OBRTNI VESTNIH
STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI
»OBRTNI VESTNIK«, SPLOŠNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANB CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—, POSAMEZNA ŠTEV, DIN 2.—. ,// ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DO-//	PISI	SE	NE	SPREJEMAJO.	//	ROKOPISI	SB	NB	VRAČAJO.	//
IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA D
j
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA STEV. 4.
// PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON 55-2J	//
XXI. LETNIK.
Komu v korist?
Mnogo desetletij nazaj najdemo na-Se prostovoljne organizacije, v borbi napredek, razvoj in procvit obrtnega stanu. Vse svoje življenje so žrtvovali naši predniki, samo da so dvignili zavest med obrtništvom in slednjega obrtnika v zadnji podeželski koči pritegnili k močni stanovski solidarnosti in ga vzgojili k razumevanju za lastno neodvisno stanovsko organizacijo.
Napredek naših organizacij je šel vzporedno z razvojem in procvitom obrtnosti, to nam je jamčila močna povezanost med obrtništvom ter vztrajnost v pogledu vzdrževanja lastnih stanovskih organizacij. Danes je položaj med obrtništvom popolnoma drugačen kot pred desetletji. Predvsem moramo ugotoviti težak gmotni položaj, povzročen od hudih gospodarskih pretresov naše sedanjosti. Obrtnik komaj vzdrži na površju v borbi za lastno eksistenco. Obrtne delavnice so zapuščene in v razvalinah, oni obrtniki, ki so vzdržali hudi pritisk, komaj še životarijo. Ne smemo torej zameriti, da je današnji obrtnik popolnoma izgubil lastno orijentacijo, nezavednost je zavladala, šopiri se koristoljublje, hinavščina in svetohlinstvo. Brat bi prodal brata za par judeževih grošev ali za prgišče drobtin. Kje so svetli ideali naših obrtniških voditeljev, ki »o se borili za stan, za njegov strokovni napredek, za njegovo moč v javnem življenju.
Obrtnik je imel tedaj pred seboj gotov cilj! Vedel je, da vse kar dela, bo njemu v korist. Poleg svojega strokovnega dela se je lahko izobraževal. Premišljeno in samozavestno je izvrševal svojo obrt, ki mu je nudila zlata tla.
Danes je obrtnik odvisen in zasužnjen. Zakopan do vratu v dolgove, ki ga tudi gospodarsko in moralno upro-paščajo. Vedno silnejše dajatve mu ne dopuščajo niti trenutek razsodnega razmišljanja in obstanka izven najožjega neposrednega kroga, ki ga obdaja. Živi, dela, hira in pogine kot žrtev krivičnega in nečloveškega ravnanja.
Toda obrtnikov položaj se še bolj zaostruje radi dejstva, ki ga mora količkaj uvideven obrtnik spoznati. Če je obrtnik gospodarsko zasužnjen, ni treba, da zato okleva in se vdaja otopelosti. Zavedati bi se moral, da to še bolj kaže v kakšni nemoči se nahaja. Naš skupni položaj se s tem nikakor ne bo izboljšal.
Krivdo svojega siromaštva nosimo končno tudi sami, radi svoje nezrelosti in Slovencem tako značilne, prirojene svojstvenosti: nesložnosti in nezavednosti. Koliko bi mi slovenski obrtniki lahko dosegli, ko bi bili edini v svojih stanovskih zadevah. Koliko napo- j rov bi si lahko prihranili. Tako pa le- j zemo vedno globlje v blato.
Blato političnih strasti se nas vedno : bolj oprijemlje. Radi pomanjkanja za- t vednosti se pustimo voditi samo od j svojih trenutnih instinktov. In kakor j po hudi bitki, ko se na bojišču prikažejo razne zveri-mrhovinarji, da poberejo še kar je ostalo, zdravega, se ho- i če obrtnika izkoriščevati tudi politično, j Nadaljna velika naša napaka je za- i slepljenost in nesamostojnost. Med na- , mi nikoli ne bo složnosti, kajti najdejo se vedno ljudje, ki bodo katerikoli idealni akciji v principu oporekali. Ta- i ko je tudi v našem obrtniškem pokre- | tu. Kcmaj se je kako obrtniško delo v 1 korist splošnosti pričelo lepo razvijati, i tedaj je nastopil kmalu kak laži vodi- i telj in pričel oznanjevati nov obrtni- | ški evangelij. Ker smo že gori ugotovili, da primanjkuje našemu človeku | gotov delež stanovskega čuia, se kma-
V LJUBLJANI 15. APRILA 1938
ŠTEV. 8.
Plenarna sefa zbornice za TOI
Seja obrtnega odseka in zavoda za pospeševanje obrti
V	sredo, 6. aprila je bila ponovno sklicana seja obrtnega odseka, z namenom, da sklepa o predlogih k plenarni seji Zbornice. Sejo je vodil predsednik g. Ogrin, ki je uvodoma poročal, da se je z nameravanim .zidanjem prizidka na zborničnem dvorišču prenehalo, ker se bo še počakalo do 1. junija, ko se ima končnoveljavno sklepati glede samostojnosti obrtnega odseka. Nadalje je g. predsednik pojasnil nepravilno postopanje ob priliki odpošiljanja delegatov na občne zbore združenj. V nato sledeči razpravi je iznesel hude osebne žalitve proti članu zborničnega sveta, predsedniku g. Rebeku, in sicer tekom debate, ko je želel nekatere informacije v zadevi podelitve podpor. Znano je namreč, kako g. predsednik gospodari z odsekovo imovino ter s skromnimi sredstva zavoda za PO. Splošen očitek je, da se je uporabilo pri-lične vsote za razna nepotrebna potovanja in prireditve iz sredstev zavoda za PO. Odobrila se je g. Šimencu vsota 2000 dinarjev za »proučavanje« avtonomije obrtnega odseka. Izdajale so se podpore raznim društvom za nedoločene propagandne namene brez predhodnih prošenj in vlog; zaključen je bil tudi Sele pred kratkim, na izrečno zahtevo, obračun za ogled beograjskega velesejma v jeseni preteklega leta. Ugotovljeno je dalje, da so se podeljevale podpore na račun zavoda za PO, tko prizadeti zato niti prosili niso. Na ta način so bile deležne podpor med drugimi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, društvo dobrodelnost i. dr.
Tekom nadaljnega zasedanja so bile rešene razne vloge, ki se tičejo internega poslovanja združenj. Na konferenco zbornic glede novelizacije obrtnega zakona sta bila delegirana g. Bureš kot delegat štajerskega obrtništva in g. Šimenc za Ljubljano. Seja je sklepala tudi podrobneje gle-do predlogov k spremembam obrtnega zakona. K nadaljnji točki glede avtonomije obrtnega odseka se je predlagalo gg. Ogrina, Kavka, Šimenca in Rebeka v odbor, ki naj do 15. maja prouči osnutek pravilnika
o	samostojnosti obrtnega odseka ter naj ga predloži na prihodnji seji.
Na posebni seji zavoda za pospeševanje obrti so bile v glavnem reševane prošnje za podelitev podpor posameznikom, kakor tudi za prireditev raznih poučnih tečajev.
Ce premotrimo torej delo odseka moramo žal ugotoviti, da do danes, t. j. po več kot polletnem delu še ni pokazal nobene večje samostojne inicijative, ker so bile vse dosedanje večje akcije vodene samo na pobudo zborničnega urada. Ugotoviti moramo tudi, da ima g. predsednik vedno zadnjo besedo v vsakem pogledu in da torej njegova delavnost ni nikakor »ovirana.« Žal pa se njegovo udejstvovanje omejuje le na debato o neki avtonomiji, ne da bi prav za prav imel natančnejše predstave, kako bo avtonomija izgledala. Tem bolj
se »močna roka« g. predsednika izraža v čisto samolastnem upravljanju odsekove imovine, glede reševanja raznih obrtno-pravmih vprašanj in sklepanju k raznim predlogom, kot bomo videli iz poročila plenarne seje. Vsak resen opomin ali' celo odpor proti takemu postopanju je zaman, 'ker si dovoljuje vsa sredstva da izigrava na eni strani člane svoje posebne grupe, dovoljujoč jim razne prednosti, na drugi strani pa onemogočuje vsako pozitivno delo predstavnikom zborničnega sveta, organiziranih v Zvezi obrtnih društev. Da tako ne more dolgo več dalje mora biti vsakemu jasno, pričakovati bi bilo samo še od ostalih treznih članov obrtnega odseka več razsodnosti in samostojnosti, pa bo mogoče tudi samostojnost odseka mnogo prej rešena kot si mislimo.
V	četrtek 7. tm. je bila sklicana pienaina seja Zborn. za TOl. Predsednik g. 1. Jelačin je pred prenoaoin na dnevru red prečita! pismo zDorn. svetnika g. Josipa ue-beka, Ki sporoča, da so v zadnjem času nastale v obrtnem odseku neznosne razmere, da je bil opetovano uapaaen in aa ne more souciovati v odseku, aoKiei ne aobi zadoščenja. Z^ito vpraša v svojem pismu zoor-nico, kaj namerava ukreniti, da se bo lahko deio v obrtnem odseku nadaljevalo nemo i«no in brez izpadov. Predsednik g. Jelačin je na to odgovoril, da se je o stvari liuormiral jn da se je slično izjavil tudi član obrtnega odseka g. Zadravec. Oba gospoda je prosil, naj se v smislu g 24. zborničnega reda zaenkrat zadovoljna s tem, da bo zadeva predložena prihodnji seji zoorničnega predsedstva, ki naj vso stvar podrobno prouči, na kar sta oba zbornična svetnika pristala.
