). Močna deagrarizacija in industrializacija s spremljajočimi urbanizacij sivimi vplivi in učinki čedalje bolj zožuje nekdanje najbolj rodovitno kmetijsko zemljišče, Spričo takšnega dogajanja potemtakem niso presenetljiva in ne neutemeljena prizadevanja kmetijskih in vodnogospodarskih stroki»v-njakov po zmanjšanju in ureditvi poplavnih območij in njihovi vključitvi v sodobnejše in intenzivnejše oblike kmetijstva. Prvi temelj i tej ši preuredit ven i posegi so zajeli strugo Savinje v Spodnji Savinjski dolini v letih 1876 1893. S to regulacijo je bilo rednim, to je vsakoletnim povodnjim odvzetih okoli 1.640 ha zemljišč v zahodnem predelu Celjske kotline. Toda zaradi posebne sestave in posebnega razvoja najnižje ho I ocen-ske ravnice ob Savinji, ki je zajemala in sooblikovala značilno poplavno območje, se ta po zavarovanju pred povodnjim i ni mogla pomembneje vključiti v sodobnejše oblike kmetijskega gospodarstva. Holocensko ravnico ob Savinji namreč prekriva plitva skeletna, to je nerazvita fiaplavljena prst, na kateri prevladujejo še danes pašniki, logi in travniki z osamljenimi njivskimi parcelami, Proučevanja SO pokazala, cla bi bil nekdanji poplavni svet zaradi svoje specifične geneze in sestave prsti marsikje primernejši za namestitev iicagrarnib dejavnosti, kot pa za potrebe kmetijske proizvodnje. ^ kolikor bi nakazanim spoznanjem sledila današnja indusirial¡zacijskn in urbanizacij-ska prizadevanja, toliko več rodovitnejših zemljišč bi bilo ohranjenih in namenjenih savinjskemu kmetijstvu.
Udeležil se je mednarodnega simpozija o geografiji turizma in prostorsko-regionalnem planiranju ter 2. slovensko-slova-škega geografskega simpozija, ki je bil v Mariboru v decembru 1975. Na 1. j ugoslovansko-p oljskem geografskem seminarju, ki je bil v Makedoniji od 24. do 29. luuju 1975. je sodeloval z referatom »Nekatere družbetio-geografske spremembe v hmeljarskemu območju Spodnje Savinjske doline«.
Milan Orožen Adamič opravlja tajniške posle ol> nalogi Geografija poplavnih področij na Slovenskem in jc v okviru te teme začel s proučevanjem poplav ob Dragonji.
Z referatom i Zelene površine, rekreacija, šport in turizem v Ljubljani* se je udeležil simpozija »Geografija turizma in regionalno planiranje«, ki jc bil aprila v Ljubljani.
Sodeloval je pri recenziji topografskih kart SK Slovenije v merilu 1 : 25 000 in obiskal maja Vojnogeografski inštitut v Beogrudu. L delež i 1 se je tudi seminarja o aerofotointerpreta-ciji, ki ga je pripravil inštitut Geodetskega zavoda.
Kot tajnik znanstvene sekcije Geografskega društva Slovenije je sodeloval v pripravah za zborovanje slovenskih geografov v Zgornjem Posočju in je skupaj z Marjanom Ravbar-jean pripravil referat o »Varstvu narave ter problemih okolja ob načrtih za hidroelektrarne v Zgornjem Posočju«. Po sklepih geografskega kongresa in v okviru delovanja na inštitutu je v novembru organiziral za člane znanstvene sekcije GDS terenski ogled lokacije za načrtovano hidroelektrarno Kobarid in sodeloval pri oblikovanju poročila.
Skupaj z Borisom P lesko v i čem je za Geografski vestni k \L\ II pripravil razpravo z naslovom »Problemi okolja in odlaganje trdih odpadkov v f.juhljani«. V tem letu je postal tudi član Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU.
V	septembru se je udeležil dveh opazovanj Triglavskega ledenika.
Na oddelku za geografijo ljubljanske filozofske fakultete je nadaljeval s podiplomskim študijem.
Milan Šifrer je nadaljeval s proučevanjem geografije poplavnih območij v porečju Dravi nje. Ob splošni geografski analizi teh območij se je še posebej zaustavljal ob vprašanju njihove /asnovanosti ter ob vlogi, ki jo je odigral pri razvoju tukajšnjih poplav človek s svojimi posegi v pokrajino. Rezultate proučevanja je strnil v elaboratu, ki obsega S7 strani, fiO slik ter 5 kart.
V	zvezi s pripravami za X. zborovanje slovenskih geografov, ki je bilo jeseni leta 1975 v Tolminu in Bovcu, je nadaljeval s proučevanjem Soške doline ter pripravil za fo zborovanje referat z naslovom & Poglavitna geomorfološka dognanja v Zgornjem Posočjuc. Aktivno se je udeležil ekskurzij nu tem zborovanju ier tudi na terenu poročal o najnovejših dognanjih.
Šifrer je dalje proučeval učinke žleda, ki jc 17. ter 18, novembra leta 1975 polomil ter prevrnil na Snežniku, Javorniku ter še posebej na območju Hrušice, Nanosa, Trnovskega gozda in na območju idrijskih kraških planot (Vojsko, Sebrcljc, Ledine,
Dole) okrog 230.000 kubičnih metrov gozdu. Že dosedanja proučevanja kažejo, da je v tem svetu pojav žleda izrediio pogost in da po intenzivnosti daleč presega učinke podobnih pojavov drugod po Sloveniji, Videti je, da ho treba pri tolmačenju t.efca pojava še posebej upoštevati reliefne razmere, predvsem zelo marka nt no dvigajoči se svet visokih dinarskih kraških planot (Snežnik. Ja verniki, ¡Nauos, Hrnšica, Trnovski gozd), ki povzroča, da je t «t stik med toplim mediteranskim podnebjem oziroma zahodnimi zračnimi tokovi ter pogosto močneje ohlajeno kontinentalno notranjostjo še posebno oster, in da pripelje ob p nespecifičnih vremenskih situacijah do pojava žleda,
Učinki žleda se omejujejo na razmeroma ozek pas (v višinah 800—1100 m) na severni strani omenjenih kraških planot. .Na južno strun sežejo le v nižjih vrzelih v tej gorski pregradi in na območju \ ojskega, ki je bilo v časn nastajanja žleda v Celoti močno ohlajeno. V tem pasu se je dež iz vlažnejših in toplejših višjih zračnih mas skoraj v Celoti spreminjal v led ter povzročil enostransko obtežitev in katastrofalno lomljenje ter preobrača-nje drevja na širokih gozdnih zaplatah. Pri tolmačenju učinkov katastrofe bo poleg že nakazanih dejstev, ki izvirajo iz vremenskih in reliefnih razmer, treba upoštevati tudi drobno razčlenjenost reliefa ter kamninsko ter pedološko sestavo tal in še posebej samo vrsto drevja. Že iz doslej zbranega gradiva je videti, da. je bilo bukovo drevje s širokimi ter povečini enostransko razvitimi vejami ob tej katiistrofi veliko močneje prizadeto kot iglavci. Prav na območju bukovih gozdov je prišlo do najmočnejšega lomljenja ter preobračanja drevja, medtem ko so biH pri iglavcih najbolj pogosto polomljeni samo vrhovi.
V	tridnevni ekskurziji po Gorenjskem in Posočju je Sifrer seznanil znanega kvartarnega geomorfologa dr. Helmuta Heu-hergerja iz Miinchna s poglavitnimi geomorfološkimi dognanji, do katerih smo se dokopali pri nas v zadnjih letih.
Jeseni leta 1973 se je udeležil tudi simpozija O problemih geomOt'fološkega kaHiranja, ki ga je Organiziral Geografski institut Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu.
Marko Zerovnik je bil v prvi polovici tega leta še vedno intenzivno vključen v delo prt recenziji imenoslovja na novi topografski karti SR Slovenije 1 ¡25 000. Tu je opravljal vsa tehnična dela, vključujoč razpošiljanje in sprejemanje reeenzi-ranih kart: na skrbi je imel celotno evidenco ter je sodeloval pri osnovni vsebinski sestavi kart: sam je recenziral tudi nekaj kart za območje občine Kamnik in dela občine Domžale.
V	okviru tehničnega in vodstvenega dela na kartografskem zavodu je opravljal predvsem tedakcijska kartografska dela
v zvezi z ilustriraujem petit poplavnih področij na Sin venskem s tematskimi kartami in drugimi grafičnimi prikazi, za claboratske potrebe; v dveh primerih poplavnih območij pa tudi za ilustriran je prispevkov v XV. knjigi Geografskega zbornika. Po potrebi je dajal risarjem tudi tehnična navodila ter opravljal korekturo njihovih del.
Na geografskem zavodu PMF-a zagrebške univerze je na podiplomskem stadiju.
V	septembru se je udeležil dveh opazovanj I riglavskega ledenika. Udeležil se je X. zborovanja slovenskih geografov v Tolminu in Bovcu, kjer je bila razstava, za katero je pripravil tudi 8 tematskih kart.
V	marcu se je mudil 12 dni v Pragi, kjer je spoznaval dosežke čeških geografov v kartografiji na primeru njihovih tematskih kart za novi nacionalni atlas Češkoslovaške.
V	maju se je udeležil strokovne ekskurzije na Vojnogeo-grafski institut v Beogradu, kjer si je s še nekaterimi člani našega inštituta ogledal nastajanje novih in reambutiranih topografskih kart ter aparature, ki so potrebne za moderni proces izdelave kart. \ novembru se je udeležil mednarodnega simpozija o hidrografskih kartah v Budimpešti, za katerega je pripravil tudi referat pod naslovom; »Erlauternde thematisehe Kar ten von Oberseliwenimungsgebietenn.
V	aprilu je bil izvoljen od Okrožnega sodišča v 1, j ubij an i za stalnega sodnega izvedenca za področje aplikativne kartografije. Na predlog glavnega urednika Geografskega zbornika je postal tudi član širšega uredniškega odbora.
\ instiluiski biblioteki je v letu 1975 narastel knjižili fond za S31 novih knjig in zvezkov revij, kar vse je bilo vpisano v abecedni katalog. Na dom je bilo izposojenih 250 knjig in revij.
Stiska s prostori je enaka, kot je biîa prikazana v 25. knjigi Letopisa SAZU. Nespremenjeno je stanje tudi glede povečanja prostora za knjige.
Objave;
S. 1 L e š i č :
Recherches typologiques sur l'utilisation agricole du sol en Slovénie (Quelques résultais). Introduction. (Skupaj z î. Vrišerjem in j. Medvedom). Société Languedocienne de Géographie, Bulletin. Troisième Série, Tome S, Fa se. 2, 171 — 175, Montpellier 1974.
Géographie humaine dans les pays de la Yugoslav le à la fin du t9f et ait commencement du 20* siècle. Colloque de la Commission de l'Histoire de la Pensée Géographique tenu an cours île 1» Coafé-
rence Region ale fcjiropoenne de 1'UGl a Budapest le 8—9 AoAt 197i, ii7—76. Budapest 1974-.
Ziiačcnicto na kompleksu in I as pek t v savremenata geografija na jjrimcrut im alpski te področja to Slovenija. Geografsko društvo na Sli Makedonija. Posebno izdan je knj, i, 23—33. Skopje 1974-
Glavne značilnosti petdesetletnega razvoja Geografskega vest ni ka. Geografski vestnik XL VII, 179—101, Ljubljana 1973,
Rellftfna razčlenitev Jugoslavije. Geografski obzornik XXI." št. 4, 1—5. Ljubljana 1974,
Na rob razpravljanju o marksističnem izobraževanji! pri pouku geografije in o novem učnem načrtu za gimnazijo. Geografski obzornik XXI. št. 4. 19—22, Ljubljana 1974.
D. M e -t e :
Poplavna področja v Gornji Savinjski dolini. Str. hO (t i p ko pis K Elaborat za HSS-SBK, Ljubljana 1975.
Slovenska krsška terminologija. NaSt razgledi XXI V/l 7, 445, Ljubljana 1975.
Inštitut za geografijo (s kartografskim zavodom) pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Geografski vestnik XI-VIJ, 1 bi — 1fi4, Ljubljana 1975.
M. Na te k:
Osnovni tipi rasti prebivalstva v SR Sloveniji, Geografski vestnik XL VII, 33— 74, Ljubljana J975.
O priseljenih delavci b v slovenski industriji. Geografski obzornik XX), št. 4. 52—33, Ljubljana 1974.
Drago Meze, Porečje Kokre v pleistocanu. Planinski vestnik 75, 325—528. Ljubljana 1975.
Poplavna območja v Spodnji Savinjski dolini (z 9 tabelami, s 24 fotografijami in 2 diagramoma med besedilom in 3 kartami v prilogi). Infitltut za geografijo SAZIJ — Raziskovalna skupnost Slovenije {SBK), 121. Ljubljana i975.
M. O r o ž c n Adamič:
Zelene površine, rekreacija, šport in turizem v Ljubljani. Ciklo-stirano gradivo simpozija »Geografija turizma in regionalno planiranje«, št. 5, Ljubljana 1975.
Varstvo narave ter problemi okolja ob načrtih /a hidroelektrarne v Zgornjem Posočju. ( iklostirano gradivo X. Zborovanja slovenskih geografov v Zgornjem Posočju. 19. Ljubljana 1975.
Infrardeča fotografija, tehnologija tn možnosti uporabe. Proteus 3ti, št. l, 39—42, Ljubljana 1975.
Problemi okolja i o odlaganje trdih odpadkov v Ljubljani (suav-tor Boris Pleskovič). Geografski vestnik XLYII. 121 — 132. Ljubljana J975.
Krajinsko planiranje 5 (knjižno poročilo). Geografski vestnik XLVII, 205 — 204. Ljubljana 1975.
lan !,. Mi-lfarg, Design with Nature (knjižno poročilo). Geografski vestnik XLVJL 204—205, Ljubljana 1975.
Knnfercnca f zaščiti Jadrana. Opatija Ji.—23. (L 1074 (poročilo)i Geografski vest ni k X£VII, 224—22"?, Ljubljana 1975.
M. £ i f r e r :
Poglavitna dognanja o Triglavskem ledeniki! v 'i1'i'1	t9~5.
Geografski z burni k XYI (v tisku).
Poglavitne geomorfološke znaeilnosii porečja Psa te. Geografski zbornik XV (v tisku).
Poglavitne geomurfnloške značilnosti Z gor njega Pnsočja. Zbornik X. Zborovanja slo venski 11 geografov v Ttilniinu ter Borcu (oddano za tisk),
Geografija poplavnega sveta V porečju Dravi nje. Elaborat za RSS-SBK, 87 (tipkupiš), Ljubljana 1975,
II. Ž e r o v a i k :
Ntiva topografska karta l : 2 i (100 za področje Sli S. Geografski vestnik XLVII. 216—217, Ljubljana 1975.
M. Peterca. N- Radoševid, S. Milisavljevič. F. Raceiiu, Kartografija. Izdal Vojnogeografski institut, Beograd, tipografski vestni k XLY11. 215—216, Ljubljana 1975 (Knjižna ocena).
Kartografski zavod
Delo na zavodu je Lilo omejeno predvsem na izdelavo kartografskih izdelkov, ki rabijo za ilustracijo geografskim razpravam in drugim strokovno-znanstveuim delom v okviru programa inštituta. V ta namen je bilo izdelanih na že pripravljene osnove s podatki orohidrografije in gozdnih površin 12 tematskih kart v merilu 1:50 000, ki iz raznih vidikov obravnavajo v večbarvni tehniki poplavna območja v Gornji Savinjski dolini, v Spodnji Savinjski dolini ter v porečju Mislit)je, Diavinje in So t le od izvira do Zel en j a ka. Poleg teh kart je bilo izdelanih tudi nekaj diagramov, profilov in skic, ki ob pregledni karti poplavnih območij ilustrirajo tekstovni del v elaboratu »Geografija poji lavnih področij na Slovenskem". Za ta elaborat je pripravljen kartografski material v sedmih enakih izvodih.
Za XV, knjigo Geografskega zbornika so bili izdelani za tisk naslednji kartografski prikazi:
I. Večbarvne tematske karte V merilih I ¡50 000:
1.	Poplavno področje Pšate: reliefne značilnosti; obseg poplav pred regulacijami; regulacije in melioracije,
2.	Prst in rastje na poplavnem območju Pšute.
3.	Izraba tal in ohrati na vodni pogon ob Pšati in Reki leta 1972.
4.	Zemljiške kulture po katastrskih občinah, na poplavnem svetu P sate in Reke leta 18% in 1971.
5.	Mislinja — poplave in vodni pogoni v medvojni dohi.
11. Ostali enobarvni kartografski prikazi:
1.	Krčenje Triglavskega ledenika v letih 1946 1973.
2.	Meritve ledenika pod Skuto na izbranih merilnih točkah.
3.	Padavine in odtok v porečju Mislinje 1955—1972.
4.	Pregledna skica teras v Vlislinjski dolini,
5.	Gramoznica nad skladiščem Petrola v terasi Doli rove pri Dravogradu (stanje avgusta 1974).
6.	Strmec Mislinje in Suhadoluice tei najdaljši prudniki.
7.	Rečni režim Pšate v Mostah za 12- let no obdobje (1956 do 1967) — kolebunje višine vode.
8.	Rečni režim Pšale v Mostah za 12-letuo obdobje (1936 do 1967) — kolebanje vodnega pretoka.
Pomembno delo, ki zahteva veliko časa, opravlja zavod t. registriranjem in vodenjem evidence ter nabavo listov ODK za SR Slovenijo v merilu 1 : 5000 in 1 : 10 000. Leta 1975 je bilo pridobljenih novih 119 listov 1:5000 in 17 listov 1:10000; zbirka je s tem narastla na skupaj 1.483 izvodov. Geodetska uprava SRS je poslala za nazaj tudi vse obstoječe izvode ODK na trasparentncni papirju, s čimer se je zbirka teh kart podvojila. V bodoče bo prejemal inštitut oba izvoda (na belem nepro-zornem kartografskem papirju in na transparentnem papirju) hkrati.
Ob pregledu imenoslovja na novi topografski karti 1 : 25 000 za območje SRS, ki se je pričel konec 1974. leta, je potekala preko zavoda vsa distribucija teh kart sodelavcem po raznih krajih Slovenije. Nosilec te zelo pomembne akcije je bila Geodetska uprava SRS; karte so večidel že natisnjene od Vojno-geografskega inštituta v Beogradu. Do sedaj je inštitut na račun sodelovanja pri teh kartah prejel že 105 listov od predvidenih 197 in to v treh različnih vsebinskih in barvnih variantah.
V letu 1975 je bila nabavljena večja količina p repo t reb nega specialnega potrošiiega materiala za tekoče risarsko — kartografsko delo, dve kovinski Oillari za shranjevanje kart, ena pisalna miza, dve raztegljivi namizni svetilki, rollplaninieter, 72 listov italijanskih topografskih kart merila 1:25 000, 1 : 50 000, 1 : 100 000 in 1 : 200 000, ki obravnavajo predvsem slovensko etnično ozemlje v Italiji in v južno zahodnem delu Avstrije.
I h Lotiipi-,
241
Geo fotola bora torij
Za potrebe ¡inštituta in /a nekatere druge delovne enote SAZU je fotografski mojster VJudo Vi vod, edini delavec v fotona bora toriju, izdelal: 260 reprodukcij raznih topografskih kart, risb iti grafikonov v različnih formatih: 280 povečav formata ■30X46cm raznih kart v različnih merilih: 30 povečav formata 50 X 60 (Bil različnih kart in risb: 2941 slik različnih formatov (742 formata 21 X 29 cm, 150 18 X 24 cm, 256 13 X iS cm in 1795 formata 9X i4 cm); razvil je 183 raznih filmov, t rejul je priročno laboratorijsko foto- in diateko ter organiziral adaptacijo delovnega prostora fotografskega 1 a bora torija. Inštitut ga je poslal na ogled fo tok i no razstave in VGI v Beograd, Udeležil se je posvetovanja o fotointerpretaciji, ki ga je organizirala Geodetska uprava SRS v Ljubljani. Za razstavo na Sterijinem pozorju v Novem Sadu je ob počastitvi 80-letnice Josipa Vidmarja izdelal vse slikovno gradivo in sodeloval pri postavitvi tega v razstavne prostore; razstava je bila kasneje prikazana tudi na Borštnikovem srečanju v Mariboru v počastitev jubilanta.
Leta 1975 se je geoloiolaboratorij obogatil s specialno foto-k a mero Haselblad in delom opreme zanjo.
Načrt dela za leto 1976
Tudi v letu 1976 bo glavno inštitutsko delo naravnano na proučevanje geografije poplavnih območij, ki spada v okvir dolgoročne raziskovalne naloge pri RSS-SBK. V tretji Fazi, ki je za to leio v načrt a, bodo izvedena terenska proučevanja v porečju Dragonje, Rižane in IiadaŠevice, v dolini Krke od Bele Cerkve navzdol in na Grosupeljskem ter Radenskem pni ju. Začelo se ho proučevanje kvartarnega reliefa v porečju Buče in geografsko vrednotenje priiodnega okolja za potrebe regionalnega planiranja na primeru Domžal in okolice. Nadaljevalo sc bo proučevanje hmeljarstva v Spodnji Savinjski dolini, z vzročnimi raziskavami razvoja hribovskih kmetij v (5 S D v zadnjih 15 letih in z aplikacijo kartografskih metod na primeru razvoja naselij v občini Kamnik. Izsledki s področja teoretske in aplikativne kartografije se bodo poizkušali aplicirati na nekaterih konkretnih primerih proučevanih poplavnih območij na Slovenskem in na nekaj tipičnih nase!jiIi kamniške občine z ozirom na določeno poprečje stopnje razvitosti. Pozornost bo veljala nekaterim aktualnim geografskim problemom, pove-
zailim s slovenskim O/.cmljem. V jeseni bo izvedeno redno leino opazovanje Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, končano pa bo delo pri dopolnjevanj n stvarnega kataloga slovenske geografske bibliografske kartoteke. Zu slovenski nacionalni atlas se bodo začele priprave in po možnosti izdelava kvnrtarnc gcoinorfološke karte Slovenije. Izšla bo XV. knjiga Geografskega zbornika, za XVI. pa bo pripravljeno gradivo. Nadaljevalo se bo z delom pri pregledu imenoslovja na listib ODK SR Slovenije. Za ureditev geografske foto- in diaieke Slovenije, za kateri je v inštitutu obilo le deloma urejenega gradiva, bo treba dobiti ustrezno honorarno delovno moč.
Kartografski zavod bo tudi v tem letu glavno delo usmeril predvsem na izdelavo osnov z oroliidrografskimi in gozdnimi podal ki za tematske karte petih poplavnih območij na Slovenskem. Dokončati pa bo treba tudi karte in diagrame poplavnih območij ob Muri od Gornje Radgone do izliva Mure V Dravo. Za XVI. knjigo Geografskega zbornika, kjer bo v Ospredju obravnava zgornje gozdne meje v izhodnih Karavankah in v Kamniških Alpah, bo treba izdelati ustrezne kartografske prikaze. V zvezi z dokončno ureditvijo ODK 1 :5000 in 1 : 10 000 ter TK ( : 25 000 bo treba pričeti z izdelavo registra in grafičnih prikazov za posamezna imenoslovna polja po vzorcu posebne pregledne karte ODK v merilu 1 ; 200 000. Začelo se bo vlaganje ea. 3300 kart v kovinske omare; v prihodnjih dveh ali treh letih jih bo treba vložiti še ea. 3900. Začelo se bo s korekturami reeenziranih imen na novi topografski karti SR Slovenije v merilu 1 : 25 000. Kot doslej bo tudi v bodoče sodeloval zavod z drugimi kartografskimi, geodetskimi in geografskimi inštitucijaini doma in v tujini z namenom, da strokovno izpopolni in reši določene konkretne probleme, kot je to npr, izdelava metodologije za upodobitev posameznih elementov fizično in družbeno-geogra f sk Cga značaja na kartah različnih meril.
Geofotolabotorij bo skušal izpopolniti nujno potreben fotogralski in fotolaboraiorijski instruinentarij. V lijem se bo nadaljevalo dopolnjevanje in urejanje priročne laboratorijske fotoin diateke.
Desetega kongresa jugoslovanskih geografov v Srbiji se namerava udeležiti razen upravnika večina slrokovno-ztiatistve-nih delavcev inštituta. Milan Orožen Adamič načrtuje strokovno potovanje na Nizozemsko v zvezi s proučevanji zaščite in varstva okolja. Milan Natek ima v načrtu sodelovanje na posvetovanju o demografskih problemih v Prištini in študijsko potovanje po hmeljarskih predelih Bolgarije. Milan Sifrer bo šel
na sedemdnevno študijsko potovanje in strokovno posvetovanje na geografski inštitut madžarske akademije znanosti v Budimpešti, v načrtu pa ima tudi obisk večjih središč za proučevanje kvartarne geo morfologije v ZR Nemčiji. Vlado Vi vod bi se želel oktobra udeležiti i otoki 110 razstave v Kblnu in enotedenskega tečaja v Zagrebu ali v tovarni Durst v Bolzanu, če bo uspelo nabaviti načrtovani povečevalni k in drugo ¿iparaturo za prešli kava nje barvni b diapozi tivov, Marko JierOvoik ima v načrtu strokovno potovanje na Dunaj Ztiradi izpopolnjevanju v tematski kartografiji in navezave stikov s tamkajšnjimi kartografi-
Oh 10-letnici smrti akademika dr. Antona Me lika {8. G. 1966), ustanovitelja in dolgoletnega ujjravnika inštituta, bo v letu 1976 inštitut Organiziral razstavo in se istočasno preimenoval v >Geografski inštitut Antona Melikui, kar je Predsedstvo SAZU potrdilo le v letu 1975.
INSTITUT ZA PALEONTOLOGIJO
Poročilo o delu v letu 1975
Kratek pregled dela
V iuštitutu je v letu 1975 tekia raziskave knidarijske favne iz senOliske i>reče na Banjški planoti ter zgornjejurskih koral iz Zlobi na lia Hrvaškem. Nadaljnje preučevanje je veljalo velikim foramini ferani krednili skladov v okolici Postojne iri Goleša ter nadaljevale so se raziskave paleogenskih plasti v ju ¡¡noža hod ni Sloveniji (Hottingerina n. gen.) ter v severni in severovzhodni Sloveniji. Raziskovale so se tudi recenlne foraminifere in njih okolje na območju Komatov in Piranskega zaliva.
Terensko delo
Zbiranje grebenskib fosilov v zgornjekrednih breeah na Rarijški planoti, profiliranje zgornjekrednih skladov z velikimi foraiiiiniferami v okolici Pivke jame in Goleša, iskanje zgornjekrednih koral iti paleogeilskih prodnikov v okolici Zreč ter iskanje vzorcev z recentnimi foraiiiiniferami na področju Kor-natov ter otoka Elbe. Zbiranje vzorcev iz eocenskega profila Szöcz na Madžarskem.
Laboratorijsko delo
P rep ari ran je grebenskib fosilov Z Banjškc planote in Zlo-biua, prepariran je velikih foraniinifer iz okolice Postojne in Goleša ter spiranje rečen tu i h sedi men tov iz Jadrana,
Oprema
Inštitut jc v lclvi 1975 dobil fotografsku kamero ¡ta stereomikroskop iLeitzi. V laboratoriju je bil nabavljen poseben aparat za sušenje vzorcev.
Podrobnejši opis delu posameznih delavcev instituta
Višja znanstvena sodelavka dr. Dragica Turnšek je skupaj s Ii. Seyfridom in O, Geyer jem pripravila za tisk razpravo i-Geološke in paleontološke raziskave koralnega nahajališča v subbetiški spodnji juri pri Murciji (južna Španija)t, od koder jc raziskala liasne korale. Nadalje je v letu 1975 končala raz-
iskave zgornjejurskih koral iz Zlobi na na Hrvatskem, ki jih je pred leti zbral prof. M. Salopck in so bile shranjene v zbirki geološko-paleontoioškega zavoda zagrebške univerze. Do i oči 1 a je i 9 vrst, od katerih je Diplaraea crontica prvič opisana. Vse opisane vrste se v raznih evropski h in azijskih nahajališčih pojavljajo v skladih oksfordija in kimmeridgija, zato moremo tudi nahajališče v Zlobinu šteti za spod njem a l m s ko in ne za tilonijsko, kot je bilo mišljeno doslej. Rezultati teh raziskav so natisnjeni v reviji Palaeontologia Jugosiaviea 16, Zagreb.
iz spodujekrednih breČ na Baujški planoti (osein nahajališč v okoliei Levpe in Kanalskega Loma) je obdelala knidarijc (korale, hidrozoje in hetetide), ki so jurske, spodnjekredne in zgomjekredne starosii ter so bili v senoniju preseduueniirani iz primarnih nahajališč v brečo. Opisala je 35 vrst knidarijev, za paleontološko znanost so nove tri vrste in en rod. O rezultatih tek raziskav je s sodelavcem dr. S. Buserjem izdelala za Raziskovalno skupnost Slovenije elalw>rat »Grebeuska favna zgorn jekrednih skladov med Čepovanskim dolom in Idrijco«, V letu 1976 bo razprava pripravljena za tisk v Razpravah
SAZU.
Za geološki zavod in univerzo je določila nekaj triasnih koral iz Polšnika, Logatca in Pureznu.
V drugi polovici septembra 1975 se jc udeležila 2. mednarodnega simpozija o fosilnih knidarijih v Parizu ter ekskurzij v Pmvansi in južni Akvifaniji, ki so bile namenjene ogledu koralnih grebenskih tvorb v jurskih, k red ni h in terciarnih skladih.
Znanstvena sodelavka dr. Katica Drobne je raziskovala velike fornminifere iz paleogenskih in zgomjekrednih plasti.
Iz paleocenskih plasti južnozahodne Slovenije je opisala nov rod foraminifere Hottingerina lukasL Razprava je izšla v Razpravah IV. razreda SAZU.
Skupaj z R. Pavlovccm in F. Diobnetom je nadaljevala z determinacijo alveolin in nuniulitm ter sedimentne osnove v paleogenskih kamninah severne Slovenije. Ugotovili so 34, vrst velikih foraminifer ter 10 tipov sedimentne osnove iz časa cuizija in spodnjega luteeija.
Iz zgomjekrednih plasti ima v obdelavi več profilov iz okolice Postojne in Goleša. Z dosedanjimi raziskavami je ugotovila 11 vrst in 6 rodov foraminifer seuonske starosti. Poseben pomen sistematične obdelave je ugotavljanje biostra t igralskega zaporedja vrst in foraminifernih združb ter njibova primerjava z istodobnimi nahajališči v Metli teranu. Zaključena je prva faza raziskav.
Pri študiju recentnib foramini fei in njihovega okolja je skupaj z F. ( lmermeiiom izdelala prvo poročilo za področje Kot na tov, ki obravnava 40 vrst in rodov do globine 65 m in sestavila listo forain i ni fer iz Piranskega zaliva z 20 vrstami ill rodovi do globine 25 m.
Pripravila je dvoje predavanj: na strokovnem posvetovanju geologov dne 21. marca 1975 in pri Slovenskem geološkem društvu dne 25, novembra 1975.
Od 9. do 18. septembra se je udeležila 14. evropskega niikro-paleontološkega kolokvija v Romuniji, kjer se je seznanila z geološko zgradbo vzhodnih Karpatov in Irans i Iva ni je ter nabrala vzorce iz k rednih in terciarnih sedi men tov s f o ramin if cranvL
Od 8. do 12. decembra 1975 se je udeležila predavanj in ekskurzije na 1 T. letnem znanstvenem sestanku. Sekcije za praktično geologijo, geofiziko in geokemijo znanstvenega sveta za nafto JAZU, kjer je bila posvečena posebna pozornost stra-tigrafiji in paleogeografiji Dinar id o v in Panonskega bazena.
AktiVIlO sodeluje pri Slovenskem geološkem društvu kot referent za predavanja. V letu 1975 je organizirala in vodila
14 predavanj.
Višja tehnična sodelavka \filojka Huzjari je opravljala tehnično delo inštituta, ki je obsegalo pripravo ter tehnično obdelavo razprav inštituta za tisk in elaboratov, administrativno ter laboratorijsko delo. Opravljala je najnujnejše knjižničarsko delo. Sodelovala je prav tako pri terenskem delu.
Objaoe:
Rak o ve c. I. 1975: Sesalska favna na ozemlju Slovenije od liške gluciatne dobe do naselitve ¡irvih Slovanov. Arheološka najdišča Slovenije, 40—42, Ljubljana.
Rukovec, I. 1973: Razvoj kvartarne sesalske favne v Sloveniji. Arheološki vestnik, 24. 223—271), 1 priloga, Ljubljana.
Turnšek, D., H. Seyfrid, O. Geyer. 11*73: Ceologische und palaoniologische Untersuchungen an einem Koral len-Yorkonunea im Subbetischen Lin ter j ura von Murcia (Süd-Spanien}. Razprave IV. razreda SAZÜ, lSt 117—151, Tab. t—25, Ljubljana.
Turnšek, D. 1975; Malm ¡an Corals from Zlobin (South-West Croatia). Palaeontologia Jugoslaviea, 16, 1—25, PL 1—13, Zagreb.
Drobne, K. 1975: La succession des Alvéolines paléugènes du Nord-Ouest de la Yougoslavie. Bull. soc. gcol. France, sér., 17, 201—205, Paris.