Predsednik je nato sporočil, da je kr. banska uprava odobrila zbornični proračun za tekoče leto m dovolila pobirati 8% doklado na pridobnino in družbeni davek, kakor tudi minimalne prispevke v sklenjeni izmeri. Dodatnih taks za obrtni odsek banska uprava še ni odobrila, temveč je to pričakovati v najkrajšem času. Na zadnji predsedstveni seji je zbornica pooblastila predsednike odsekov, da izvedejo imenovanje v davčne odbore v lastnem delokrogu in so se predsedniki odsekov tega pooblastila poslužili ter izvedli imenovanje v roku, ki je bil za to določen Nadalje je predsednik sporočil, da )e namestnik zborničnega svetnika g. Lovro Planina v Škofji Loki podal ostavko na to svoie mesto
PREDSEDNIKOVO POROČILO
Iz predsedstvenega poročila ki so ga dobili vsi zbornični svetniki, posnemamo naslednje podrobnosti;
Gospodarski položaj našega področja je bil redkokdaj tako nejasen in nedoločen kakor v zadnjem času Gospodarsko-poli-tične spremembe ob naših mejah, nadalje doiočbe novega finančnega zakona in število nerešenih gospodarskih in obrtnoprav-n h vprašanj, vse to povzioča nesigurno razpoloženje in poslovno vzdržljivost, kar nalaga zbornici dolžnost, da skuša pospešili
lu sestavi kaka razdiralna skupina, ki ovira uspešen napredek vsake akcije.
Zato moramo v resnici s skrbjo gledati v bodočnost in se vprašati čemu in komu v korist se trošijo naše moči. Vse naše življenjsko delo, ki zahteva celega cioveka, deio naših organizatorjev, narodnih in stanovskih delavcev, ki jim je bil vse življenje ideal neodvisne stanovske organizacije pred očmi...? Če vse to samo površno premotrimo, tedaj moramo priznati, da je med nami v resnici neko prekletstvo usode, zli duh, ki rovari in ustvarja med nami zmedo. Ali bomo mi obrtniki prišli na la način do svojega cilja. Ali si bo moglo vsaj eno pokolcnje ustvariti skromno eksistenco na razvalinah naših prednikov. Ne, mi ne bomo nikoli prišli na zeleno vejo, če svojih značajev ne bomo preosnovali. Nikoli se ne bomo postavili na lastne noge, če iz svojih obrtniških vrst ne bomo odpravili onega zlega duha, ki je poslan med obrtništvo, da deia zmedo.
Tovariši obrtniki, vse, kar se dela brez nas, je proti nam. Gotovi ljudje imajo z nami samo ta namen, da nas razdvajajo, kajti potem obrtništvo ni složno in se ga lažje mami z obljubami. Razdvojeni nimamo niti časa, niti i prilike, da zahtevamo v popolnosti iz-! polnitev svojih zahtev. Vmešavanje tu-! jega, političnega vpliva v naše vrste ! mora biti konec. Mi bomo sami ustva-i rili svojo politiko: to bo obrtniška po-I litika: kako bomo rešili svoje eksesten-! ce, kako bomo prehranjevali svoje dru-i žine, kako bomo lahko svoji domovini j koristili gospodarsko in kulturno. Sa-i mo v svojo korist bomo delali in za ! vzgled našim poznejšim rodovom.
j
i O tem bo vse zavedno obrtništvo pc-i lagalo obračun na svoji letni skupščini j Zveze obrtnih društev v Laškem v i dneh 15. in 16. maja t. 1. Pripravljajmo se že danes na ta svečani trenutek in zavedajmo se svojega stanovskega poslanstva.
ureditev perečih vprašanj v tej smeri, da se upoštevajo posebne težkoče dravske banovine
ZUNANJI TRGOVINSKI OD NOŠA JI
Z naglo priključitvijo Avstrije k Nemčiji
je nastala za našo gospodarsko politiko vrsta važnih vprašanj, ki jih bo treba nujno urediti Zanima nas predvsem vprašanje trgovinske pogodbe in plačilnega sporazuma z bivšo Avstrijo, vprašanje obmejnega prometa, pravne pomoči in številnih gospodarskih sporazumov, ki jih bo treba z Nemčijo obnoviti Po zadnji statistiki znaša udeležba Nemčije in Avstrije v naši zunanji trgovini skupaj preko 40% Priključitev k Nemčiji bo imela za posledico, da se bo znatno preusmeril avstrijski izvoz in uvoz in da se bodo spremenile produkcijske osnove za mnoge gospodarske panoge. V notranjem prometu je pričakovati, da bo v bodoče še večji pritisk velenem-ške industrije na naša tržišča, predvsem na periferno ležečo dravsko banovino.
Naša zunanja trgovina se je lani znatno povečala in zaznamuje aktivni saldo preko ene milijarde dinariev
KREDITNE RAZMERE Na denarnem trgu se polagoma izvaja mobilizacija vlog, denarni zavodi morajo postopati skrajno oprezno, da si zavarujejo sigurno zaledje. Vse te naporne transakcije so bile že v najboljšem teku, ko je odpis 25% terjatev pri kmečkih dolgovih poKvaril dober del načrta. Živahnejši promet v trgovini in večja zaposlenost v glavnih panogah industrije se ne smeta smatrati kot simptona, da je naše gospodarstvo že v celoti premagalo krizo in da smo v dobi gospodarskega poleta. Ta sodba je enostransko zasnovana. Važna je tudi kreditna politika privilegiranih denarnih zavodov. Pri ljubljanski podružnici Obrtne banke kraljevine .Jugoslavije je bilo lani eskontiranih 2200 menic v skupnem znesku nekaj nad 22 milijonov Din Povprečni znesek 1 menice je znašal le 10.800 Din Poslovanje ljubljanske podružnice nam kaže, da je kreditni plasma na področju Iravske banovine relativno najsigurnejši in najsolidnejši, Obrtna banka pa tega ne upošteva pri kreditnih pogojih in izvaja dalie pretiran formalizem.
l*ri Narodni banki je lani od skupnega eskonta odpadlo na ljubljansko in mariborsko podružnico le 104 milijone Din tod celotnih 1432 milijonov) kar je v popolnem nesorazmerju z našo produkcijo, z našimi kreditnimi potrebami in s potencialom našega izvoza.
Narodna banka je postala tudi odločilen faktor v naši zunanji trgovini in trgovinski politiki in je postala činitelj, ki dirigira gibanje naše zunanje trgovine. Mnogi ukrepi te institucije pa ne izvirajo zgolj iz stremljenje po uravnoteženju klirinških plačil in pogosto zaman iščemo razloge, ki bi te ukrepe utemeljevali. Narodni banki tudi ni uspelo, da bi zmanjšala zastoj v klirinškem prometu. V važnem vprašanju obnove likvidnosti in sanacije denarnih zavodov se Narodna banka omejuje na vlogo pasivnega opazovalca. Nasprotno pa vidimo, da je ves interes usmerjen na to, da se za bodoče postavi vse privatno denarništvo pod neke vrste kontrolo in dirigiranje od strani Narodne banke. Po izkušnjah, ki jih imamo, moramo na ta strem-ljenja gledati z nezaupanjem, ker pomenijo v svojem končnem efektu slabitev kreditne neodvisnosti našega gospodarstva v kolikor smo jo še mogli ohraniti.
Omeniti je še Poštno hranilnico, ki ima I in Vi milijarde hranilnih vlog in ves ta denar porablja za alimentiranje državnega kredita. Za oživljenje in normalizacijo kreditnega gospodarstva torej še niso ustvarjeni novi pogoji, brez katerih se sanacija ne da izvršiti. Lani je naše državne ustanove zadel še udarec z izvedbo uredbe
o	likvidaciji kmečkih dolgov. Od slovenskih denarnih zavodov je Privilegirana agrarna banka prevzela za 480 milijonov kmečkh posojil Odpis, ki je šel na breme upniških denarnih zavodov znaša okrog 120 milijonov Din Tu pa še ni upoštevana izguba pri privatnih kmečkih upnikih, med katerimi ie mnogo trgovcev in obrtnikov.
Vprašanje modernizacije naših cest se približuje končni ureditvi. Na podlagi pooblastila finančnega zakona bo finančni minister izdal uredbo glede ustanovitve državnega cestnega fonda in banovinskih cestnih fondov Zbornica je že lani proučevala tak načrt zakona, pa ga je morala iz tehničnih razlogov odkloniti, ker ie bi! sestavljen na strogo centralistični podlagi, tako da je predvideval največji del dohodkov za skupni državni fond. neznatni del dohodkov pa za banovinske dohodke.
Obrtniška loterija rokodelskih izdelkov
IZBOLJŠANJE OBRTNE ZAKONODAJE
Veliko je zanimanje za načrt novele obilnega zakona. Ta zakon je bil izdan v dobi gospodarske konjunkture, ko nismo mogli računati z izrodki in pojavi, ki jih je prinesla gospodarska kriza. Praksa Šestih let, odkar je zakon v veljavi, pa je tudi sama prinesla vrsto novih vprašanj. Tu se nudi tudi prilika, da se popravijo nedostat.ki. ki so jih povzročili drugi specialni zakoni, zlasti zadružni zakon, ki je globoko posegel v pridobitno delavnost in v sistem, na katerem je zgrajen obrtni zakon. Gospodarske zbornice so že leta 1934. izdelale načrt za dopolnitev tega zakona. Po petih letih vidimo, da znaten del teh predlogov v načrtu ni upoštevan, drugi pa so formulirani bistveno drugače, kakor se glasi predlog zbornic.
DAVČNA OBREMENITEV
Za bodoči razvoj gospodarstva v naši banovini je zlasti neugodna okolnost, da znaša davčna obremenitev v dravski banovini še enkrat toliko, kakor v pretežnem delu ostale države. Medtem Ko imajo ostale banovine povprečno 25% banovinske doklade, znaša ta doklada pri nas 95%. Prav tako obstojajo v naši banovini razne druge samoupravne davščine, ki jih drugje ne poznajo ali pa vsaj ne v taki meri. K temu je še dodati razliko v prevoznih stroških, v mezdnem razmerju, ter draginje, Lani se fiskalna obremenitev nikjer ni zmanjšala, temveč se je ponekod še poostrila zaradi poostrene kontrole, ki jo izvaja lani ustanovljen kontrolni oddelek v finančnem ministrstvu. Carinski ažio je bil jeseni znova zvišan. S carinsko novelo je bil ukinjen carine prost uvoz strojev, kar ima za posledico, da se pri uvozu poleg carine pobira še 8% skupni davek na po-slovni promet. Ta obremenitev znatno po-dražuje investicije. Po 14 letih bo treba pristopiti k reviziji carinske tarife, pri čemer se morajo znižati pretirane uvozne carine na instalacijski elektrotehnični in strojni material. Novi finančni zakon prinaša povečanje taksnih stroškov v blagovnem prometu po železnici in pri carinjenju blaga, zlasti pa v sodnih zadevah. Tu je obremenitev 50% povišanja najbolj občutna. Razen tega vsebuje finančni zakon pooblastilo za uvedbo posebnega dodatka na državne davke za kritje novega
4	milijardnega notranjega posojila. V zvezi s tem bo izdana posebna uredba, ki bo določila obvezno nalaganje poslovnih rezerv in rezervnih skladov v državne papirje. Tudi banovinski proračun je povečan in zgledu so sledile tudi številne občine. Ljubljana je povišala proračun za 18 milijonov, Maribor pa ga je povišal za 3 milijone.
Da gospodarski položaj ni najugodnejši, dokazuje število sodnih eksekucij in zemljiških vkniižb. Lani ie bilo po uradnih podatkih 72.000 predlogov za sodno eksekucijo, pretežno za javne dajatve, kar priča, kako težko izpolnjujejo naši davkoplačevalci svojo zakonito dolžnost. V zadnjih dveh letih se je zemljeknjižno zavarovalo v naši banovini za 214 milijonov Din dolgov.
Zbornica je lani izročila številne intervencije glede davčnih prepisov ali tolmačenja davčnih predpisov. Med drugim se je zavzela tudi za to, da se pavšaliranje pridobnine razširi tudi na male trgovinske obrate, zlasti na one brez stalnega lokala in brez pomožnega osebja. Ponovno se je zavzela za to, da bi se zneski, ki jih podjetja naklonijo v kulturne, dobrodelne in socialne svrhe, priznali kot odbitne postavke in da se ne bi od tega še plačeval davek. To bi omogočilo podjetjem, da bi v večjem obsegu podpirala akcijo za zgradbo delavskih stanovanj, zdravstvenih in vzgojevalnih naprav itd. Zavzela se je tudi za to, da bi se pavšaliral skupni davek pri manjših obratih.
Zbornica je ugovarjala nameravani reviziji nezgodnega zavarovanja, ki bi prinesla za prihodnje razdobje petih let v vsej državi skoro 26 milijonov več dohodkov.
GOSTINSTVO
Za gostinstvo je važno, da je bilo lani definitivno rešeno vprašanje banovinske trošarine. Z novim pravilnikom se sicer ni ugodilo zahtevi po uvedbi pavšalnega pobiranja trošarine, vendar pa je prišel pod kontrolo promet z alkoholnimi pijačami. Žal tudi ta pravilnik ni brez trdot za gostinstvo. Na intervencijo zbornice je banska uprava dovolila obročno plačevanje trošarine od vkletenega vina in je dovolila točilcem odbitek kala v višini 3%.
Po zaslišanju zbornice je ban 15. marca izdal odredbo s katero se uveljavljajo določbe uredbe o pomožnem osebju v gostinskih obratih zn letoviške kraje in za velika mesta v dravski banovini
RAČUNSKI ZAKLJUČEK Poročilo o računskem zaključku |e podal zbornični svetnik g Zadravec, ki je mod drugim omenil, da je zbornica lani pri dohodkih dosegla presežek 453.000 din. ki ga je porabila za večje odplačevanje zborničnih dolgov ter za okrepitev zborničnega pokojninskega sklada. Poleg v proračunu predvidenih 115.000 din je zbornic-a porabila za odplačilo dolgov Se 145.000 din. Za kritje primanjkljaja pokojninekegu sklada je bil porabljen znesek 76.000 din in vrhu tega
100.000 din kot izredni prispevek. Dejanski redni dohodki so znaSali 3,419.000 din. od tega predstavlja zbornična doklada znesek
2.600.000 din. Donos zborničnih taks je zna šal 815 000 din
PREDLOGI ODSEKOV K NOVELIZA-CUI OBRTNEGA ZAKONA
O	poteku razprav o novelizaciji obrtnega zakona, ki so bile v posameznih odsekih, je poročal zbonničuii predsednik g. Ivan Je lafin, ki je omenil, da ni bilo pričakovati, da todo odseki docela soglasni. Ker so v predsedstvu zastopani vsi odseki je predla-
gal, da plenum pooblasti predsedstvo, da izvrši enotno stilizacijo predlogov zbornice.
O	stališču obrtnega odseka je |>oročal podpredsednik g. Ogrin, Načrt novele vsebuje nekaj važnih sprememb, ki so jih predlagale zbornice. V načrtu novele pa je treba izvršiti razne spremembe. Predvsem je treba prestilizirati § 1, ki govori o tem. kaj se smatra za obrtno opravilo, ki je i>odvrženo predpisom zakona, da se omeji izigravanje obrtnih predpisov, zlasti s tako zvanim delom
v	lastni režiji. Nujna potreba je sprememba določb, ki se nanašajo na izvrševanje rokodelskih del v kaznilnicah, nn določb, ki se tičejo zaščite obrtništva pred šuiniarstvom im nelojalno konkurenco, zlasti s poostrit vi-
lo	kazenskih sankcij, t j. z zaplembo orodja in blaga, ki se na.ide pri šušmarju. ter z onemogočenjem nadaljnjega nelegalnega obratovanja. Omejiti je vzgojo vajencev v tovarniških obratih. Potrebne ko spremembe glede prisilnosti stanovske organizacije in predpisov socialno-političnega značaja, zlasti glede odpovednega roka. Definirati je tudi, kaj je industrijski obrat.
AVTONOMIJA OBRTNEGA ODSEKA
V	zvezi z vprašanjem razširjenja avtonomije odsekov je predsednik g. Ivan Je.lačiin poročal o poteku seje finančnega odbora, ki je po vsestranski razpravi sklenil naslednje. Obrtni odsek, ima nalogo, da izdela do 1. julija t 1 predlog, koiko si zamišlja avtonomijo obrtnega odseka. Svoje poročilo naj predloži zborničnemu predsedstvu,-ki ga bo potem odstopilo posameznim odsekom, da bodo o njem sklepali Sklepe odsekov je potom finančnega odbora sporočiti plenumu na prihodnji seji Ako obrtni odseik do 1 julija ne dostavi poročila in predlogov, se smatra, da je s tem vprašanje avtonomije odstavljeno končno z dnev-nega reda. To poročijo je bilo soglasno spreieto
PODPREDSEDNIŠKO MESTO GOSTINSKEGA ODSEKA
Obširna debata se je razvila o predlogu predsednika gostinskega odseka g Cirila Majcna glede na odločbe trgovinskega ministrstva. ki ni odobrilo, da bi imela zbornica četrtega podpredsednika. Zbornica naj bi sklenila, da zaprosi za spremembo besedila uredbe o zbornicah, in sicer tako, da bi imel vsak odsek svojega podpredsednika, razen onega odseka, ki mu pripada predsednik zbornice. Predsednik g. Ivan Jelačin jc nato poročail, da vztrajata trgovinski in industrijski odsek na tem, da naj pripada vsakemu odseku 1 podpredsednik. Glede na to je predsednik g., Ivan Jelačin stavil predlog, po katerem naj bi zbornica zahtevala spremembo uredbe v tem smislu, da bi imela zbornica toliko podpredsednikov, kolikor ima odsekov, medtem ko sme imeti po sedanjem besedilo uredbe največ 3 podpredsednike. Ker zahteva gostinski odsek mesto podpredsednika zaradi tega. da bo odsek zastopan v predsedstvu tudi tedaj, če se predsednik gostinskega odseka ne more udeležiti seje, naj bi se vrhu tega spremenili statut zbornice v tem smislu da bi predsednika v njegovi odsotnosti zastopal v predsedništvu njegov namestnik.