Drobne, K. 1973: Hottirtgerina lukaxi n. gen.. n. s[>. (Forauii-niferida) iz sredujega paleocena v severozahodni Jugoslaviji. Razprave TV. razreda S AZU. is, 259—253, Tab. I —10, Ljubljana,
Elaborati;
Turnšek, D„ S. Buser,	Grebenska favn ¿i v zgornje-
k redni h skladih med Cepovanakim dolom in Idrijco. Raziskovalna s kn p nos t Slovenije, 74 str.. 22 taliel, Ljubljana.
Drobne. K., 1975: Alveolinide in orhitoidide iz k rednih plasti Slovenije, t. Tu za. Raziskovalna skupnost Slovenije. 25 str,. lt> tabel, Ljubljana.
Drobne, K., F. C ime rman, 1973: Preiskava foraminiler zbranih avgusta 1974 na področju Komatov, (za Zavod za zastitu prirodc, Zagreb}. 4 str., 6 slik. I, j ubija na.
Drobne, K., R, Pavlo ve F. Drobne. 1975: Raziskave palcogenskih plasti med Mežieo in Slovenj Gradcem. 2. faza. Ilazisko-valna skupnost Slovenije, "5 str., 24 tabel, Ljubljana.
Predavanju:
Drobne, K., 1975: Starejši paleogen na južnem obrobju Panonskega bazena, -Strokovno posvetovanje geologov, Ljubljana.
Drobne, K., 1975: Z mikropaleontologi po Romuniji. Slovensko geološko društvo, Ljubljana.
Načrt dela za leto 1976
1.	Raziskave zgornjekrednih koral iz vzhodne Slovenije in 1 Irvatske.
2.	Začetek raziskav krednih koral iz Srh i je,
3.	Zhiranje triadnih koral iz Slovenije,
4.	Nadaljevanje raziskav velikih bentonskih foraminifer paleogeua in krede Slovenije (S\V Slovenija in N Slovenija).
5.	Začetek raziskav alveoliu Bosne in Hercegovine ter Madžarske,
6.	Nadaljevanje raziskav reeentnih foraininifer in njih faciesa v Piranskem zalivu in na Komatih.
7.	Sodelovanje pri Slovenskem geološkem društvu kot re!e-rent za predavanja in v uredniškem odboru za izdajo kongresne publikacije B. jugoslovanskega geološkega kongresa uu Bledu 1974.
8.	Sodelovanje pri nalogi s Kultura Ljubljanskega barja« z obdelavo živalskih ostankov iz kolišč.
9.	Sodelovanje z geološkimi institucijami v Jugoslaviji - po potrebi.
BIOLOŠKI INSTITUT JOVANA HADZIJA
Poročilo o delu v letu 1975
Splošne ugotooifoe:
V	preteklem letu je dobil inštitut tri nove sodelavce. S i. aprilom 1 '>75 je bil sprejet, na delovno mesto preparatorja Peter Tonkli. Od 1. novembra 1975 dalje je v inštitutu pogodbeno zaposlen prof. biol. Narcis Mršic, ki se kot asistent-stažist usmerja v pedološke raziskave. S t, decembrom je v inštitutu nastopil delo dopisni Član SAZU prof dr. Janez Maijašič, v nazivu znanstvenega svetniku. Prof. dr. Bogdan Vovk je postal redni zunanji sodelavec inštitutu. Dr. Ivka Munda je dobila štipendijo i 1 um bo Id tov ega sklada m je delala na morski biološki postaji na Helgolandu.
Terensko delo:
J. Bole je večji del terenskih preiskav usmeril v proučevanje mala k o favne ob se ver ji i meji. Material je zbran na 12 ekskurzijah v območju Karavank, Kamniških planin, Savinjskih Alp, v okolici Črne, Dravograda, Radgone in ob Muri pri Verze ju, V drugi polovici septembra je skupaj z B. D rov en t kom, P. Tonkl i jem in E. Pretnerjeiu raziskal 9 jam na Popovem polju v Hercegovini. Za nalogo o zoocenozah je bila organizirana krajša pripravljalna ekskurzija na Notranjsko in v Slovensko Pr¡morje, kjer so bili določeni raziskovalni objekti v območju Snežnika in Slavnika, Za dopolnitev trajnih raziskav je napravil še več ekskurzij na i.nbnik nad Skofjo Loko, Križno goro pri Ložu, na Slavnik, v Trnovski gozd in na Kočevsko.
J. Cumehitti je raziskoval ob severni meji v Zg. Savski dolini, v Karavankah, Kamniških planinah, v Dravski dolini, okolici Maribora, Lenarta in pri Murski Soboti ter na Goričkein iu Ravenskem. Za podrobne fuviiistiene Študije je naredil več ekskurzij v Julijske Alpe.
V	Siovenskem Primorju in Istri je nadaljeval z rednimi opazovanji lepidopterov. V drugih republikah je poleg lokalnih raziskav na Mljetu zbiral material v Črnogorskem Primorju.
V	Beneški Sloveniji (Čedad in okolica) je zbiral material za zoogeografske raziskave.
B. DTovenjk je intenzivno raziskoval favno ob jugoslovansko-avstrijski meji, predvsem v severovzhodni Sloveniji in v Kaia-
vankali. Bil je na daljši ekskurziji na I1 ruški gori, t vzhodni Srbiji, na Kopa on i ku in v gorskih prcdeiih Makedonije (Vodno, F let vir, Galičica, Sar planina), Raziskovanju endeinnih kara-bidov je bila posvečena ekskurzija na planine v okolici Sarajeva (Trebevič, Jahoriua, oeja Lllkal ter pri Bosanskem Petrov cu (Oštrelj). Redno enoletno raziskovanje karahidov je bilo usmerjeno v fri različne združbe v Smrekovi dragi v Trnovskem gozdu. Raziskovanju podzemeljske favne je bila namenjena ekskurzija na Popovo polje v Hercegovini. Poleg omenjenih večjih ekskurzij je bil še na številnih enodnevnih ekskurzijah po Sloveniji.
Geobotaničiia skupina je pričela s terenskim delom v začetku maja in končala prve dlli novembra (5, 5.—S. ii. 1fJ?5). Terenskih dni je bilo IbO, od tega 15 deževnih. Sodelavci geohotanične skupi ne so posvetili S2 dni kartiranju vegetacije za nalogo >Vegetacijska karta Jugoslavije za območje SR Slovenije«, Soškemu gozdnemu gospodarstvu - GE Trnovo, Goz.darski in lesni industriji Nazarje - GE Ljubno ter Gozdnemu gospodarstvu Kočevje - GE Mozelj (TOZD Rog). Za proučevanje vegetacije za nalogo »Vegetacija Slovenije«: so porabili 55 dni. V merilu t : 50 000 za republiško vegetacijsko karto je hilo skar-iiranih j)rek 50 000 ha na kartah Rogatec > in 4. Za gozdna gospodarstva pa je bilo skupno karti rano 6.000 ha gozdne površine. Proučevanja vegetacije so se nadaljevala v enakem obsegu in na istih območjih kot v preteklem letu. Na novo je sodeloval D. Robič pri raziskovanjih predalpskega jelovo-bako-vega gozda. Poleg stalnih zunanjih sodelavcev M. Accetta. V. Gregoričeve, A. Hočevarja, J„ Ilijanica, L. Markov i če ve. J. Sušina. A. šerclja in T. Wrabra je bilo letos pritegnjenih k sodelovanju še 5 Študentov, ki so opravljali posle pomožnih kartircev.
I, Munda je študijsko bivanje na Helgolandu dopolnila s terenskimi raziskovanji na Islaudu. Proučevala je porazdelitev združb alg v odnosu na slanost in temperaturo v Drvrafjordur na severozahodu in Revdarfjiirdur na vzhodu Islanda. dalje na otoku Grimsev ob polarnem krogu, na polotoku Tjbrnes na severu, pa tudi na južni obali pri Keflaviku. Sočasno je nabirala material za kultiviranje alg. Na Helgolandu je raziskovala biomaso in populacijsko dinamiko v različnih globinah evli-torala.
P. Toukli je opravil več ekskurzij na območje oh jugoslo-vansko-avstnjski meji, kjer je skrbel za stalne lovilne naprave in lovil insekte za nalogo: »Inventarizacija favne ob jugnslo-
vansko-avstrijski meji«. Sodeloval je tudi na ekskurzijah v Srbijo in Makedonijo, pri raziskavah v planinskih predelih Bosne i 11 na fipeleobiološki ekskurziji na Popovo polje in v južno Dalmacijo.
Kabinetno delo:
J. Bole je največ kabinetnega dela posvetil obdelavi materiala nabranega ob severni meji. Dokončal je anatomsko obdelavo en dem nega rodu Phnleoteras iu objavil rezultate. Dopolnil je raziskave nekaterih skupin mehkužcev Cerkniškega jezera iti okolice. Začel pa je tudi z revizijami nekaterih rodov vodnih polžev iz družine O t i e n t a 1 i i d a e.
J. Carnelutti je prepariral, konzerviral ter znanstveno obdeloval na terenu zbrani material. Ob koncu leta pa je porabil veliko časa za strokovno in tehnično urejanje elaborata o inventarizaeiji favne ob avstrijsko-jugoslovanski meji.
li. DrOvenik je urejal zhirko broščev iz družin ( a r a h i d a e in C e r a m b v c i d a e. Veliko kabinetnega dela je bilo namenjenega determiniran ju hroščev za nalogo O inventarizaeiji favne ob severni meji in za gozdarski fakulteti v Sarajevu in Skopju, Nadaljeval je z urejanjem kartoteke karabidov Slovenije in izdelal nekatere arealne karte. Zbiral je podatke i/ muzejskih zbirk v l.jubljaui in Celovcu.
Sestavi! je sklepno poročilo o inventarizaeiji hroščev ob severni meji.
Gcobotanična skupina: A. Marineek, I, Puncer. A. Seliškar in M. Zupančič so predvsem proučevali in znanstveno obdelovali na terenu zbrano gradivo ter ga urejali, tabelirali in pripravljali za objavo. Zbirajo, urejajo in proučujejo pomembno tujo in domačo literaturo.
I. Puncer je poleg omenjenih del še reševal tehnične probleme v zvezi z vegetacijsko kartografijo. M, Prešeren in V. Žagar sla bila ves čas zaposlena s kartografskimi in drugimi tehničnimi deli za potrebe geobotanične skupine, obdelovala pa sta tudi na terenu zbrano gradivo glede na problematiko vegetacijskega kuriiranja in načina ponazoritve na različnih kartah in diagramib.
M. Zupančič jc organiziral delo geobotanične skupine, usmerjal raziskave in skrbel za koordinacijo z zunanjimi sodelavci.
I. Munda je delala kemične analize in merila biomaso vsak mesec ter ugotavljala letno nihanje. Vzporedno je opazovala
reko I on i za ci jo alg na stenah Helgobinda. Nadal jcvala je 3 kulti vaci jo alg v različnih medijih,
P. 'I onkli je prepariral na terena zhrane insekte, izpopolnjeval in vzdrževal zhirke in skrbel za lovilne naprave ter tehnični in laboratorijski material. Veliko je pomagal pri izdelavi elaborata o inventarizaeiji favne ob severni meji,
0.	Jokič je bila pretežno zaposlena s preparira njem in izbiranjem ter sortiranjem na terenu zbranega materiala ter pomagala pri raznih laboratorijskih delih.
Sodelovanje z ziiari.sioeninii in strokovnimi organizacijami:
J. Bole je imel ciklus predavanj o mehkužcih za študente biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
). Camelutti je intenzivno delal v Slovenskem entomolo-škem društvu kot predsednik in v Jugoslovanskem eiitojuolo-škem društvu kui član redakcijskega odbora Acta entomùîogica JugosJuvica. S ode lovni je tudi v uredniškem odboru >Biosi-stemaiicat.
B. Droveuik je sodeloval z gozdarskima fakultetama v Sarajevu in Skopju in s Pri rod oslov ni in muzejem v Skopju. V slovenskem entomološkem društvu je imel 4 predavanja. 7, jugoslovanskim entomološkim društvom je sodeloval pri kartiranjn en i orno favne Jugoslavije.
Geobotanična skupina je podobno kot v preteklih letih tudi letos ohranila delovne stike z vsemi institucijami, s katerimi je že sodelovala.
1,	Puncer in M. Zupančič sta ponovno postala člana Medrepubliškega odbora za koordinacijo dela na vegetacijski karti V okviru tega odbora pa je I. Puncer še član tehnične komisije in M. Zupančič znanstvene komisije.
Zborovanja, posvetovanja, sestanki, predavanja:
J. Carnclutti je na en ioni o loškem simpoziju jugoslovanskega entoinološkega društva v Hrrcegnuvem imel predavanje 0 narodnem parku Durmitor, Vodil je organizacijo seminarja o migracijah insektov, ki je bil na SA.ZU, Garnelutti je predaval O migracijah insektov v Sloveniji. Za simpozij je bi hi pripravljena tudi priložnostna razstava insektov, predvsem migrantov,
J. Carnclutti. B. Drovenik in P. Tonkli so pripravili prvo srečanje entomologov sosednjih dežel na Slavniku, ki se ga je udeležilo veliko slovenskih entomologov pa tudi iz Avstrije iu Italije.
J, Cariieluttt, B. DrOvenik in P. Ton ki i so v novembru organizirali I i. zborovanje entomologov sosednjih dežel. Zborovanja na SAZLi s« se udeležili poleg večine slovenskih entomologov tudi gosije iz Llrvatske, Vojvodine, Avstrije in Italije. J. Carnelutti je imel referat: »Značilnosti makrolepidopterov Triglavskega narodnega parku s posebnim poudarkom na problemih varstva insektske favne**
B, Drovenik je imel na simpoziju jugoslovanskega entonio-loškega društva v Hercegnovem. dve predavanji: »C a r a b i -d a e in C i e i n d e t i d a e Durmitorja« in »Rod Carakus v Evropi«. Udeležil se je tudi letnega zborovanja avstrijskih ento-mologov na Dunaju in koroških entomologov v Celovcu.
A. Marinček in A. Seliškar sta se udeležila 19. mednarodnega zborovanja f ifoCe no logov v llintelnu v Nemižji. A. Marinček je imel referat: t Die ökologischen Forschungen der lokul-kli-m a tisch bedingten 'tanuenwälder in Slowenien«.
A. Marinček, I. Puueer in M. Zupančič so vodili seminar za gozdarske slrokovnjake v Kočevju in imeli 3 predavanja o uporabnosti fitoeenologije v gozdarstvu.
M. Prešeren in I. Puucer sta se udeležila v Sarajevu posveta s kartografskimi strokovnjaki Vojnogeografskega inštituta v zvezi z izdelavo in tiskom vegetacijskih kart.
Geobotanična skupina je 27. novembra 1975 Organizirala v Ljubljani mednarodno sejo ožjega predsedstva Vzhodnoalp-sko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije.
I. Puncer in M. Zupančič sta se udeležila dveh sej medrepubliškega odbora za koordinacijo dela na vegetacijski karti v Zagrebu 24. in 25. septembra in 10. novembra v Beogradu,
Obiski in gostovanja:
Inštitut oziroma njegove sodelavce so obiskali entomologi: R. Kenyery, S. Steiner, prof, C. Demelt, 1'. Rosse in dr. M. Schmidt iz Avstrije; dr. P. Brandmayr, dr. G. Calligaris, G. Vcnnerus in G. Quaia iz Italije, O, Krätschmer iz Nemčije in prof. dr. L Lopatin iz Sovjetske zveze, prof. dr. Z. Lorkovie, prof. dr. Z. Kovačevič, ing. B. Milosevic, ing. B. Brifvec iz Zagreba, dr. B, Sijarič iz Sarajevu, prof. P. Jakšič iz Prištine, S. Radovanovič iz Jazovu, R. Kranjčev iz Koprivnice,
Na obiskih so bili fitoeenologi doc. dr. IL Hartl iz Avstrije, prof. dr. L. Ilijanič iz Zagreba, prof. dr. ing. B. Jovanovič iz Beograda, dr. T, Sugar iz Zagreba in dr. ing. W. Trepp iz Švice.
OfciflDf:
d j Znanstven,i in slrokoDna delii
J. Bole :
PokjtSai mehkužcev v H a d ž i je vem sistemu živalstva. Biološki vestnik, 22 (2), 21?—222, Ljubljana 1975.
Anatomija in iaksonomski položaj vrste Pholeoterat eulhrix Stu-ranv 1904 (Gastropoda). Razprave SAZU, IV. razr., 18 (2), 54—4i>, Ljubljana 1975.
Bcitrag zur Kenntiiis der Gattung Zoapeum Baurguignat 1S56 (Gastropoda, E 11 o b i i d a e). Biološki vestnik 25 {1), 97—102, Ljubljana ¡975. (Soavtor Heinz C h, liaier),
B, Drovenik:
Nekaj O flori Meaiae planine. Varstvo narave, S', 57—66, Ljubljana 1975.
Le subgenus Orinocarabus Kraafz 1S78 en Yougoslavie (Cole-op ter a, C u r a b i d a e). Carbologia, 5, 104—112, Lodelinzart 1975,
L. M a r i n č e k :
Gozdna vegetacija Moravske doline aa miocenskib kamninali. Razprave SAZU, IV. iazr., J8 (1), 1—38, Ljubljana 1975.
J. Matjašic:
Nekateri pogledi na sistematsko razdelitev amerijev. Biološki vestnik 22 (2), 229- 255, Ljubljana 1975.
J. M a t j a š i č , J. Stirn:
Flora in favna severnega Jadrana. Prispevek, i, SAZl'. IV. razr., 1—54, Ljubljana 1975.
L M u n d a :
Hydrographically Conditioned Ho ris tie and Vegetation Limits in Icelandic Coastal Waters. Botanica Marina, /if (4), 235—255, Berlin -New York 1975.
Some seasonal associations of ben tin C to a rine algae from the Northern Adriatic. lit'p. P roc. Yerbaux ties reunions de la CIEMS (XXIV CongTes, 1974).
L P n n e e r :
Standard barv, sit in posebnih znakov za vegetacijsko karto. Vojnogeografski iustitui, Sarajevu 1975.
I. P u n c e r, M, Z u p a n £ i č :
Osatuelec bukovo-jelovcga gozda v Pivški koilim. Varstvo narave, 8, 59 Ljubljana i975.
b) Poljudnoznanstvena dela, članki,	poročila:
J. Bole:
Siniša S tanko vie. Letopis SAZU, 25,	95—94, Ljubljana 1975,
L. M a r i 11 č e k :
Mora in vegetacija občine Žalec let Flora in vegetacija občine Sevnica. Krajevni leksikon SI oven i j e> 5, Ljubljana 1975.
I. 1'uncer;
Vodo in ribe Slovenije. Gozdovi na Slovenskem, 507—309, Ljubljana 1975.
Gozdarstvo in lesno industrija, gozdna vegetacija, lovstvo in ribo-lovstvo na območju občine Mozirje. Krajevni leksikon Slovenije, J, Ljubljana 1975.
M. Zupančič:
Akademiku Stjepanu Horvatieu v spomin. Gozdarski vestni k, 55 (9), 451—452, Ljubljana 1975.
e) Znanstveno strokovni elaboratii
J. Carnelutti, B. Droveuik, J, Bole, A. Marinček in zunanji sodelavci:
1'oročiio O inventarizaciji lavne in vegetaciji" ub jugoslovansko avstrijski meji v 1974. in 1975, letu. 400 str., 17 kart.
L. Marinček:
Osnovanje rastlinske odeje brežin avtoceste Hoče-Arfa vas na podlagi vegetacijske in rastiščne analize. 41 str., 11 diagr. in 50 kart.
L. Marinček, A. SeliŠkar, M, Zupančič:
Okvirna mnenja k urbanističnim načrtom območij Šenčur, Cerklje in Preddvor na ekoloških osnovah s posebnim ozirom na vegetneijo. 5 str. in 3 karte,
Načrt dela za leio 1976
J, Bole bo proučeval malakološke razmere v Sloveniji, predvsem v Posočju in južni ter jugovzhodni Sloveniji. Nekaj ekskurzij bo usmeril tudi na dinarski kras Hrvatske, Bosne in Črne gure. Začel bo z mnlukološkimi raziskavami v okviru raziskovanj zoocenoz v zahodni Sloveniji. Knbinetno delo bo obsegalo obdelavo materia I a, urejanje zhirke ter pripravo rokopisov za tisk, predvsem o malakoloskih razmerah v tU ra z išči It in O mehkužcih Cerkniškega jezera in ukulice.
J. Carueitltli bo raziskoval lavno lepidoptettiv v Posočju, južnem delu Slovenskega Primorja in Istre, Makedonije in Dulmacije. I deleži 1 se bo entomoloških raziskovanj. Vodil bo organizacijo IIÍ. zborovanja enioiuologov sosednjih dežel v Lj ubljani.
B, Drovenik bo posvetil največ pozornosti raziskovanju euto-mofavne Slovenije; za nadaljevanje proučevanja entomofa v ne
Jugoslavije pa bo naredil nekaj ekskurzij na dinarski kras Hrvatske, Bosne, Hercegovine in Črne gore ter dopolnit raziskave favne Srbije in Makedonije. Sodeloval bo tudi pri zoo-cenološkili raziskavah v zahodni Sloveniji. Urejal bo zbirke in kartoteko hroščev ter pripravljal arealnc karte. Nadaljeval bo z delom za disertacijo in pripravil nekaj razprav za tisk,
Geobotanična skupina bo nadaljevala delo po zastavljenem srednjeročnem načrtu, ki zajema proučevanje in kartiranje vegetacije Slovenije. Pri nalogi »Vegetacijska karta Jugoslavije« je predvideno kartiranje v merilu 1 : 50 000 in sicer po prvi varianti listi Ljubljana 2, Bled 3, 1 olniiu 3 in 4, oz. po drugi varianti Rogatec t, 2 in 5. Predvidena vsebina znanstvenih raziskovanj za nalogo * Vegetacija Slovenije« je tale; A, Marin-ček bo pričel z vegetacijskimi in ekološkimi raziskavami gorskih in p red gorski h bukovih gozdov ter gozdov belega gnbra v p red dinarskem in subpanonskcm svetu. I. Punccr bo začel z raziskavami jelovo-bukovega gozda v Trnovskem gozdu in okolici (Abieti-Fageium praealpinum dinaricum n. n.). A. Seli-škar in L. ilijanič bosta nadaljevala proučevanje vlažnih in mokrih travišč v dinarskem in preddmurskem svetu. M. Zupančič bo raziskoval smrekove gozdove Slovenije. M. Aecetto bo nadaljeval s proučevanji poplavnih rastišč gozdov hrasta in belega gabra v Sloveniji. L. Markov ičeva lx> raziskovala rude-ralno in segetalno vegetacijo Slovenije. D. RobiČ se bo posvetil študiju predalpskega je lov o-bukovega gozda v Sloveniji.'!. \V raber lxi še nadalje proučeval visokogorsko vegetacijo.
Geobotanična skupina bo tudi letos po posebnih pogodbah proučevala in kartiiaia v merilu 1 : 10 000 gozdno vegetacijo ter študije in karte aplicirala za gospodarske namene. Kabinetno delo bo obsegalo obdelavo na terenu zbranega gradiva, izdelavo vegetacijskih kart in elaboratov, pisanje razprav ipd. A. Mar i liček, I. Punccr, M. Zupančič se bodo udeležili 15. mednarodnega zborovanja Mzhodnoa 1 psko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije v Lienzu (Avstrija). A. Sel i škar se bo udeležil zborovanja mednarodnega društva fitocenologov v Rintetnu {Nemčija).
I. Munda bo na Helgolaudu nadaljevala s proučevanjem populacijske dinamike in hiomase naselij hen tonski h alg in rekolonizaeije. V laboratoriju bo nadaljevala z Tezisteučnimi poskusi na jadranskih in atlanskih vrstah rodu Fucus. Študirala bo proteinski metabolizem. Raziskovala bo na obalah Helgolanda in v severnem Jadranu.
MEDAk ADEMI JSKl ODBOR ZA FLORO IN FAVNO JUGOSLAVIJE
P o r o č i I n ti delu v letu 19 7 5
Mu ti akademijski odbor za floro in favno Jugoslavije je tudi v tem letu delal po ustaljenem dolgotrajnem delovnem programu, ki obsega priprave za izdajanje katalogov flore in favne J ugoslavije. Za to delo mora odbor poiska i i nove strokovnjake za posamezne laksonomske skupine rastlin in živali, se z njimi dogovoriti oz. skleniti pogodbe za izdciavo rokopisov. Prejete rokopise mora nato uredniško obdelati in poskrbeti za natis posameznih katalogov. Delo mora poteka i i več ali manj kuni i -nairano, seveda pa prihaja do sprememb v intenzivnosti dela in izdajanju katalogov, kar je odvisno od specifičnih razmer pri obdelavi določenih rastlinskih in živalskih skupin ter od trenutne zasedenosti tiskarne, ki tiska kataloge,
V	preteklih letih ji; nekoliko zastalo izdajanje serije »Cata-logus florae Jugoslaviae«, saj je zadnji zvezek izšel že leta 1968. Delo na tej seriji je ponovno zaživelo z delovnim sestankom, ki je bil 7. in 8. februarja 1973 v Ljubljani iu so se ga udeležili vodilni floristi Jugoslavije, Po obsežni razpravi o stanju floristike v Jugoslaviji ter o personalnih in materialnih možnostih za izdelavo posameznih zvezkov iz serije »Catalogus florae Jngoslaviaei je bil spremenjen prvotni vsebinski plan iz leta 1964 tako, da se vse višje rastlinstvo Jugoslavije porazdeli na manjše taksonomske enote, ki bodo neodvisno od kakršnekoli sistematske razporeditve postopoma izhajale v samostojnih zvezkih. Določene so bile ustrezne laksonomske skupine in za nekatere tudi že strokovnjaki za njihovo obdelavo. Nekaj preliminarnih terminov za oddajo prvih manuskriptov je predvidenih za jesen 1976, nadaljnji zvezki pa bodo izhajali sukee-sivno, kakor bodo pripravljeni rokopisi.
V	seriji »Catalogus faunae Jugosiaviae« sta bila v začetku leta dotiskana kataloga Brelih, S., G. Dukič: R e p t i 1 i a in karanimi. G.: A m p h i p o d a. V preteklem letu je odbor prejel rokopis Karaman, S.: Oligoehaeta (25 strani), Rokopis je bil uredniško obdelan in je v tisku. Po dodatnih avtorjevih korekturah in delni predelavi je bil v septembru pripravljen rokopis Nikolie, K.: A r a n e a, ki obsega 180 strani. Rokopis je že urejen in ho oddan v tiskarno.
Načrt tlela za leto J 9 76
Načrt dela za leto \9"(* bo nekoliko razširjen, ker bo odbor obnovil izdajanje serije iCatalogus florae Jugoslaviaei. Za to leio je predvideno, da bodo pripravljeni rokopisi za nekatere rastlinske skupine in da 1» do konea leta dotiskanili nekaj katalogov. V seriji kaialogov favne pa bo pripravljen in tiskan katalog Bože. J.: Mol lil s c a. Na novo pa bodo pripravili rokopise trije avtorji.
TER MINOI.OSKA KOM I SI J A
Predsednik: univ. prof. ing. Albert Struna Strokovni svet: akademika Viktor Korošec in Dragotin Cvetko, univ. prof, ing. Alhert Struna, univ. prof. dr. Stanko Runič. univ. prof. rlr. Janez Rotiš, prof. Ivan Krečič.
Pravna sekcija
Poročilo o delu v letu 1975
Sekcija je pridobila dva zunanja sodelavca: univ. profesorja dr, Scrgeja Vilfana za pregled pravnozgodovinskili gesei, Inštitut za slovenski jezik je dodelil sekciji za jezikovnega svetovalca in sodelavca pri tehnični redakciji Zvon ko Leder-Mancini, višjega strokovnega sodelavca SAZl .
Sekcija je v poslovnem letu 1975 delala v sejah in izven sej.
Izven sej je en honorarni ekscerptor izpisoval za slovensko pravno terminologijo pravne vire. tj. uradna lista SER J in SR Slovenije. Konec leta 1975 je sekcijska kartolcka obsegala 265.485 izpisanih listkov.
K oj ni.si j a je i mehi 25 sej. Z obravnavanjem terminov črk Z in Z je končalo drugo redakcijo osnutka slovenske pravne terminologije. Zaradi celotne predelave gcsci vseli črk. uskladitve, poenotenja iu dopolnjevanja z novim gradivom je sekcija začela s tretjini in tudi zadnjim komisijskim obravnavanjem osnutka, ki sc istočasno i udi iehuično vedigira. V letu 1975 so bile končane črke A, B, C in C.
Sekcija je tudi sodelovala z uredništvom Slovarja slovenskega knjižnega jezika s tem, tla je odgovarjala na dodatna vprašanja v zvezi z obdelanimi pravnimi in drugimi gesli.
N a č r i dela za leto 1 V 7 6
Sekcija bo nadaljevala izpisovanje najnovejših pravnih vito v in v sejali končno in tehnično redigirala gesla črk D, E, E, G, H, I in J.
Tehniška sekcija
Poročilo o delu v letu 1975
Za drugo popravljeno in dopolnjeno izdajo Splošnega tehniškega slovarja, prvega dela od A do O je gradivo v celoti pripravljeno za nat.isk. Prva polovica tega gradiva jc v tisku, za drugo polovico je potrebno še dodatno dopolnjevanje iz prispevkov strokovnih sodelavcev, posebno iz strok, ki si kar na-pTej bogate slovensko izrazje.
Drngo pomembno nalogo, tj. dokončno potrjevanje jugoslovanskih standardov (JUS) po terminoloških vidikih opravlja sekcija za Jugoslovanski zavod za standardizacijo v Beogradu. V letu 1975 je to delo opravila za 175 standardov. Standardi so deloma žc natisnjeni v slovenščini.
Načrt dela za leto 1976
Sprva je potrebno korektorsko delo za Splošni tehniški slovar, prvi del od A do O, ki je oddati v tisk, da bi le-ta bil natisnjen v sredi leta 1976.
Vzporedno poteka sestavljanje rokopisa za drugi del slovarja z začetnicami od P do 2 po ustaljeni praksi, ob dopolnjevanju strokovnih sodelavcev in jezikovnega svetovalca.
Pregledovanje jugoslovanskih standardov (JUS) iz različnih tehničnih panog je nadaljnja obvezna naloga. Jugoslovanski zavod za standardizacijo obeta v letu 1976 še večje število standardov ter hkrati narekuje zelo kratke roke za pregled. Pri tem se namreč sklicuje na prevode in preglede za druge jugoslovanske jezike — ki so po zakonu obvezni kakor za slovenščino — in uspevajo v krajših rokih, kar je povsem očitno spričo večjih možnosti pri izbiri — jezikovno manj občutljivih — prevajalcev tehniških besedil.
Sodelovanje z leksikološko sekcijo pri SAZU za SSKJ je ustaljeno in se bo nadaljevalo.
Medicinska sekcija
Poročilo o delu v letu t 9 7 5
Medicinska sekcija Terminološke komisije SAZU se je sestajala vsak torek po 2 uri, razen v času poletnih počitnic. Poglavitno delo sekcije je bila končna redakcija gradiva za poskusni
snopič črke A medicinskega terminološkega slovarja. Tipkopis je bil predan v tisk in ga je natisnila v 500 izvodih univerzitetna tiskarna v Ljubljani. Črko C je sekcija v preteklem letu obdelala d d gesla citohlnst.
Kakor v prejšnjih letih je sekcija tudi v letu 1973 sodelovala z inštitutom za slovenski jezik, odgovarjala na pismena vprašanja Inštituta ter dajala dopolnilna pojasnila k nekaterim razlagam medicinskih terminov.
Načrt dela za leto 19 7 6
Y	letu 1976 ho Medicinska sekcija Terminološke komisije SAZU nadaljevala s končno redakcijo gradiva za Medicinski terminološki slovar in po možnosti pripravila tipkopis za prvi snopič slovarja, ki bo zajel nekaj črk.
Sekcija !>o še naprej sodelovala z Inštitutom za slovenski jezik s pojasnili k nekaterim medicinskim terminom.
Veterinarska sekcija
Poročilo o delu v letu i 9 7 5
Člani sekcije so v letu 1975 pripravili za tisk razlage strokovnih izrazov za črki A in B. Vse razlage zu posamezne izraze je sekcija posredovala nekaterim veterinarskim strokovnjakom na terenu zaradi pripomb in izboljšav.
Hazla ge strokovnih izrazov, ki so jih člani sckcije pripravljali doma, so potem preverjali na delovnih sejah (vsak teden po dve uri). Nadaljevali so tudi z ekseerpiranjem veterinarske literature in literature sorodnih strokovnih področij.
Veterinarska sekcija je sodelovala tudi z Inštitutom za slovenski jezik s pismenimi in ustnimi pojasnili glede veterinarskih strokovnih izrazov za slovar slovenskega knjižnega jezika.
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev sekcija v letu 1975 ni izdala poskusnega snopiča za črko A, čeprav je bil ves material za tisk pripravljen. Ciani sekcije so se prav zaradi tega odločili, da bodo pripravili za tisk več črk, tako da bi ves slovar izdali v treh ali štirih snopičih.
Prof. Bat is je sodelov al tudi pri delu medicinske sekcije.
Načrt dela za leto 1976
V	leiu 1976 bodo Člani Sekcije nadaljevali delo za veterinarski terminološki slovar. Pripravili bodo za tisk črki C in C. Nadaljevali bodo tudi z ekseerpiranjem veterinarske literature in
sodelovali z Inštitutom za. slovenski jezik pri preverjanju razlag veterinarskih strokovnih izrazov.
Načelnik sekcije bo še nadalje sodeloval pri delu Medicinske sekcije.