Temu predlogu predsednika je ugovarjal podpredsednik, Ogrin, češ, da bi se s tem spremenilo razmerje glasov v zborničnem predsedstvu Zbornični svetnik Zadravec pa je grajal, da predsednik obrtnega odse ka g. Ogrin tega vprašanja ni iznesel v obrtnem odseku. Podpredsednik Ogrin se je izgovarjal, češ da zato ni vedel, pa ga je predsednik takoj zavrnil, kajti vsak odsek dobi v razpravo ta predlog, pod predsednik Ogrin pa je že na seji predsedstva zavzel odklonilno stališče o tem vprašanju. Tudi član obrtnega odseka zb sv Kavka je ugotovili, da so člani obrtnega odseka šele danes zvedeli za to vprašanje. Po daljši debati v katero so posegli gg Skubec, Avse-nek, Smerkolj in generalni tajnik Mohorič je predsednik gostinskega odseka. Ciril Majcen izjavil, da umika predlog, da se vprašanje razčisti na prihodnjih odsekovih sejah
SVOJEVOLJNO IMENOVANJE ČLANOV DAVČNIH ODBOROV
Pri samostojnih predlogih se je razvijala živahna polemika o imenovanju članov v davčne odbore Zbornični svetnik g. Zadravec je omenil, da so dobili zbornični svetniki nalogo da v sporazumu z združenji stavijo predloge za imenovanje članov davčnih odborov To so tudi storili v soglasju z obrtniškimi združenji, vendar pa so bile imenovane druge osebe, tudi take. ki jim razmere v okraju niso znane Te spremembe pa je izvršil predsednik obrtnega odseka g Ogrin. Na ta očitek se je g. Ogrin zgovarjal. da je imenovanje izvršilo predsedstvo, pa ga je zopet zavrnil predsednik, ki je ugotovil, da je predsedstvo le potrdilo predloge odsekov ker je pooblastilo predsednike odsekov, da izvršijo imenovanje Zbornični svetnik g Rebek je k temu še pripomnil, da se je gosp Ogrin tudi na seji obrtnega odseka o tem vprašanju izgovarjal na predsedstvo. Z enako pritožbo je prišel tudi zbornični svetnik g. Bureš iz Maribora, kjer so prav tako združenja stavila soglasen predlog, pa so bili imenovani drugi ljudje Sploh so člani zbornice ostro grajali {»stopanje podpredsednika g Ogrina o tej zadevi Ob zaključku debate se je g. Ogrin postavil na enostavno stališče, češ da ni mogoče vsem ustreči, med tem ko je zbornični plenum zavzemal stališče, da mora zbornica uooštevati sporazumne kandidature združenj.
Zahtevajte povsod Obrtni vestnik!
Po vzgledu obrtniških loterij v ostalih banovinah naše države, na katerih so bili vsi dobitki prvenstveno samo rokodelski izdelki, priredi v smislu odobritve ministrstva za kmetijstvo Zveza obrtnih društev veliko obrtniško loterijo na teritoriju dravske banovine. Loterija obrtniški izdelkov ima dva izrazita cilja: povzdigniti sodobno splošno propagando za obrtniške izdelke, na drugi strani pa pripomoči k oživitvi obrtniške delav-
V	zvezi z veliko obrtno razstavo v Berlinu, ki bo od 28. maja do 10. julija, se bo mnogo obrtnikov udeležilo te razstave zaradi ogleda raznih zanimivosti. Ob priliki raastave se bodo vršili v Berlinu mednarodni strokovni kongresi. Za enkrat so zagotovljeni svetovni kongresi mizarjev, krznarjev, klobučarjev in rokavičarjev, slaščičarjev, krojačev, fotografov, pekov, frizerjev, mehanikov kleparjev, elektrotehnikov, mesarjev, čevljarjev, slikarjev, zlatarjev, urarjev, optičarjev; vršil se bo tudi mednarodni ženski kongres. Vsi kongresi bodo v najtesnejši zvezi z razstavo, posebno oblačilni, z ozirom na veliko revijo »Moda sveta«. Vršili se bodo skupni strokovni ogledi razstave, raznih institutov in ustanov v Nemičiji. Prirejena bodo aktuelna predavanja in poučni filmi za posamezne stroke. Kdaj se bodo vršili kongresi še ni znano, bržkone takoj ob otvoritvi ter bodo trajali 7 dni. Beograjska zbornica je že razpisala skupno potovanje obrtnikov preko Budimpešte in Prage. Naj cenejši aranžman za 7 dnevno bivanje na razstavi brez hrane stane 1790 dinarjev. Prijave za to potovanje sprejema do 20.
nosti, ki je pod vplivom težke gospodarske krize že popolnoma zamrla.
Brez dvoma bo torej naše obrtništvo to vest z veseljem sprejelo, kajti ta loterija, ki se bo izvedla letos bo prinesla v naše delavnice preko 100.000 dinarjev novega zaslužka. To bo šele naš prvi poizkus, zato bo treba intenzivnega sodelovanja vsega obrtništva in močnega zaupanja, da bomo lahko prihodnje loterije izvedli v širšem j obsegu ter tako v resnici prinesli novega duha v naše delavnice.
maja Putnik v Beogradu: odhod je 28. maja. Upamo da bo tudi naša zbornica priredila tako skupno potovanje obrtnikov iz Slovenije.
Apel vsem čevljarjem v državi!
V prvi polovici p. m. je bila v Zagrebu skupščina čevljarske sekcije. Ob tej priliki se jte obravnavalo splošen položaj ko-žarsko-čevl.jarsklh obrti. Skupščina se obrača s posebnim apelpm na vse stanovske tovariše v državi: Bat’a, Id s svojimi 600 prodajalnieatni polagoma uničuje male obrtnike, js pričel v zadnjem času prodajati svojim konkurentom čevljarjem tudi kože. Bat’a torej ne želi ostati samo pri čevljih, opankah, nogavicah ter gumiju, temveč bq osvojil tudi industrijo predelovanja kož. Zato se skupščina obrača na vse čevljarje, da ne kupujejo od Bat’e ni-kakih surovin ter da istočasno protestira^ jo proti ev. podelitvi koncesije za ustanovitev tvomice za kože. če bi še kakšen
VABILO K NAROČILU KNJIGE
Karlovšek Jože:
UMETNOSTNA OBRT
Že v zadnji številki smo naznanili izdajo knjige »Umetnostna obrt«, z obljubo da danes svojim čitateljem o knjigi podrobneje poročamo ter jih povabimo k naročilu.
»Umetnostna obrt« bo imela namen nuditi bežen pregled razvoja umetnostne obrti in sicer s strani, s katere se je doslej pri nas kaj malo obravnavala, čeravno je to za nas velikega pomena.
Ker nastajajo oblike večinoma na podlagi praktične potrebe in obdelave snovi, je okras ali ornament tisti činitelj, v katerem se predvsem zrcali lepotno hotenje. Zato obravnava knjiga stremljenja današnjega obrtnika kot umetnika in najbolj poklicanega činitelja ustvaritve našega lastnega etnografskega bogastva. Knjiga pokaže vso dragoceno pestrost našega domačega sloga v ume -nostni obrti iz virov ki segajo daleč nazaj v pradobo. V zgodovinskih dobah smo se sicer Slovenci uveljavljali, vendar smo bili odvisni od tujcev ter se nismo mogli razvijati kakor veliki svobodni narodi. Zato smo sedaj tem bolj dolžni zbirati nekdanje kulturne vrline in značilnosti našega naroda ter se iznebiti marsikaterega škodljivega tujega vpliva. Ako hočemo postati kulturno samostojni in veliki, moramo skrbeti sami za lastno in prepotrebno književnost in umetnost v obrti, ki bo ustrezala povsem našim resničnim prilikam.
Industrijalizacija obrtnih izdelkov na eni, a visoko razvita obrtnost šolanih in veščih ljudi na drugi strani izpodrivata v novejšem času bolj in bolj odmačo in ljudsko obrt. S tem se uničuje tudi naša ljudska umetnost, ki je bila^prva osnova domači umetnostni obrti. Zaradi tega jo morajo upoštevati in proučevati vsi naši voditelji in veščaki, ki oblikujejo zdaj sodobno slovensko obrt, kajti šele potem jo bodo mogli podati tako, da bo ustrezala našemu okusu in čutu. Pri tem pa je treba upoštevati vse sodobne, ne le tehnične in praktične,^ temveč vob-če vse ostale kulturne pridobitve, zakaj slovenski narod napreduje in se izpopolnjuje vsestransko. Obrtnik je prvi, ki je poklican da oblikuje našo umetnostno obrt na podlagi sodobnega napredujočega življenja.
»Umetnostna obrt« je bogat donesek k naši umetnostni obrti, ki bo izpopolnila vse naše tozadevno gledanje in spoznavanje.
Knjiga umetnostna obrt obsega nad 150 strani, v velikosti oktavnega formata, z nad 100 krasnimi celostranskimi reprodukcijami, slikami in črteži, ki nazorno pojasnjujejo razumljivo in poljudno pisano snov. Tiskana je na umetniškem papirju, vezava je vsa v platnu, zelo okusno in umetniško zasnovana. CENA KNJIGI JE V PREDNAROČBI Z POŠTNINO VRED 70.— DINARJEV.
Naročuje se pri Obrtniškem društvu v Ljubljani (Sv. Petra c. 4) na ta način, da se pošlje preko čekovne položnice štev. 10.014 polovico gornjega zneska, ostalo polovico pa takoj po prejemu knjige. Na hrbtni strani položnice je treba navesti svoj točen naslov, ime ter izjavo da se naročujete na knjigo »Umetnostna obrt«.
Segaite po najbolj aktuelni knjigi o kulturni moči in strokovnem napredku naše domače obrtnosti.	OBRTNIŠKO DRUŠTVO V LJUBLJANI.
Obrtniškim tovarišem in prijateljem sporočamo tužno vest, da je na svojem domu umrl naš dobri tovariš, zaslužni javni delavec, bivši narodni poslanec, gospod
ANTON HAJDINJAK
kovaški mojster v Odrancih pri Dol. Lendavi.
Zvestemu sodelavcu, narodnemu borcu, tovarišu plemenitega značaja in zlatega srca se hvaležno klanja slovensko obrtništvo, ki mu bo ohranilo trajen! spomin.
V LJUBLJANI, dne 12. aprUa 1938.
ZVEZA OBRTNIH DRUŠTEV ZA DRAVSKO BANOVINO
V	LJUBLJANI
Potovanje in udeležba naših obrtnikov na mednarodni obrtni razstavi v Berlinu
obrtnik kupoval pri Bat’i, bi podpiral svojega lastnega sovražnika in s tem izvršil izdajstvo nad samim seboj, svojo družino in svojim stanom,. S skupščine je bila odposlana bolgarskim obrtnikom čestitka k lepemu uspehu, s tem da je bilo prepovedano izdelovanje gumijastih opankov od strani industrije. Z ozirom na tehtne zahteve zagrebških čevljarjev naj bi tudi naši čevljarji upoštevali njihov poziv, poseb-
no glede kupovanja kož In surovin od Bafe, ld hoče sedaj uničiti še majhnega obrtnika-izdelovalca ikož. Proti tako močnemu kapitali se ne bi mogel nihče zoperstaviti in končni efekt bi bil ta, da bo nato Bat’a diktiral cene kožam. Del dohodka iz te trgovine bi zopet izdal za čim večjo propagando ostalih svojjih izdelkov. Na ta način bi naš obrtnik plačeval propagando za Bat’ove izdelke.
D
K novelizadji obrtnega zakona
Pretekle dni je bila v Beogradu konferenca vseh obrtnih zbornic v državi glede r.ovelizacije obrtnega zakona. Ni dvoma, da bodo obrtne zbornice in odseki v drža-
vi	vztrajali na svojih zahtevah, složno in enotno ter zahtevale sprejetje maksimalnih sprememb in izpopolnitev zakona. Obrtni °dsek naše zbornice je na svoji zadnji seji sestavil svoje predloge, kateri so se zago-Varjali na konferenci. V tem predlogu pa Pismo opazili mnogih od združenj in orga-nizacij predlaganih sprememb, kljub temu, da so že celo desetletje predmet naših zahtev. Ce že iz naših rok ne bo predložen maksimalen program, kako naj prodremo Potem še pri ostalih činiteljih? Mi moramo vložiti vse svoje naj večje napore, da pridobimo za naše obrtništvo čim več, četudi moramo biti istočasno pripravljeni na neuspehe, kajti delo zbornice je samo svetovalnega značaja ter je ministrstvo merodajno, da odloča.
Iz predloga ministrstva trgovine smo imeli priliko razvideti da se ne bodo mnoge naše zahteve upoštevale. Kajti v tem
Proti nesocialnemu socialnega
S ozirom na neznosna bremena, ki se vedno bolj večajo v zvezi s socialnim delavskim zavarovanjem in ki grozijo s pro-pastjo eksistenc obrtnim podjetjem, je beo grajska obrtna zbornica sporazumno z ostalimi zbornicami naslovila na ministrstvo narodnega zdravja sledečo predstav-ko:
Podpisana Zbornica, kakor tudi ostale zbornice v državi, so opozarjale na nekatera vprašanja v zvezi s socialnim zavarovanjem delavstva. Smisel vseh teh ugotovitev je dejstvo, da je socialno zavarovanje delavstva v sedanjem obsegu neznosno breme za naše obrtništvo in da se nam že zaradi tega vsiljuje brezpogojna in nujna potreba revizije našega socialnega zakonodajstva. Mesto tega pa je bilo uvedeno še razširjeno zavarovanje za slučaj starosti, onemoglosti in smrti. V popolnoma nasprotnem stališču in težnjam obrtništva se ravna tudi sedaj, ko se sestavljajo nove tablice za stopnjo nevarnosti pri nezgodnem zavarovanju. Po tem predlogu bi se poslodavcem zvišale dajatve na 100% in več. Neglede na vzrok, zakaj se zopet namerava uvesti to zvišanje, ugotavljamo, da se obrtno gospodarstvo vedno bolj pritiska ob zid. Dejstvo, da je vedno več prisilnih terjatev v postavki socialnega zavarovanja, je v dckaz težkega položaja obrtništva in neznosno obremenjenega obrtništva. Obrtništvo ne more najti opravičila k takemu postopanju. Ce smatra zavarovanje za resnično socialno ustanovo, tedaj bi moralo biti socialno za obe stranki, za delavstvo, v čigar korist gre zavarovanje in za obrtništvo, ki ga vzdržuje. Nameravano grupiranje tkzv.
osnutku manjkajo zelo važni predlogi, ki so jih naši obrtniki iznesli že leta 1931. in nato leta 1934., ko se je pokazala prva resnejša potreba novelizacije obrtnega zakona.
Zato bomo morali biti očividno zelo zadovoljni, če bodo sprejete vsaj glavne spremembe, ki se tičejo zaščite pred industrijo in šušmarstvom, reorganizacije združenj v smislu naših zahtev ter ne vmeša vanje tujega neobrtniškega vpliva v naše obrtne organizacije preko tajnikov, ki bi bili nastavljeni od raznih oblasti. Posebno zadnji dve zahtevi sta za prospeh našega obrtniškega pokreta zelo važni, kajti z kakršnokoli, obrtniškim zahtevam neodgovarjajo-čo rešitvijo, bi se zanesli v naše organizacije spori in trenja, ki bi še bolj cepili naše vrste.
Zato želimo naši zbornici, da bi složno z j ostalimi obrtnimi zbornicami in odseki '■ složno in enodušno uspela s svojimi predlogi v smislu skupnih zahtev vsega našega zavednega obrtništva.
izvajanju delavskega zavarovanja
»malih poslov« ima baš nasprotno tendenco. S tem, da se uvršča v st. 9 okoli 125.000 od skupnih 175.000 poslov, bo predlog prizadel najslabše in najpopularnejše obrti, ki bodo s tem povečanim prispevkom popolnoma uničeni. S takim grupiranjem se hoče baje zmanjšati administrativne izdatke, zato naj se raje ta predlog umakne in najde drugih možnosti za varčevanje. Mi obrtniki pa zahtevamo da se:
1) Predlog uprave SUZOR-a o enakem postopanju za mala podjetja umakne.
2) Da se sedanji prispevki brezpogojno znižajo, ker so previsoki in neznosni.
3) Da se delavsko zavarovanje za slučaj nesreče, v kolikor je definitivno, dovede v ravnotežje z zmanjšanjem rente in ostalih stroškov.
Ob tej priliki opozarjamo na to, da se bi tablice stopnje nevarnosti, z ozirom na česte in pomembne spremembe revidiralo, ako ne vsako leto, vsaj vsako tretje leto. Na ta način, bi se katastrofalno obremenitev našega obrtnega gospodarstva vsaj do znosnosti omililo.«
Tako je torej beograjska zbornica sprožila vprašanje, ki naše obrtnike najhuje tare iz leta v leto. Razmere v Sloveniji so še mnogo slabše nego v ostalih banovinah, kajti izterjavanje se vrši pri nas mnogo strožje, možnost eksistence in življenjski standard je mnogo višji, v zvezi s tem zato tudi zavarovanja dražja. Zato naš obrtnik ne more več plačevati vedno višjih prispevkov za zavarovanje. To naj vedo oni, ki še mislijo, da bodo naše gospodarstvo reševali s takimi »socialnimi zavarovanji«.