Naravoslovna sekcija
Poročilo o delu v letu 19 7 5
Naravoslovna sekcija je v letu 1975 opravila po posameznih strokah sledeče:
Botanika; ekseerpirana so biLa ta-le dela: M. Cilenšek, Naše škodljive rastline; Kroma r, Rožnik, Zdravilne rastline; R, Willort, Zdravilne rastline; G. Kromdijk, 200 sobnih rastlin; J. Ster-gar, Lončnice: A. Šiftar, Vrtno drevje iu grmovnice: Petkovšek, Stanič, Gobe: J. Grom, Naše gobe.
Zoologija: izpisani SO bili termini za nižje živali i/ del ilustrirana enciklopedija živali in Smol i k. Živalski svet ter J. Had-ži, Razvojna pota živalstva do strani 128; B, Žencr, Akvarij.
Kemija: Ekscerpiranje del iz biokemije, in sicer dr- Miha in mgr. Milica Žcmva, Biokemijske preiskave \ medicini ter P. Karlson, Biokemija.
Astronomija: Nadaljevanje zbiranja gradiva kot dopolnitev že do sedaj zbranega gradiva za osnutek terminološkega slovarja.
Kot je bihi načrtovano, je izšel terminološki slovar za opisno geometrijo profesorja Otona Sajoviea,
Do realizacije izdelave terminološkega slovarja za meteorologijo, kot je bilo v načrtu, zaradi službene preobremenjenosti avtorjev ni prišlo iu je odložena za nedoločen čas.
Načrt dela za leto 1976
V letu 1976 bo Naravoslovna sekcija nadaljevala delo po strokah, ki naj hi potekalo takole: v botaniki ekscerpirati dela, ki doslej še niso prišla na vrsto, zlasti za nižje rastline kot so npr. mahovi in alge, katerih izrazi so Taztreseni po raznih knjigah in revijah; zlasti 1» potrebno pregledati časopis Proteus. Dokončati bo treba zdravilne rastline, t. j. pregledaii knjigo dr. F, Smrdu, Zdravje iz rastlin. Vzoologiji jc nadaljevati izpisovanje terminov iz knjige J. Hadži. Razvojna pota živalstva, iz kujig Ilustrirana enciklopedija živali. Smolik, Živalski svet iu knjigo Sesalci, V kemiji je načrtovano urejanje žc
z brati i h terminov kot bližnja priprava za izdelavo osnutka. V matematiki se bo pripravljalo in urejalo zbrano gradivo za izpopolnitev že izdanega matematičnega slovarja.
Sekcija bo še naprej sodelovala z inštitutom za slovenski jezik kot doslej.
Umetnostna sekcija Poročilo o delu v letu 1975
V omenjenem letu je bilo več sej in delovnih sestankov sekcije, zadnjih SO se udeleževali tudi zunanji sodelavci. Ob teh priložnostih je bilo prikazano delo z dosežki vred, sodelavci so podrobno razpravljali o aktualnih vprašanjih. Pokazalo se je, da je bilo delo v okviru danih pogojev in možnosti, ki jih še vedno omejuje manjkanje prostora in intenzivne koordinacije, vendar realizirano. Ekscerpiranje se je nadaljevalo po načrtu, to potrjuje storitev, razvidno pa je to tudi iz poročil sodelavcev, ki so odgovorni za posamezne, sistematično vodene p od sekcije. Največ je bilo, podobno kot že doslej, opravljenega na področju likovne umetnosti ter umetne in ljudske glasbe. Zaostajajo ostale pod sekcije, vendar kaže, da lxi delo s pritegnitvijo novih članov (dr. Neubauer, D. Motavec in sodelavci) steklo tudi na teh področjih.
Glede na to, da je na nekaterih delovnih področjih (likovna umetnost, umetnn in ljudska glasba, ljudski ples) delo že precej napredovalo, so bile v letu 1975 osnovane ustrezne redakcijske komisije, ki bodo postopoimi pregledovale gradivo in ga prilagajale potrebnim kriterijem. Da hi bili le-ti kar najbolj enotni in bi bilo v strokovnem oziru doseženo, kar je namen takih slovarjev, so bila dosedanja navodila znova pregledana in še bolj precizirana. Z njimi so se seznanili tudi na novo pritegnjeni člani sekcije in njihovi sodelavci, kar bo seveda v korist eksaktuosli v nadaljevanju celotnega dela.
Ovire, ki so se kazale, so v glavnem te. kot so bile že prejšnja leta in so bile v letopisih SAZU že večkrat omenjene, Da bi se delovni tempo pospešil in čimprej privede] do cilja, namreč do redigiranih, zu natisk pripravljenih in zrelih tekstov, jih bo treba odpraviti in s tem zagotoviti zaželeno učinkovitost delovnega procesa.
Načrt dela za leto 1976
O tem je tekla izčrpna razprava na sestanku sekcije v decembru 1975. Sklenjeno je bilo, da liodo delovni sestanki še češči, ravno lako tudi seje. Razen lega naj začnejo tam, kjer je to že
mogoče, z delom L ud i redakcijske komisije. Vodje ji od sekcij so biti naprošeni, da podajo poročilo o tem, kar je bilo z ekscer-p i ran jem doslej že opravljenega in kaj mora v nadaljevanj u še slediti; ta poročila so bila do konca 1975 že podana in so konkretno izhodišče za prizadevanja v zvezi z ekseerp i ranjeni v letu 1976, pa tudi za to, kar spada v delovno področje prej omenjenih redakcijskih komisij. Sekcija je še sklenila, da se bo nadalje trudila za odstranitev ovir, ki jo motijo v njenih načrtih in ki za intenzivnejše napore sodelavcev niso spodbudne.
ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA
Poročilo o del 11 t letu i 9 7 5 Rele m t za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega del«
Referat ima določene, stalne naloge, ki jili opravlja vsako leio. I ako je zhral gradivo za 25, knjigo Letopisa SAZU, opravil prvo redakcijo in sodeloval pri izdaji te knjige, Druga stalna naloga referata je sodelovanje s Svetom akademij znanosti in umetnosti SFRJ in Opravljanje nalog po naročilu sveta. Med te spada organizacija bivanja tujih znanstvenikov pri nas (ZDA, ZSSR, NDR, CSSR in dr.), pomoč pri študijskih potovanjih naših znanstvenikov v tujino, posredovanje med Svetom akademij in inedakademijskimi odbori, ki delujejo pri nas, posredovanje med drugimi slovenskimi znanstveno raziskovalnimi ustanovami in Svetom akademij, obveščanje O dogovorih o kulturnem ali znanstvenem sodelovanju med Jugoslavijo in drugimi deželami itn,
Referat po potrebi informira zainteresirane tuje ustanove o delu akademije {Europa PnbL Limited, Ocean Research Tndex, vprašalniki UNESCO etc.), v sodelovanju z upravo akademije izpolnjuje statistične liste, organizira predavanja v okviru akademije, posreduje informacije KSS in KSLj, vodi evidenco raziskovalnih nalog pri SAZU in odpošilja RSS elaborate in druga poročila, Letos je tudi tesno sodeloval z upravo in SDS SAZU pri izdelavi raziskovalno-finančnega načrta akademije za leto 1976,
Referat opravlja še številne sprotne, akcijske naloge, zbira in posreduje predloge za razne nagrade (npr. AVNOJ, SBK in dr.) in vodi redno vso administracijo Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri predsedstvu SAZU (vabila za seje, zapisniki sej, arhiv).
Predstojnik oddelka znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah je pod predsednik izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za področje družbenih dejavnosti, predsednik rep. komiteja za varstvo okolja in predsednik Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri predsedstvu SAZL.
Referent v oddelku vodi tudi arhiv osnovne organizacije sindikata pri SAZU kot njen tajnik.
Referat za tisk SAZU
Leta (975 je referat za tisk publikacij SAZU pripravil za tisk 2y rokopisov monografij in razprav za posamezne periodične publikacije, ki jih izdajajo razredi: pripravil je tudi gradivo za zbornike (Acta carsologiea 7, Geografski zbornik XV in Tratiitiones 5). Pripravil in oddal je nadalje v tisk prispevke iz knjižnega programa za leto 1976.
V	letu 1975 je bilo dptiskanih 15 publikacij iz načrta za leto 1975. izšlo pa je še šest publikacij iz prejšnjega programa (pregled publikacij je v poročilu biblioteke).
Referent je poleg rednega dela sodeloval še pri organizaciji razstav kujižnili del akademikov dr. I1. Kidriča in. dr. J. \ id-Lnarja ter pri Organizaciji tiskovnih konlerelic.
Referat tajništva razredov SAZU
Samostojen referat tega oddelka je tajništvo Za razrede. Opravlja vso korespondenco in administracijo za 6 razredov, organizira seje. skrbi za zapisnike in arhiv ter pripravlja material (biografije, bibliografije, utemeljitve) o znanstvenem ali umetniškem delu kandidatov za nove člane SAZU. Vrh tega opravlja administrativno delo znanstvenih svetov nekaterih akademijskih inštitutov in medakademijskih odborov. Dalje je referat opravil vsa dela za ustanovitev Študijskega centra za družbeno problematiko i. razredu in vodi administracijo ter redno delo tega centra, potem vsa dela v zvezi z delom predsednika mednarodnega slavističnega komiteja ter v zvezi s simpozijem o Ivanu Cankarju, ki bo leta 1976.
V	okviru 5. razreda je referat organiziral bivanje gostov iz berlinske Akademije za umetnosti pri nas (akademik Wemer Klenike in umet. zgodovinar Harri Niindl). Referat je poskrbel za odpremo razstave Slovenske partizanske grafike v Vzhodni Berlin, za carinjenje in zavarovanje pošiljke in za vsa potrebna dodatna opravila v zvezi z njo.
SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA PRI PREDSEDSTVU SAZU
Poročilo o delu v letu i 9 7 5
Svet za proučevanje in varstvo okolju je bil ustanovijen kol posvetovalni organ predsedstva za vprašanju okolja.
Sestavljajo ga člani in znanstveni delavci SAZU in sicer: akademiki Matej Bor, Svetozar llešič, Lado Vavpetič in Andrej O. Zupančič, dopisna člana Jože Goričar in Marjan Mušie, znanstveni svetniki dr. Emilij an Cevc, dr, Peter Ha bič, dr. Avguštin Lah in dr. Alojz Sercelj, znanstveni sodelavec dr. Anton Cevc, višji strokovni sodelavec ing. Mitja Zupančič, asistent Milan Orožen Adamič, zunanja člana prof dr. Danimir Kerin in ing. a rti. Marjan lepi na. Predsednik sveta je dr. A. Lah, tajnik dr. A. Sercelj, upravne zadeve vodi tnag. Jolanta Groo-Kozak.
Po sklepu 5. seje je svet zbral mnenja eii predloge delovnih enot SAZL o njihovem prispevku in vključevanju v skupna prizadevanja na področju varstva okolju. Zbrano gradivo je svet obravnaval na sejL 5. maja 1975 in ga sklenil v celoti posredovati Republiškemu komiteju za varstvo okolja SRS. Tam je podal ekspoze tajnik sveta.
Jugoslovanskega posvetovanja o krasu v Zagrebu sta se udeležila dr. Lah in dr. Habič,
Republiškega posvetovanja o vplivih zunanjih dejavnikov na človeka, ki ga je svet s sodelovanjem nekaterih drugih ustanov nameraval sklicati v letu 1975, ni bilo mogoče pripraviti, ker SAZU vse do konca leta ni vedela, k kakšnimi finančnimi sredstvi bo razpolagala.
Svet pričakuje, da hov letu 1976 dovolj zgodaj rešeno I i na lično vprašanje, da bo lahko pravočasno začel s pripravami za posvetovanje, Delo hn nadaljeval z obravnavanjem tekoče problematike na rednih Sejah.
FOTOLABORATORIJ SAZU
Poročilo o delu v letu 1975
\ fotolaboratoriju je zaposlena V i s o ko k v alifi ci r an a delavka. Caruien Narobe. Fotolaljora torij opravlja fotografske storitve za vse inštitute in sekcije SAZU V Ljubljani ter za inštitut za raziskavo krasa v Postojni, razen za geografski inštitut.
Opravljeno delo: 6602 kom. fotografij različnih velikosti od 9 X 12 do 50 X 60. 1592 kom. posnetkov velikosti 6 X 9 in 9 X 12.
Večja dela:
1.	Za Palcontološki inštitut - slikovni material za 3 elaborate in za 3 znanstvene razprave.
2.	Za Biološki inštitut - slikovni material za 2 znanstvena elaborata.
3.	Za dop. člana prof. Mušiča - posnetki in slike za knjigo i Lesena arhitektura na Slovenskem« {UNESCO).
4.	Za inštitut za raziskavo krasa - posnetki in izdelava slik za Vodič.
Razstave po programu SAZU:
1.	Dr. France Kidrič.
2.	Akad. Josip Vidmar, predsednik SAZU ob 80-letnicL
3.	Dr. Ivan Prijatelj.
Snemanje na terenu 8 dni.
Koto laboratorij dela nu podlagi naroČil posameznih inštitutov, prilagojeno njihovim specifičnim zahtevam. Ta način dela zahteva nesorazmerno več časa za pripravo in izpeljavo postopkov, kot pa je to primer v laboratorijih z množično, serijsko produkcijo; to dejstvo dokazuje razmerje med številom posnetkov in številom fotografij (1 : 4).
Poleg strokovnega dela se v fotolaboratoriju opravljajo še vsa administrativna in obračunska dela, ki zadevajo delo v fotolaboratoriju, nabava materiala in delovnih priprav in sprotno vzdrževanje delovnih priprav.
Družbena aktivnost delavca foiolaboratorija:
član uredniškega odbora jugoslovanske revije »Fotografija i filmi, član p len uma Zveze umetnikov fotografije Jugoslavije; član izvršilnega odbora Združenja foto-filmskih delavcev in umetnikov Jugoslavije.
Sodelovanje na fotografskih razstavah:
1.	ltazsiava v počastitev mednarodnega leta žena ?Ženc sni-majlK v Beogradu pod pokroviteljstvom Jovanke Broz - diploma za 1. mesto.
2.	Ob kongresu pediatrov Jugoslavije v Ljubljani. Razstava na temo »Otrok« - diploma za II. mesto.
3.	Razstava ob 30. obletnici zmage nad fašizmom Portorož -Izola - Piran: I. mesto za črno-belo fotografijo - prosta tema.
Kolektivna društvena diploma za L mesto na temo »Združeno deloi.
ZNAN ST VE N O- STR OK O VN A BTBLJOGBAFJ JA NEKATERIH ČLANOV AKADEMIJE V LETU 1975*
Oton Berkop ec :
Sedemdesetletnica Vikma Zävade. — Delo. 17/1975, št. 126 (51. V.1).
¿■Cehi in Jugoslovani t preteklusti.< — Delo, 17/1975. št. 207 (5. IX.). Ree.
Aleksa Santič a češka literatura. - Sla via (Praha], 14/1975, 37—47.
Anton Aškerc a Cesi. — P ich led (Daruvar), 9/1975, 8—19.
Juhileum slavi nskeho kritika (Josip Vidmar). — Literarni miličnik (Praha), 4/1975, št. 9, 1(7— IIS.
Miroslav Brzin :
M. Brzin, V. M. Tennyson and W.-D. De ti barn, Cy t o chemical localization of Cholinesterase activity at the giani synapse of the squid. — Histochemistry 43, 503—511, 1975.
M. Brzin, M. Kordaš in Z. Majcen, A Comparison of the effects of Cholinesterase inhibitors on ilic cud-platc current and on Cholinesterase activity in frog muscle. — Neuropharmacology 14, 791—800, 1975.
Ž. Majcen in M. Brzin, The inhibition of frog tissue cholines t erases and Die influence of eserine and prostigmine on the action of acetylcholine on the frog heart. — Biocneni, Pharmacol. 24, 1599—1602. t975.
M. Brzin, A. I. D. dc Lorenzo ami W.-D. Dettbarn, Activity of Cholinesterase and choline acetyl transferase and cytochcinical localization of Cholinesterase in motor axons, muscle fibers and neuromuscular junctions of lobster. — Jugoslav. Physiol. Pharmacol. Acta 11. 29—36, 1975,
Bojull Cop :
Knjigi:
Die indogermanische Deklination im Lichte der indouralischen vergleichenden Grammatik. — S AZU. IT, Dela 51, Ljubljana 1975, 135 sir.
Miscellanea '1 ucharologica l, L ni verza v Ljubljani, Filoz, F a k.. Oddelek za primer j. jezikoslovje in orient., Ljubljana 1973, 103 str.
Članki.
Indonralica VIII. — Acta Lingo. A ca d. Hung. 24, Budapest 1974,
K7-— 11
IndouraÜca IV. — Lin ga. XI11 (Karel Ostir - In memoriam), Ljubljana 1973 (antedatirano), 116—190.
V spomin profesorju Karlu Oš tir ju, Profesor Karel Oštir zum Andenken, Oštirs Bibliographie, (istirs sprachwissenschaftliche Ideenwelt. — Lingu. XIII (koi zgoraj), 3—%,
* V tem razdelku člani SAZU lahko navedejo sprotno letno bibliografijo svojih znanstveno-strokovnih ali umetniških tlel po lastni presoji in izboru.
Janez Fe 11 ich.!
I'riiti jena savTCmenih emulzijskih sistema u lokalnoj tlerm a to terapiji. (Skupaj z M. Beteltom, S. Buutom in M. Ciačem.l — Atta derm. Tug. 1 (1974), 47-51.
Atrichia congenita totalis universalis. [Skupaj z S. Buntem.} —■ Acta derm. Ing. 1 (J974). 97—100.
Tuberkuloza kože in sluznice. — V: M. Bctctto in J. Fettich: Mala (ie rm a t o ve uerol ogi j a. Mladinska knjiga, Ljubljana 1974-, 48-58 (isto v srbohrvaščini).
In tolerančne in alergične bolezni kože in sluznice. — Ibidem, 89—101 (isto v srbohrvaščini).
Spolne bolezni. — Ibidem, 204—222 (isto v srbohrvaščini).
Bemerkungen zur Klassifizierung der Berufsdermatoscn. — Derm. Mselir. 161) (1974), 9(9,
Od redi van je imunoglobulina E u krvnom serumu kod bo lesnika atopičara s kožnim premenama, (Skupaj z A. Kanskvm, Matejo Bohinjec in D. Križnikom.) — Acta denn. lug. 2 (1975), 97—100.
Osnove morfološke diagnostike kožnih bolezni. — Medicinski razgledi 14 (1975), 179—190,
Leon G e r š k o v i č ;
Načela bud učili zakona o iidruženom rada. — Privreda i pravo, 1975. XIII, I, 1—7.
Ulnga i zadaci pravnika danas. — iNaša zakonitost/, 1975. XXIX, 1, iS—26.
Bogo Gra fcnauer:
The Historiography of Yugoslavia 1965 -1975. — Izd. The Association of Yugoslav Historical Societies. Beograd 1973. Član uredniškega odböra in avtor poglavij: Problems of Methodology, General Synthesis and Common Questions, i i—31; The Slovenes in the Middle Ages, 39—51: The Slovenes J 500—1848, 160—169; The Slovenes	19H,
286—297.
Poročilo (s Fr. Zwitierjem): Znanstveno zborovanje ob štiristu-letnici hrvaško-slovenskcga kmečkega upora v Siubiških 1 uplieah. i.—9. II. 1973. — 7,C XXVIII, 1974 (1975), 145—155.
In memoriain, DuSan Kermavner. — /jC XXIX, 1975, 149—154.
Na rob novi fevdalni »teoriji t o vzrokih h rvaško-slo venskega kmečkega upora 1572—75. — Naši razgledi XXIV, 1975, 21. II., Sfi—89.
Že o vzrokih upora 1572—73. Replika na obrambo fevdalne dogodkov nozgod o vinske razlage h rvaško-slo venskega kmečkega upora 1572—75. — Masi razgledi XXIV. 1975, 4„ IV., 177—179.
Ne več o puntu -le še pripomba o etiki znanstvenega dela. — Naši razgledi XX LV. 1975. 23. V., 226—2fi7.
Akademik Fran Zwitter. Sedemdesetletnica. — Nasi razgledi XXIV, 1975. 21. XI, (uredništvo je objavilo le drugi del prispevka).
Franjo Kogoj :
Therapie — vami und wie? Borgyoffyaazati ei Tenerologiai Szemle 51, 1—8 (1975).
P uto v i savreineue dermatologi je. — Acta dermaiovenerologica ju-goslaviea 2, 83—Sfa (1975).
O derma to loškim s i ta gin a ma. — Acta derinatovenetologica jugo-slaviea 4, br. 4 (19~5),
Janez P e k 1 e n i k :
Proizvodna kibernetika - ujeii vpliv na tehnični in tehnološki razvoj in produkti vnosi. — Zbornik X.. posvetovanja proizvodnega strojništva, Beograd 9-—10. okt, 1975. S. PK. 01- i—5>,
Hibridni celični moduli za delovne naprave. — YU patent št. 5591—P—830/75.
BIBLIOTEKA SAZU
Poročila o delu v leta 1975
Delo biblioteke SAZL v letu 1975 je bilo bogato na vrsti delovnih uspehov. Gotovo so k tejuu v nema j hn i meri pripomogle kolikor toliko urejene razmere, do katerili se je biblioteka po dolgih letih vendarle dokopala.
Predvsem je treba omeniti zadnjo etapo selitve v prostore na Novem trgu 5. Končana je bila z namestitvijo novih obsten-skih polic na hodnikih biblioteke, kakor tudi z notranjo ureditvijo ter opremo sobe rokopisnega oddelka. Tako je zdaj zbrano vse osebje biblioteke v skupnih delovnih prostorih iste stavbe, kar omogoča uspe sne j še delo. Preseljevanje biblioteke je tako trajalo 5 let.
Od pomembnejših dogodkov preteklega leta velja omeniti, da je Slovenska akademija znanosti ¡11 umetnosti kot ustanoviteljica biblioteke podpisala zanjo samim p ravni sporazum O pridobivanju strokovndi kvalifikacij bibliotekarske stroke.
Udruženje izdavača i knjiž.ara Jugoslavije je potici ilo akademiji za uspešno sodelovanje na jubilejnem 20. med narodnem sejmu knjig v Beogradu diplomo ter s tem poudarilo pomembnost akademijskih publikacij.
Društvo bibliotekarjev Slovenije je lani ustanovilo za pospeševanje knjižničarstva kalanov sklad. Biblioteka SAZl je takoj pristopila kot članica. Prav tako pa se je tudi večje število hibiioteških uslužbencev včlanilo V tu sklad.
Društvo bibliotekarjev Ljubljana je ob začetku leta dalo pobudo, da bi bilioteke na primeren način proslavili; 50-letnieo osvoboditve. Biblioteka SAZU se je tej akciji pridružila s postavitvijo dveh razstav v svojih prostorih- V prvi je bila prikazana narodnoosvobodilna borba raznih naTodov z izborom knjižnega materiala lastnih fondov, ki obravnava to tematiko. Baz s tava jc bila odprta prav na dan osvoboditve 9. maja. Jeseni pa je bila postavljena druga razstava pod naslovom »Narodnoosvobodilna borba v umetniškem ustvarjanju raznih narodovi. Tudi eksponati za to razstavo so bili izbrani iz lastnih Fondov. Obe razstavi sta tii.11 odprti za javnost po teden dni in si ju je ogledalo lepo število ohiskovalcev. Biblioteka je nadalje še sodelovala pri postavitvi razstave ob 80-letnici predsednika SAZU Josipa Vidmarja.
Kar zadev« delovne uspehe internega značaja, pade v leto 19715 dovršitev nekaterih akcij, ki so tekle več let. Gotovo je med temi najpomembnejša la, da je bd dokončno postavljen či tu bliski katalog, to je abecedni imenski katalog, ki je namenjen obiskovalcem biblioteke. S tem je matični katalog pridržan le šc interni biblioteeni uporabi, kar je za njegovo trajno urejenost nadvse pomembno. Končana je bila tudi revizija matičnega abecednega imenskega kataloga, kar bo pospešilo ekspeditivnost dela.
Z novim šolskim letom je bilo zaradi novega delovnega mesta možno dokončno organizirati tudi poslovanje biblioteške čitalnice, tako s stalnim dežurstvom, kakor tudi z ureditvijo informacijske službe-
Končano jc bilo ŠC klasificiranje zapuščine Johna jagra. V kratkem bo biblioteka objavila tudi popis knjižnega dela te dragocene zbirke, ki jo je pred nekaj leti akademiji darovala pokojnikova vdova.
Omeniti je še treha sodelovanje bihlioteških uslužbencev pri pripravi za izdajo publikacije j Biografi je in bibliografije znanstvenih ter strokovnih sodelavcev S A ZLU.
Jesenskega posvetovanja knjižničarjev Slovenije v Portorožu so se udeležili 4 biblioteški delavci.
Da bi se pridobilo nekaj prostora v prenatrpuiiih skladiščih, je bilo sklenjeno, da se izloči ves tisti knjižni material, k t ga biblioteka more pogrešati. Pretežni del dubletnega fonda je bil pokloitjen raznim zainteresiranim knjižnicam, drug material, ki nima posebne vrednosti (na primer stari časniki in podobno), pa je bil oddan za star papir v korist Onkološkega inštituta.
Iz vseh teh podatkov je razvidno, da je bilo delo v biblioteki SAZU leta 1975 dokaj razgibano, opraviti je bilo treba vrsto izrednih del in akcij. Kljub temu pa jc bilo vse tekoče delo v redu in sproti izvršeno.
Poročilo o tekočem delu jc razvrščeno po posamezni It sektorjih biblioteške dejavnosti. Poleg statističnih poti ¿it ko v so navedene tudi razne pripombe ali pojasnila:
Akcesija; Pri akcesiji daril je treba posebej omeniti obsežnejša darila akademika Ivana Rakovca, znanstvenega svetnika dr. Milka Matičetova in Inštituta za arheologijo SAZU, Razen tega je s precejšnjim številom izvodov obogatila biblioteški knjižni fond tudi založba »Svjetlost« iz Sarajeva. Kot zapuščina po pok. dopisnem članu dr. Ibroveu je bila prejeta vrsta njegovih razprav,
Biblioteka je še kupila knjižno zapuščino pok. dopisnega Člana dr, Dušana Kermavnerja in dr, Borisa Orla.
Prirastek knjižnega fonda je razviden iz naslednje tabele:
	Zamena	Darilo	Nakup	Obvezni izvodi	Skupaj
knjige	b.260	L419	3.921	432	12.032
rokopisi	—	5	2	—	7
geogralske karte	11	—	5	—	16
fotografije in rep ro-					
du kc i je	—	181	—		J 81
gramofonske plošče	—	1		-	1
Skupaj	6.271	1.606	3.928	452	12.237
Dubletni fond: Sezname dvojnic, ki so se nabrale med letom, je pošiljala biblioteka v izbiro tustanovam, od tega 60 v inozemstvu, in uspešno zamenjala 524- dvojnic.
Celoini knjižni fond: Ob koncu leta 1975 je imela biblioteka SAZU inventarizimnih:
knjig in letnikov revij..........226,228
rokopisov ,.,.......	90
mikrofilmov..................674
geografskih kart .........2.568
reprodukcij in fotografij . . , -	4,270
gramofonskih plošč ,,,...	110
Skupaj 233.740
Katalogi: Razen zapuščin, ki jih je SAZU prejela v zadnjih letih, to je po pok. članih SAZU Milku Kosti, Jovanu Uadžiju, Francetu Steleln, Maksu Wrabru in Dušanu Kermavnerju ter prof. Vladu Tregubovu in dr. Borisu Orlu (zadevno kataloško obdelavo bo zaradi obsežnosti fondov mogoče opraviti šele v nekaj letih), je ves knjižni fond obdelan v matičnem katalogu. Ta je hkrati tudi abecedni imenski katalog, V sistematičnem katalogu po mednarodni decimalni klasifikaciji je obdelan ves knjižni fond, ki je prispel po letu 1951,
Redno se izdelujejo iudi kataloški listki za knjige in revije, ki so deponirane v posameznih inštitutskih bibliotekah akademije.
Za katalog inozemskih knjig pri Jugoslovanskem bibliografskem inštitutu, kakor tudi za centralni katalog Sil Slovenije pri Narodni in univerzitetni knjižnici, se redno izdelujejo in pošiljajo ustrezni kataloški listki.
Sproti se izdelujejo tudi kataloški listki za čitalniški katalog biblioteke SAZU,
Krediti: Odobreni kredit za nabavo znanstvenih in strokovnih knjig ter revij je bit v letu 1975 znatno povišan. Zato se je zlasti akademijskim inštitutom odprla možnost, da nabavijo vsaj najbolj nujno literaturo, ki jo potrebujejo za svoje znanstveno delo. l'o več letih nemogočih omejitev pri nabavi literature zaradi pomanjkanja denarnih sredstev je končno vendarle nastopila prelomnica, ki bo vsaj v nekaj letih deloma mogla zapolniti nastalo vrzel. Odobrena sredstva za nabavo knjižnega materiala so znašala 750.000.— din.
Zamena; Knjižna zamenjava akademijskih publikacij z znanstvenimi ustanovami je gotovo nuj več je, najpomembnejše in najaktivnejše delovno področje biblioteke SAZU. Na ta nučiu se steka vanjo najnovejša znanstvena literatura vseh strok z vsega sveta. To je poglavitni namen biblioteke in specifična značilnost njertega knjižnega fonda. Po drugi strani pa se tako seznanja svetovna znanstvena javnost z izsledki imših najbolj priznanih strokovnjakov.
S knjižno zamenjavo je biblioteka lahko zadovoljna. Vzpostavljene so redne zveze z vsemi najvažnejšimi ustanovami, katerih delovna področja ustrezajo zvrstem akademijske puhli kači j ske dejavnosti.
Novi zainenjalni stiki so bili v preteklem letu navezani s 24 ustanovami (od tega 21 v inozemstvu), redno poslovanje pa je bilo prekinjeno z 2 inozemskima naslovnikoma.
Ob koncu leta je bila zainenjalna mreža razširjena na 8! držav vsega svetu in je obsegala i.454 naslovov (1.1% v inozemstvu in 238 v SFRJ). V tem številu je zajetih 1.174 inozemskih in 237 domačih ustanov ter 22 inozemskih in ) domač znanstvenik. Niso pa vštete razne občasne knjižne zamenjave niti zamenjave dabletnega londa.
Recenzija; Akademijske publikacije se redno pošiljajo v oceno na 37 naslovov (od tega 32 inozemskih). Biblioteka je prejela več ocen, ki so bile objavljene v raznih časopisih in časnikih.
Ekspedit: Skupno je bilo razposlanih 26,544 publikacij, Od tega je bilo razposlanih publikacij SAZU ter skupnih publikacij naše akademije s Svetom akademij, kakor tudi izdaj, ki
jiJi je SAZU prejela kot dediSČino nekaterih ustanov: v zameno 10,563, v dar 5.485, v prodajo 4.691. obveznih izvodov 5,518. BibKote&kih publikacij pa je bilo odposlanih v dar i.999 in kot obvezni primerek
Posebej je omeniti uspeh decembrske prodaje knjig z novoletnim popustom. V prodaji je bilo 67 starejših akademijskih publikacij, prvič pa so bili v razprodaji tudi Katalogi lavne in flore Jugoslavije (16 zvezkov).
Stanje zaloge publikacij 31. 12. 1975 je znašalo 121.551. Mnogo akademijskih publikacij je danes že razprodanih: pošle so zlasti starejše akademijske izdaje, letopisi m uiuzi-kalije. Vetldar pa je tudi zaloga nekaterih publikacij zadnjih let prav minimalna.
Izposojeoanje: Knjižni fond biblioteke se izposoja zainteresiranim osebam v čitalnici ali na dom. V čitalnici so či ta tel j cm na razpolago po prostem pristopu enciklopedije, leksikoni, atlasi, slovarji, prav tako pa tudi okrog 400 raznih revij.
Centralna biblioteka je izposojala v preteklem letu dela iz svojega knjižnega fonda 385 bralcem. Ti so biblioteko obiskali 3049-krat (696-kraT za izposojo v čitalnici. 2.353-krat za izposojo na dom).
Število izposojenih zvezkov v preteklem letu je bilo:
v čitalnici ...............	4.241
na dom................................4.782
inštitutskim bibliotekam......... .	7.624
medbibliotečna izposoja:
23 bibliotekam v državi ........	197
I biblioteki v inozemstvu................6
Skupaj , . .	16.850
Pripomniti pa je treba, da je medbihJiotečno izposojo močno nadomestila izdelava kseroka-kopij, kar je posebej pri krajših čiankih veliko liulj praklifno in nič dražje.
Inštitutske biblioteke so knjižni fond, deponiran pri njih, same izposojale. Ker je pristop h knjižnemu fondu prost in vedno na voljo inštitutskim uslužbencem, o izposoji v njihovih čitalnicah ni statističnih pudatkov.
Publikacije: Vsak mesec izdilja biblioteka Seznam o akcesiji knjig.
Razen tega je bilo v preteklem letu objavljeno se Poročilo o delu biblioteke v letu 1974, Letni seznam periodik 1975, Seznam razpoložljivih publikacij SAZLT-april 1975, 3 seznami düblet in Historiat - ustroj - razvoj biblioteke S A ZU (v slovenščini tei angleščini).
\se biblioteške publikacije so tiskane v eiklostihii tehniki ter broširane. Naklada se giblje med 170 in 300 izvodi.
Publikacije biblioteke prejemajo člani akademije, akademijski inštituti in sekcije ter razne ustanove, knjižnice in knjigarne, ki se zanje zanimajo.