V ključavničarski stroki primanjkuje
naraščaja
Dočim je v nekaterih obrtnih strokah prevelik naval novega naraščaja ter grozi starejšim mojstrom splošna brezposelnost primanjkuje v drugih sposobnega pomočniškega osobja, osobito pa novega obrtnega naraščaja, ki bi bil zmožen in sposoben prevzeti obrt v svoje roke. Najbolj se pritožujejo radi pomanjkanja dobrih vajencev ključavničarji. En vzrok je ta, da odhajajo izučeni vajenci v razne državne šole in industrijska podjetja, drugi pa ta, da uredba o določitvi števila vajencev omejuje vsem strokam enako število vajencev. Cisto v nasprotstvu z tem pa se v industriji dovoljuje vzgoja večjega števila vajencev. Velika razlika pa je med vajencem izučenim v industrijskem obratu ali v obrti. Dočim je pomočnik izučen v obrtni delavnici sposoben za vsak obrat, je tak pomočnik izučen v industrijskem obratu za obrtno delavnico neuporaben. V obrtni delavnici kovinskih strok vobče, bi bilo učno dobo treba še podaljšati, kajti vajenec je zaposlen pri najrazličnejših delih, medtem ko je vajenec v tvornici zaposlen povečini z enim samim delom ves čas učenja. Ta razlika se je izkazala sedaj, ko je ostalo radi likvidacije strojnih tovarn precej vajencev na cesti. V obrti ti vajenci ne najdejo zaposlitve, kljub temu, da dobrih delavcev v kovinskih strokah vedno primanjkuje.
Nazorno vidimo torej, da oblast nima razumevanja za razvoj rokodelske obrti. 'To se nam zdi tembolj čudno, kajti doka-
zano je, da se rekrutira ves najboljši naraščaj v raznih vojaških arzenalih, strojnih delavnicah in sploh v vojni industriji, ki je naši mladi državi tako potrebna, ravno iz obrtnih delavnic. V interesu naše bodoče narodne obrambe, ki mora iti vzporedno z razvijajočo se tehniko je, da se postavi na odgovorna mesta čimveč najboljše strokovno podkovanih ljudi ter da se poleg ostalih za narodno obrambo važnih obrti, kot oblačilne in druge, gleda, da razvoj kovinskih strok ne bo umetno oviran. Prepričani smo zato, da bo predlog naših kovinskih združenj, ki zahtevajo da se dovoli zaposle-nje poleg dveh vajencev na vsakega pomočnika še po dva vajenca za mojstra, če dela sam, naletel na popolno razumevanje.
Ban dravske banovine je na podlagi § 1. uredbe o ureditvi razmerja učencev proti številu pomočnikov v rokodelskih delavnicah izdal uredbo, da se v ključavničarski stroki zvišg število vajencev in sicer za enega nadaljnega, samo če mojster zaposluje vsaj enega pomočnika. S to odredbo je g. ban predlog Zbornice in združenja sicer upošteval, ni ga pa rešil tako kot je združenje predlagalo. Z ozirom na aktualnost tega vprašanja bi sc moralo zadevo ponovno vzeti v pretres in revidirati stališče g. bana.
Glas iz obrtniških vrst
Kje so časi, ko je obrtnik živel tako kot se spodobi njegovemu uglednemu stanu in v primeri z dobo brezplačnega učenja, ki jo je prestal predno je dosegel svojo samostojnost kot mojster. Obrtnik se nahaja dandanes v položaju, ki ni vreden obrtniškega imena. Nekdanji pregovor da ima rokodelstvo zlata tla, je daleč od prave resnice. Dandanašnji obrtnik ki je kot vajenec in pomočnik dolga leta skrbel za svojo strokovno izobrazbo, in gojil edino željo, da se čimpreje povzpne do samostojnosti, je danes na slabšem kot navaden delavec, ki je sprejemal plačo od prvega dne ko je vstopil v službo. Pred njim se razgrinja temna bodočnost in kruta sedanjost, ki upropašča obrtnika ter mu krati njegove eksistenčne pravice. Razni gospodarsko močnejši elementi imajo pravico, da obrtniku odjedajo poslednji košček kruha ter redčijo obrtniške vrste. Ali ne bi bila umestna zakonska določba, ki bi omejila industrijsko delo tam, kjer bi se mogla nadomestiti obrtniška delavnost. To ne bi bilo umestno samo iz humanih razlogov, temveč bi pomenilo tudi za državo pridobitev, kajti brez dvoma je obrtnik najboljši davkoplačevalec, seveda ako mu dopuščajo eksistenčne razmere. Nemogoče pa je misliti na napredek v obrti tako dolgo, dokler bo obrtnik komaj zaslužil za borno hrano, za ostale lastne potrebščine in materijal skoro ne more več računati pri zaslužku, kje naj vzame sedaj še za plačilo davčnih obveznosti? Merodajne oblasti bi morale upoštevati neznosne obrtniške razmere ter ščititi njegove interese z primernimi zakoni, ki bi dejansko ščitili obrtniško delavnost pred popolnim uničenjem. Našemu malemu človeku, ki se zaveda svoje državotvornosti se zdi čudno, kako more država ki sloni na načelih demokracije pozabljati na eksistenčna vprašanja tisočerih svojih davkoplačevalcev ter na ljubo nekaterih finančnih mogotcev sejati med šibke ljudi gospodarsko smrt in socialno bedo. Tu so nujno potrebni ukrepi in uvidevnost od merodajnih strani, da se brani in ščiti tudi malega človeka. Iz so-cijalnega in državotvornega stališča bi bilo koristneje, da se namesto mrtvega stroja zaposli človeka, ki je potreben in upravičen življenja. S tem bi se zmanjšale vrste brezposelnih kvalificiranih delavcev ter obrti bi se dalo več svobode in tehničnega razmaha.
Številčno je obrtništvo tretji najmočnejši stan v državi in kot tak tudi važen faktor, ki bi pravilno moral biti bolj upoštevan, toda če se ozremo na druge stanove, vidimo da je obrtnik najbolj zapostavljen. Kmet je dobil svojo zaščito, delavec socialno zavarovanje. Kaj pa se je storilo za obrt nika, ki je močan steber države. Če sedaj hira je velika krivda v tem, ker se ga premalo upošteva. Na milost in nemilost je izpostavljen gospodarski propasti in dovoljeno je vsakomur, da ga gospodarsko ubija. Zato je skrajni čas, da se pristojne oblasti zganejo in se spomnijo svojih najbed-nejših in zapostavljenih državljanov.
Pismo uredništva in uprave
T. A. Črna pri Prevaljah:	Najlepše	se
Vam zahvaljujemo za Vaše cenjeno sodelovanje. List Vam bomo redno pošiljali z današnjo številko. Prosimo, da se češče oglasite ter nam stojite krepko ob strani, ker nam bo Vaša pomoč še potrebna.
G. J. Ljubljana, Svabičeva 15: Ne moremo verjeti, da ste zaveden obrtnik kajti, če bi bilo to res, tedaj bi nam sporočili konkretnejši razlog glede Vaše odločitve. Vi ste podoben noju, ki vtakne glavo v pesek, misleč da ga lovec ne bo videl.
m
Poravnajte naročnino!
Vesele velilco* nočne praznike želita vsem svojim naročnikom in čitateljem uredništvo in uprava „Obrtnega vestnika44
' Obrtni vestnik Vas zavaruje ! za 5.000 dinarjev!
Drobne vesti
LEPO PRIZNANJE ZA POŽRTVOVALNO IN NESEBIČNO STANOVSKO OBRTNIŠKO DELO
Združenje obrtnikov, lesnih in umetnih strok v Ljutomeru je na redni skupščini | dne 27. III. it. 1. soglasno imenovalo g. Janka Horvata, slikarja v Ljutomeru za častnega načelnika. Imenovani je 30 let nepristransko in požrtvovalno deloval za združenje, deloma kot odbornik in tajnik, od leta 1932 pa kot načelnik. Kot tak si je pridobil veliko zaslug za povzdigo obrtniškega stanu, za kar mu gre to skromno priznanje.
j Ob tej priliki se je izvedelo, da je v | zadnjem času praznoval 701etnico v krogu svojih otrok. Janko, kot zamudniki, Ti iskreno častitajo ljutomerski tovariši in želijo »še na mnoga leta!«
X Gospa Franja Tavčarjeva, častna dvoma dama Nj. Vel. kraljice Marije je umrla v Ljubljani. Pokojnica ni bila znana samo kot voditeljica našega narodnega pokreta, temveč tudi kot velika dobrotnica. Zelo je bila naklonjena našemu j obrtniškemu pokretu, katerega je podprla dejansko in z nasvetom. Blagor naše obrtne mladine ji je bil posebno pri srcu. Zaslužno in požrtvovalno narodno delavko bo ohranil ves naš slovenski narod in z njim naše obrtništvo v hvaležnem spominu.
X Tajnik okrožnega odbora v Smederevu je za poneverbo in utajo v znesku cca
5.000	dinarjev, ki jih je zadrževal iz do-i hodkov taks in pristojbin, bil kaznovan na eno leto strogega zapora, dveletno izgubo častnih pravic, na plačilo sodnih stroškov 2.600 dinarjev, če teh ne plača pa še na en mesec zapora. Poravnati mora odboru gornjo vsoto, ki je bila ugotovljena. Ta stroga kazen naj služi v opomin vsem onim, ki bi si želeli prisvojiti denar iz skromnih sredstev raznih zadružnih blagajn.
X Razstava male obrti na ljubljanskem velesejmu. Da se omogoči udeležba na ljubljanskem velesejmu, ki bo trajal od 4. do 13. junija t. 1. tudi malim obrtnikom, namerava kr. banska uprava v sporazumu I z velesejmskim ravnateljstvom nakazati v ta namen nekaj brezplačnega razstavnega prostora. Interesenti naj se priglase pismeno ali ustmeno najkasneje do 20. aprila t. 1. pri VIII. odd. kraljevske banske uprave na Erjavčevi cesti št. 12 z navedbo, koliko m2 razstavnega prostora žele.