Od biblioteških uslužbencev je v letu 1975 pnblicirala Auika Koblar-Horetzkv v Slavistični reviji 23/3—4 II. del bibliografije Franceta Koblarja, Primož Kamovš pa v Biblosu 24'4 članek iDie Bibliothek der Slowenischen Akademie der Wissenschaften und Künste, ihre Geschichte und Struktur«.
Administracija: Del ovo d ni k biblioteke je obsegal v preteklem letu 2.561 številk.
Publikacije SAZU so se prodajale v lokalu ekgpedita na Trgu osvoboditve 7, po 4 ure dnevno. Izkupiček za prodane puhlikacije je v preteklem letu znašal din 70.556,40.
Knjigoveznica: Akademijska knjigoveznica je v letu 1975 zvezala 4tj3 knjig. Razen tega je broširala biblioteške publikacije, restavrirala nekaj starih tiskov ter izvrševala druge dela kujigoveske narave.
Personalia: Centralna biblioteka ima 17 sistem iz i ran i h delovnih mest. Vsa ta mestu su bila z a sedei m skozi vse leto, razen novega bibliotekarskega, ki je bilo dodeljeno in zasedeno z avgustom.
V akademijskih inštitutih in sekcijah so opravljali knjižničarske posle (razne pomožne kartoteke in izpoeojevanja) ta-mošnji delavci. Od tega jih je le 7 iz knjižničarske stroke, drugi pa so administrativni, strokovni ali priložnostni delavci in opravljajo potrebne knjižničarske posle poleg drugega dela.
Imenik biblioteških uslužbencev ob koncu leta 1975:
Primož Ramovš, višji bibliotekar-specialist, upravnik Anika Ko bi a r-Höret zky, višji bibliotekar-specialist Matija Klemenčič, bibliotekarski referent Sonja Stergaišek, bibliotekar-pripravnik Vlasta Zigou, bibliotekar-pripravnik Stana Tomšič, višji knjižničarski referent Anamarija Vulantič, višji knjižničarski referent Darka Brejc, višji knjižničar
Olga Maleš, višji knjižničar Miriam Sušni k, knjižničar Milan Osrajnik, knjižničar Meta Poljšak, knjižničarski man ipd lan t Vida Baebler, tajnica Alenka Lavrač, oskrbnik knjižnega fonda Ljubo Podpac, vodja ekspedi ta (s skrajšanim dclovuiju časom)
Gabrijel SkerI, knjigo ve ški mojster (s skrajšanim delovnim časom)
Marija Medjimorec, snažilka
Načrt dela za leto 1976
Biblioteka se l>o trudila, da bo v leta 1976 vse lekoče delo redno in sproti opravila.
Kot posebno delo čakajo ureditve zapuščin. Vendar zaradi obsežnosti, te obdelave ne bo možno v Celoti opraviti. Pač pa je v načrtu, dokončna Ureditev in katalogizacij a rokopisnih zapuščin Alfonza Pa u lina in Iva tla Begna.
Biblioteka bo skušala čim bolj seznaniti javnost s posebnim značajem, vsebino in pomembnostjo svojega knjižnega fonda ter doseči zanj med obiskovalci Čim večje zanimanje. S tem v zvezi namerava postaviti vsaj eno razstavo,
V decembru bo spet organi/i rana prodaja akademijskih, publikacij z znatnim popustom.
PUBLIKACIJE IN ZAMENJAVA PUBLIKACIJ
PUBLIKACIJE
Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1975
SPLOSNE IZDAJE
Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 25. knjiga. 1974,
V Ljubljani 1975. 317 + {II] Str. S». 2200 iz v.
IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
Razprave IX. Ljubljana 1975. 8°, tooo iz v.
Vsebina;
1.	J e a n N oiu g.ay rol : Le babylonien, languc internationale de l'antiquiti. Str. I—40.
2.	Janez Hüfler: Slovenska ccrkvena pesem v 18. stoletju. Tipoluški prikaz njenega glasbenega stavka. Str, 41—188.
3.	Franee Starč: Etruščani in jugovzhodni predalpski prostor. Str. 189—274 + (IV) str. + pril.
Arheološki vestnik XXIV. 1973. Ljubljana 1975. 926+[III) str. + (42}
tab. + (18) pril. 6«. 1200 izv.
Vsebina:
F [r a n e) Leben: Neolitik in cneolitik Slovenije ter sosednjih pokrajin. Str. 11.
Stanko Fnh.it : Najstarejše seliščne najdbe v severovzhodni Sloveniji. Str. 13—30.
Alojz Benac: O odnosima Bosne i Slovenije a aeolitskom dobu. Str. 31—37.
Elisabeth Ruttkay: Ober einige Fragen der Laibach - Vu-Cedol-Kultur in Niederster reich uiiri im Burgenland. Str. 58—61.
Sirac Batovič: Odnos Jadrnnskog pritnOTja prema pod račja j ugois točnih Al p a u ncolitu i encolitu. Str, 62—i 27,
Walter Modrijan; Die kulturelle und chronologische Eiti-ordung des Neo- und Äneolilhikams in Kärnten, Str. 12S—13&.
Walter Modrijan; Die kulturelle und thron alogische Einordnung des Neu- und An eo lithi k ums in der Steiermark. Str. (37—144,
France Leben: Opredelitev neolitske in eaeotitske keramike iz jamskih najdišč jugovzhodnega alpskega prost o ra. Str. 145—160+ (1) pri!, Dante Cannarella: II neo-eneolitico del Carso Triestiuo. Str. 161—166,
Paola Korošec; Eneolitik Slovenije, Str. 167—216-Katica Drnbne-i Favna koliščarskih naselbin na ljubljanskem barju. Str. 217—234, Ivan Rakovee; Razvoj kvartarne sesalske favne v Sloveniji.
Sir. 225—270+ (1) pril. Borut Korošec: Application de methodes d'analyse statistique au probleme de la Chronologie du site de Starčevo, Donnees nouvelles sur la slraiigraphie de la fosse 5 A. Str 271—302 + (4) pril. Sporočilo. Str. 305.
Stane Gabre v ec; Uvodna beseda. Str. 307—306, lune Knez: Figurale Si tuten aus Novo mesto. Str, 301—326 +
+ 14 lab, + (3) pril. JI a n s - J ti r g e n Hundt: Die Restaurierung dtT Funde ans den h al Ista tt zeitlichen Fürstengräbern von Novo mesto. Str 527—337+16 iah. Staue Gabrövec; Začetek halštatskega obdobja v Sloveniji,
Str. 336—365 + (1) prit. Ivan P u š : Pomen ljubljanskega prostora v starejši železni dobi.
Str. 366—3%+ 15) t ab. Drago Svoljšak; Prazgodovinsko grobišče v Tolminu, Prispevek k proučevanju načina pokopa in pogrebnih navad v svetolucijski kulturni skupini. Str. 397—415, Bi h a Teržan — Neva Trampuž; Prispe vek h k Kinologi ¡i
svetolucijske skupine. Str. 416—460+ (1) pril-Mitja G u it i n ; Kronologija notranjske skupine. Str, 461—306, Meh t i Id a Urleb: Halštatska nekropola na Križni gori pri
Ložu. Str. 507—520 + 14) pril. Stanko Pahič: Najdišče starejše železne dobe v Pndravju.
Sir. 521—543 + i J > pril Janez Dular: Bela Krajina v s ta roh al stat skem obdobju. Str, 544—591,
Vera V e j v o d a . Ivan M i r n i k : Halštatski kneževski grobovi bt Kapi o b kod Slavonske Požege. Str. 592—610, Ni ko)a Ta sli: Relativno hronoln&ki odnosi južnopannnskog i sJovenačkog hallt a ta. Str. 611—620.
Ol Herman Frey: Bemerkungen nur hallstattischen
Bewaffnung im Südösialpenraum. Str. 021— 6% + (2) tab. Konrad Spindler: Die Ausgrabungen am NJagdalenenberg bei Villingen im Sehwarzvralcl. Str. 637-639+(61 tab, + (3) pril.
Biba Teržaa: Valična vas. Sir. 660—729. Vida Stare: Kultne palice iz Smurjete. Str. 730—7+3. V i d a Stare: Gomile pod K a rit i na Dolenjskem. Str. 7+4—779. G erhart Spitzer: Ein hallstattzcitlicher Tnmulus von Draga tuš. Sir. 780 —830, Mitja Güstin, Timotej Knific: Halštatske in antične
najdbe iz Javora. Str. 831—847. Peter Kos: Koritnica ob Bači. Str. 848—873. Peter Petru: Zali od noil irska družba po upodobitvah na vaški
in magdaknskogorski si tu 11. Str. 874 - 882. Iva Miki C u r k : Zapa/anja o temni rimski kuhinjski lončeni posodi v Sloveniji, Str. HS3—900. Jaroslav 5 a Seli Via Gemina. Str. 9tll—902. 'l ine Kurent, Lojze Mubič; Petrka nova. Str. 903—905. Miroslava M i r k o v i č : Legija IV Flavia j vojni logor n
Viminacijumu. Str. 906—90«+(t) tab. Knjižnu poročila. Str. 909—92«,
IZDAJE RAZREDA ZA FILOLOSKE IX LITERARNE VEDE
Deta 28. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede 6. Milena Ursič: Jožef KalasanC Erberg in njegov poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske. Ljubljana 1975. 238 + (1) str. 8°. 800 iz v.
Dela 31. Bojan Cop: Die indogermanische Deklination im Liebte der indonralischcn vergleichenden Grammatik. Ljubljana 1975. (II) + 133 + (1) str. 8*. 800 izv.
Traditionen 3. Zbornik Inštituta xa slovensko narodopisje. Ljubljana 1974. [V kolofonu 1975.] 308 slr.+ 1 priL 8«. 1000 izv.
Vsebina :
Iva n Grnfenüuer: Nekaj O značaju našega narodnega pesništva. Str. 5—16.
Vilko Novak; Balthasar llacquet in slovenska ljudska kultura. Str, 17—68. N i k o K a r e t : Navada in sega. Str. 69—BO.
Tone Cevc: Okamncla živa bitja v slovenskem ljudskem izročilu. Str. SI—112.
Peter F i s i c r ; Spremembe v prostorski organizaciji kmečkega stanovanjskega poslopja na osrednjem Gorenjskem med srednjim vekom in barokom. Str. 113—132.
F a uči garf; Košnja na visokole/ečih predplan i tiskih območjih, Str. 133—148.
Pavle Za blatnik: Teritev na Koroškem. Str. J49—134.
V 1 a s t O kopač: Pastirska torila z Velike planine. Str. 135 —163.
Janez Dolenc: Izročilo o beli ali veliki kači v škofjeloškem pogorja. Str. 164—165.
Alojz DraveC: Narodna vera i navade v vesi, Str. 166—174.
Vilko Novak: Etnološki atlasi v Evropi. Str. 175—162+1 pril.
Helena Ložar-Podlogar: Računalnik v etnologiji. Str. 185—184.
N li k o] K [o r e t] : »Vpogled v stanje neke vedet. Odmev na koo^res nemških narodopiscev 1973. Str. 184—186.
N[i k O J K [u r e t] : Iz Inštitutn za slovensko narodopisje. Str. 18?—188.
Slavko Kremenšek: Etnološka topografija slovenskega etničnega prostoru. Str. 169—191.
P i a v 1 ej Z [a blatni k}: Slovensko narodopisje na Visoki šoli za izobraževalne vede v Celovcu. Str. 192.
Janez Bogataj: Seminarium etbnologicnm. (Ob koncu Sedemletne akcije univerze Jana K o atenskega iz Bratislave.) Str. 192—194.
N [i k o] K [a r e t] : Festival dei popoli. Str. 194.
P r i ni ož Simoni ti : Kako so leta 1672 pogasili požar V Stični. Str. 195—196
[N i k o] K u r e t : Indijanci na naši panjski končnici. Str. 196 —197.
[Ni k o] Kuret: i-Susdiiz ima rep savit...c Str. 197.
[N i k o) Kuret: »Pegam pisow cesarju je ..Str. 197.
N [i k o] K [ure t]: Naša 25-letniea. Komisija (1947—1951) in Inštitut za slovensko narodopisje SAZU tod 1951), Nastanek, razvoj, delo. (Nadaljevanje in konec.) Str. 198—222,
Knjižna poročilu in ocene. Str. 223—304.
Sodelavci tega zvezka. Str. 30B.
IZDAJE RAZREDA ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE
Dela (i. Murjctn R i h a r i č : Therm od ynamics of Linear Transport Processes. Ljubljana, S AZU & Institut i Jožef Stefan« Univerze v Ljubljani 1975. VIII + 158 + (1) str. S". 700 izv,
IZDAJE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE
Kazprave XVIII, Ljubljana 1975. 8*, fOOO izv. Vsebina
1.	Lojze M a r i n č e k : Gozdna vegetacija Moravske doline na miocenskih kamninah. Str. i—28 -j- (3) p rib
2.	Jože Bole: Anatomija in tuksOnomski položil j vrste Pht/feo* teras euthrix Sturauy 1904 (G n s t r o p o d a). Str. 53—46.
5. S a v o Brelih: Scientific results of tke Yugoslav 197 2 Iiimalaya expedition, Siphonaptera, Str. 45—80.
4.	M a r i o Pleaifar: Hipuriti Nanosa in TtžaJkn-komenskc planote. Str. 81—115 +prit
5.	Dragica TurnSck, Ilartmut S c y f r i e d , Otto Franz Geyer: Geologische und paläontologisclie Untersuch ungen an einem Korallen-Vorkommen im subbe tischen Lhiter-jura von Mnrcia (Süd-Spanien). Str. 117—151+pri!.
6.	Pavel Ličar: Prispevek k poznavanju zgradbe in funkcije prebavila pri rasah .4sei!iis fi<;H«f(f:us {Isupoda, A s e 11 o t a). Str. £33—205+prii.
7.	Stanko C e r Ve k : Prehranjevalni odnosi mezoartropodi tal — glive. Str. 205—237 + pril.
S. Katica Drobne; Ilottingenna lukasi n. gen,, n. sp. (F o -r a m i n i f e r i d a} iz srednjega pateocena v severozahodni Jugoslaviji, (111) str. + Str, 239- 233 + pril.
Dela 22. Stanko Grafenauer: Rudna petrologija ultramafie-nili kamnin Jugoslavije. Ljubljana 1975, 152 str. + ¡2) p ril. + 33 tab, 8°. 1000 izv.
Jože Lazar: Razširjenost sladkovodnih alg v Sloveniji. Ljubljana 1975. 83 + (1) str. 8». 1000 izv.
Fiorn in lavna Severnega Jadrana. Prispevek 1. Janez Mat jačič, Jože Š t i r n s sodelavci. Ljubljana 1975. 34 + (11) str. 1000 izv.
IZDAJE RAZREDA ZA UMETNOSTI
Dela 54. Serija za glasbeno umetnost 34. Matija Bravniču Fanlasia rhapsodica za violino in. orkester. Ljubi j a mi X)0 izv.
Vsebina:
Partitura. 60. str.
Izvod za violino in klavir. 20 str. Violina. 7 str.
Dela 35. Serija za glasbeno umetnost 35, M a t i j a B r a v ti i v a Končen za violino in orkester. Ljubljana 1975, 4". 500 iz v.
Vsebina:
Izvod za violino in klavir, 71 str. Violina. 27 str.
ZAMENJAVA PUBLIKACIJ-EX CHANGE OF PUBLICATIONS
Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v letu 1975 redno pošiljala v zameno akademijske publikacije naslednjim ustanovam:
In 1975 ilie Library of Slovenian Academy of Sciences and Arts was in continuous exchange of publications with following Institutions:
SFR JUGOSLAVIJA - SFR YUGOSLAVIA
Banja Luka:
Muzej Bosanske Krajine Beograd:
Arheološki institut Srpske akademije nauka i umetnosti Arhitektonski fakultet Astronomska Opservatorija
Balkanološki institut Srpske akademije nauka i umetnosti Biblioteka Odseka za malemaličko-inrhnniekc nauke Prirodno-
mateiaatičkog fakulteta Botanič k i zavod i ha Sta Pr irod no-matenta t ičkog fakulteta Etnografski institut Srpske akademije nauka i umetnost) Etnografski mtizej Etnološko društvo Jugoslavije Geografski institut > J o van Cvijiči Geografski zavod Prirodno-matematiCkog fakulteta Gradevinski fakultet Institut društvenih nauka Institut za ispitivanje materiala Institut Za nuklearne nauke ;Boris Kidriči Institut za zaštitu bilja
Institut za zoologiju Frirodno-inatematičknjj fakulteta istorijski muzej Srbije
jugoslovenski institut za zaštitu spomenika kulture Katedra za matematiku. Elektrotehiueki fakultet Komisija za medici us ko-naučna istraii vanja Mašinski fakultet
Mašinski institut »Vladimir Farmakovskii Srpske akademije nauka
i umetnosti Matematički institut Muzej grada Beograda Muzej primenjene umetnosti
Muzej sumn rs t va i lova Narodna biblioteka SR Srbije Narodni muzej
Naučilo društvo za isrtorijw zdravstvene kulture Jugoslavije Prirodn jaSki muzej
Republički zavod za zaštitn prirode Sli Srbije
Rudarsko-geološki fakultet
Savezni hidrometeorološki zavod
Seminar /a istoriju jugoski venske književnosti
Srpska akademija nauka i umetno si i
Srpsko biološko društvo
Srpsko geografsko društvo
Srpsko geološko društvo
Srpsko heiniško društvo
Srpsko lekarsko društvo
gumarski fakultet
L ni verzi tetska biblioteka iS vetu/ar Marko vid« Vojni muzej
Zavod /a geološka i geofizieka istraŽivanja Biotrad it a moru:
Arheološka zbirka Bil nla:
Društvo za nauka i umetnost Odbor za Herakleja Brežice:
Posavski muzej Celje:
Mohorjeva družba Cedit je;
Zavod za zaštitu spomenika kulture SR Črne Gore Duhroonik:
Dubrovaeki muzej. Arheološki odjel
Historijski institut Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti IdrijtI;
Mestni muzej Ilidža:
Geološki zavod u Sarajevu Kamnik:
Muzej Kamnik Kikinda:
Narodni muzej Kot ur:
Pomorski muzej Viša pomorska škola Kranj:
Gorenjski muzej A« ima;
Muzej Moslavine l.jubljma:
Biotehniška fakulteta Društvo meteorologov Slovenije
Elektrotehniški vestnik
(j en loški zavod SR Slovenije
Gozdarski vestni
H i dio meteorološki zavod SR Slovenije
inštitut za biologijo Univerze
inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije
Inštitut za javno upravo in delovna razmerja jiri Pravni fakulteti
Inštitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi
Kmetijski inštitut Slovenije
Narodna galerijn
Narodni muzej
Nuklearni inštitut »Jožef Stefant
Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete
Oddelek za muzikologijo Filozofske fakulteie
Planinska zve?a Slovenije
Prirodoslovni muzej Slovenije
Plirodoslovno društvo Slovenije
Slovenska Matica
Slovenski etnografski muzej
Slovenski gledališki muzej
Slovenski šolski muzej
Tehniški mo^ej Slovenije
Urbanistični inštitut SR Slovenije
Zavod SR Slovenije za statistiko
Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Sil Slovenije
Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije
Zavod za zdravstveno in tehniško varnost SR Slovenije
Zdravstveni vestnik
Zgodovinski arhiv
Zgodovinsko društvo za Slo i eni jo
Zveza i ni en i rje v in tehnikov SR Slovenije
Maribor:
Pokrajinski muzej
Mežica:
Geološka služba pri Rudniku svinca in cinka
Niš:
Balkanološki institut bniverziteta Filozoski fakultet Medicinski fakultet
Nova Gorica: Goriški muzej
Novi Sad:
Centralna biblioteka Filozofskog fakulteta Matica Srpska
Pokrajinski zavod za zaštitu spomenika kulture Vojvodanski muzej
Sovo mesto:
Studijska knjižnica Mirana Jarca
Ohrid:
Ilidrobiološki zavod Naroden muzej
Otijek:
Historijski arhiv Muzej Slavonije
Peč:
Viša ekonomska-komercialna škola Zavod za šumarstvo Piran;
Pomorski muzej »Sergej Mašerat Portorož:
Morska biološka postaja. Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani Prilep;
* Centar za ¡Straž i vanje o a staroslovenskata kultura Naroden muzej Prisiina:
Katedra za šiptarski jezik i književnost Muzej Kosova i Meto ti i je Piav no-ekouomski f aku i te L Pri rod n u-m a tema t it k i fakultet Prizren:
Zavod za vinogradarstvo i vinarstvo l'ula:
Arheološki muzej
Društvo za književnost i umjetnost ifijeta:
ilistorijski arhiv Medicinski fakultet Pomorski i povijesni muzej
S je vero jadranski institut Ju gos la venske akademije znanosti i umjetnosti a Zagrebu iiooinj:
Cemar za istraživanje mora Sarajeoo:
Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine
A rili v Bosne i Hercegovine
Biološki institut Univerzi te ta
Društvo istoričara Boane i Hercegovine
Ekonomski institut Univerzi teta
Gazi Ilusrev-begova biblioteks±
Geografsko društvo Bosne i Hercegovine
Institut za higiienu i socijabm med lumu. Medicinski fakultet
Institut za jezik i književnost
Institut za šumarstvo
Katedra jngoslo venske književnosti. Filozofski fakultet
Medicinski fakultet Univerzi tet a
Poljoprivrcdni fakultet Uuiverzitcia
Pravni fakultet Univerzi teta
Šumarski fakultet Univerziteta
'* Ustanove, s katerimi smo v letu 1ST? vzpostavili zameno, So označene z zvezdico '*.
The institutions with which the exchange of p ab I i cat ion s started in 19T5 are marked with *,
Zavod za zaštitu spomenika kulture Bosne i Hercegovine Zemaljski muzej Skopje:
Ekonomski institut na Univeizitetot Etnološki muzej
Geografski institut. Prirodno-matematički fakultet Geografsko društvo na SR Makedonija Geološki zavod Institut za folklor
Institut za makedonski jazik s Krste Misirkovc Institut za matematika na Univerzitctot Institut ¡ca nacionalna istorija Katedra za južncslovenski j a žici- Filozofski fakultet Makedonska akademija na nauki te i umetne»tite Medicinski fakultet
Muzejsko-konzervatorsko društvo n;i SR Makedonija Pri rodim aučen muzej
RepubiiCki zavod za zastiia »a spomeniciie lia knltnrata Seminar za is torija na star vek i arheologija. Filozofski fakultet Seminar za klasična filologija. Filozofski fakultet Seminar za makedonski jazi k. Filozofski fakultet Gumarski institut na SR Makedonija Zavod za ribarstvo na SR Makedonija Zemjodelako-štimarski fakultet na Univerzitetut Zoološki zavod. Prirodno-matematički fakultet Slavonski Brod:
Ilistorijski institut Slavonije Smedereoo:
Narodni muzej Split:
Arheološki muzej Etnografski muzej Galerija umjetnina
Hi dro graf s ki institut J ugoslo venske ratne mornarice Historijski arhiv
Institut za nacionalna arheologi ju Institut za oceanografijn i ribarstvo Muzej grada Splita Na učna biblioteka PedagoSka akademija
Regionalni zavod za zaštitu spomenika kali are Vojnopomorski muzej Ratne mornarice
Sremski Karlovci:
I s torij sk i arhiv A P Vojvodine Škof ju Loka:
Loški muzej S tip:
Naroden muzej T it ograd:
Biološki zavod
* Društvo za nauku i umjetnost Črne Gore Jstorijski institut Črne Gore
Republiški zavod za št itn prirode Zavod za geološka istraživanja Črno Gore T mía:
Medicinski eentar sDr. Mustafa Mujhegovict Muzej istoene Bosne Vranje:
Narodni muzej Vršac:
Narodni muzej rifA-ypar:
G rud ski muzej Zada r:
Arheološki muzej Historijski arhiv
Insfitut Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti u Zagrebu Institut za histórijske nauke rilozofskog fakulteta Sveučilišta u
Zagrebu Narodni muzej Zagreb:
Arheološki muzej Arhiv Sli Hrvatske
Biblioteka P ra v nog fakulteta Sveučilišta
Botanički zavod Prirndoslovnng fakulteta Sveučilišta
Društvo inateinatiéara i fizičara
Društvo mnzejsko-konzervatoiskih rudnika Sli Hrvaiske Etnografski muzej (itofizički zavod Sveučilišta Geografsko društvo Hrvatske
Geološko-paleontoloska zbirka i laboratorij za krš Jugoslavenske
akademije znanosti i umjetnosti Historijski institut J ugoslavenske akademije znanost« i umjetnosti Hrvatsko prirodoslovno društvo Imunološki zavod Institut Franjáis Institut ^a geološka Istraiivánja Institut za h ¡stori ju r&dničkog pok reta Institut za hrvaiskn povijest Sveučilišta
Institut za jezik J ugasla venske akademije znanosti i urnjetnosti
Institut za narodnu umjetnost
Ingoslavenska akademija znanosti i urnjetnosti
Muzej grada Zagreba
Muzej za umjetnost i oh rt
Muzikoloski zavod M užitke akademije
iNaučna misao« — Društvo za unapredtvanje i širenje nauke Odjel za ornitologi ju Instituta za biologija Sveučilišta Ódsjek t.a arheoldgiju. I iloxofski fakultet Sveučilišta Odsjek ¡ia povijest umietnosii. Filozofski fakultet Sveučilišta * Opea bolnica »Dr. Josip kaj fes«. Znanstveno istraži vački odjel Poljoprivredna znanstvena smotra. Agronomski fakultet Sveučilišta Povijcsuo društvo Hrvatske
Spelenloški odsjek P lan i na rs kog društva »Želj ezničar* Starosla venski institut iSvetozar iíitijí
Studijski kabinet zu arheologi ju Jugosl a venske akademije znanosti i umjeinosti
Zavod za slavensktt filologiju. Filozofski fakultet Sveučilišta Znanstveni hilten Zenica:
Muzej grada Zenice
EVROPA - EUROPE
Odetten (Federal Republic of Germany):
Geographisches Institut der Rheinisch-Westfälischen Technischen Hochschule _4arau {Switzerland) i
Aargauische Natnrforschcndc Gcscllschuti Aarhur (I Jen mark):
Botanical Institute of the University of Aarhos in Hisskow Geologisk Institut Laborutoriet for Fysisk Geografi Statsbibliotckct Aberdeen (Great Britain):
Siciiee Library. Aberdeen University Abcrysimyth (Great Britain): National Library of Wales Acocia*-Geniue (Switzerland):
Institut d'Anthropofogie de I'Universite Act reale (Italy):
Accademia degli Zelanti e dei Daftiici A Iba- lu lia (Ru mania) t
Muzeul Regional Amersfoort (Netherlands):
Rijks dienst voor h et Oudheidkundig Bodemouderzoek Amsterdam (Netherlands):
Artis-Bibliotheek. Universiteit van Amsterdam Koninklijke Nederlandse Akademie van Wctenscbappen Koninklijk Instituut voor de Tropen Konmklijk Ondheidkonding Genootschap Rijksmuseum Nederlands Genootschap voor Anthropologie Nederlandse En t onto louche Vereeniging Zoiilogiscli Museum, linivcrsitcit van Amsterdam Animerpen (Belgium):
K.oninklijke Maatshappij voor Dier kit tide van Antwerpen Aquileia (Italy):
Associazione Nazionale per Aquileia Arezzo (Italy):
Accademiu *Peirareaf di Lcttcre, Arti e Scienze Athenai (Grcecc): Akademia AthenSn * Athens Center of Ekistics British School of Archaeology at Athens
C omite National Hell&riqne de ¡'Association Internationale des Etudes du Sud-Est Euro pee u
Davis Library, Ameritan Schuol of Classical Si lidies De j i sebes Areliacologisches Institut Leo le Fronçais« d'Archéologie
Ï. aba ra (oiré de Geologie el de Paléonlologic de l'Uni vers i té Rédaction de lu revue Laografía Société Archéologique d'Athènes Société Spéléologique de Grèce Augsburg (Federal Republie of Germany}:
Umveraitätsbib lioth ek Attenckes (Switzerland) :
Musée Romain Bac Su (Rumania) : M a/.cul de I s te rie Muzeot île Sfiintele Naturii Bad Godesberg (Federal Republic OÍ Germany): ! Je ti tsehe Forsch ungsgemeinseha f t Deutscher Forschungsdienst Friedrich-Ebert-Stiftnng Bibliothek Institut für Raumordnung Barcelona (Spahl):
Instituto Químico de Sarria Museo Arqueológico liari (Italy) :
Aecudemia Pilgüese del le Seienze Facoltà di Le Itere e Filosofía e di Magist ero Basel (Switzerland) :
Geo graph iseh-ethnologisehe Gesel 1 sc ha f t Historiche und antiquarische Gesellschaft Na tur forschende Gesellschaft
Schweizerische Gesellschaft für Ur- und Frühgeschichte Schweizerische Gesellschaft für Volkskunde Schweizerisehfls Institut für Volkskunde Bautzen (German Démocratie Republic):
Instituí für sorbische Volksforsehung der Akademie der Wissenschaften der Deutschen Demokratischen Republik .Stadlmuscum. Naturwissenschaftliche Abteilung Bikétctaba (Hungary) :
Békés Megye Múzeumi Igazgatósága Beifort (France) :
Société Bellortaine d'Émulation Bergamo (Italy):
Biblioteca Cívica A, Mai Bergen (Norway):
Uni versi t etsb ibli o teket Berlin {German Démocratie Rcpublic) :
Akademie der Künste der Deutschen Demokratischen Republik Akademie der Wissenschaften der Deutschen Demokratischen Republik
Institut für deutsche Volkskunde der Akademie der Wissenschaften der Deutschen Demokratischen Republik Institut für Ur- und Frühgeschichte der Humboldt-Universität Universitfits-Bihlioihek der Humboldt Universität
Zemralinstitut für Alte Ce? ch ich it: und Archäologie der Akademie
der Wissenschaften der Deutschen Demokratischen Republik Zentralstelle für die philosophische Information und Dokumentation BerUn-CHarlotienburg (Federal Republic of German u:
Museum für Vor- und Frühgeschichte Bern (Switzerland):
Bern is eh es historisches Museum Geographische Gesellschaft Naturforschende Gesellschaft Stadt- und Universitätsbibliothek Besançon (France):
Institut d'Archéologie de la Faculté des Lettre* Institut de Géographie de la Faculté des Lettres Université de Besançon BMoruieza (Poland) :
Zaktad Batlania Ssaköw Pdskiej Akademii Nauk Biaîystok (Poland);
Muzcum W Biatymsiokii Bilbao (Spain):
Grnpo EspeleoliSgico Vizcaino Birmingham (Great Britain):
Birmingham Natural History Society Blindern-Oslo (Norway):
Det Norske Gcografiske Selskah Dei Norske Meteorologie Instilutt Bochum-Querenburg (Federal Republic of Germany):
Geographisches Institut der Ruhr-Universität Bochum Bologna (Italy):
Accademia delle Seienzc dcH'Istituto di Bologna Gruppo Spclcologico Bolognese Istitutö di Geologia e Paleontologia dell LIniversiià Istitutö di S tori a Antica. Lniversiin degli Studi Maseo Civico
Uni one Speleologiea Bolognese Bolzarieto-GenoDa tltuly);
Club Alpino Italia no — Gruppo Spcleologico Bondy (France):
Office de la Recherche Scientifique et Technique Onlre-Mcr Botin (Federal Republic of Germany): Geographisches Institut der Universität
Institut fiir Landwirtschaftliche Zoologie der Universität. - Hydro-
biologische Arbeitsgruppe Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität Naiiirhistnrischer Verein der lliieinlande nnd Westfalens Univers itB ts-Bibl iot he k
Verein von Alterl um s freunden im Rheinlands Bordighera (Italy) :
Is ti tu to Interuazionale di Studi Liguri Borgerhoui (Belgium) : Speleo-Scientia
Horok {LJS.SR):
Institut biologii vuutrcnnih v ud Akademii nauk SSSR Bo f ton Spa (G rent Britain):
British National Book Centre, British Library.. Lending Division BruifOti (R n man id);
Mazcul Judejean Bra?ov Bratislava (Czech us lova k ia):
Filozoficka fakulta Univerzity Komensk^ho — Ust redna knižnica Gengrafieki knižnica Prirodovcdeckoj fakulty Univerzity Komei!-skehu
Geograficky ustav Slovenske] akademie vied Geotogicki ustav Dkmyza Štiira Gcologicky ustav Slovenske j akademie vied Kabinet ftnologie. Filoznficka fakulta Univerzity Konisinskeho Prirodovecka l'a kulta Univerzity Komcnskeho — C s t redna knižnica
Slovenska akademia vied — Cstredna knjižnica Slovenska technicka knižnica Slovenske narodne muzenm Sociologicky ustav Slovenske] akademie vied Univezzitna knižnica
tJstaV cxpcriinentalnej biulogic a ckologie Slovenskej akademie vied
Ustav svetovej literatury a jazykov Slovenskej ykadetnits vied Osiavy spolecenskyh vied Slovenskej akademie vied Bremen (Federal Republic of Germany):
Ubersce-Mnseimi Brescia (Tlaly); Ateneo d i Brescia Museu Civico d i Storia Na tu rale Bristol (Great Britain];
Current l ilies in Speleology Brno (Czechoslovakia):
An beologicky ¿stav Ceskoslovensk6 akademie vEd
Ltnogralieky lis lav Moravskeho m uses
Tilosoficka fakulta. Sbornik praci
Geograficky listav Ceskoslovenski akadetnie v ed
K rajske stiedisko sta t ni pamatkove peče a ochrany pri rod y
Matice Moravska
Moravske museum. Oddčleni historicke Moravske museum. Frehistorickc nddeleni Moravske museum. Dstav Anlhropus Pcdagogicky institut
Pfirodovideckfi laku I ta University j. i!. I'orkyue Speleologicki1 klub l. tiivcrsitni knihovna
tista v firo ethnografii a folklori stikfi C esk osi o venske akademie ved Gstfedni knihovna lekafske fakulty University j. E. Pnrkvne fist redni knihovna veterinami fakulty V y soke Skoly zemčdelske Kritgg (Switzerland)):
Gesellschaft Pro Vindonlssa
H ruxel les ( Bel gium) :
Académie Royale des Sciences, des Lettres et des Beaux-Arts de Belgique
Centre Bel|re de Recherches Archéologiques en Italie Centrale et
Méridionale Fédération Spéléologie ne de Belgique Institut Royal îles Sciences Naturelles de Belgique Koninklijke Acuiieniie voor Wetenschappetl, Letteren en Srhone
K un s ten vas Bclfrië >Latomns«
Les Musées Royaux d'Art de d'Histoire llevue Belge de Philologie et d'Histoire Service de Physique Nucléaire
Société Royale Belge d'Anthropologie et de Préhistoire Société Royale Zoologique de Belgique Spéléu-Club de Belgique
Bitcuresti (Rumania):
Asociaba Slaviçtilor din República Socialistá Románia Association Internationale d'Études du Sud-Lst Européennes Biblioteca Academic i Republicii Socialiste Román i a Biblioteca Centrais de Stat al Republicii Soda lisie România Biblioteca Céntrala Universitarâ
Central <!e Informare ?i Documentare în Stimule Sociale 51 Politice Institutul Agronomie »N. Bâlcescut, Facilítales de MedicinS Vele-rinarâ
Institutul de A rhéologie al Academiei Republicii Socialiste Romanía Institut o I de Cçreetâri çi Proiectâri fiscieole Institntul de Geologie çi Geofizica
Institutul de (écologie çi Geografic al Academiei Republicii Socialiste România
Institutul de Istoria A rte i al Academiei Republicii Socialiste Romània
* Institutul de Istorie fi Teorie Literarà al Academiei Republicii
Socialiste R oinân ia Institutul de Lingvisticâ al Academiei Republicii Socialiste Romania Institutul île Matematicâ al Academiei Republicii Socialiste Româ-
nla
Instituto! de Spcologic lEinil G. Racovi(Si Oficiul de Informare si Documentare al Invâ^âinintului Societatea de Stiinte Hidiotice din República Socialiste Româniu Bu ciajKxt (H u uga ry} :
Budapesti Tbrtélseti M iizeum
Eotvos Loránd Tudományegyetem. Régészeli Tanszék
Fiildrajzi Tanszékck Konyvtára
Iparmüveszeti Mú/eum
Magyar ÁlEami Foldtani lntézet
Magyar Füldrajzi Társaság Konyvtára
Magyar Karszt- és Baria ngku tatú Társulat
Magyar Ncmzcti Galería
Magyar Nemzetl Múzeum. Kozpontí Hégészcti Konyvtár Magyar Tudományos Ak«détniu, Foldrajztlidomúnyi Kufatóintézet
líonyv-és TéTképt¿ra Magyar ¡udományos Akadémia, Irodalomtiidományi lntézet Magyar Tndományos Akadémia Konyvtára
Magyar rudományos Akadémia. Müvészettortémitj Kutaló Csoport Künyvtíro
Xíagyar Tndományos Atadémia. Néprajzi Kutaíó Csoport Magyar Tu doman y os Akadémia, Nyelvíudomáiiyi Iniézet Magyar 111 domónyOs Akadémia. Régészeti Intézet Magyar Tudományos Akadémia. Türtéaettud nmányi Iutózet -Néprajzi Múzettm Kiínyvtóra Országos Müemléki Feliigyelijség Szépmiivcszctí Múzcum Természettcidomónyi Mézeum Xünyvtárn Cambridge (Great Britain):
Cambridge Philosophical Society University Library Canterbury (Great Britain):
University of Keai — The Library Capo di Ponte (Italy):
Centro CamunO di Studi Piflistorici Cardiff (Great Britain):
National Museum of Wales. Department of Archaeology Catteüana-GTotle (Italy);
Jstituto Italiano di Speleologia Caíanla (Italy):
Accademia Gioenia di Seienze Xaturali Biblioteca Centra le di Seienze Geologtche Faeolta di Lettete e Filosofía
*	lütítuto di Ardieo logia iG. Libertini*. Faeolta. di Let tere e Filo-
sofía
*	Istituto Policattedra di Biología anímale dell'Universiti Cíiirr {Switzerland):
*	Bonder Xatnrhistorisches und Nationalpurk Museum Historisch-antiqnarische Geseüseli&ft von Gran hunden
CitrUUte (Italy):
sNovi Malajurt Clermont-Ferrand (France):
I ns tit i it de Geographic. Faculté des Lcttrcs Cluj (Rumania):
Academia Republicii Socialists Romania -- Filiala Cluj Mtizeul de Istorie al Transil vaniei Muz ful Etnografic al Tra lis i I vaniei C'vimbra (Portugal):
instituto de Arqueología. Faculdade de Letras Mu sen Zoológico da Umveisidade de Coimhra Sociedade Broteriann Como (Italy):
Bassegna Speleologica 1 tal i ana Societú Areheologica Comease C'<m(tan\a (Romania):
Muzeul de Arheologie Craiopa (Rumania):
Central de Stiinte Sociale al Academiei de Stiin^e Sociale Politke a República Socialista Rumania
Cremona (Italy):
Biblioteca Stat a Je di Cremona Debrecen (Hungary) : Deri Muzeum Egyetemi Kiinyvtir F^syctemi Néprajzi Intézet
Klosszika Fifolôgiai Intézete Kossuth LajöS Tudomiioyegyeieiti Delft (Netherlands):
Ethaografisch Museum Dijon (France):
Bibliotèque de l'Académie de Dijon et tie la Go mission des Antiquités Spéléo-Club de Dijon Dresden (German Democratic Rep tibi te): Bibliothek der Technischen Universität Landesmuseum für Vorgeschichte Sächsische Landeshibliothek
Staatliches Museom für Mineralogie uad Cenlogie Staatliches Museum far Tierkunde Dublin [Republic of Ireland) : Royal Dublin Society Royal Irish Academy Royal Society of Antiquaries of Ireland Durham (Great Britain):
University library Ebersmalde (German Democratic Republic):
Institut für Pflanzenschutzforsehung Kleinmachnow (BZA), Abt, Taxonomie der Insekten Edinburgh (Great Britain) : Royal Society of Edinburgh
School of Scottish Studies. University of Edinburgh Eiiemtadt (Austria);
Bu rgenlandisches Landesm usemn Fr langen (Federal Republic of Germ a ay) :
institut für Kunstwissenschaft e. V. — Deutsches Institut für mero-
vfingische und ka roi infi sehe Kunst fors eh un g Seminar für slawische Philologie der Friedrich-Alexander-I'nn er-sität Faema (Italy):
Società Torricelliana di Seienze e Lettere Ferrara (Italy):
Accadcniia del le Seiende di Ferra ra Istituto Ferra rese di Paleon toi ogi a Umana Firenze (Italy):
Accadcmia della Crusea Accademia Toscan a di Scieti/e e Fettere Hi vi s ta di Seienze Preist« riche Flémaile-Haute (BeIgium) ;
Société Royale Belge d'Études Géologiques et Archéologiques Les Chercheurs de la Wall omet
Fissau o (Italy) :
11 il) lío teta Cívica Frank-furl a. M. (Federal Republic of Germany):
De ut sclies Archäologisches Institut. Römisch-Germanische Kommission
Seuckenbergisdie Nuturf ersehende Gesellschaft Freiburg i. Br. [Feriera! Republic of Germany): Deutsthes Volksliedarchiv Geographisches Institut 1 der Universität Geologisches Landesamt
Institut für Ur- und Frühgeschichte der Universität II n iversi tats- Bi b I i o t hek Gaoardo (Italy):
Ci vico Musco Grnppo Grotte Gdansk (Poland) :
Biblioteka Gdanska Polskiej Akademii Nank Gdariskic Towarzystwo Naukowe lustytui Morski Genève (Switzerland)
Bibliothèque d'Art et d Archéologie Bibliothèque Publique et Universitaire Institut dp Géologie de l'Université Muséum d'Histoire Naturelle Société de Géographie Sotiété de Physique e.i d'Histoire Naturelle Société d'Histoire et d'Archéologie Société Fnt o m «logique Genova (Italy):
Accu dem ia Ligure di Seien ze e Lettere Istimto di Filología Classic» dell'Uni versilà I st i tu to di Geografía deli'Università Isätuto di Geología deî l'Un i versità Museo Cívico di Storia Naturale i-Giacomo Doria-Genova. — Rivaroio [Italy):
Grnppo Ricerche Speleologíelie Gent (Belgium):
Kouinklijke Aeadeniie voor Nederlandse laal- en Leiterkunde Seminarie voor Archéologie. Faculteit der Wijsbegeerte en Lotteren Glessen [Federal Republic of Germany):
Geographisches Institut der Justus Liebig-Universität Un i versi täts-B ibl iot he k GlalgOip (Great Britain):
1 he Geological Society of Glasgow. The University Library Gorixia (Italy):
Biblioteca Statale {soutins Go ri ska M oh Or je va druzba Gotebo rg ( Swede n ) :
G öteborgs U ni versi tetsbibliot ek Göttiiigen (Federal Republic of Germany) : Akademie der Wissenschaften
Geographisches Institut der Georg-August-Universität
Seminar für slawische Philologie der Georg-August-Universität Seminar für LIr- und Frühgeschichte der Georg-August-Universität System at i seh-Geobotanisches Institut der Georg-August-Uni versiiat Graz (Austria) i
Historisches Institut der Universität.
Institut für vergleichende Sprachwissenschaft der Universität Institut für Slavistik an der Universität
Institut für Technische Petrographie und Mineralogie der technischen Hochschule Museum für Vut- nnd Frühgeschichte und Münzensammlung am
S t cie rmä rk isc he n La 11 des in use um J oanneum Naturwissenschaftlicher Verein für Steiermark Steie rmä rk isc he Landesb i bl i u t he k Steiermarkisches Landesarchiv
S leiermärkisch es Landesmuseum J oanneum, Botanische Abteilung SteicjBcher Iiurgenverein S t ei r i sches Volkskundemnseum Uni versitätsbibliot hek Greif »meld (German Democraäe Rcpuhlic):
Emst-Moritz-Arndt-Universität Grenoble (France):
Soeiete Scientific] ue du Dauphine Groningen (Netherlands):
Biologisch-Archaeölogiseh Ins tit mit der Rijksuni vereitelt
Gtför (Hungary):
Xäntus Janos Müzeunt Ü Seriem (X et he rinn ds):
Tevler's Sticliting Riblintheek liulle a. d. Saale (German Democratic Republik): Landesmuseum für Vorgeschichte Universität?- und Landesbibliothek Sachsen-Anhalt Ha II st all (Austria):
Museum in Ha II statt Hamburg (Federal Republic of Germany): Geographische Gesellschaft in Hamburg Geologisch -Paläontologisches Institut Haniburgisehes Museum für Völkerkunde Museum für Hamburgische Geschichte Naturwissenschaftlicher Verein in Hamburg Seminar für Vor- und Frii11 gesehiehte der Universität Staats- und Universitätsbibliothek Hannoner (Federal Republic of Germany);
Bundesanstalt für Gcowissenseharten und Rollstolfe Deutsche Quartärvereinigoag
Naturhistorisehc Gesellschaft	'
Har'kou (USSR):
(Bentral'naja naucnsja biblioteka. Har'kovskij gosudarstvennyj universitet
Heidelberg (Federal Republic of Germany): Slavisehes Institut der Universität Li n i v ersität sbibli 01 h ek
lleilbronn (Federal Rep ni lic oi Germany):
H i s torisc lies Museum Helsinki (Finland):
College of Veterinary Medicine Hclsingin Vliopiston k i rja s ton Slaavilainen osa s t o Ilelsingin Yliopiston Maantieteen laitos Societas biologica f en niča »Vanarao Societas pro fauna et flora femiiea Son m a lain en Tiedeakatemia Soumen Hyonteistieteellinen Seura Snomcn Maantieteel linen Seura Soumea M uina ism n i »toy lid istv s S n omen Tiedescura Valtion Ki is t a ntut k itn uslaitoa lleoertee (Be Igi um):
Instituut voor Suciale en Economise lic Geograf ic Hradec Kralooe (Czechoslovakia):
Stalni vfcdecka kuihovna l&qi (Rumania);
Academia Repuhlicii Socialiste Romania — Filiala Ia?i Institutu 1 de Istorie si Arheologic »A. D. Xenopol Institutu! Politehnic Mttzeul de istorie Na t urala Innsbruck- (Austria):
Fnrstlichc Bundes versuclrsans talt Osterreichiscbe bnmanistisebe Gesellschaft Istanbul (Turkey)?
Ayasofya Miizcsi Mtidiirliigunr Instanbul Arkeoloji Mtizeleri Mfidiirltigil Kftiterslmiern (Federal Republic of Germany):
Lundesge we r Ijea 11 stal t Karlsruhe (Federal Republic of Germany):
Lehrstubl fiir Gcolosie If, lecbniscbe Hocbscliule Nat u rwisse n s ch a f t licne r Verei n Katowice (Poland):
Biblioteka Pans t wo we j \V>žszej Szkoty Muzycsnej Sirski Instytut Natikowy Uniwersytct ŠI as k i w Katowicach Kiel (Federal Republic of Germany):
Bibliothek des Instituti fiir Weltwirtschaft an der UniversitSt Geograpbiseiics Institut der L mversitiii Uni versitats-Bibliotbek Kiev (USSR):
Central'naja uaučnaja biblioteka Akademii nuuk Ukrainskoj RSR Deržavna ord. TKZ Respublikans'ka biblioteka Ukrainskoj HSR irn KPRS
Institut zoologii Akademii nauk Ukrainskoj RSR Kifista (Greeceh
Goulandris Natural History Museum Kišineo (USSR):
Akademija nauk Mol da vs kuj SSR
Klagenfurt (Auatria):
Landesm use am Kobenh a du (Den rk): Botanisk Ccntralbihl i o tek Danmarks Cetil obiske lindersogelse
Danmarks Institut for International Udveksliug a[ Videiis kabel ige
Publikatiouer Dansk Geologisk Forening Dansk Natarhistorisk Forening De t Konici ige Danske Geograf is ke Sel skali Det Kongellge Danska Videnskabernes Selskab Det Kongelige Nordiske Oldskriftselskab Entomologisk Forening Miueralogisk Museum Köln (Fecleral Rcpublic of Germany):
Geographisches Institut der Universität Kdrnik (Po I and):
Biblioteka Kör nick a Koiice (Czechoslovakia); Geologieky prieskurn Sta t na vedecka kniznica Vyehodoslo venske muze um Krakom (Polarni);
I lis ty tut Botaniki Pols k ie j A kade ni i i Nauk
Institut Hiütorii Ktlltury Materialnej l'olskiej Akademii Nauk,
Red a ke ja Sp razuzdan Arehcologicznych Iaslytut Historii Kultury Materialnej Polskiej Akademij Nauk.
Zaklad FluogTafii Katedra Etnografii Slowiau. UniweiSytet Jagietlonski Muzcum Archeolngiezne Museum Etnograficzne Polska Akademia Nauk Polskie Towarzystwo Geologie z ne
Zaklad Oehrony Przyrody Polskie; Akademii No ut Zaktad ¡ioologii Systematicznej l'olskiej Akademii Nauk Krefeld (Federal Republic of Germany):
Geologisebes La tide sa mt Nordrhein-Westfaleu Krotno n/>Vixloku (Poland): Muzcum
Laichingen (Federal Republic of Germany);
Ilnhloiiforschungsabteilung des HHV Laichingen e. V. i,amianki (Poland) :
* Instytut Ekologii Polskiej Akademii Nauk Lausanne (Switzerland) :
Société Vaudoise d'Hi s l ni re el d'Archéologie Société Vaudoise des Sciences Naturelles
becce (Italy);
Biblïoteca Centrale dell'Université degli Studi
20 Lftnpis	30>
Leer sum (Netherlands):
Rijksinstituut voor Natnurbebeer Leeujnarden (Netherlands):
Fryske Akatkniy Leicester (Great Britain):
Department of Archaeology. University of Leicester Leiden (Netherlands):
Bihliotheek van het Kamcrlingh Onncs Lnbnraiorium Inst i tu ut voor Prehistoric der Rijksumversiieit Koninklijke Nederlandse Bot an i sehe Vereemging Rijksmascnm van Xatnurlijke Historie Rijksmuseum van Oudheden Leipzig (German Democratic Republic):
*	Deutsche Bücherei
Geographische (Jesellschuft der Deutschen Demokratischen Republik
Geographisches Institut der Akademie tier Wissenschaften der
Deutschen Demokratischen Republik Sachsische Akademie der Wissenschaften der Deutschen Demokratischen Republik Leningrad (USSR):
Hiblioieka Akademii nauk SSSR
Na ni naja bihlíoleku im. M, Gor'kopo pri Leningradskoni Gosudar-
stvennom universitete Vsesojuznaja geologiceskaja biblioteka I.euuen (Belgium};
Centre International de Diabetologie Genérale Universiteitsbibliotheek X. U. L. Liberec (Czechoslovakia):
Severoceské museum Liege (Belgium):
Uni vers ¡té de Urge Linz (Austria):
*	Botanische Arbeitsgemeinschaft am Oberösterreichinchen Landes-
musenm
1.0 Ildes ins tit ut für Volksbildung und Heimat pflege in Oberiist erreich
Oberösicr re ich isehes La nd esm u sen m Redaktion iKunst und Kirche* Stadtmuseuni Liptúasky Mikuläi (Czechoslovakia):
Mú/eum Slovenskélto krasu Lisboa (Portugal):
Academia das Ciencias de Lisboa Centro de Es(udos de Etnología Centro de Kstudos Geográficos, Faculdade de Let rus Gabinete de Estados de Espeleología do Centro Universitario Masen e Laboratorio Mineralógico e Geológico. Faeuldade de Ciéneias
Musen e Laboratorio Zoológico c Antropológico. Faculdade de Ciencias
í^ervifos Geológicos de Poriugal
Sncicdadr tie Geografía dp Lisboa Sociedad« Portuguesa de Ciencias Naturais Lódé (Poland) :
Bibliotcka Uniwersyíecka Instylut Geograficzny Uniwersytetu Lódzkiego Muzeum Archeologiczue i Etnográfica ne Pulskic Towarzystwo T.udoznavicze
Zaktad Arch en loe i i Polski lnstytutu Historii Kultury Materialnef i'olskiej Akadernii Nank London (Great Britain);
The British Library. Slavonic and East European Branch British Museum, Natural History. General Library Folklore Society Geologists' Associâtiott
Institute of Archeology. University of London
Joint Library of the Hellenie and Roman Societies
Lin i! fan Society of London
London and Middicssex Archaeological Society
Ministry of Technology
Pots k i Ijniwersytci na Obczyznie
Royal Anthropological Institute
Royal Geographical Society
Royal Society
School of Slavonic an East European Studies Society of Antiquaries of London Victoria & Albert Museum Lubiin (Poland) :
Biblioteca Un i w ers yt eck a K. U. L, Uniwersytet Marii Curic-Sklodowskicj Lund (Sweden) :
Slaviska Institutionen vid T.unds Universität Universitetsbiblioteket Luxembourg (Luxemburg}: Bibliothèque Nationale Société des Naturalistes Luxembourgeois
Lvov (USSR):
Bibliuteka L'vivs'kugo eeologiinegfj tovarystva In sty tut siispil'nyh nauk LDIJ. Viddil ariieologii Nauétiaja biblíoteka L'vovskog Gosudarstvcnnogo universiteta im. Iv. Eranko Lyon (France):
Institut de Géographie. Faculté des Lettres et Sciences Humaines Société Linnéenne de Lyon Société Préhistorique de l'Ardèche Madrid [Spain) ;
* Asociación de Academias de la Lengua Española
Centro de Estudios Hidrográfico»
Consejo Superiur de InvCStignciimes Científicas
Deutsches archäologisches Institut
Instjtuto Español de Entomología
Instituto Español de Prehistoria
Real Academia de Ciencias Exactas. Físicas y Naturales 2a*	307
Real Academia Española Seminario de Historia Primitiva Magdeburg (German Democratic Republic}:
Kulturhistorisches Museum Maim (Ferlerai Republic of Germany):
Akademie der Wissenschaften, und der Literatur Römisch- germa u feches /entra hu us emu Staatliches Amt für Y or- und Frühgeschichte Marburg/Lahn (Federal Republic of Germany)1: Institut für mitteleuropäische V elks forsch ting Staatsbibliothek der Stiftung Preassischer Kultarbesitz Uni versi t ä ts-B i bliot h ek
Vorgeschichtliches Seminar der Universität Marseiile (France):
Bibliothèque de l'Université d'Aîx-Marseille * Laboratoire de Paléontologie Huma nie et de Préhistoire Muséum d'Histoire Naturelle
Mariin (Czechoslovakia) : Matica Slovenska Slovenské nd rod né múzcum
Slovenske nÂrodné nutze um — Narodopisni odbor ,lfaríonoásár (1 lungary) :
Magyar Tu doman v os Akadémia, Meziigazdasági K uta t ó Intérêt Menina (Italy) :
Uni versi tà degli Studi Neíz (France) :
Académie Nationale de Metj Milano (Italy):
Centro St o ti i Ten» Mondo
Istiruto di Scienza e Técnica del le Costruzioní. Politeçnicb Istim to tli Storia Aulica. Université (legli Studi di Milano Isti t u to Lombardo. Accadcmia di Seien ze e Le t tere Museo Cívico di Storia Naturale Université ('at to lica del Sacro Cuore Università degli Studi Mínale (USSR):
Fundamental'naja bibb ja teka im ja Jakuba Ko la sa A kad em i i navak BSSR
Institut teplo- i massoobîuena A ka dem i i na vil k BSSR Miskolc (Hungary) :
Herman Ottó Múzeum Modcrta (Italy):
Museo Civico Archeulugico Möns (Belgium):
Cercle Archéologique de Möns Montpellier (France) :
Laboratoire de 'Zoologie. Université des Sciences et Techniques
du Languedoc Revue Archéologique de Narbonnaise
mskoä (USSR);
Gosudarstvennaja biblioteka SS SR imcni V. I, Leu i na Gosudarstvennaja publié naja jstoriÈeskuja biblioteka RSFSR GoSndaïEivennRja publienaja naueno-tehaickaja biblioieka SSSR Institut isioHi ostestvoznanija i tchniki Akademii nauk SSSR institut nauinoj informocii i fandamental'naja biblioteka po obfeatvennym □ ankam im» V, P, Volginn Akadeniii uauk SSSR Mikrufaunisticcskaja laboratorija. Geologiceskij institut Akademii uauk SSSR
Naucnaja biblioieka im. A. M. Gor'kogo Moskevskogo Rosudars 1 renno go imiversiteta Vsesojuznaja gosodarstvennaja biblioteka inostrannoj literatnry München (Föderal Republic of Germany): Ray er i sehe Akademie der Wissensehaften Bayerische biologische Versuchsanstalt
Bay crische Staatssammlung für Paläontologie und historische Geologie
Bayerisches geologisches Landesamt
Institut für Volkskunde der Komiaission für Bayerische Landcs-
gesehielite hei der Bayerischen Akademie der Wissenschaften Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität Kommission für alte Geschichte und Epigraphik des Deutschen
Archäologischen Instituts Seminar für baltische und slavische Philologie der Universität Süd osteu rop a gesel Istha f t Südost-Institut
Zeutralinstitut für Kunstgeschichte 7.oologische Stnatssainmlung M«njtier t. Westfalen (Federal Republic of Germany}; Landesmuseum für Naturkunde Seminar für Vor- und Frühgeschichte Nancy (France) :
Académie de Stanislas Nantes (France) :
Société des Sciences Naturelles de l'Ouest de la France Na poli (Italy):
istitmo dt Paleontologia dell'Università
Istituto Universitario Orientale di Napoli. Seminario di Filologia Slava
Socielà Nationale di Seienze. Leticre cd Arti Neuchätel (Switzerland):
Société Ncnchâieloise des Sciences Nain relies Société Suisse de Spéléologie iVerocB»ffe upon Tyne (Great Britain):
The University Library Nice (France):
Association des Naturalistes de Nice et des Alpes Maritimes Centre d'Études Méditerranéennes. Laboratorie de Biosiratigraphie et de Phylogenese de invertébrés A'ijmegen (Netherland) : U a i versiteits bi bl iotheek
Nitra-IIrad (Czechoslovakia) r
Archeologickí ústav Siovenske akademie vied Nottingham {Great Britain);
Department of Geology, Hie University Nürnberg (Federal Republic of Germany): Genuantsches National-Museum
Wirtschafte- und Sozia lgeographi seh es Institut der hriedrich-AI ex a nd cr-U ni ve rsitä t Nif i rcgyhá ¿it (Hu n ga rv): Josa Andrés Múzeim Odense [Dp am a rk):
Odense Universitets Biblioiek Oeirax (Portugal):
Centro de Est u dos de Etnología Peninsular Fstacäo Agronómica Nacional Offenbach (Federal Republic of Gennan>'): Bibhothek des Deutschen Wetterdienstes Offenbacher Verein für Naturkunde Olomo Ii c (Czeehosl ova ki a]:
Knihovni stfedisko filosofické faknlty University Palaekého Pedagogic ká fakulta University Palaekého Státní védeeká knibovna
Üstrední knihovna pfírodovSdeeké Takulty University Palaekého Ylastivední ústav Olsztyji (Poland):
Mazeum Mainrskiego O pava (C^echosl u vakiu): Slezskc museuni
Slezskf ústav — Ceskoslovenská a ka de míe véd O ra dea (Rumania): Instituíul Pedagogic Muzeul iTärii Crisurilorí Orlo (Norway):
Geologisk Museum Norsk Fol kern use it in Ulli versi tetets O Id h a ksam I i n g Universimtsbihlioteket i Oslo Oviedo (Spain):
Instituto de Geología Aplicada. Facultad de Ciencias Oxford (Great II ritain): Ash mole a n Museum Bodleian Library Taylor Institution Padooa (Italy):
Aceademia Pata vina di Scícnze, Let tere ed Ar ti
Is ti tu to di Antropología
Is titulo di F ilología Slava
fstituto di Geografía dell'Universita
Utituto di Geología delfUniversitá
Tradízioni
Palermo (Italy) :
Accademia di Sclenze, Let (ere <?d Arti Istituto di Ehiologia Pamplona (Spain) :
Museo de Navarra Pardubice (Czechoslovakia) :
Vychodoéeské museum Parti (France) ;
Académie des [ascriptions fit Belles-lettres Académie de-i Sciences
Annale h de l'Université de Paris à la Sorbe a ne Association de Géographes Français Bibliothèque de Musée de l'Homme Bibliothèque Nationale
Centre de Documentation sur I" U.R.S.S. et les Pays Slaves ("entre de Géographie de l'Université
Centre d'Études Archéologiques de la Méditerranée Occidentale Centre d'Études Pré et Protohistoriques. Ecole des Hautes Études Centre National île la Recherche Scientifique, Centre de Documentation
Centre National de la Recherche Scientifique. Centre de Documentation —- Sciences Humaines Comité National Français de Géodésie ei de Géophysique Fédération Française de Spéléologie Institut d'Ëtudes Slaves Laboratoire tie Géologie de la Sorbonne Muséum National d'Histoire Naturelle Société Géologique de France Société Nationale des Antiquaires de France Société Préhistorique Française Union Géodesique et Géophysique Internationale Parma [Italy) :
Biblioteca Genera le délia Facoltà di Medicina e Chirurgia dell'Uni-versità Pau (France);
Société Nationale des Pétroles d'Aquitaine Pavia (Italy): Athenaeum
Istiluto di Geologia del l'Uni versità Società Pavese di Storia Pstria l'écs (Hungary):
Duuâmûli Turiomânyos Iniézet Konjitâra Jauus Pau nonius Mûzeum l'taira Neam\ (Rumania):
Muzeul Arheologic P/ia (Italy):
Istituto di Antropologia e Paleontologia Umana deM'L'uiversità
* Seuola Normale Snperiore
Société Toseana di Scienze Naturali
Studi Classiei e Oriental!. L'niversità di Pisa
PIodíHd (Bulgaria):
Naroden aiheologifceski muzej Plovdivski universitet »P. Hilendarski« — biblioteka VisS pedagogičeski institut po prirodomatemafičeskite nauki Plzeñ: (Czechoslovakia): Zúpadoíeské rnnzeum Pontevedra (Spain):
Museo de Pontevedra PÓTÍO (Portugal):
Faeuldadc de Ciencias Instituto de Zoología ¡Dr, Augusto Nob re* Potsdam-Babehberg (German Democratic Republic):
Museum fiir Ur- imd Fríihgescbiclite Poznati (Poland);
Biblioteka Glówna Uniwersytetu iin. Adama Mickiewicza lusty tut Zachodni
* lusty tut Zoologii Polskiej Akademii Nauk. Oddziat w Poznani u Katedra Arehculogii. Unhversytet im. Adama Mickiewicza Katedra Etnogmfii Uniwersy tetn Adama Mjekiewicza Muzeum Archeologiczne PoznaAskie Towarzystwo Przvjaciól Na tik P negiAutropologiczny. Un i we rs y tet " 1 " 1 i Zachodniej-s
tgii TVidkopolski Instytutu Tlistorii Kultury Materialnej Polskiej Akademii Nauk Praha (Czechoslovakia);
Arebeologicky ustav Cesk osi o venske akademic včd Ccs kosi n veil ska s pol cen ost en torn o logi ck a Česk oslove uske akadeinie vid
Cesko slovenska společnnst zcinepismi Ceskoslovenske akadeinie vfed
Ceskosioveiisko-sovčtsky institut Československe akademic ved Department of History. Pedagogical Faculty. Charles University Fjlosoficka fa kulta University Karlovy GeofysikalnC tista v Československe akadeinie v£d Historicky ustav Ccskoslovenskč akadeinie včd Kabinet eizkh jazikft Československi akadeinie v£d Kabine i pro studia fecka, ft m ska a latinska Československe akadeinie včd
Katedra chemic a zkoušeni potravin vvsoke školv chemicko-tech-nologicke
Katedra ekonomicke a regionalni geoprafie na pfirodovedecke
Fit kulte University Karlovy Krasova sekce PrirodovSdcckčho sboru Spolcčnosti Narodniho musca
Laboratory of Hydrobiology — Department o£ Water Technology Nčrodni muzeum
Narodni muzeum — Prirodovfedecke muzeum — Entomologies oddileni
Patnatnik na rud ni ho pisemnietvi na Strahovi Prebistoricky ustav University Karlovy
Publikacni komise. PrírodovÉdecká fakulta University Karlovy —
biologic Slovanská knihovna
Sjjofa — spojené podniky pro zdravotnickou vírobu Lnivcrsiini knihovna
Üstav feskoslovenskyeh a svetovych dëjin Ceskoslo venské «kademie véd
Üsiav dêjin socialistickych zemí Çeskoslovenské a tad emir véd Ústav pro českoii literatura Ccskoslovenské a ka demie vëd Üstav pío jazyk íes k y
Üsiav pro ihcorii a dêjiiiv umëni Çeskoslovenské akademie véd Üstav ruskébo jazyka a liteiatury. Un i ver s i ta Karlova Üstredí védeckyh, teehnickyeh a ekonomickych inforniaci Ustrédni nrchiv Ceskoslovenské a ka demie véd Üstrední üstav gcologieky
¿ákladní kniliovua Çeskoslovenské akademic véd P re,ion (Czechoslovakia) ;
Kabinet pre vyskum krajiuy Prvhonice u Prah y (Czechoslovakia):
Rotankky «stav Çeskoslovenské akademie véd Rennes (France) :
OGAM — Tradition Celtique Société Scientifique de Bretagne Reykjavik- (Iceland):
11 id h i s I e n zk a for n le i Fa f je! o g Visindafélag Islcndinga Thjódluniujasafn Islands Riga (USSR):
La t vi jas PSR Z in a tn tí Akademija Roma [Italy}:
A academia Nazi ona le dei Lilicei Helcisch Historisch Instituât te Rume Biblioteca di Areheologia c Stori a dcll'Arte British School at Rome Ci rcoló Speleologico Romano
Cons igli o Nazionalc de! le Ricerche La Rite rta Seien tífica«
École Française do Rome
Institutu m Romanum Finlandiae
Istituto di Areheologia dell'Université
Istitnto di Filologia Slava del I'Un i ve rs i tà
IstiIuto di Geologin e Paleontología dellUniversilá
Istituto di Palctnologia
Istitnto di Studi Romani
Museo Na z i ona le Preistorico ed Etnográfico >Luigi P i go rini« Ser vizi o Geologi co d'Italia Socielà Geográfica Italiana Sucietà Geologica Italiana Rom a (Vatican City State):
Pontificia Aecadeinin Romana di Areheologia Rostock (German Democratic Republic! :
Un i versitat sb ibliot hek Rooereto (Italy) :
Aecadentia dcgli Agiati di Scien/e, Leí te re ed Arü
.Sda/ÍHirjJ-A'a.sMJ' (Federal Republic of Germany):
fiaal burg-anise um Saarbrücken (Federal Republic of Germany):
Geograph i se bes Inslitut der Universität des Saorlandcs Institut für Vot- und Frühgeschichte der Universität des Saarlands Universität des Saarlnndes Saint-Germaiit-en Laye (France):
Musée des Antiquités Nationales Salamanca (Spain):
Universidad de Salamanca Sahburg (Austria):
Botanisches Institut der Universität San Miniato (Italy):
Accademia dcgli Luteleti San Sebastián (Spain):
*	Mundaiz. Estudios Universitarios y Técnicos de Guipúzcoa Sociedad de Ciencias Naturales Aranzadi
Santiago de Compostela (Spain):
Seminario de Arqueología, Facultad de Filosofía y Letras Sarcelles (France):
Socicté Scientifiqoe Sevóenko Satu Alare (Rumania):
Mu/etil de Istorie Saoignano mi Rubicone (Italy):
Ruhiconia Accademia dei F i I opa tri di japona (Italy!:
*	Gnippo speleologico Savon fíe Schaffhausen (Switzerland):
Naturfersehende Gesellschaft Schio (Italy):
*	Gruppo Grotte Schio CAI Schleswig (Federal Republic of Germany):
Schleswig-Holsteinisches Landes muse am für Vor- und Frühgcr schichte
Schmählich Hall (Federal Repoblic of Germany):
Historischer Verein fiir Wiirttembergisch Franken Schmerin (German Democratic Republic):
Museum für Ur- und Frühgeschichte í'ecLau bei Knittelfeld (Austria) Abtei
Settle (Great Britain):
British Speleological Association S'eoiíía (Spain):
Masco Arqueológico Provincial Sibiu (Rumania):
Mllüeul Braken thai Siebeldingen (Federal Republic of Germany): Vitis
Siena (Italy):
Accademia Musicale Chifçiana Sin t- JVi k la a s- Wtt us ¡ B et gi u m ) :
Oudhcidkundige Kv in g van tyaastaud iSlTáCttaa (Italy) :
Società Si rae u sa tía di Storia Patria So fija (Bulgaria) :
Bülgarska akademija na naukite Bùlgarsko istoricesko druzestvo Centralita biblioteka pri Visätte ich a i tes k i institut! Narodna biblioteka sKiril i Metudij Sclskohuzjajst ven naja akademija im. G. Di mitro va Sofijskij universitet. Bibliotekata Vis» ikonomiíeski instituí. iKarl Markst Sopot (Poland) :
Biblioteka Gtöwna Üciwereytetu Gdañskiego Sopron (Hungary);
Liszt Fere ne Muzeuin Speyer a, Rh, (Federal Republic of Germany):
Pfalziscbc Landesbibliothek St Sulinger (Norway) : Stavanger Museum Stockholm (Sweden) :
Department of Physical Geography. University of S tack hoi m
Kungliga Biblioteket
Kuagl. Vetenskapsakadcmiens Bibliotck
Kungl. Vittcrhcts Historie och Antikvitetsakadcmims Bibliotck Slaviska Institutionen Strasbourg (France) :
Centre de Géographie Appliquée. Service de Documentation Stuttgart-Hohenheim (Federal Republic oí Germany): Geographisches Institut der Universität Gesellschaft für Naturkunde in Württemberg Institut für Auslandsbcziehungen
Landesdenkmalamt Baden-Württemberg. Archäologische Bibliothek Staatliches Museum fur Naturkunde Stuttgart-Hohenheim (Federal Republic of Germany!:
Gesellschaft für Agra rgescb i elite ■Suceaoa (Humania! : Muzeul S ucea va Sperdlovtk (USSR):
1 Institut ekologii rasleníj i ïivotnyh Ural'skogo filíala Akademii naiik SSSR Szczecin (Poland) :
Muzcum Pomorzo Zachoduiego Szeged (Hungary) :
József Attila Tudományegyetem Földrajzi Inté/ei Mora Fe rene Mtizcum Sxéketféhémár (Hungary): István Király Múzeum
Sien tendre (Hungary) :
Ferenczy Mûzcum Sïomtmthely (11 angary) : S avaria Mé z en m Vas Megyci Muzeutûflk Talence (Trance) :
last it ut <le Géologie du Bassin d'Aquitaine. Faculté des Sciences de Bordeaux Tallinn (USSR):
Eesti NSV Tead liste A k adeem i a Keskraamatukogu T a ra scon -îu r-A riège (F ra ne e) :
Société Préhistorique de TArifge Tarragona (Spain);
Ileal Sociedad Arqueolôgica TatraniArii Lomniea (Czechdèlov akiaj :
Sprava Tairanského narod né h o parku Teplice (Czechoslovakia) :
Oblastni ninzeum Texel (Netherlands):
Ncderlands Institnut voor Onderzoek der Zee Thestzlonike (Greece) :
Aristotcleion Panepistêmion Thessalonikës Institute lor Balkan Studies Tihany (Hungary) :
Magyar Tudomânyos Akadémia Biolc'igiai Kutatéintczet îwuçoara (Rumania):
A ca d em in Republicii Socialiste Rumania — Baza de CercelSri
Štiintifice Universitatoa Uni1versi tat ea din Timiçoara Tirana (Albania):
Instituât te Monumentcve te Knltures Univers i tet i Shtetëror i Titanes Torina (Italy): Biblioteca Ci vi c a
Gruppo Archeologico >Ad quimimi-TÔrihaon iDenmark):
Foroya Frôdhskaparfelag Tonm (Poland):
Biblioteka Gt6wna Uniwcrsytetu Mikolaja Kopernika Muze ura Etnografiezne Mu zen m Okrçgowe w To rani Q
Pol skie Towarzystwo Filozoficzue. Zaklad Logiki. Uniwersytei Towarzvstwo Naukowc
Zespôl katedr Geograf i i Un i we rsy te tu Mikolaja Kopernika Toulon (France):
Actidémic du Var Toulouse (France):
Biblioihètpie Universitaire
Revue Géographique des Pyrénées et du Sud-Ouest Société d'Histoire Naturelle de Toulouse
Tours (France):
Instituí d'Études Latines. L'niversite Francois-Ha líela is Trenfo (Italy):
Museo Tridentino di Seienze Natural! Trier (Federal Republic of Germany):
Rheinisches Landestnuseum Triette (Italy):
Civiei Musei dl Sioria ed Arte Grnppo Grotte »Carlo Debeljaki Istituto di Geografía dellTJniversitä Jstituto di Geología dell'Universitä Istünto cd Orlo Botánico dell'Universitä Museo Cívico di S tori a Naturale Soeietä Adriarica di Seienze Soeietä Alpina de lie Giulie Univeisitá degli Studi di Trieste Tromso (Norway): Tromso Museum Trondheim {Norway):