X Poletni beograjski sejem bo od 30. aprila do 9. maja t. 1.
X Ugodnosti o oprostitvi taks pri zadrugah v smislu novega fin. zak. je objavil Službeni list.
X 50% povišan je sodnih stroškov je prinesel novi finančni zakon.
X Jugoslovensko sokolstvo Izvršuje velike priprave za sokolski izlet v Pragi, ki bo v začetku junija
X Iz službenega mesta je javljeno, da so ukinjene vse kazni, ki so bile izrečene na osnovi § 124 t. 2. zakona o zaščiti del. v zvezi 61. 8 st. 1 uredbe o omejitvi dela pomožnega osobja v pekarskih delavnicah, ki po pravomočju doslej še niso bile izvršene. Istotako se ukine veljavnost onih kazni, ki so bile odložene zaradi razsodbe višjih upravnih oblasti.
X Savska finančna direkcija je predpisala tekstilni industriji d. d. Varaždin (Ti-var) na osnovnem družbenem davku za
1.	1937. znesek Din 3,577.728. Od tega zneska odpade na obratovališča v naši banovini približno 1/10, t. j. Din 36.235 in sicer za prodajalno v Celju Din 10.692, za prodajalno v Kranju Din 2.335, za prodajalno v Ljubljani Din 17.370, za prodajalno v Murski Soboti Din 2.919 ter za prodajalno v Ptuju Din 2.919. Ti predpisi so sicer navidez v skladu z zakonskimi predpisi, toda v primeri s škodo, ki jo povzroča Tivar našim krojačem gotovo ni v pravem razmerju davkov, ki se predpisujejo našim davkoplačevalcem.
X Anketo o nočnem delu v pek. obrti je sklicalo socialno ministrstvo v Beogradu v dneh 13. in 14. L m.
X 30. aprila t. 1. se vrši javna of. licitacija za oddajo tap. del in polaganje poda od linoleja na novi zgradbi OUZD v Osijeku. Pogoji za oddajanje del se dobe proti odškodnini 30 dinarjev v Zagrebu, Mi-hanovičeva ulica.
X Sklad za podpiranje onemoglih delavcev se ustanovi pri OUZD, ki ne bodo ali niso mogli doseči pravice do invalidske ali starostne rente. Iz sedanjih prispevkov sklada se bo v ta sklad oddajal prvih pet let 6, naslednjih pet let po 4, v nadaljnjih
5	letih pa po 2%, tako da bo znesel ves sklad 60 milj. dinarjev. Mesečne podpore bodo znašale 60 do 200 dinarjev in se bodo pričele dajati že letos 1. decembra. Ta sklad je ustanovil minister za delavce z ozirom na to, da bi se moralo delavska zavarovanje uzakoniti že 1. 1925. pa se je šele letos. Kdaj bi se že moralo izvesti obrtniško zavarovanje in vendarle se za 1 onemogle obrtnike in delodajalce nihče ne
I	briga.
IZPLAČEVANJE DIVIDENDE NA DELNICE ZANATSKE BANKE KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. D.
Glasom sklepa XI. rednega zbora delničarjev Zanatske banke od 27. marca 1.1. se počenši z dne 4. aprila t. 1. izplačuje dividendni kupon štev. 8 za 1937. leto in sicer po Din 8.— na delnico z odbitkom Din 0.90 za davek in takso, to je torej čistih Din 7.10 na delnico. Delničarjem iz dravske banovine izplačuje odnosno nakazuje dividendo podružnica Zanatske banke v Ljubljani, Gajeva ulica štev. 6. V krajih, kjer je večje število delničarjev se priporoča, da lokalna obrtna organizacija zbere kupone vseh delničarjev in jih banki pošlje s spiskom z imeni vsakega delničarja in številom kuponov. Protivrednost kuponov nakaže banka organizaciji, ki razdeli na posamezne delničarje odpadajoče zneske. S tem si delničarji prihranijo večje poštne nak^Silne stroške.
V	smislu člena 78 bančnih pravil zastara dne 14. aprila t. 1. kupon štev. 5. za 1934. leto, katerega dividenda se od tega dne dalje ne izplačuje več.	Uprava
K&a
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6 CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.— GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična m hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke.
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
i m o v i n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »Z A N A T S K A«, Ljubljana — Telefon št. 30-30 — Račun Poštne hranilnice St. 14.003
Tarifni pokret krojaških delavcev
V	zvezi z zahtevami krojaških delavcev do svojih delodajalcev, članov krojaškega združenja v Ljubljani, je potrebno, da navedemo par objektivnih besed.
Krojaški mojstri so s svojimi delavci želeli kot eni prvih ustvariti možnost sodelovanja. V ta namen so že preteklo leto nudili in uredili vse pogoje, upoštevajoč tudi socialno stališče delavstva, pričakujoč, da bodo tudi delavci upoštevali težak položaj malih krojaških obrtnikov. Prili-čno težke delavne pogoje, na katere so pristali mojstri so delavske organizacije še bolj poostrile s tem, da so bili kolektivni dogovori z večjimi podjetji, posebno s trgovskimi delavnicami izvršeni z mnogo nižjo tarifo. Tem podjetjem so delavci dali možnost hude konkurence kajti razlikovali niso delo po meri od dela v konfekciji.
Mesto, da bi delavske organizacije iz tega vidika uredile delovne razmerje, so ga še bolj poostrile z novimi zahtevami in novim pritiskom na krojaške mojstre in so ravno v dobi najživahnejše sezone povzročili zastoj v delavnicah. In dočim so bile konfekcijske delavnice mnogo na boljšem, so bili krojaški mojstri tem 'bolj prizadeti, ker je njihovo delo strogo po meri in po naročilu. Ce se hoče torej v bodoče ustvariti znosno in razumevajoče sožitje med delodajalei-malimi obrtniki in delavci, tedaj je treba posebej delovni odnos do njih regulirati iz popolnega drugega stališče nego z večjimi podjetji, če bo tudi delavstvo pokazalo razumevanje za dobro voljo, da je v interesu cele stroke, če z obrtniki složno delajo na ureditvi bodočih tarifnih vprašanj. V interesu delavstva pa tudi ni, da podpira konkurenco konfekcijskih delavnic, ki izkoriščajo delavstvo in uničujejo samostojno krojaško obrt v ko-
rist nekaj desetin kapitalno močnih ljudi, ki posegajo v krojaško stroko brez vsakega strokovnega znanja.
Da je prišto tako kmalu do sporazuma, je treba pripisovati spravljivosti na obeh straneh ter da so tudi delavci popustili precej pri svojih zahtevah. Kljub temu so pa lahko zadovoljni z uspehom. Po novi kolektivni pogodbi so urne mezde določene tako: v I. razredu za veliko delo 6 din, za malo delo 5.50 in za delo »v roko« 3 25 din; v II. razredu: 5.25, 4.50 in 3 din; v III. razredu 4.50, 3.75 in 3 din. Računajo da so se ume mezde zvišale po novi pogodb,- povprečno 10 do 25%. Za delo, ki ga plačujejo po kosih, so mezde višje oko-
li	10%.
Delovni čas znaša 8 do 10 ur na dan (48 do 60 ur na teden). Med splošnimi določbami je pomemben predpis, da je pomočnikom prepovedano ncsitj po delopustu delo na dom.
Pogodba je odpovedljiva z enomesečnim odpovednim rokom, in sicer mesec dni pred koncem njene veljavnosti. Velja do
1.	februarja 1939. če pogodbe delavci ali delodajalci v določenem roku ne odpovedo, se njena veljavnost avtomatično podaljša za leto dni.
Delavci so se s pogodbo obvezali, da se takoj po podpisu vrnejo na delo. Zato danes krojaške delavnice obratujejo s polno paro. Bližajo se prazniki in marsikdo bi rad o velik; noči oblekel novo obleko.
Važna pridobitev
Po vzoru velikih listov, ki svojim naročnikom na razne načine nudijo razne ugodnosti, smo se tudi mi odločili da predvsem iz socijalnih razlogov nudimo našim naročnikom možnost nezgodnega zavarovanja.
Obrtnik dandanes ni nikjer zavarovan, kako tudi, saj njegovi dohodki komaj za-/dostujejo za vsakdanje redno preživljanje. In vendar nikdar ne vemo kakšna usoda nas čaka, še bolj usodno lahko postane za
družino ali naše svojce v slučaju nesreče, ki nas lahko doleti kjerkoli, bodisi v delavnici na cesti ali na potovanju. Vsak naročnik Obrtnega vestnika, je zavarovan za vsoto 5000 dinarjev s tem, da poravna naročnino v znesku 40 dinarjev ter predloži svoje podatke glasom pogojev, ki smo jih objavili v prvi letošnji številki odnosno v opominih, ki smo jih razposlali zadnje dne ve na naše naročnike. Zavarovanje traja eno leto in se obnovi s tem, da se naročnina ponovno poravna za naslednje leto. Naši naročniki so torej avtomatično zavarovani vse življenje s tem, da redno prejemajo svoj strokovni list, ki jih istočasno informira, poučuje in svojim naročnikom svetuje v vseh strokovnih in stanovskih zadevah. Ne smemo pa pozabiti, da je močno in neodvisno stanovsko glasilo potrebno vsemu našemu obrtniškemu stanu da si pribori nazaj svoj položaj.