Det Kongelige Ñorske Videnskabers Selakabs Biblioiek Tübingen (Federal Republic of Germany):
Internationale Zeitschriftenschuu für Bibel Wissenschaft and Grenzgebiete Un i versit ntJíb ib 1 iothek Turda (Rumania):
Muzcul de Istorie Turku (Finland):
Abo Akademis Bibhotek Nordic institute of Folklore Turun Vliopistou Kansatieteen laitos Turqn Y1 iopiston ki r jas to Turnoo (Czechoslovakia):
Vyzkumny ústav monokrystaIii Tutzing bei München (Federal Republic of Germany):
Museum Georg Frey Udine (Italy):
Accademia di Scienze. Lett ere ed Art i
Biblioteca del la Faeoltá di Língue e Let te ra tu re S träniere — Uní-
versita degli Studi di Trieste Circolo Spelcoloreo ed Jdrologieo Friulano Deputazione rii Stotia Patria per jj Friuli Facolté di Mugue e Letteraiure Struniere Museo Friulano di Storia Naturale Miicietä. Alpina friulano Soeietä Filológica Friulana »G. 1. Asco lit Umeä (Sweden):
Universi tets b ibl iotcket Uppsala (Sweden):
1J n i vers i te tsbi b lio teket Waduz (L ieeii Leus te in):
Ilistorielier Verein für das Fürstentum Liechtenstein
Valencia (Spain):
Scrvicio de lavesiigaciöa Prehistorica Vallttdolid (Spain):
Departamento de H i Moria Antigua. Facultad de Filosofiu y Letras Parese (Italy);
Centre d i Studi Preistorici e Archen! oifici Varna [Bulgaria):
Naroden arheologi češki muzej FeJiA-a Türnouo (Bulgarin):
Velikotürnovski iiniversitet s Ki ril i Metodi j -Venezia (lialy):
Biblioiecit Que rini S t a m pa l i a Istituto Veaeto tli Scieaze, Lettere ed A rti M usee Civieo di Storia Naturale Verona (Italy):
Accademia di Agricoltnra, Scienze e Lettere Museo Civico di Storia Naturale l'eszprčm (Hungary):
Veszprem Megyc Miizeumi Igazgatösüga Vicenza (Italy):
Centra Inlernazionalc di Studi di Architettura >Andrea Palladio i Illach (Austria):
Museum der Stadt Villach l illeurbanne (France):
Departement de Geologie. Universale de Lyon
rOntus (USSR):
Lie t u vos TSR Moksln Akademia V rch lab i (Czechoslovakia):
Krkonošske inuzeum Warszama (Poland):
Biblioteka Uniwersytccka
Tnsiytut Hadan Literackich Polskiej Akademii Nank Instytut Riologii Doswiadczaluej im. M. Nenckiego Polskiej Akademii Naok
Instytut Chemii Fizycznej Polskiej Akademii Nank
Instytut Filozofij t Socjologii Polskiej Akademii Nank
Instytut Geografu Polskiej Akademii Nauk
Instytut Tfistorii Kultury Materialne j Polskiej Akademii Nauk
Institut History czny Uniwersyteta Warszawskiego
Instytoi Nauk Prawnych Polskiej Akademii Nauk
Instytut Podstawowych Problemöw Techniki, Politeehnika
Instytut Zoologiezny Polskiej Akademii Nauk
Mazowiecki Ošrodek Badafi Naukowych
Muze um Narod owe w Warszawie
Muze am Zicini Polskiej Akademii Nauk
Üärodek Dokumentne ji i Inf or mačji Naukowej Polskiej Akademii Nauk
Pa fist wo wc Muze tun A rch oologies ne
Polska Akademia Nauk
Pol.skie lowarzystwo Archeologieznc
Polskie Towarzystwo Turistyczno-krajoznaweze
Scminariuin S law is t vezne. Uuiwersytct Warszawski
Zaklad H is tori i Stosunktfw Polsko-Hadzieckich Polskiej A k« dem i i Nauk
Zaklad Nauk Gfcologicznyh Polskie j Akadc-tuii Nauk /[sklad Paleozoologii Polskiej Akademii Nauk Zaklat! Parazytologii Pol skit'j Akademii Nauk Zaklad SloWjanoziiawstwa Polskiej Akademij Nauk JFeimar (German Democratic Republic):
Museum für Ur- und Frühgeschichte Thüringens ff'eis (Austria):
Mu sea 1 v erei n W eis Wien (Austria):
A at h ropa logi sehe Gesellschaft Buadesdenkmala m t
Geographisches Institut der Hochschule für Wollhandel Geographisches Justitm der Universität Geologische Bundesanstalt
Geologische Gesellschaft. Geologisches Institut der Universität Institut für osteuropäische Geschichte und Sttdostforschuug der Universität
Institut für Slavische Philologie der Universität institut für Ur~ und Frühgeschichte der Universität Kunsthi stori seh es Institut der Universität Museen der Stadl Wien Vaturllistorisches Museum Nied erösterre ichische Ua n desbi hl iothek österreichische Akademie der Wissenschaften Österreich ise h e geographische Gesel Ischa ft österreichische NationsIbibiioihfk
österreichisches Archäologisches Institut der Universität österreichisches Museum für ungewandte Kunst österreichisches Museum lür Volkskunde österreichisches Ost- und Südostenropa-Insütut Verband österreichischer Höhlenforscher Zoo logisch-botanische Gesellschaft Wiesbaden (Federal Republic of Germany);
Hessisches Landesamt für Bodenforsehuug )Froc/ara [Poland):
Biblioteka Umwersytecka
Katedra Archeologii Pol ski Uniwersytetn Wroclaw skic go im. Bt>
leslawa Bieruta M uze um Archeologiezne — Redakcja i Silesia Antiqua M uze h m Etnograf iezne Polskie Towarzvstwo Enlomologiczne Polskie Jowarzysiwo Ludozjiaweze Polskie Towarzystwo Zoo logic zne Wroctawskie Towarzystwo MilbiSnikow H i stori i W roda wsk ie ' tow a r z y St w o Natt ko we Zaklad Antropologi! Polskiej Akademii Nauk Z akta ti Archeologii Nadodrza Inslytutu His tori i Knltury Materialne j Polskiej Akademii Nauk Za klati Narodowy iin. Ossolinskich Polskiej Akademii Nauk Würzburg (Federal Republic of Germany): Geographisches Institut der Universität Universitätsbibliothek
Zielona Göra (Polaad):
Lubuskie Towarzystwo Naukowe Zürich (Smiiierland):
Eidgenössische Technisch« Hochschule - Bibliothek Geobotanisehe.s Forschungsinstitut Rubel Naturforschende Gesellschaft ¡3chweizerisches Landesmuscum
A MI; RIKA - AMERICA
Albany (U.S.A.):
New York Stale Library Albuquerque (U. S. A.J:
Zimmerman Library. University of New Me sic a Amherst (U.S. A):
University of Massachusetts Library Ann Arbor (U.S.A.):
University of Michigan Library ■4nf(>/a|aj<a (Chile):
Depart amen to de Arqueología y Museos. Universidad de Chile Universidad del Norte Asunción (Paraguay):
Museo Etnográfica »Andrés Harbero< Baltimore (U.S.A.):
'1 he Milton S. Eisenhower Library. The Johns Hopkins University Barranquilla (Colombia):
Biblioteca de la Universidad del Norte haion Rouge (U.S.A.):
Louisiana State University Library Belo Horizonte (Brazil):
Boletim Mineiro de Geografía BeHwille (U.S.A.):
United States Department of Agriculture. National Agricultural Library Berkeley (U.S.A.):
University of California General Library Bethesda (U.S.A.):
National Library of Medicine Bogotá (Colombia):
Academia Culombiana Academia Colombiana de Historia Academia Colombiana de Investigación y Cultura iCentro de Historie de la Cultura« yr Biblioteca de la Fainiiia Salazar
Centro de Investigaciones Lingüísticas y Etnográficas de la Amazonia Colombiana Instituto Colombiano de Antropología Sociedad Geográfica de Colombia Boston (U.S.A.):
* Mugar Memorial Library. Boston University
Boulder (U.S.A.):
University of Colorado Libraries Brasilia (Brazil):
Universidad? de Brasilia. Biblioteca Ce ai ra I Hucaramanga (Colombia):
Facultad de Ingeniería de petróleos Universidad Industrial de Saat ander Buenos Aires (Argentina):
Instituto Nacional de Antropología Museo Etnográfico Sociedad Científica Argentina Buffalo (U.S.A.):
Department of Classics. State University of New York Cal^ar^ (Canada):
Department of Archaeology. University of Calgary Cali (Colombia!:
Universidad del Valle. Departamento de Bibliotecas Cambridge (U.S.A.):
Museum of Comparative Zoology at Harvard College Peabody Museum of Archaeology and Ethnology at Harvard University
Slavic Division — Harvard College Library Caracas (Venezuela):
Academia de Ciencias Matemáticas y Naturales Academia Nacional de la Historia Bihlioieca de hi Universidad Centra! Escuela de Biología
ínstitutn \enezoIano de Investigaciones Científicas Sociedad Venezolana de Ciencias Naturales Sociedad Venezolana de Espeleologia Castro ralley (U. S. A.):
Cave Research Associates Cilicio (U.S.A.):
Department of Geography. The University Of Chicago Field Museum of Natural History John C re rar Library University nf Chicago Library Cincinnati (LT. S. A.):
Association ot American Geographers Depository. University of
Cincinnati University of Cincinnati Library Ciudad Universitaria [Costa Rica):
Biblioteca de la Universidad de Costa Rica Columbia (U. S. A.):
University of Missouri Library Columbus (U. S. A.):
Ohio State University Libraries Curitiba [Brazil):
Bihlioieca — Universidade Federal do Paraná Universida.de Católica do Paraná
21 LctnjiO	321
Denver (U.S.A.):
Un Lied Stale Geological Survey Detroit (U.S.A.):
Wayne State University General Library Durham (U.S.A.):
Duke University Library East Lansing (U. S, A,):
Michigan State University Library Habana (Cuba):
•Archivo Nacional. Academia de Ciencias de Cuba Biblioteca Nacional jjosé Mariis Biblioteca Técnica »José A. Echevarría*
Centro de información Científica y Técnica, Universidad de La Ha bu na
Centro de investigaciones Pesqueras Dirección Nacional de Zoológicos y Acuarios de Coba Escuela de Ciencias Biológicas. Universidad de La Habana Instituto de Zoología. Academia de Ciencias de Cuba Ministerio de Minería. Combustibles y Metalurgia Museo Antropológico Montané. Universidad de La Habana Houston (U.S.A.):
The Fondrcn Library Iluancayo (Peru):
Universidad Nacional del Centro del Peril Huniiriüe (U. & A.):
National Speleological Society Library la diana polis (U- S, A.):
ludiana State Library Ithaca (U.S. A.):
Albert R. Mann Library-Cornell University Library Kama* City (U.S.A.):
Linda Hall Library. American Academy of !Arts and Sciences Kent (U.S.A.):
Slovenian Section. Kent State University Ethnic Collection kingston (Jamaica):
Geological Survey Department la Jclia (U. S. A.):
University of California Library La Plata (Argentina):
Facultad de Ingeniería ¿aramié (U. S. A.):
University of Wyoming Library La ¿erena (Chile):
Museo Arqueológico Lawrence (U. S. A.):
University of Kansas Libraries Lexington (U.S.A.):
University of Kentucky Libraries
Lima (Peru):
Biblioteca de la Facultad de Ciencias, Universidad Nacinnal Mayor
de San Marcos Biblioteca Nacional del Perú Sociedad Geográfica de Lima London (Canada):
Department of Geology. The University of Western Ontario Los Angeles {U. S, A.):
Hancock Library of Biology and Oceanography. University of
Southern California Linguistic Society of America. University of California Southwest Museum University Research Library Lubbock (U.S. A.):
Texas Tech University Library Madiwn. (U.S.A.)-.
The Slavic and East European Journal. University of Wisconsin Wisconsin Academy of Sciences, Arts, and Letters. Memorial Library Maracay (Venezuela):
Instituto de Antropología e Tlisteria del Estado Aragón Mendoza (A rgent i na):
Instituto de Arquelogla y Etnología. Facultad de Filosofía y Letras Instituto de Geografía. Facultad de Filosofía y Letras Metilo Park (U. S. A.):
United States Geological Survey Mexico {Mexico):
Comisión de Historia del Instituto Panamericano de Geografía e Historia Mon (erndeo (Uruguay):
Musco Histórico Nacional Museo Nacional de Historia Natural Morgantorvn (U.S.A.):
Southern Appalachian Botanical Club. W'est Virginia University Natal (Brazil):
*	UniveTsidade Federal do Rio Grande do Norte Nen> Haven (U.S.A.):
Tale University Library Neto York (U.S.A.):
American Geographical Society American Museum of Natural History Archaeological Institute of America Columbia University in ihe City of New York Department of Slavic Languages, Columbia University the New York Academy of Sciences The New York Public Library Boekfeller Foundation
*	Society lor Slovene Studies Studia Slovciiicn
Ukrainian Free Academy of Arts ami Sciences 21*	323
Ottan>a (Cunada):
inland Waters Branch Library National Research Council Philadelphia (US,A,}:
Academy of Natural Sciences of Phi lad el pitia The Franklin Institute Library University Museum
Van Pelt Library. University of Penas vivan ¡a Pittsburgh (U.S.A.):
llillman Library, University of Pittsburgh Library of the Carnegie Museum af Natural History Port-au-Prince (Haiti) :
Institut Français d'Haïti Pnetiïa (Mexico):
Universidad do las Americas. Biblioteca Quebec (Canada) :
Université Laval Quito (Ecuador):
Biblioteca General de la Universidad Central Musen Antropologico > Antonio Sa una na-: de la Universidad Central Rapid City (U.S.A.) :
Museum ot Geology Resistencia (Argentina) :
Universidad Nacional del Nordeste, Biblioteca Central Reston (U.S.A.):
United States Geological Survey Rio de Janeiro (Brazil):
Academia Bra si Ici ra de Cicueias Biblioteca Central da Universidad® Federal Bibliuteca Jardim Botánico
*	Departamento de Bota nica. Instituto de Biología FimdaçSo Instituto Brasileíro de Geografía e Estât ist iea
Rohnert Park (U.S.A.) :
Sonoma State College .Vaif Lake City (U.S.A.):
Marriott Library, University of Utah San Francisco (U.S.A.):
California Academy of Sciences San José (Costa Rica):
*	Museo Nacional de Cosía Rica San Miguel {Argentina):
Stromata
San Miguel de Titcumán (Argentina) :
Fundación Instituto Miguel Lillo Sail Salvador (El Salvador) :
Al usen Nacional »David j, Guzmáns Sania Barbara (U.S.A.):
Historical Abstracts. American Bibliographical ('enter Santiago (Chile):
Biblioteca Central de la Universidad de Chile Instituto de Biología »Juan Now, Universidad de Chile
Instituto rie Geografía. Facultad do Filoso fia y Educación Museo Nacional tie Historia Natural ,S'ao Paulo (Brazil};
Associate o dos Geógrafos Brasileiros. Se^ao Regional de S3to Paulo Departamento do Armiivo do Estado Musen de Zoologia. Universidade de Sao Paulo Musen l'aalista Seattle (U.S.A.):
University oí Washington Library St Andrew* (Canada):
Fisheries Research Board of Canada. Biological Station Stanford (U.S.A.):
* The Stanford University Libraries Toronto (Canada): Slovenian School
University of Toronto. Department of Information University of Toronto Library. Serials Department Tuxtla Gutiérrez (Mexico):
Instituto de Ciencins y Artes dc Chiapas l: ni net sit y (U.S.A.):
Geological Survey of Alabama Urbana (U.S.A.);
University of Illinois Library I'a lencia (Ye n ezue la):
Instituto de Antropología e Historia del Estado Carabobo Valparaiso (Chile):
Depart men to de Biología Marina v Oceanografía f'ancoutDer (Canada):
University of British Columbia Library Washington (U.S.A.): Library of Congress
National Academy of Sciences. Library National Bureau of Standards Slovenian Studies Circle Smithsonian Institution Wickliffe (U.S.A.):
Slovenian Research Center of America
AZ1JA - ASIA
Alma-Ata (USSR):
Instituí encrgetiki, Knzak SSR Gylym Akademijasy
Kazak SSR Gylym Akademijasy
Nauenaja biblioteka Kazahskogo ordena trndovogo krasnog« zna-mem Gosudarstvennogo universiteta im. S. M, Kirova Ankara (Turkey):
Ingliz Arkeoloji Enstitiísü Tiirk Dil Kurutnu Turk Tarih Kmuniii
TUrkivC Biliinscl ve Teknik Ara^iirma Kiirumu
AXgabat (USSR) ;
Turkmenistan SSR Ylymlar Akademijasy Baghdad (Iraq):
Faculty of Medicine Iraq Academy Iraq Museum Library
Iraq Natural History Museum. University of Baghdad University of Baghdad. Central Library flatu (USSR):
Azarbajcan SSR Elmlar Akademijasy Bangalore (India):
Indian Academy of Sciences Indian Institute of Science Beirut (Lebanon) :
Beirut Arab University
Palestine Liberation Organisation Research Center Calcutta (India): Asiatic Society
National Institute of Sciences of India Zoological Survey of India Duianhe {USSR}:
Akadcmijai Fan hoi RSS Todzikiston Kreo&n (USSR):
Gitoulhjounncri Akademia Frunze (USSR}:
Kyrgyz SSR Ilimder Akademijasy Fiijf.saiua (Japan): Tensor Society Fukuoka (Japan):
K yûs h û Da igak u Ri-Gaknbu Haifa (Israel):
Israel Institute uf Technology Hiroshima (Japan):
Hiroshima Botanical Club, Hiroshima University Jrfcufs* (USSR) ;
Naucnaja biblioteka pri irkutskom Gosudarst vennurn umversitete Jerusalem (Israel):
Department of Antiquities and Museums. Ministry of Education
and Culture The Historical Society of Israel. University The Jewish National and University Library Karachi (Pakistan) : h|hal Academy Karachi University Library Kashikojima (Japan): Shima Marineland Kaslik (Lebanon) :
Université Saint-Esprit Kyoto (Japan):
Geological & Minera logical Institute. Faculty of Science
Pfcytogeographicaî Society. Facultv of Science Research Institute for Humanistic Studies Lahore (Pakistan];
Pakistan Association for the Advancement of Science Madras (Indiu):
Academy of Tamil Culture Government M u se i mi Mosul (Iraq):
College of Medicine Nagoya (Japan):
Nanzan University Library Sttgiyama Jogakuen University Library A'ara (japan):
Tezukayama University Library Nicosia (Cyprus):
Department of Antiquities. Ministry oî Communications and Works Etaireia Kypriakôn Spoudôu
Greek Philological Association of Cyprus »Siusinos. Oita (Japan):
Tac«lté d'Éducation Faculté des Sciences et des Arts Peking (China) :
* Institute of Scientific and lech ni col Ln format ion of China National Library of Peking Pilarii {India):
Rajas than Academy of Sciences Pyongyang (Democratic People's Republie of Korea!:
State Central Librar> Sapporo (Japan):
Faculty of Science, Hokkaido University Taskent (USSR):
Akaílemiju m±uk Uzbekskoj SSK Tbilisi (USSR):
Centrai'naja nauCnaja biblioteka Akademil nank Gruzinskoj SSR Institut prikladnoj matematiki Tbilisskogo gosudarstvennogo uui-versiteta
Tbilisskij matematiccskij institut im. A, M. Razmadze Akademii
n«uk Gruzinskoj SSR VyÉislitel'nyj centr Akademii naok Gruzinskoj SSR Tokyo (Japan):
Anthropological Society of Nippon. Faculty of Sejcnce Chemical Society of Japan Fuen H y of Science. University of Tokyo Geographical Survey Institute Kobayasi Institute of Physical Research National History Institute — National Science Museum Yokohama (japan):
Department of Mathematics. Yokohama City University Kanagawa Pre feet Ural Musen in
Abidjan (Ivory Coast) :
Bibliothèque fie l'Université il Abidjan Bibliothèque Nationale .Icera (Chana);
Ghana Academy ol Sciences Alger (Algeria):
Centre de Reeherches Anthropologiques, Préhistoriques ci Ethnographiques
Service de la Carte Géologique de l'Algérie Service des Antiquités de l'Algérie
Société d'Histoire Naiurelie de l'Afrique du Nord. Université d'Alger
Bloemfontein (South Africs):
Nasionalc Museum Bukamt (Zaire):
Institut pour la Recherche Scientifique eu Afrique Centrale Cairo (Arabian Republic Egypt): Egyptian Academy of Sciences National Information and Documentation Centre Conxlantine (Algeria):
Société Archéologique, Historique et Géographique Dakar (Senegal) :
Bibliothèque de l'Université de Dakar Durban (South Africa):
Durban Museum and Art Gallery G iza (Arabian Republic Egypt):
Cairo University Library Ibadan (Nigeria):
Department of Classics. University of 1 hadan Ibudan University Library J in. ja (Uganda):
East African Freshwater Fisheries Research Organisation Khartoum (Sudan Arab Republic) :
Geological Survey Department Kisumu (Kenya) :
EAPPRO Substation Aagtifl (Nigeria):
»Nigeria« Magazine Livingstone (Zambia):
Livingstone Museum I.oureriço Marques (Mozambique) :
Instituto de Investigado Científica de Mocambique Laboratorio de Botánica dos Estudos Gérais Universitarios de
Mozambique Sociedade de Est u dos de Mozambique Luanda (Angola):
l>irecçao Provincial dos Serviços de Veterinaria. Biblioteca Instituto de Investiga cao Científica de Angola
Jtfroama (Tamania):
EAFFRO Substation Nairobi (Ktnva):
East Africa Natural History Society The National Mu se oui s of Kenya Ouagadougou (Upper Yolta):
Centre Voltaïque Je Recherche Scientifique Porto Nopo (Bénin) :
Institut de Recherches Appliquées Pretoria (South Africa) :
Die Suid-Afrikaanse A ka demie vît Wetenskap en Kuns Transveal Muséum Rabat (Marocco):
Bulletin d'Archéologie Marocaine Faculté des Lettres
Société des Sciences Naturelles et Physiques du Maroc ■Saini Louis (Sénégal):
Centre de Recherches et de Documentation Tananarioe (Malagasy Republie Madagascar):
Institut de Recherche Scientifique de Madagascar T'unis (Tunisia):
Société des Sciences Naturelles de Tunisie Université de Tunis }aoundé (Caineroon):
Biblitohèt|ne Universitaire
AVSTRALIJA, 1NDONEZIJA IN OCEANUA -AUSTRALIA, INDONESIA AND OCEANIA
Auckland (New Zealand): University of Auckland iJa£uir> City (Philippines):
Saint Louis University Library Brisbane (Australia):
University of Queensland firoadmay (Australia):
Australian Speleological Federation Sydney Speleological Society Brunei (Brunei):
Muzium Brunei Clayton (Australia}:
Monash University Library llobart (Australia):
Royal Society ot Tasmania Honolulu (US.A.):
University of Hawaii Library Kuching (Sarawak): Sarawak Museum
Lake Tekapo (New Zealand):
Mount John University Observatory Melbourne (Australia):
Common wealth Scientific and industrial Research Organization Royal Society of Victoria Nedltmd* (Australia):
University of Western Australia The Western Australian Speleological Group iS'f. Lucia (Australia);
University of Queensland Sydney (Australia):
fisher Lihrarv. Univcrsitv of Sydiiey Tie Library, University of Sydney Sydney University Speleological Society Wellington (New Zealand)*,
Royal Society of New Zealand Victoria University of Wellington
SUMMART
The Members of the Slovene Academy of Sciences and Ans (On 31 st December, 1975)
Honorary Members Broz, Josip —Tito K ar d e1j, Edvard,
S e c t i ¡i n One — Historical and Social Sciences
Regular Members:
Cvctko, Drugo, Pi, D„ born in 1911, Professor of History of Slavonic mid Modern World Music, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Grafcnaner, Hugo, Ph. D„ born in 1910. Profrssor of History of the Slovenes. Faculty of Arts, University of Ljubljana. Ljubljana.
Koroiec, Viktor, LL. D.. born in	Professor of Roman
Law and of General History of Ancient State and Law. Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
K u s e j, Gorazd, LL. D., born in 1TO7. Professor of the Theory of State and Law, and of Comparative Constitutional Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana.
5 n H d e r 1 ■ Mukso, LL. D., born ill 1895, Professor of Const it u-tional Law of the SFR of Yugoslavia, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired. Ljubljana.
Vav petit, L&do, LL, D„ born in 1902, Professor of Public Administration and Administrative Procedure, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired. Ljubljana.
Ziberl, Boris, born in 1910, Professor of General Sociology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
/wilier, Fran, Ph. D,, born in 1905. Professor of General Modem History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
F in ž gar, Alojzij, LL. D., boru in 1902, Profesor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
G 0 r i i a r, Jože, LL. D, born in 1907, Professor of Sociology, Faculty of Law, University of Ljubljana. Ljubljana.
Ma jer, Boris, Ph. D„ boru ill 1919, Professor of Philosophy, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Ljubljana.
Pretnar, Stojan, LL. D., boru in 1909, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members:
D j o r d j e V i č, Jovan, LL. D., bom in i908, Professor of Political Science and Constitutional Law, Faculty of Law. University of Belgrade, Belgrade.
Djtlrdjev, HranislaV, Ph. D., born in 190S. Professor of History of the Turkish Ura and II is t urica 1 Methodology, Facility of Arts, University of Sarajevo, retired, Sarajevo.
Gerskovič, I.eon, UL. D„ bom in 1910, Professor of Political Science, Belgrade.
Kostrenčic, Marko, LL. D., born in 1884, Professor of History of State and Law of the Peoples of the SFR of Vagoslavia up to the 19th ccntury. University of Zagreb, retired, Zagreb-
No v a k, Grga, Ph, D., born in. 1888, Professor of Ancient History, University of Zagreb, retired. Zagreb.
Section Two —Philological and Literary Sciences
Regular Members:
Bf zla j, France, Pil, D., born in 1910, Professor of Comparative Slavonic Philology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
O c v i r k , Anton, Ph. 1>., bom in 1907, Professor of History of World Literature and of Theory of Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Ljubljana.
S I o d n j a k , Anton. Ph. D., Dr. honoris causa, born in 1899, Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
Vidmar, Josip, Dr. honoris causa, born in 1895, literary critic and essayist, Ljubljana.
Hajec, Anion, Ph. D., born in 1897, Professor of Slovene Language, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Cop, Bojan, Pb. D., born in 1923, Professor of Indo-European Comparative Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Grose I;, Milan, Ph. D., bom in 1902, Professor of Classical Phiiology. Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Loga r, Valentin, Ph. D„ born in 1916, Professor of History and Dialectology of Slovene Language, Facalty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
N o n r e s i d en t Corresponding Members:
Ber kopec, Oton, Ph. D., born in 1906, senior scientific collaborator. The Slavonic Institute of the Czechoslovak Academy of Sciences, retired- Prague.
Dean o vie, Mirko, Ph. D„ born in 1890, Professor of Romance Philology. University of Zagreb, Zagreb.
Gligorii, Yelibor. born in 1699, literary critic. Belgrade.
Koueski, B la i.e. born in 192!. Professor of Macedonian Language, Faculty of Arts, University uf Skopje, Skopje.
Lttvrin, Janko, born in 1897, Professor of Modern Russian Literature, University of Nottingham, retired. London,
Section Three — Mathematical. Physical and Technical Sciences
Regular Members:
Had ii- Dnsaa, D. Chem. Sc., born in 1921, Professor of Chemistry of Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology. University of Ljubljana, Ljubljana.
Kuhelj, Anton, D. Eng., Dipl. lag, Elcc. Eng. bom in 1902, Professor of Mechanics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
P e t e r I i u , Anton, D. Sc., born in 1908. Director, Camilie Dreyfus Laboratory. Research Triangle Institute, Durham. North Carolina, U.S. A.
Vidav, Ivan. Ph. D., born ill 1918. Professor of Mathematics, 1'aeaily of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
C n r r e s p o d i n g Members:
Bl inc. Robert, D. Phys. Sc., horn in 1953, Professor of Electromagnetic field and Optics, Faculty oi Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana,
Dolar, Davorin, D. Cheni. Sc., Dipi. Ing. Chem„ born in 1921, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Gosar, Peter, D. Phyi. Sc., bom in 1923, Professor of I'liysics of Solids, Faculty «f Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Petlenik, Jauez, D. Eng. Dipl. fug. HabiL born in 1926, Professor of Technical Cybernetics and Processing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana.
Suklje, Lujo, D, Eng„ Dipl. Jug, Civ. Eng., born in 1910, Professor of Soil Mechanics and of Ha sic Technical Mechanics, Faculty of Architecture, Civil Engineering end Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Tisler, Milia, D. Eng., Dipl. Ing. Chem., horn in 1926, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljobljana, Ljab-Ijana,
Nonresident Corresponding Member:
S a v i c , Pa vie. Dr. honoris causa, born in 1909, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, retired, Belgrade.
Section Four — Natural Sciences
Regular Members:
Brodar, SreCka, Ph. D., Dr. honoris causa, bora in 1895, Pro-lessor of Prehistory of Man, Facalty of Natural Sciences and Teeh-aology, University of Ljubljana, retired. Ljubljana.
llcsic, Svetozar, Ph. D.. born in 190?. Professor of Geography, Faculty of Arts, University of Ljohljaaa, Ljubljaaa,
Rakovec, Ivan. Ph. D., horn in 1899, Professor of Geology and Palaeontology. Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljobljana, retired, Ljubljana.
Grafenaucr, Stanko, D. Geo). Sc., born in 1922, Professor. Faculty o t Nat ura I Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Matjašic, Janez, D. Biol. Sc., burn in 192J. Scientific Adviser. Jovau Hudži Institute of Biology, The Slovene Academy of Sciences and Arts. Ljubljana.
Mayer, F mest, D. Biol, Se„ born in 1930, Professor of Botanies, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana,
Nonresident Corresponding Members;
Koehansky- Devide, Yanda. D. Nat. Sc., born in 19l!>, regular member of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Professor, Geological-Pa laeontologieal Institute, Zagreb.
K ra toe h vil, Josef, D. Nat. Sc., born in 1909, Professor of Entomology, Department of Agriculture, Brno, Brno.
Štev« novii, Petar, D- Nat. Sc., born in 19U, regular member of the Serbian Academy of Sciences end Arts. Professor, Faculty of Metallurgy and Geology, University of Belgrade, Belgrade.
T a v £ a r. Alois, D, Eng., Dr. honoris causa, Dipl. Ing. Agr., born in 1^95, Professor of Genetics and Plant Refinement, Faculty of Agriculture, University of Zagreb, retired, Zagreb,
Section Five — Arts
Regular Members:
Bra viličar, Matija, born in 1897, Professor of Composition, Academy of Music, Ljubljana, retired, Ljubljana.
Gaspari, Maksim, born in 1883, painter, Ljubljana.
jakae, Božidar, born in 1899, painter. Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana,
Kosmač, Ciril, born in 19i0, writer, Portorož.
Kranjec. Miško, born in 1908, writer, Ljubljana.
Kreft, Bratko, Ph. D., born ill 1903, Professor of Modern Russian Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana-
Mihelie, France, born in 190", painter. Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana.
Pavšie, Yladiinir-Maiej Bor, born in 1915, writer, Radovljico.

Music, Murjan, DipL ing. Arch., horn in 1904, architect, Professor of the History of Architecture, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana.
Ravnikar, Edvard, Dipl. fng. Arch., born in 1907, architect, Professor of Public Holdings. Projecting and Arranging Settlements. Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members:
Cilcnsck, Johann, born in 1913. composer. Professor. Franz Liszt Hochschulc fiir Musik, Weimar. Weimar.
K rhlsc, Gustav, born in 1899, writer, Zagreb.
KlTeia, Miroslav, born in 1893, writer. Zagreb.
Maksimovii, Desanka, horn in 1398, poetess, Belgrade.
Rajific, Stanojlo, bom in 1910. regular member of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Professor. Academy of Music, Belgrade, Belgrade.
Section Six — Medical Sciences
Regular Members:
Bedjanii, Milko, ML L>., born in 1904, Professor oi Infectious Diseases, Faculty oi Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Brecelj, Bogdan, M. D., born in 1906. Professor of Orthopaedics, Faculty of Medicine. University of Ljubljana, reiired, Ljubljana.
Miieinski, Jauez, M. D„ LI.. D-, born in 1913, Professor of I'Orensic Medicine, Faculty of Mediciue. University of Ljubljana. Ljubljana.
Novak, Franc, D. Sc., M, D-, bora in 1408. Professor of Obstetrics and Gynaecology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljublja lift.
2upan£iC, Andrej, M, D., born in 1916, Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine. University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Btzin, Miroslav. D. Sc. (Biochemistry), born in 1921, Professor, Scientific Adviser. Institute for Pathological Physiology, University of Ljubljana. Ljubljana.
F e 11 i c It, Janez. D. Sc., M. D., born in 192!, Professor of Dermatovenerolngv. Faculty of Medic inc. University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members:
Camo, Edbem, D. V, M.f horn in i9G9, Professor of Zuohygiene, Faculty of Veterinary Surgery, University of Sarajevo, Sarajevo.
Kogoj. Fran jo. M. D„ horn in 1894, Professor of Dertualove-nerolofCy, Faculty of Medicine, University of Zagreb, retired, Zugreb.
Stern, Pavel. D. M, Sc., born in 1918, Professor of Pharmacology, Faculty of Medicine. iJiiiversity of Sarajevo, Sarajevo.
Volkov, Mstislav Vasiljevic, D. of Orthopaedics, born in 1923, Director, Central Institute of Traumatology and Orthopaedies, Moscow, Moscow,
President: Vice-President: Vice-President: Secretary-General:
The members Sections.
The Presidency »
Josip ¥ i dm a r Boris Z i h e 11 Anton X u It e I j Gorazd K u £ c j
the Presidency are alsu
the secretaries of ibe
Section Out — Historical and Social Sciesiccs Secretary: Lado V a v p e t i £
1.	Institute fur General and National History Director: Fran Z w i tie r
2.	France Stele Institute for History of Art Director: Emilijau Cevc
j. Institute for Archaeology Director: Mitja Brodar 4. Institute for Ancient Oriental Legal Systems Director: Viktor K o r o £ e c
¿1 Lr 11» [ti
357
t. .Institute for Musieology Director: uot appointed
0.	Centre for the Problems of Social Sciences Chairman: Lado V a v p e t i 6
7. Centre of Studies of History of ihe Slovene Emigration Chairman of the Council: Fran Z witter
Section Two — Philological and Literary Sciences Secretary: Tine Logar
1.	Institute of the Slovene Language Director: Bratko R r e f t
(a)	Dialectological Section Head: Jakob Rigler
(b)	l-esicological Section Head: Janko J u ran tit
(c)	Etymological-Onomastieal Section Head: France ftezlaj
{d) Commission (or the Slovene Grammar, Philology and Orthography
Chairmanship; Anton Bajec, Jakob Rigler, Joze Tupo riS i £
(e) Committee on Historical Dictionaries or the Slovene language Chairman: trance Bezlaj
2.	Institute for the Slovene Literature anil Literary Sciences Director! Anton O c v i r k
3- Institute of the Slovene Ethnography Director; M i I k o M a t i 6 e t o v.
Section Three — Mathematical, Physical and Technical Sciences
Secretary (Acting): Anton Kuhclj
Section Four — Natural Sciences
Secretary: Ivan Rakovec t. Institute of Karsl Research Director: iyveiozar Ilesic
Geographical Institute and Department for Cartography Director: Sveto/ar 1 I cs i c
3.	Institute of Palaeontology Director: Ivan a k 0 v e C
4.	J ovan Hadži Institute of Biology Director: Jože Bole
Section Five — Arts ¡Secretary: Ftratko Kreft
Section Six — Medical Sciences
Secretary: Milko Bedjanif J. Institute of Medical Sciences Director: not appointed
O t It e r Units
1.	Terminological Commission Chairman: Albert Struna
2.	Library
Director: Primož R a ro o v 5
3.	Department for Projecting and Co-ordinating Research Work Director: Avguštin Lah
4.	Council for Environmental Research and Protection Head: Avguštin L a h
5.	Administration management Director: Lev B a e b 1 e r
m*
339
THE ACADEMY IN THE YEAH 1975
(i) The Members and Workers of the Academy
At the end of the year 1975 there were: 2 honorary members, 31 regular members, 21 corresponding members, 23 nonresident corresponding members, thus totally 77 members of the Slovene Academy of Sciences and Arts.
There were 8 regular, 4 corresponding and 4 nonresident corresponding members in Section one, 4 regular, 4 corresponding and 5 nonresident corresponding members in Section Two, 3 regular, 6 corresponding and f nonresident corresponding member in Section Three, 3 regular. 3 corresponding and 4 nonresident corresponding members in Section Four, S regular, 2 corresponding and 5 nonresident corresponding members in Section Eive, and 3 regular. 2 corresponding and 4 nonresident corresponding members in Section Six.
On March 20. 1975, ilic Slovene Academy of Sciences and Arts elected Academician Boris Zilierl the Vice-President of the Slovene Academy of Sciences and Arts for the field of historical and social sciences and of humanities: Dr. Boris Majer. Dr. Alojzij Finzgar and Dr. Stojan Pretnar wore dec ted corresponding members of the Section of Historical and Social Sciences: Academician Fetar Stevunovic of Belgrade and Van da Koehansky-Devide of Zagreb were elected nonresident corresponding members of the Section for Natural Scieii ■ ces, and Academician Krsto Hegcdasic of Zagreb and Academician Stanojlo Rajicie of Belgrade were elected nonresident corresponding members of the Section for Arts.
The President of the Slovene Academy of Sciences and Arts, Josip Vidmar, was elected corresponding member of the Academy of Arts of the German Democratic Republic, on March 24. 1975. On June f>, i975, Academicians Srecko Rrodar and DuSan Radii were elected corresponding members of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts.
Academicians fiogo Grafenaaer and Buztdar Jakac were named the corresponding members of the Academy of Sciences ami Arts of Bosnia and Herzegovina.
In the year 1975 the Slovene Academy of Sciences and Arts lost three regular members (France Koblar, January 1!, 19T5, Boris Kalin, May 22. ¡975. and Stanko Skerlj, July 21, 1975), one corresponding
member (Dusan Kermavner, June li, 19?5) and five nonresident corresponding members (Jean Nougnyrol, January 23, 1975, Jvo An-dric, March 13, 1975, Krsto Hegedusic, April 8, 1975, Branimir GuSii, July 7, 1975, and Kosta Todorovif, September 20, 1975}.
At the end of the year 1975 there were employed with the Slovene Academy of Sciences and Arts 157 full-time workers, among them 78 research workers, 4 probationers, S specialists, 18 bibliolhecary and library workers, 23 administrative and accountancy, It technical, and J 5 auxiliary workers. There were 12 part-time workers and 11 permanent external collaborators.
Decorations, Aruartli, and Honourable Mentions were conferred, in the year 1975, upon:
The President of the Slovene Acad em y of Sciences and Arts, Josip Vidmar: ihc Yugoslav Flag Order with Belt, the golden plaque ¿Ilegalec« (on ihe occasion of the 50th anniversary of liberation of Ljubljana), ihc Zupančič Award for the year (975, for his translations of Mol teres works, and on Ociobcr 4, 1975, he wTas named an honorary member of the Slavonic Society of Slovenia.
The Order of Brotherhood and Unity with Golden Wreath was conferred upon the Vice-President of ihe Slovene Academy of Sciences and Arts, Anton Kuhelj.
Academician Brat k o Kreft was given: the AVNOJ Award for the year 1975, the Prešeren Award for the year 1975 for his life work in the field of literary and theatrical art, the Order of Merit for t lie People with Golden Star, and he was named the President of the international Slavonic Committee.
Academician Makso Snuderl was conferred upon the Order of the Yugoslav Flag with Belt and the honorary doctorate in jurisprudence of the University of Ljubljana.
Academician Fran Zwitter was ecnierred upon the Order of Republic with Golden Wreaili.
Scientific adviser Alfonz Gspan was cooferred upon the Order of Republic with Silver Wreath.
The Kidrič Award for the year 1975 was given to: the late Academician France K obi a r, Academician Antoa Ocvirk, Academician Fran /witter, and to the corresponding member Prof. Robert lilinc, D. Pliss. Sc.
I he Kidrič Fund Award was given io the corresponding ncmbcr Dr. Ernest Mayer and to senior scientific collaborator Dr, France Bernik.
On June 34, 1975, Academician Stanko Skerij was conferred upon (.he Order of Honorary Legion (Legion d'honneur), officer degree, for his merits in developing relations jn science and col tore between France and Yugoslavia.
Academician Janez Milcinski became in the year J 975 a member of the Main Committee of the Scientific Society of Kosovo and a member of the Administrative Board of the International University Association in Moscow.
The nonresident corresponding member, academician Desanka Maksiinovie was given the special Viik Award for the year 1975 for her extraordinary contribution to the cultural development of the Socialist Republic, of Serbia, as well as a memorial plaque for her co-operation in the field oT juvenile literature*
The nonresident corresponding member, Academician Fdhcm Canto, became in the year 1975 a corresponding member of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, the President oi ihe Council of Academies, the president of the council of the Yugoslav association Science and Society, a member of the Presidium of die Republic Conference of the Socialist League of the Working People of Rosnia and Herzegovina, and a delegate of the Council of Academies on the Federal Committee on Science and Culture.
The nonresident corresponding member Fran jo Kogoj was given, in the year 1975, a diploma by the Council of Preserving the Cultural Heritage of the Commune of Hvar and a golden plaque by the Military Medical Academy of Belgrade.
The scientific adviser, Dr. Jaroslav Sasel was named, nu October 31, 19?!5, a corresponding member of the Austrian Archaeological Institute (österreichisches Archäologisches Institut) by ihe Austrian federal minister for science and research.
Important Foenis
On January 1, 1975, was merged in Hie Institute of Karst Research of the Slovene Academy of Sciences and Arts the Museum of interior CariHoIa, being up to that time a Karst museum collection.
On February 2b, 1973. ihe President of the Slovene Academy of Sciences end Arts delivered an address on the occasion of opening the exhibition »The Primitive Man in the Pivka Area,« arranged on the premises of the Karst Research Institute in honour of Academician Srceko Brodar.
On March 14, 1975, ihe President of the Slovene Academy of Sciences and At Is delivered a farewell address to Ivo Andrifi at the Serbian Academy of Sciences and Arts.
On May 10, 1975, the President of die Slovene Acsdemy of Sciences and Arts took part in the central celebration of the 50th anniversary oi liberation in Revolution Square at Ljubljana.
On June 4, 19"5, the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts accepted the imitation to attend at Budapest t ho publication of Prescrca's Poetry in the Hungarian Ian gauge.
On June 8, 1975, the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts, as a member of the delegation of the Couacil of the Academies of Sciences and Arts of the Socialist f ederal Republic of Yugoslavia, took part i a ihc talks, taking place at Ruearest, on the cooperation between our Academies and the Roumanian Academy of Socialogy.
On J tttie 17, 1975, the re was. h t the seat of the Slovene Academy of Sciences urn! Arts, a widened sessioa of the Committee of the Slovene Academy of Sciences a ad Arts on space planning, presided over by the Vice-President of the Slovene Academy of Sciences and Arts. Anton K uhelj.
On June 36, 1975, the Secretary General of the Slovene Academy of Sciences and Arts, Academician Gomzd Kusej, attended the unhealing of the memorial tablet on the birth centenary of l)r, Gregor Krek, the first Secretary General of the Slovene Academy of Sciences ami Arts, briefly outlining his creative work in the field of jurisprudence, while Academician Dragotin Cvetko talked about the late's merits Tor the Slovene music.
Oil July i, 1975, there was the foundation session of the Centre for the Problems of Social Sciences.
On July 2, 1975, the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts lectured at the Secondary school pupils' hostel of Celovec on the origin and development of the liberation movement among the Slovenes.
On July 14, 1975. the Secretary Geneml, Academician Gorazd Kusej, as a representative of the Presidency of the Slovene Academy of Sciences and Arts, took part in the beginning of the Fifth International Long res s on Hetero cyclical Chemistry, taking place at the Uaiun Hall.
On July 15. 1975, a ineeiing took place at the Academy on financing, personnel policy and the investment construction of the Slovene Academy of Sciences and Arts, attended by the representatives of the Academy, by i he representatives of the Research Community of Slovenia and by the representative of the Executive Council of the Socialist Republic of Slovenia. Josip Vidmar, the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts was in the chair of the meetiag.
Id the days .September 2 to S Academician Bratko Kreft was in the chair of the Internniional Slavonic Committee, taking place at East Berlin.
On September 5, ¡975, the Vice-President of the Slovene Academy of Sciences and Arts, Anton Kuhclj and Ihe chairman of the Work Community Council of the Slovene Academy of Sciences and Arts, Mitja ZupaniiS, Eng., attended the opening of the exhibition at the Karst Research Institute of the Slovene Academy of Sciences and Arts, arranged to honour the Vltli anniversary of liberation,
On September 12, 1975, there was entered in the self-ma n gem en t agreements' record ihe Self-Management Agreement on the Bases and Standards for Allotting Incomc and for 1 distributing the Means for Personal Incomc and Common Use of the Slovene Academy oi Sciences and Arts,
In September, f>r. E. Ceve, as a representative of the Slovene Academy of Sciences and Arts, attended the celebration ami the symposium on the occasion of the fifth centenary of death of Jnraj Dalmatinac, builder and sculptor, at Sihenik.
The Slovene Academy of Sciences and Arts was represented by Academicians Bogo Grafcnauer and Frail Zwitler at ihe international scientific meeting on the occasion of ihe centenary of the revolts in Bosnia and Herzegovina and of olher Balkan regions in the years 1875 to 1878, taking place at Sarajevo, irom October t to 3, 1975.
On October i. 1975, the President delivered a speech at the &tli Congress of ihe Writers of Yugoslavia.
On October 14, !(>75, theTC was a solemn session at the Assembly of the Socialist Republic of Slovenia for honouring ihe 80th anniversary of the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts. Josip Vidmar at which the President was awarded a mention oT honour by the Socialist Republic of Slovenia for his merits in the sphere of the Slovene and Yugoslav cultural and general social development.
From October 6 to 13, 1975, ihe Vice-President of the Slovene Academy of Sciences and Aris B, Ziherl visited ihe U.S.S.B., taking part as a representative of the Slovene Academy of Sciences and Arts in celebrating ihe 250th anniversary of ihe Academy of Sciences of the U.S-S-R,, in Moscow. On thnt occasion he read also the message sent by ihe Slovene Academy of Sciences and Arts.
!n the days from October 8 to 13, 1975. Academician Lado Yav-petic co-operated, giving a lecture, at (he international meeting of jurists at Rcgenshurg, being ihe Yicc-President thereof.
In October 1975 Academician France Bczlaj lectured at the 1st Yugoslav Gnomes tics Conference at Tivat.
At the end of October, 1975, Academician Sveto/ar l les i e participated, giving a lecture, in the solemn meeting of ihe Geographic Society of the Socialist Republic of Macedonia at Skopje, being elected an honorary member of the Geographic Socicty of the Socialist Republic of Macedonia.
On October 27, 1975, the President received t lie representatives of the Council of the Yugoslav Academies, lead by the President of Ihe Council, Academician Edhcm C a mo.
On October 14. 1975, was published the 2nd book of the Dictionary of the Slovene Li t era ry Language.
On November 13, 1975, Državna založba Slovenije, as the publishers of the Dictionary, arranged, at the Union Hotel, a press conference, at which addressed a speech, among others. Academician Bratko Kreft, and reports were given by Dr. J. Jurančič, Dr, J. R i frier. A. Vidovič-Muha, and by Z. Ledei-Mancini.
On December 22 and 23, 1975. there was a. scientific consultation on the liberation of Slovenia in 1945, at Ljubljana. Among the organizers whs also the institute for General and National History of ihe Slovene Academy of Sciences and Arts, and among the reporters were Academicians Fran Zwitter and B, Grafenauer.
On May 23, 1975, attended ihe conference on Karst at Zagreb, us a member of the Council for Environmental Research and Protection of the Presidency of the Slovene Academy of Sciences and Arts, Dr. P. llabic.
On April 10, 1975, the President Josip Vidmar opened the exhibition, in Preiern Hall of the Slovene Academy of Scienccs and Arts, devoted to the 25 th anniversary of deal h of Academician France Kidrič. The exhibition remained open up to April 19, 1975.
On October 17, 1975. was opened, in Prešern Hall, to mark the W)ih birth anniversary of the President of the Slovene Academy of Scienccs and Arts, the exhibition on his life and work. Ihe exhibition was opened by Vice-President Boris Ziherl, It reinuined open until Ociober 50, 1975.
On December 23, 1975. was opened in the sattte Hull the exhibition on Ivan Prijatelj. The exhibition was opened bv President Josip Vidmar. The exhibition was planned to be opened by January 10. 197b.
Institutes
The Slovene Academy o! Sciences and Arts has 13 institutes, the Terminological Commission with its legal, technical, medical, veterinary, natural scientific and arts sections, the Commitiee OH historical dictionaries of ihe Slovene language, The Centre for Studies of
the Slovene Emigration, the Centre tor the Problems of Social Sciences, within which there are acting four groups, dealing with the development of the legal t ho tight in Slovenia, with the study of the national groups of alten uatious, living in the Socialist Federal Republic of Yugoslavia, with legal questions affecting the environment protection and the space planning, and with the problems of the impact, exerted by the remains of fascism and nazism upon neighbou-rinjr countries, and the Council for Environmental Research and Protection,
Publications
Under die scheme made for the year 1973 there were printed in the year 1975 15 publications, and lliere were published also another (i publications under the previous scheme.
Lecturet
Lectures, given at the Slovene Academy of Sciences and Arts:
—	Professor Fran Petre, Ph. D., France Kidric in the Currents of Literary History, April i, 1975.
—	Corresponding member, Professor btojan Pretnar, LL. D., Intellectual Creations Within Economy, June 4. 1975.
—	Dr. Maria Kosova, The Academy of Sciences, Bratislava, The Contemporary Ethnographic Theory and Practice iu Slovakia, October 16, 1975.
—	Corresponding member. Professor Alojzij Fin ¿gar. LL, D„ Some Legal Theoretical Aspects of Social Ownership, November 25, 1975.
—	Academician Anton Slodnjak, Ivan Prijatelj in the Circle of the Literary Historians of His Period, December 25. 1975.
Foreign Relations
Prof. Karel F, Alexander, D. Eng., the Director of the Institute for Electronic Physics of the Academy of Sciences of the German Democratic Republic, Prof, Rudolf Mitnze, D, Eng„ Head of the Department for Nuclear Sciences of the Academy of Sciences of the German Democratic Republic, and Prof, Manfred Balarin, Deputy Mead of the Department for Nuclear Sciences of the Academy of Sciences of the German Democratic Republic, paid a visit to the Slovene Academy of Sciences and Arts, They were received by Vice-P reside lit. Academician Anton Kuhelj.
Ou February ?, 1975, the Consul-General of Ihe German Democratic Republic, Kurt Stillmann, paid a protocol -visit to the President of ihe Slovene Academy of Scienres and Arts josip Vidmar.
On February 20, 1975, the Slovene Academy of Sciences and Arts was visited bv the Swiss Ambassador to Yugoslavia, Dr. Hans j org Hess and by the Swiss Consul-General of Zagreb, Max Leu,
On March 1?, 1975, the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts received, on the occasion o F the fellows' meeting of the former Alexander van Humboldt institution scholars, taking place at the Slovene Academy of Sciences and Arts, the Secretary General of this Institution, Dr. Heinrich Pfeiffer and the head of the Department for the contacts with Eastern Europe. Dr. Thomas Iter-berich,
On May 39, 1975, the Secretary-General of the Slovene Academy of Sciences and Arts, Academician Gora/.d Kušej, received the Vietnamese delegation of scientists, interested in the organization oi scientific work in Slovenia,
On June 10, i975. the Vice-President of the Slovene Academy of Sciences and Arts, Anton Kuhclj, the Secretary-General of the Academy, Gorazd Kušej and Academician Bratko Kreft received the State Secretary of the Ministry of Culture of the German Democratic Republic, Kurt liiffler, being on a study trip in our republic at the invitation of the Vice-President of the Executive Council of die Socialist Republic or Slovenia, Dr. Avguštin La It.
On J one 27. 1975, ihe Ambassador of Egypt. Dr. Galeb, paid a protocol visit to the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts.
On July 7, 1975, the Secretary-General of the Slovene Academy of Sciences and Arts attended the reception at the American Cultural Center, marking the American Independence Day.
On September 22, 1975, Vice-President of the Slovene Academy of Sciences nnd Arts received at the Slovene Academy of Sciences and Arts Professor Sergio Parto, the Pro rector of the University of Campinas, Brasil.
On October 4. 1975, Vice-President A. Kuhelj and Seeretary-Gc-nernl of the Slovene Academy of Sciences and Arts, G» kušej. attea-tled the reception on the occasion of the 30th anniversary of ihe establishment of the German Democratic Republic.
On October 27, 1975, the Secretary-General of ihe Slovene Academy of Sciences and Arts, Corazd Knsej, attended the reception at the Austrian Coosa late-General, on the occasion of the national holiday of Austria, and
on November 1975, bo attended the reception, given by the Consul-General of the U.S.S.R. on ihe occasion of the 58 tli anniversary of the October Revolution.
On November 11, 1975, the Vice-President of the Slovene Academy of Sciences arid Arts received the Consul-General of tlic U.S.S.R., paying his parlingvisit.
Through the mediation of the Council of the Academies of Sciences and Arts of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia came to Ljubljana:
From March 3 to 10, 1975, Julija Beljajeva, of Moscow, the scientific collaborator of Slavonic languages and Balkan Studies of the Academy of Sciences of the U.S.S.H., who was paying a visit to the Faculty of Arts of Ljubljana.
On April 29, 1975, Dr. Norbert Langhoff and Wilfried Schneider, of the Academy of Sciences of the German Democratic Republic, Berlin, who were received by Vice-President A. Kuhdj,
On june 7 and 6, 1975, a delegation of Russian chemists, visiting the Jozef Stefan Institute and the Boris Kidric Chcmical Institute. Ihe delegation included: Academician Nikolaj N. Zavoronkov, corresponding member Taljroze L. Viktor, Dr, Gcnadij L Nikisin, Dr. i^crgij B. Saw in, Dr. Vladimir Al. Serge jev, and Robert N. Selokov.
la September there was paying a five-day visit to the Jozef Stefan Institute the scientific collaborator of the Institute for High Temperatures of the Academy of Scicnccs of the U.S.S.R., Dr. Lev Coroliov,
From the end of October to November 4, 1975, Dr. V. Kudcrjav-cev, professor Bild deputy dean at the Faculty of Mathematics of Moscow, was a guest of the Institute for Sociology and Philosophy of the University of Ljubljana.
On Decemehr 12, 1975, a delegation of seven scientists from the U.S.S.R.. led by the member (cor res ponding) of the Academy of Sciences of the U.S.S.R., M. N. RtitkeviC, visited tlie Institute for Sociology and Philosophy of the University of ljubljana.
With in the scheme of co-operation of the Council of the Academies with the Russian Academy of Sciences, Prof, 2iga Knap, an independent researcher of the Institute for Sociology and Philosophy of the University of Ljubljana, stayed in Moscow far two months.
Within the scheme of co-operation with the National Academy of Sciences of Washington there came to Slovenia:
In May, 1975, Dr. Jeffrey R. Powell, Department oi Biology. Yale University, N. H., Conn. He was received by Profesor F. Lo£niskar.
In May, 1975, arrived for a six-month stay Dr. D, P. Adam, U, S, Geological Survey, Manlo Park, California. He worked with Dr, Ser-
cclj at the Pali nolo pica! Laboratory of the Slovene Academy of Sciences and Arts.
In June, 1975, Dr. Roger G. Bates. Department of Chemistry, V ni-versiiy of Florida.
On July fa. 1975, Dr. Robert Garble, Professor, who visited INA at Lcuduvn.
In September, 1975, Dr. Claude Gar rod. Professor, Department of Physics, University of California, came to a six-month visit.
In July, 1975, returned from the U.S.A. Dr. Janez Kuscer. Professor of Physics. Faculty of Natural Sciences and Technology, Ljubljana, who was for study purposes at the Institute of Technology of California.
Using the foreign exchange, received by the Slovene Academy of Sciences and Arts in the year 1975. the memlwrs and collaborators of the Slovene Academy of Sciences and Arts attended a number of scientific conferences and meetings.
IHF COUNCIL OF THE ACADEMIES OF SCIENCES AND ARTS OF THE SOCIALIST FEDERAL REFUBLIC OF YUGOSLAVIA
The Council of the Academies of Sciences and Arts of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia held their sessions at Belgrade, on February 5 and 6, 1975, and at Pestani near Oh rid, on June 13 and 14. 1975. The sessions of the Presidency of the Council of the Academies were held at Zagreb, on Januar 9, 1975, at Belgrade, on April 16, 19?5, at Banja Luka. from September 25 to 27, 1575, and at Belgrade, on December 20. 1975.
From September 1, 1975, the seat of the Council is at Sarajevo, and it is presided over for a period of three years, by the President of the Academy of Bosnia and Herzegovina, Academician Ed hem Camo,
The session of the Council's 23rd plenary meeting was attended by the two members of the Federal Executive Council. Irpe Jukov-Ijevski, the President of the Federal Committee on Science and Culture. and Krsto Bnlajie. the Director of the Federal institute for the International Scientific, Cultural, and Technical Co-operation. In connect ion with the observalion made by the Council at this session ihat the relations among the republic research communities and the Academies, and Ihe co-operation with foreign Academies were not clarified, the two mem hers of the Federal Executive Council explained that there was hcing prepared a document to formulate the scientific policy of Yugoslavia. In doing this work it will be necessary to engage both the Council and all the Academies. According to the statement made by the mentioned the Federation will engage in all the activities of the Gooncil concerning the questions of its interest iherein.
At ill is session the Society of Science and Arts of Montenegro was elected a member of the Council of the Academics.
Further, it was agreed that all the natural science-mathematical sections of the Academies advise the Committee oil International Co-operation their possible proposal for setting up new Inter-Academies Committees in the field of exact sciences,
that ihe Academies delegate, one representative each, to the projecting committee for preparing the proposal for setting up an Inter-Academies Committee to co-operate with the Hungarian Academy
of Sciences in the project iPre-Romantieism and Romanticism in Literature and Arts,*
Academician E. Camo and administrative secretaries Ii. Tama-sic and J. Pa pic were appointed to be the editorial staff fur preparing an in Formation brochure to be published in English and in Russian on the Council of the Academies.
At the 23rd session of the plenary meeting of the Council there was passed a resolution, among other things, that the Council would be a CO-organizer of the celebration of the 120th birth anniversary of Nikola Tesla. Dr. Robert BiinC; a corresponding member, was also appointed to be a member of the organisational committee. This Committee made the proposal to establish the Nikola Tesla Med«I to lie awarded every year to renowned experts of Yugoslavia in the field of technology.
A general agreement on the co-opcration between the Council of the Academics and the Academy of Sciences of the German Democratic Republic was signed in July, 1975. The Council of the Academics proposed, in August, 19~5. to the Slovene Academy of Sciences and Arts a plan for the scientific eo-operation between them and the Academy of Sciences of the U.S.S.R. for the period front the year 197b to the year I960, about which have agreed the Boris Kid-ri£ Institute, the Jozef Stefan Institute, the latter accepting it entirely, and the Faculty of Sociology. Political Science and Journalism wants to adhere thereto, ioo.
In connection with the scientific co-operation with the Academy of Sciences of the U.S.S.R. it was proposed that the exchange of scientists should be reduced to 30 months.
At the suggestion made by the National Academy of Sciences of Washington the exchange of scientists should be reduced to 30 months also within the scheme of exchanging scientists between that Acadc-nty and the Council. It was proposed that within this scheme of co-operating the research work 10 be done in the Yugoslav territory should be financed by the Yugoslav party, and that in the American by the U.S.A. The Chairman on the Yugoslav part of the permanent committee sei up for the co-operation in the joint projects between the Council of the Acadcmics and the National Academy of Sciences is Academician Aleksandar Despie, and the representative of the Slovene Academy of Sciences and Arts on this Committee is the corresponding member of the Slovene Academy of Sciences and Arts, Miha Tisler, Dr. Eng.
ithin the scheme of the mentioned co-opcraiion the Slovene Academy of Sciences and Arts approved of, in the year 19?5, two projects:
.»Development of Basic Mathematical Crieria for the Evaluation of Multichannel Electrically Stimulated Structures' and »Theoretical and Experimental Aspects of Reactivity of Azaheterocvclic Systems.t
In the year 1975 a new later-Academies Comittee on Cardiovascular Pathology was set up with the Serbian Academy of Seicnces. and from that year on there has been a permanent seat of the fnter-Acadcniies Committee on Investigating into the Causes and Consequences of the Second World War with the Yugoslav Academy nf Sciences and Arts.
THE REPORTS OF THE INS TITUTES OE THE ACADEMY ON THE WORK IN THE YEAR 1975
Institute for General and National History
On June It, 1975, died Dr. Dušan Kermavner, a corresponding member of the Slovene Academy of Sciences and Arts and a member of the Scientific Council of the Institute. In the year 1975 was published the publication written by Milko Kos, The Materials for the Historical topography of Slovenia (for Curniola, up to the year 1500), 1—III, pp. 884; the first two Volumes of this publication are the work of the late Academician Milko Kos, and the third one presents the Supplements written by the workers of the Institute; this is an internal publication, not being on Sale and is meant as a provisional stage towards the final end — the publication of the Histo-rit o-Topographical Lexicon of the Slovene territory as a whole, for the Middle Ages, There was approved Tor publication the work, written by Petto Lukovič, The Attitude of the Slovenes to the Rebellion in Herzegovina and Bosnia and to the Solving of the Bosnian-Hcrzc-govinian Question in the Years 1875 to 1878. The long-term tasks of the Institute include the preparatory work for the Diplomatariom of the Slovene Mediaeval History. Another long-term task is the already lueniioned Historical - Topographical Lexicon of the Slovene territory in the Middle Ages, where is. relating to the form as presented in the publication, writtea by Milko Kos for Caritiola, the nearest publication the one written for the Slovene Styria. At the Institute ihe work is in process also on other publications of sources a ad monographies, and in addition, the institute co-operates also in the publications of a broader Yugoslav and international character (Lexicon I a tin it a tis medii aevi Iugoslaviae; the international and the Yugoslav repertory of the mediaeval sources, the »New Potthasti). A great obstacle in achieving the Institute's aims is presented by the obligations of its coll abora tori) relating to other works, on account of which there is being delayed, above all, the work on the second volume of its publication, the Ffistory of Agrarian Branches, within the framework of the broader series of the Economic and Social History of the Slovenes,

France SU'le Institute for History of Art
Under the decision made by the Assembley of the Slovene Academy of Sciences and Arts (on March 20, 1975) the Institute changed its name to the France Stele Institute for History of Art.
The investigations made into the sctiptural monuments in Slovenia between the Gothic and Baroque periods comprised, first of alb the north-west part of Slovenia, in part the Karst area, and it fdso touched the Venetian Slovenia. During these investigations there was discovered also the work of the up to the present unknown late-Gothic builder, Caspar of Toliuin (1521). — There was being completed the survey of the painting of the 17th century in Slovenia, and there was continued the investigation into the problems of the Romanesque retrospective in the art of the 16th and the 1" centuries. The investigation made into ihe architecture in the iith century (by field work and from the archives) resulted, among other things, also in a number of new items of knowledge about the late-Baroque architecture in Slovenia. — There was finished the catalogue of the illustrations made by the acadcmic painter Maksim Gaspari. There is being prepared the fiTst part of the art historical atlas of Slovenia. There were being completed the card indexes of the monuments and of the artists, there was started the iconograp-hical card index, and there was being completed the hemerotheca and the photothcca.
Institute for Archaeology
The personnel has been increased by two employees, namely, ihe teehnical worker in the Palynological Laboratory and the assistant for the metal age.
The work on the permanent tasks (archaeological topography, pa-laeolithical investigations, palyiiologica! investigations, documenting of the Slovene archaeological materials in the museums abroad) was proceeding according to the programme tnude, there was a temporary delay in the archaeological terminology only.
The internal work comprised, in addition to administration, in particular, editorial work, lectorial work, card index completing and an intense arranging of the library.
Field wnrk: there were continued systematical palacolithical excavations, there were excavated a number of trial trenches in Slovenia, there were done a number of topographical surveys and drillings. Also the assistance given in excavating to other institutions should be mentioned.
Arheološki veünik [The Archaeological Bulletin), no. 24 was issocd. The sheet Naissus Tabulae imperii Romuni and Arheološki t/estttik no. 35 are about to be published, while the no. 26 went to press, Arheološka. najdiSča Slovenije fThe Archaelugical Sites in Slovenia) are in the bookbindrey,
Ai the beginning of the year 1976 there will be published the work Arheološka najdišča Slovenije, in the course of the year in the sheet Naissus Tabulae imperii Romani, i a spring Arheološki vestnik no. 25, until the end of the year probably also no. 36. while no. 2? will go io press, and no. 26 will he prepared, There will be prepared probably also the 1st volume of the archaeological topography: Slovenske gorice.
1 he work on the Institute's themes wilt be continued, as well as the work in the library where will go on the substituting oT old cards with new Ones. A is o will go on the completing of the rest o[ the card indexes of the Institute.
la addition to its work on palucufloristie investigations the Paly-nological Laboratory will extend its studies oil to aeropalynological examinations of the city of Ljubljana.
Institute for the Ancient Oriental Legal Systems
The fnstitute for the Ancient Oriental Legal Systems heid its regular techaical study meeting on November 19, 1975. Thereto its external collaborator. Marko Urbani ja, contributed a report on. the book by W, Wolf, Frühe Hoehkulturen, Ägypten, Mesopotamien, Agäis. Stuttgart, 1969): Dr. Viktor Korošec outlinded in his lecture the historical development of the cuneiform systems of law.
V. Korošec ga\e a lecture to Prof. Git ill a ume Curdasci's s Indents on the development of the Hittiie law, in Paris, on Febr. 7, 1975. On June 15, 1975, he gave a lecture on the problems concerning the Hittitc laws, at the 22nd Rencontre Assyriologique Internationale, at Güttingen. On Dec. 5, 1975, he gave a summary Outline of the development of the cuneiform legal systems at the Symposium, organized by the Slovene Oriental Association, In the Zgodovinski časopis (XXVI D, 1974. pp. 173 to t76) was published the report on the continuation of the Assyriological Eacyclopaedia (RLA, IV, t to 5, Berlin, 1 973. 1973, 1 10 240).
la the Papers (Razprave) IX 1 of the See t i on for Historical and Social Sciences of the Sloveue Academy of Scicnccs and Arts was published the lecture of the late corresponding member of the Slovene Academy of Sciences and Arts and the member oi the Institute {Mendire dc 1'fnstiitit) in Paris, given at the Slovene Academy of
Sciences and Arts, on Match 17, 1970: Le babylonien, langue internationals de Taut ¡quite. There were added, in the Slovene language, the adapted translation (by J, Faganel and V. KoroSec) and the Preface (by Y. Korosec).
The Institutes library i nee teased, by 40, to 907 book units. The senior librarian, Julijana SuitcrsiC, was regularly completing the authors and contents catalogues of the Assyriological literature In the Socialist Republic of Slovenia, did the administrative work and also the eniire proof-reading. In performing the decimal classification and in part also In transcribing the ITittile texts assistance was given by the external collaborator, Marko Urbanija.
Centre for the Problems of Social Sciences
The Centre for the Problems of Social Sciences has its chairman (Academician Yavpetic) and its managing vice-chairman (Prof. R. Ky-ovsky, LL. D,). There arc four groups comprised, each gathering the ihemes accordingly: The first group: The study oF the development of the legal thought in this country (Head: PtoL S. Yd fan). The second group: The study of the minorities problems (Head: Prof. R. Kyovsky).
the fourth group: The study of the fascist ideology in the world ecology (Head: corresponding member, J. Goricar),
the fourth group: The study of the fascist ideology in the world and its impact upon the social meniality in certain Slates (Head: Academician L, YavpetiC),
Institute of the Slovene Language
The Institute of the Slovene Language with its departments (lexicological, Dialectological, Etymological-Onomastical) and with its two Commissions (the Commission for Orthography, Orthoepy and Grammar, and the Commission for the Historical Dictionaries of the Slovene Language) successfully continued the works already started previously, and finished them, respectively.
The second hook of the Dictionary of the Slovene Literary Language was published, comprising f to Na. There was started the editorial work on the third book. The excerpting of the materials, general, terminological and dialectological, was continued. There was prepared the second additional alphabetarium for the letters M to N, there was started the preparation of the fourth book of the Dictionary of the Slovene Literary Language and the technical arrangement of the keywords for the same book.
The first part of the Etymological Dictionary lias been sent to press. All the year round proof-reading was going on. The editorial work on the keywords of ¿he letter K was started. The card index of the names of places in Slovenia was being completed and the material for the Dictionary of the Slovene Plant Names was being gathered.
The Institut took part in the preparatory work for the General Slav Linguistic Atlas, and was gathering the materials for the Slovene Linguistic Atlas as well as the materials for the description of the tertiary shift of emphasis in the rustic ways of speech.
The work on ihe new edition of the Slovene Orthography continued. also the completing of the rules of the future orthography, in particular the morphology, phonetics, stress ami the letter metathesis of ihc foreign spellings into the Slovene language, Also is completed the general alphabet a tin in from T to Jt.
Finished is the complete (xerographical) excerpt of Dal matin's Bible and of Trubar's Church Regulations and continued the preparatory works for excerpting other works for the historical dictionary and for arranging the keywords, on cards, from Dalma tin's Bible.
Institute of the Slovene Literature and Literary Sciences
a) Department of the Slovene Literary History
Ihe book Joief K at a sane Erberg and His Attempt at ihe Outline of the Literary History of Carniula by Dr. Mil en a UrsiC was published.
An exhibition of the works or Dr. France Kidri£, on the 25th aani-versary of his death, and an exhibition of the works of Dr, Ivan Prijatelj, on the centenary of his birth, were arranged by Dr. France Bernik,
In the year 1976, a critical edit toil of PUanice, revised, annotated and introduced by Dr. Lino LcgiSa, is to be printed. Selected works of Dr. France Kidric, in two volumes, revised, annotated and introduced by Darko Dolinar, M. A., are to be handed in.
The Department will Contribute to the scientific and cultural manifestations on the occasion of the centenary of Ivan Cankar's birth.
b) Department of Literary Theory
Tlic preparatory works for the Slovene Literary Lexicon have progressed so far that there can be foreseen, for the year 1976, the publication nf the first ihematically rounded volumes of this Lexi-
coa. — 47.680 cards were added to ¡.he card index of the Slovene literary theoretical terms and to the card tilde* of the 11 a n-S I avene literary arthors, dealt with in the Slovene newspapers from thi-end of the 18th century up to 1970. The first card index was put at ihe disposal of the examiners and was being currently supplemented, whereas the second one was being arranged and roughly set. In the year Í976 ihe excerpting wurk will he completed and the copying and arranging of the material will he continued. — On the occasion or the 80th anniversary of the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts, josip Yidmar, the Department arranged an exhibition iif iiis critical, theoretical, transiatury, and socio-political works. Two members of the Department took part in ihe symposiums of Yugo-sluve translators at bled and at Belgrade, contributing their papers.
c) Department for Biography. Bibliography, and Documentation
The Department includes the editorial Staff of the Slovene Biographical Lexicon. During the year 1975 two assistants were employed in the Department which has now five members: two part-time editors and three regular employees.
The main problem in preparing the manuscript oí the 12th volume of the Slovene Biographical Lexicon (T—VI) is the compiling of contributions by external collaborators. Out of 722 keywords, comprised in this volume, 535 articles have been handed in, The remaining 121 articles should he collected, while further articles should be considered, as there are not sufficient data available for them. 269 article« have been handed in for the 13th volume (Vo—Z), and 226 articles for the Addenda.
The question of the premises of the Department is an urgent one and calls for immediate solution.
The tasks for the year 1976:
To prepare for print the t2t)i volume of the Slovene Biographical I ex icon. To introduce both the assistants to the editorial work. The solving of the question of the premises. The keeping of the archives and gathering of the documentation. Preparing and distributing the questional res concerning the 13th volume.
institute of Slovene Ethnography
1. The Department of Folk Literature started preparatory works foT publishing Slovene mythological and historical narratives. Dr-Milko Maticetov is finishing his field-work in Resia where in 1975 he discovered the first Slovene secular variant of the fairy-tale of the
type AT 1410. lie published also some interest i ng modem so off-texts in I he Bes id ii idiom of a newly found fit I voce i-iu strum en tul group. For the project of Slovene ethnological topography Ma rija Station i k has compiled ihe questionnaires Language, Literary Art, and Reading,
2. The Department of Folk Customs and Folk Theatre concentrated its work on two research projects, subsidized by the Boris Kidric Fund: Dr. Nik o Kuret on masks, and Helena Lozar-Podlogar on wedding customs in Slovenia. For the above mentioned topographical project ihe questionnaires Seasonal Customs, Children's Plays and Adult's PI ays, Folk Theatre were compiled by dr, Kuret, and the questionnaires Birth, IVedding and Den th Cos turns. Agrarian Work Customs by H. Lozar-Podlogar,
In the Department of Material Culture Dr. Tone Cevc continued bis fie Id work on periodically settled dwelling-places: be also collected and selected photographic documentation for the publication Wood in Yugoslav Architecture, prepared by an Intcr-Acade-lii i cal Committee.
In 1975 die librar y-stock of the three departments increased to 3928 units. The librarian S. Zemljie-Golob and H, Lozor-Podlogar were engaged also in the work on ethnological documentation.
4, Department of Ethuomusicology. — 1 he field-work was directed in particular to some not yet researched areas in Slovenia, to the Slovene minority in Italy, and to the folk art of chiming bells. The material collected, together with that sent i o from olher institutions, comprised 49H musical units. — The members of the department took an active part in the joint action of the Slovene ethnologists of drafting questionnaires for the Ethnological topography of the Slovene ethnical territory. Dr. Val ens Vodusck. chief of the department. is one of the three co-editors for publishing these questionnaires. In 1975 the first booklet with ihe 8th group of questionnaires was published. The members of the department also actively co-ope -rated in fusing the two existing professional societies into the newly founded Slovene Ethnological Society.
The publication of the second volume of the »Slovene Folk Songs« had to be postponed for the next year, as one part of the manuscript, owed by the third co-editor, was not yet finished in 1975. In the meantime, the department started to prepare the materials for the third volume of this work. This editon and ihe ethno-m us ico logical research among ihe Carinthian Slovenes in Austria represent the main part of the planned work for 1976.
The research-workers of the department took part, with four papers, at the conference of the international study group »Alpes Orientales., at Prato di Resia (Italy), in June, 1975. Three papers were related to the main theme of the conference. »The Emigration
it! ibe Folk-life in the Eastern AIps-s:, and one paper deali with a phenomenon in fhe folk mnsic of Resia.
Dr. Zmaga K inner attended ihe symposium for research of folk ballads (within the framework of a special committee of S. I.E. F.), at Breukelen, Netherlands, July 10 to 12. She prepared, as chief editress, the publication of the Jahresbibliographle der Volksballadenforschung. Annual Bibliography of Folk Ballad Research 4, for ihe years 1973—74.
Inter-Academies Committee on the Studies of ihe Present Tendencies of Ihe Scientific Work in Some Fields of Humanities
In the course of the year 1975 there was only one plenary session of the Committee ami two sessions of its Executive Committe, composed oi the chairman. Academician La do Vavpeti£ and of Academician St, Rajific and J, Andrassy, A member of the Executive Committee is also Neman ja Madiarevifi, in charge of the sec re ¿a rial work. The writing of the papers was continued and so was their co-ordinating. In the course of the year 1975 the Committee received some papers: in the Helds of theatrology and of the development oi the pictorial art in the territory of Socialist Republic of Croatia. There was filially assured also the preparation of I he paper by Academician Jonke, in the field of the linguistics in the territory oT the S, R- of Cruatia. For the end of January, 1976, there were assured two papers from Slovenia, and that for the fields of thoairo-logy and of pictorial art in the respective territory. Prof. Vranieki, rector of the University of Zagreb, being the co-ordinator for the papers in tbe field of philosophy, will supply the appraisal of the papers in Ihe field of philosophy.
Co-Ordinating Committee on Molecular Sciences
The activity of the Committee was directed mainly to the organizing of the sab-regional co-operation in molecular sciences, assisted by the UNESCO, and which includes all the research groups in the Socialist Federal Republic of Yugoslavia, operating in the field of molecular sciences. There have been prepared 4 research projeefs (Thr Dynamics of Oxygen Bonds, Small and Medium-sized Molecules), ill which rcsareh workers from 7 countries will eo-ope-raie. There were pablished two numbers of the Information Bulletin and there were organized 4 lectures.
Institute of Karst Research
In 1975 the collaborators of Insiitut za raziskovanje krasa SAZU I(Institute for I he Karst Research) have been investigating the dinaric karst of South Slovenia between Novo mesto on the east and Cerknica on the west side. Jiy Original method the geological, hydrogra-phical, geomorphological and speleological focts of ibis karst have been united into synthesis map of Karst of Dolenjsko; in 1 coin me o-larics including 700 typed pages Speleological and karst characteristics have been explained, for 1976 the realization of the speleological map of the Julian Alps karst is foreseen.
An impunant work has been dene regarding the 3rd International Symposium of ihe Underground Water Tracing (3. SUWT, Bled— Ljubljana. September 27 — October 1, 1976). By the organization tind achievement as well as by the publication of the results and of the combined tracing experiment results, which has been done in the karst J.jubljanica sources hinterland in May and J line 1975 by yugoslav and foreign scientists, the Institute is charged with.
Other investigation works of speleological, hiospeleological end ecologicnl character have been done all over the dinarie karst in Slovenia and Yugoslavia. The editnrial board nf Acta carsolngica under the charge of director S. Hcsic has put in order and delivered to the printiug-cstablishemcnt the 7th volume of this Institute's publication, while the 8th vol a me containing the communications of natural investigations about the karst polje ol Ccrknica is going to be ready. The con tent for the 7th volume treats the spcleogenese of the Fostujna Cave System (by R. Gospodarie), hydrographic problematics of ihe northern part of Pivka Basin (by F, Ho be), hydrologic study of karst near Vrhnika (by P. Habic) and the study about the karst Caverns types in the part of Julian Alps (by A, Kranjc).
The karst museum collection, the special Institute's working unit, has organised two independent public expositions, has done the archaeological excavations of middle ages tombs in Cerknica and archaclogical topography in Pivka Basin and on Bloke Plateau. The collection has been charged with popularization of investigation and cultural Institutes work. In 1975 the collaborators of the Institute have held the lectures on karst and caves in Slovenia and Yugoslavia and have published 20 different communications and articles in professional literniure. They have participated on several professional meetings at home and abroad.
The Institute is charged by leading and organizing the karst objects cadastre in Slovenia. At ihe end of 1975 the cadastre has 4379 cnrcgistered karst caves with more or less Complete facts.
At illP- end of J973 13 scientists, professional and technical workers vvitll full and 5 workers with uncomplete working lintc have been employed on the Institute. Sub-director duties have been managed by dr. R. GoSpodaric.
Geographical Institute, with Depart men t for Cartography
The Institute also includes the Geophoto Laboratory.
The main project of the Institute was, in this year, too. the realization of the collective theme >The Geography of the flood Areas in Slovenian In the form of the reports, handed over to the Research Community of Slovenia, there had been examined the following flood areas: the Mislinja riveT valley, the Sotla river basin, the Mura river area, the Dravinja Hills, the Upper and Lower Savinja valleys, and there was started preparatory work for examining new flood areas, to be comprised by the third stage of the examination (the Krka river valley, downstream from Rela Cerkev; the Dragonja, the Riiana and the Badasevica river areas: the fields of Gmsuplje and of Radenci).
Before the date set was completed the work to be carried out under the contract made with the Military Geographical Institute, for the renewal of the nomenclature on the new topographical map of the Socialist Republic of Slovenia, to a scale of 1 :25.1X10, The same tlieme was carried out for the 61 sheets of the Basic State Map of the S. R. Slovenia, to the scales of 1 :10,000 and 1 :5 000. being published by the Geodetic Authority of the S. R, Slovenia,
The examination of the hop culture in the Lower Savinja valley was continued and there were started the preliminary investigations info the development of the mountain farms in the course of the recent 15 years in some most typical areas of the Upper Saviaja valley. Tn the bordering area between the littoral and continental part of Slovenia big damage was caused, on November 17 and 18. by sleet to Torest trees, breaking and felling about 250,000 cubic metres; at the Institute they started examining the extent and the effects of the catastrophe. In collaboration with the Geographical Society oi Slovenia there was organized the field survey of the location of the p¡auned hydroelectric power station of Kobarid, with the purpose of establishing the role and the significance of gcography in such human interference in the natural and existing cultural landscape.
The XYih book of the Geographic Review is about to be published, containing the papers: The Geography of the 1'sata Flood Area (a collective work): A Hydrographical Outline of the Mislinja River
Basin, with a Special Reference to Floods: Mew Findings about the Triglav Glacier and the Sknta Glacier at the end of the melting lie rind, being a part of the regular yearly observations made already through three decades.
i he workers of the Institute participated in a number of professional meetings a ltd study trips, in the country and abroad.
At the Department Tor Cartography, where a new draftman had been appointed, there were preparing cartographic works, following the working programme, and arranging the newly received sheets (if the Basic State Map as well as the sections of the new topographical map of the S. 11, Slovenia, to a scale of 1 :25.WW: the former came in amounting to 119, and the latter to 105. There was started a systematical arranging of the very extensive cartographic collection, filling already the almost enlire space available at the Department. On the occasion of the tenth death anniversary of Academician Dr. Anton Melik the Department will organize an exhibition and at the same time change its name to the »Anion Melik Geographical Institute«.
Institute of Palaeontology
In the year J 975 the collaborators of the Institute investigated the Cnidarlan fauna of the Senonian breccia in Banjska planota and the Upper Jurassic corals of Zlobin in Croatia. They, further, examined the larger Eoraminifera of cretaceous strata in the neighbourhoods of Postojna and of Goles, and they continued exam mating the Paleogene strata in the south-west Slovenia (Hottingeriiia n. gen.) as well as in the north and north-east Slovenia, They also examined the ecology of living foraminifera in the Kornati Islands area and in the Gulf of Piran.
There were published six scientific and technical works and there were prepared four reports.
For the year 1976 the Institute has planned the examinations of the Cretaceous corals in eastern Slovenia, in Croatia and Serbia, of the larger foraminifera of the Paleogcne and the Cretaceous age of Slovenia, Bosnia and Herzegovina and of Hungary, and of the living foraminifera oi the Adriatic Sea.
Jooan Hitilii Institute of Biology
The zoological examinations were directed in parlicnlar towards the continuation of investigating into the fauna along the northern border of Slovenia, for the purposes of the phytoquaraniine border
service, The faimistic and ilie zoogeographical examinations, however, comprised various parts of Slovenia as well as Croatia, Serbia, Bosnia, Montenegro, and Macedonia. The geobotanic group continued mapping the vegetation of Slovenia, preparing the vegetation map of Yugoslavia, and the detailed examinations and mapping for the Forest Economies of Kocevje, Tolmin and Nazarje. The total mapping nmounted to 560 square kilometres. The algological research was made along the coasts of Island, and a part of the research work was carried out at the Maritime Biological Station on Helgoland, Germany. The laboratory work included preparing, arranging and scientific treating of the materials, gathered in the field.
The workers of the Institute co-operated with similar scientific institutions in the country and abroad. The entomologists (Carne-hitti, Drovcaik, Toakli} organized three entomological meetings, in which participated also the entomologists from the other republics and from Austria and Italy At various international and domestic meetings the members of the Institute gave ? lectures. 1 lie Institute was visited by 16 scientists from abroad and from the other republics. In the Course of the past year there were published 12 scientific works, 6 popular scientific contributions, articles and reports, and there were prepared 3 tehnical-scientific papers.
For the year 1976 there has been planned the examination of the fauna in the Soca river valley and in the south-west Slovenia, as well as the intensified study of the zoocenosa in the Dinaric and sub-Mediterranean areas. The geobotanic group will investigate into the vegetation of the mountain and promontory forests and in part of the Fanonian area, as well as the vegetation of the wet and moist grasslands. The algae research will take place in the North Adriatic and in the Atlantic.
Inter-Acadet«res Committee on the Flora and Fauna of Yugoslavia
The Committee organized a preparatory meeting of the leading florists of Yugoslavia, where it was agreed to renew publishing the series iCafalogns florae Jugoslaviace, and there have been planned, for the autumn 1976, some catalogues ot smaller systematical groups. Within the series jCatalogue faunae Jugoslavia«« there have been sent to press two manuscripts. Xaraman, S., Oligochaeta and Nikolii, F., Aranea. Some catalogues are being prepared.
Term in olog ica I Commi»$ion
Legal Section
Lhe Section continued excerpting lega i sources; At its sessions die Commission examined the keywords of the letters ¿ and 2, thus Finishing the second reading of the draft of the Slovene legal terminology. Then il started the Tinal examining of the draft, which is being, at the same time, also technically drawn up. There have been arranged the keywords of the letters A to C. In addition, the Section co-operated with the editorial staff of the Dictionary of the Slovene Literary Language.
The Section will continue e ¡ice rp ting the newest legal sources: at its sessions it wjl! finally, as well as technically, draw up the keywords of lhe letters D to J.
Technical Section
In the year 1973 the Commission sent to press lhe finally drawn up materia] for the first part of the General Technical Dictionary, for the letters A to O. The publication is foreseen for ilte middle of the year 1976.
The manuscript of the second part of the Dictionary, including the letters from P to 2, is being prepared and for the work will be needed at least the entire year 1976.
In the course of the year 1975 the Commission approved Í75 Yugoslav Standards (JUS) for printing. During the year 1976 the Yugoslav Standardization Institute will supply for approving another larger number of the standards.
There is a permanent co-operation with the Institute for the Slovene Language, and with its Lexicological Section, respectively, being made much easier through a current advising with the linguistic adviser, attached to the Technical Section of the Terminological Commission from the Lexicological Section.
Medical Section
The Section published the trial volume of the letter A of the Medical Terminological Dictionary,
'Lhe Section will conlinuc the editorial work On the material for the Medical Terminological Dictionary, and will prepare, within the bounds of possibility, the mannSeript for the first volume of the Dictionary.
I eierinary Section
On account of the laeking financial funds the Scction did not publish, in the year 1975, the trial volume tor the letter A, in spite ot the entire material having been prepared for printing. It was just in view of this that the members of the Section made the decision to prepare for priming more letters so that the Dictionary as a whole should be edited in three or four volumes.
In the year 1976 the members of the Section will continue their work on the Veterinary Terminological Dictionary, They will prepare for printing the letters C and C,
Natural Sciences Section
In the coursc of the year 1973 the professional members of the Section carried out the work as follows: they excerpted the specialized works of the domestic and foreign authors. There was published the Terminological Dictionary of Descriptive Geometry, written by Professor Otnn Sajovic, hut, on account of the over work of the authors, there was not prepared the planned draft of the Meteorological Dictionary.
In the year 1976 there will be continued the already started work in the individual branches, the arranging and preparing the material to start preparing the drafts for mathematics and for chemistry.
.Section of Arts
Ihe most work was done in the sphere of visual art and in that of artistic and folklore music. The other sections are lagging behind, yet it seems that they may start through engaging new members. Taking iuto consideration the fairly progressed work in the spheres of visual art and of artistic and folklore music, there were set up the editorial commissions, entrusted with a gradual examining of the materials.
Department for Projecting and Co-ordinating Research
Work
The department has been entrusted with determined, permanent tasks to be carried out each year. It cn-npcratcd in editing the Yearbook of the Slovene Academy of Sciences and Arts, it Co-Operated with the Council of the Academies of Sciences and Arts of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia, it organized the stay of the foreign scientists in this country, it dealt with the questions
of the Inter-Academies Committees, intervening between the Council and t lie o t her Slovene research institut ions, it orjnaized lectures, it kept records of the research projects, it co-operated w ith the admiai-st ration and the Self-management Workers* Community of the Slovene Academy of Sciences and Arts in drafting the research — financial plan of the Academy for the year The Department is carrying out also a number of operational tasks and the administrative work of the Coaueil for Environmental Research and Protection of the Presidency of the Slovene Academy of Sciences and Arts.
The Section Division carries out all the administrative work for the six Sections, prepares the materials for elect i og aew members of the Academy, carries out the administrative work of the scientific councils of some Academy Institutes and the Inter-Academies Committees.
The Press Division for publishing the publications of the Slovene Academy of Seicnees and Arts prepared Tor printing manuscripts of the monographics and of various papers, prepared the materials for various collections of papers, and scut to press the contributions from the book programme for the year 1976.
J he Council for Environmental Research and Protection of the Presidency of the Slovene Academy of Sciences and Arts
The Council was set up as an advisory body of the Presidency for ihe questions relaliag to enviroment. It consists of a member of the Academy and of scientific workets of ihe Slovene Academy of Sciences and Arts, and of two external members,
The chairman t»f the Council is the vice-chairman of the Executive Council of the Socialist Republic of Slovenja Dr. Avguštin Lah, and the secretary was, ill the course of this year, Dr. A. Sercelj.
For the next year ihe Council has planned to organize the Symposium about the influences exerted by the exterior agents upon the man.
Library
The work of the Library of the Slovene Academy of Sciences and Arts in the year 1975 was a fairly active and successful one. All the current operations were duly carried out. Certainly, there contributed to it to a certain extent regulated circumstances, which the Library had finally, after a long series of years, managed to attain.
Among ihe significant events of the past year there should be mentioned in particular the signing of the Library Self-Management Agreement. Further, there was awarded tbc Diploma for a successful co-operation at the 20th jubilee International Book Fair at Belgrade, In connection with the 30th anniversary nf liberation there were organized two exhibitions, with appropriate themes-
There was finally organized the reading-room and information service and arranged the reading-room catalogue. The revision oi the alphabetical catalogue of names was finished, too,
Among the legacies there was finally settled and classified John Jager's legacy.
The most important operational field of the Library of the Slovene Academy of Sciences and Arts is, no doubt the book exchange of the Academies' publications. At present, it has been regularly established with 1.454 institutions throughout the world. On this basis, as well as through various donations and purchases, the Library's stock was increased, in ihe course of the year 5975, by 12,257 volumes, thus amounting to 255.740 stock units at the end of the year. The entire stock has been registered in I be alphabetical catalogue of names and in the universal decimal catalogue, The Library also issues its monthly bulletins about accession, being available, free of charge, to all the concerned. Last year there were 16-H50 volumes borrowed. The exchanging of the Library's doublet copies was favourably going on,
In addition to the current operation, which will be properly carried out, the Library intends in particular, to devote itself to the settling of the legacies. And it will try to acquaint the public, to the greatest possible extent and in various ways, with the contents of its book stock.
VSEBINA
I. Organizacija
Skupščina SAZU..........................................7
Predsedstvo SAZU..........................................9
Organizacija akademije...........................10
Upravo inštitutov, komisij in študijskih centrov............10
TI, Člani
Častna člana..............................................21
Bedni in dopisni člani......................................21
Novi člani ................................................45
Razred za zgodovinske in družbene vede
Alojzij Finžgar....................................47
Boris Majer........................................5+
Stojan Pretnar .................................60
Razred za prirodoslovne vede
Ynnda Kochansky-Devidč..........................<>2
Pet tir Stevanovic..................................66
Razred za umetnosti
Stanojlo Rajičic ............................"0
Umrli člani................................................73
France Koblar.............................83
jcan Nougayrol ....................89
Ivo Andrie .....................97
Krsto Hegedušič ....................103
Boris Kalin......................109
Dušan Kerrnavner ..................115
Branlmir Gušič....................119
Stanko Škerlj.....................123
K os ta Todorovič ...................127
IIL Poročiio o delu akademije
Akademija v letu 1975.......................133
Svet delovae skupaosti..................155
Osnovna organizacija sindikata..................156
Institut za občo in narodno zgodovino...........158
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta......164
Inštitut za arheologijo . . ............, , , 168
Medakademijski odbor za Arheološko karto Jugoslavijo . , 1 "2
Medakademijski odbor za Tabulo Imperii Romani.....172
Institut m pruva starega Orienta .............173
Muzikološki institut	...........175
Studijski center za družbeno problematiko.........176
Inštitut za slovenski jezik .................17T
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede......191
Inštitut za slovensko narodopisje	200 Med akademij? k i odbor za študij sodobnih teženj znanstvenega dela na nekaterih področjih humanističnih znanosti ... 219
Koordinacijski odbor za molekularne vede........221
Institut za raziskovanje krasa...............225
Inštitut za geografijo s Kartografskim zavodom......252
Inštitut za paleontologijo . . . „ , ............245
Biološki inštitut Jovana Hadzija ..............249
Medakademijski odbor za floro in favno Jugoslavije ...	257
Terminološka komisija ..................259
Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela	265
Svet za proučevanje in varstvo okolja pri predsedstvu SAZU	267
Fotolaboratorij SAZU...................268
Zna list ven O-Strok ovna bibliografija nekaterih članov akademije za leto 1975 ................................270
Biblioteka SAZU.....................273
IV. Publikacije in zamenjavi publikacij
Publikacije ........................¿85
Zamenjava publikacij........................289
Summary ...........................751
LETOriS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI TN UMETNOST]. KNJIGA. 197* Izdal« SIutcujIui akademiji! mirnosti ¡11 umetnosti t Ljubljani Natisnila Tiskarna »Jože MoSlcrit» * Ljubljani, 1476 Nikludu izvodov