MALI OGLASI
Mili oglasi trgovskega raačaja se računajo po 50 par beseda. Oglasi socialnega in posredovalnega značaja beseda 25 p. Najmanjil znesek 15 oz. 10 D.
IGRANJA NA KITARO
se lahko kmalu naučite, če imate za to veselje. Javite se na upravo lista pod »Pouk kitare v Ljubljani«.
OBUČARSKA REVIJA (čevljarska revija), 6. številka za poletje 1938. je izšla ter prinaša 66 modelov s 36 kroji za vse velikosti, j Cena posameznemu izvodu je 30 Din. Na-j ročuje se pri Obrtniškem društvu v Ljub-■ ljai (Sv. Petra c. 4) po povzetju, ali še bo-
I	lje, če pošljete denar vnaprej po čekovni
i	položnici štev. 14.043.
KROJAČI
Dober zaslužek in večji promet dosežete le s kolekcijo vzorcev veletrgovine sukna in krojaških potrebščin
FRANJO NOVAK M KO.
LJUBLJANA ŠT. 105
Ogromna izbera. Ugodne cene. Vestna postrežba. ZAHTEVAJTE KOLEKCIJO VZORCEV TAKOJ!
ZIDARJI (samostojni)
dobe lep postranski zaslužek! Ponudbe na upravo lista pod »Prilika«.
KATERI MOJSTER
ključavničarske, mehanične ali elektrotehnične stroke bi sprejel v uk 161etnega fanta, močnega, zdravega, ki ima veselje do omenjene obrti ? Dovršil je 2 razreda realne gimnazije v Celju. Naslov: Rudolf Zupan, Rečica 138, p. Laško.
Krofnl tečaji
za damska oblačila
se prične vsakega 1. v mesecu Prijave sprejema in pojasnila daje
TEODOR KUNC
lastnik od kr. banske uprave dovoljene šole LJUBLJANA, Aleksandrova contn. 5-H nd. Za odgovor priložite znamko!
KRO J AČI!
Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri:
 ____________ češko-jugoslovenska
veletrgovina blaga
PSU ANTON HtiBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica štev. 7
Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem	80	znafiala31:dece™-
v	~	^	^	bra	1936	din	2,909.571.60,	varnostni	zaklad	din
računu vsem kredita zmo&nun osebam in tvrdkam
1,297.691.60, rezervni zaklad din 1,138.756.81.
i	utMKHni	rhi	rvs	i
ZA VESEL DELOPUST Političen klepar
Svetnica: Ta mučni dogodek iz srca obsojam; bojim se, da se je gospa županja razjezila. Boljši ljudje ne prenesejo mnogo. Čim višje se človek povzpne, tem slabotnejše živce ima.
Neža: Da, da! Zagotavljam vas, da nisem več pri takem zdravju kakor v prejšnjih letih.
Svetnica: Kaj takega rada verjamem, vaše blagorodje bo radi tega še umrlo. Vzemite vsak dan kakšno zdravilo, kajti to so tudi prejšnje gospe županje delale.
Tine (proti občinstvu); Sakrament, tudi meni se nekam tako dozdeva, da nisem več pri tako dobrem zdravju, odkar sem postal nadsluga. Nekaj me zbada, av, av, pa prav tukaj na levi strani. Vi se smejete temu? Toda stvar je resna in bojim se, ma foi, da bom še dobil podagro na vratu.
Svetnica: Gospa županja naj si preskrbi zdravnika, to bi tudi hiši koristilo.
Neža: Saj res, to je izvrsten svet. Tine, skoči no k zdravniku Kožuh'..; in mu sporoči, naj pride k. meni na ordinacijo.
Svetnica; Zdaj pa moram oditi, blagorodna gospa, in se priporočam.
Neža:	Ste	že	priporočeni, moja ljuba
gospa svetnica. Kadarkoli boste hoteli z mano ali pa z mojstrom Urbanom — hotela sem reči gospodom županom, se brez nadaljnega oglasite.
Svetnica (ji poljubi predpasnik in reče): Najvdanejša služabnica.
Neža (Tinetu); Zdaj pojdi noter, moj mož bo tu sprejemal v avdijenco.
PETO DEJANJE
PRVI PRIZOR
;
(Tine, Dva advokata. Meščan)
Tine. Zdaj ko bodo avdijence, mi bo šlo j žito v klasje. Zdaj boste videli, da se znam , bolj postaviti, kakor če bi bil že deset left v službi. Aha, že trkajo. S kom bi rada . govorila plemenita gospa?
Advokat. Midva bi rada imela čast govoriti z gospodom županom.
Tine. Ni še blagovolil vstati.
Advokat. Ni še blagovolil vstati? In ura je že štiri popoldne.
Tine. Vstal je pravzaprav že, toda šel je iz hiše.
Advokat. Ampak midva sva pravkar srečala nekoga, iki je z njim govoril.
Tine. Končno je res doma, toda ne počuti se dobro. (Tiho). Ta dva cepca sta zabita kakor noč. Nočeta pa nočeta razumeti tega, kar bi jaz rad.
Advokat. (Tiho). 2e vidim, mon frere, da je fant navajen podkupnine. Stisniti mu moram kovača v roko, pa naju bo spustil k gospodu županu. Čuj, ti dečko, tu imaš kovača in spij pollitra na najino zdravje.
Tine. Draga moja gospoda, daril pa ne sprejemam.
Advokat. Kaj pa naj zdaj počneva, mon frčre? Se morava pač drugič vrniti.
Tine (jima pomigne). Halo, gospoda, saj se vama tako ne mudi. Naj bo, ker sta že vidva, pa bom sprejel tista dva kovača, da ne boata mislila, da sem ošaben, kajti to bi lahko spravilo našo hišo v slab glas.
Advokat. Tu imaš dva kovača, zdaj pa
naju prijavi gospodu županu.
Tine. Najvdanejši sluga. Za vaju bom vse storil, kar bo v moji moči. Gospod župan je sicer zdrav kakor konj, vendar pa ne mara z vsakim govoriti. Ker sta pa prišla vidva, gospoda, je to čisto druga zadeva. Takoj vaju bom prijavil. Samo trenutek prosim! Na, pa spet trka nekdo. Prijatelj, s kom bi rad govoril?
Meščan (seže v žep). V čast bi si štel, če bi mogel govoriti z gospodom županom.
Tine. (Tiho). Mož zna živeti, ta seže sam od sebe v žep. (Glasno). Da, gospod, župan je doma in takoj 'boste govorili z njim. (Tine stegne roko, meščan pa potegne iz žepa mesto denarnice uro in jo gleda):
Meščan. Kakor vidim, je že štiri ura.
Tine. S kom je že gospod hotel govoriti?
Meščan. Z gospodom županom.
Tine. Gospoda župana ni doma.
Meščan. Pravkar ste pa rekli, da je doma.
Tine. že mogoče, potem sem se pač zagovoril. (Meščan gre).
Tine. (Tiho). Kakšno govedo?! Mož misli, da je gospod župan zanj vedno na razpolago. (K advokatu). Takoj vaju javim. (Gre).
Advokat. Glej ga no, kako se že znajde v svojem poklicu.
DRUGI PRIZOR
(Advokat. Urban, ženska)
1.	advokat. Iz dna srca čestitam blagorodnem gospodu županu k tej časti, h kateri ga je izbralo celokupno mesto in smelo trdiva, da še ni bilo župana, ki bi bil bolj
milosrčen, moder in skrben kakor Vi, čestitava pa prav posebno radi tega, ker se Vaše blagorodje ni povzpelo do te časti s pomočjo bogastva, sorodstva ali prijateljstva, ampak radi vsem znane kreposti, učenosti in prav posebno radi skušenj v državniških stvareh.
Urban. Tres humble serviteur.
2.	advokat. Pred vsem se veselimo, da smo dobili za župana takega moža, ki ni samo obdarovan z božanskim razumom.. .
Urban. Bog bodi zahvaljen za to.
2.	advokat. Ampak moža, o katerem gre glas, da je prijazen z vsakim in da mu je v največje veselje poslušati pritožbe publike in jih tudi reševati. Da govorim odkrito: zadela bi me bila od veselja skoraj kap, ko sem izvedel, da je izvoljen za župana gospod Urban Tepina.
Urban: Reči morate: gospod Urban plemeniti Tepinski.
2.	advokat. Najponižneje prosim opro-ščenje, hotel sem reči gospod Urban plemeniti Tepinski. Tako sva torej danes prišla sem, prvič, da Vam najvdaneje čestitava, drugič pa da povprašava za svet Vaše blagorodje glede nekega spora, ki se je pojavil med najinima klijentoma. Skraja sva sicer hotela ta spor predložiti merodajnemu sodišču v razsodbo, pozneje pa sva se premislila, že zaradi stroškov, ki so vedno združeni s takimi procesi, in sklenila, da se v vsem podvrževa razsodbi Vašega blagorodja. Kakor bo Vaše blagorodje odločilo tako bo obveljalo.
(Urban sede, medtem ko morajo drugi stati).	(Dalje prih.)
Odg urednik Rudolf Lavrenčič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani