Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10’—. Mesečno K 3'50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoril.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
St. 33.
V Ljubljani, petek dne 9. avgusta 1918.
Leto I.
Avstrijsko vojno poročilo.
Napad naših letaicev v Albaniji na laško letališče.
Dunaj, 8. avgusta. (K. u.) Uradno.
Na italijanski fronti nobenih večjih bojev.
V Albaniji je napadla letalska skupina kopnih in pomorskih letalcev z bombami italjansko letališče vzhodno Valone. Veliki oblaki ognja in dima so bili znaki uspele akcije.
Šef gen. štaba.
*
Uradno poročilo morna^ičnega oddelka avstrij, voj. ministrstva.
Nečuvena kršitev mednarodnega prava.
Dunaj, 8. avgusta. (K. u) Uradno.
Dne 8. avgusta dopoldne so napadli letalci z bombami bolniško ladjo „Baron Call“, ki je križarila zunaj draškega pristanišča. Od 16 bomb je padlo 13 v neposredno bližino ladje, toda k sreči je niso zadele. Istega dne popoldne pa je napadel bolniško ladjo s skoro 1000 bolniki na krovu med vožnjo proti severu na višini Dulcigno neki sovražni podmorski čoln s tremi torpedi. En torpedo je zadel ladjo, ne da bi se razpočil, druga dva sta letela mimo. C- in kr. vojno ministrstvo, mornarični oddelek, je ukrenil potrebne korake, da pro estira proti tej nečuveni kršitvi mednarodnega prava.
*
*
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj, 8. avgusta. (Uradno.) h italijanskega vojnega stana javljajo: Na vsej fronti običajno obojestransko delovanje artilerije. Naše baterije so obstreljevale s koncentričnim ognjem gibajoče Se kolone z blagom in čete za fronto. Na asiaški ravnini med Astico in Brento so naše čete v ognju uspešno sunile proti prvim črtam sovražnika vun Uj so mu povzročile izgube. Privedle so nekaj ujetnikov. V zračnem boju smo sestrelili 6 sovražnih letal.
Albanska fronta.
Ob Semiju je odkrila naša kavalerija na Patrulji sovražno kolono, jo je napadla in uničilav Nasprotnik je pustil mnogobrojne mrtvece na °zem!ju. Ujeli smo 72 sovražnikov in zaplenili 5 strojnih pušk.
Skrb pred bližnjimi dogodki.
Bern, 8. avgusta. Čuje se da v političnih krogih antante mnogo govore o bližnji ofenzivi Avstrijcev proti Italijanom. Smo pred novim poskusom prodreti italijanske črte.
Curih, 7. avgusta. „Zürcher Tagesanzeiger“ Poroča, da sta na vojnem posvetu v Pione general Diaz in ministrski predsednik opozorila na bližnje Velike dogodke.
Curih, 7. avgusta. „Neue Z. Ztg.“ poroča: General Diaz se je mudil nekaj dni v Rimu in je imel dolge razgovore z ministrskim predsed-uikom in drugimi ministri. Odšel je zopet na fronto. Tudi ministrski predsednik Orlando in Vojni minister Zuppelli sta odpotovala na fronto.
Nemško volno poročilo.
Berolin, 8. avgusta. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta.
Na obeh straneh Lyse smo odbili delne napade Angležev. Južno Somme je izvajal sovražnik s'Ine protinapade proti naši novi črti na obeh straneh ceste Bray—Corbie. Bili so zavrnjeni. Tekom noči začasno oživelo artiljerijsko delovanje 'n poizvedovalni spopadi. Zahodno Montdidierja se je izjalovil delni napad francozov.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Med Soissonom in Reimsom je streljanje le 'Uirnogrede oživelo. Manjši infanterijski boji ob Aisni in Vesli in severno Reimsa.
Vojna skupina vojvode Albrechta.
V Vogezih uspešni sunek v sovražne postojanke ob Schratzmäneile.
Poročnik baron von Boeringk si je priboril svojo 20. zmago v zraku.
v. Ludendorff.
Uradno poročilo nemške mornarice.
Nemški podmorniki potopili 3 velike parnike.
Berolin, 8- avgusta. (K. u.) Uradno.
, Poveljnik nekega našega podmorskega čolna, ^apitanski nadporočnik von Schräder, je poškodoval ob severni obali Irske močno zavarovani Parnik „Justitia“ (32 000 br. r. ton) z večimi tor-Pedi ter je tako ostro zadel ladjo, da jo je končno Naslednjega dne lahko potopil drugi podmorski ^°ln pod poveljstvom nadporočnika von Euchte-. dasi je krilo „Justitio“ IS^rušilcev in 17 PPiških parnikov. Radi slične konstrukcije smo pPslili, da je to bivši nemški parnik „Vaterland“.
odmorski čoln je razstrelil na zaliodni obali ^Pglije poleg tega še dva večja parnika (eden je
bil tipa „Franconia“, 18009 ton) iz srede močno zavarovanega spremstva, skupno okroglo 57.000 ton.
Šef adm. štaba mornarice.
Nemci zopet pritiskajo.
„Daily Telegraph“ poroča s Francoskega, da hoče sovražnik svoje pozicije na vzhodnem bregu reke Ancre braniti. Podrl je vse mostove južno in severno od mesta. Nemško topništvo močno strelja na celi črti ob Vesli, sovražnik se tudi močno brani z ročnimi granatami in strojnimi puškami. Nemški letalci obstreljujejo sovražne črte.
Curih, 7. avgusta. „Temps“ pravi, da vodijo Nemci sedaj zopet posebne elitne čete na fronto in da se te čete močno razlikujejo od prejšnjih manj izvežbanih čet. Naravnost neizčrpne so nemške zaloge strojnih pušk. Nemško armadno vodstvo ima sedaj tudi mnogo težkih topov najmodernejše konstrukcije, med njimi več dalekosežnih topov, takih, ki obstreljujejo Pariz.
*
Protest proti žrtvam.
Pariški poslanec Luden le Troyer se v „Joiir-nalu de Peuple“ upira vpoklicanju letnika 1920 in piše: „Kako neki moreta imeti parlament in vlada tako malo smisla za resnični patrijotizem. Ostuden materijalizem in brezmejen pesimizem sta žalibože zožila čut prave ljubezni do domovine na omejeno ozemlje, na nekaj metrov dragocene zemlje, kjer se kopiči že toliko trupel in ki zahteva še novih mrtvecev. A ne samo domovina je na kraju svojih sil, ampak tudi francosko pleme. Pleme pa je bolj dragoceno nego domovina. Patrijotizem ni le to, da kličemo letnike, ampak tudi to je patrijotizem, da jih štedimo. Pogoj življenja domovine je, da jo branimo proti politiki, ki napravlja na fronti iz vsega grobišče, v zaledju pa ustvarja eno samo veliko vojašnico. Clemenceau se čuti dobrega patrijota, ker si je v svoji pisarni potegnil na ušesa kapo policaja “
Uoyd George o siSah Anglije.
Nad 6 milijonov mož.
London, 7. avgusta. V svojem govoru je v .spodnji zbornici povedal Lloyd George: Ko seje pričela vojna, je imela britanska mornarica vsega 2x/2 milijona ton, ki so se sedaj pomnožile na 8 milijonov. Do sedaj je bilo uničeno 150 podmorskih čolnov. Za službo pri mornarici treba poldrugega milijona mož. Od avgusta 1914 je zbrala Anglija za službo v armadi in mornarici z Vštetim mirovnim moštvom 61/* milijona vojakov. O nemški ofenzivi je izjavil Lloyd George, da so izgube sovražnikov na mrtvih, ranjenih in ujetih in na materijalu znatne.
V mesecu pred bitko so Angleži poslali 355.000 mož preko kanala na fronto; v juliju pa je bilo 305.000 Amerikancev v Evropo transportiranih, med njimi 185.000 na angleških ladjah. Prezgodaj bi bilo reči, da je nemška moč izčrpana, kajti oni še imajo vselej silne rezerve. Vendar pa se iahko reče, da ne bodo nikoli več v toli ugodnem položaju, kakor so bili dne 21. marca.
Koncem govora je rekei Lloyd George: Ljudje, ki so zakrivili vojno, so še vedno; a oni ne morejo dobiti mira, dokler odločujejo v zboru sovražnikov.
Amerikanci ne marajo trgovinske vojne.
Bern, 8. „Nat. Ztg.“ javlja: Amerikanski listi, tudi oni iz obližja Wilsonovega se postavljajo proti govoru Lloyda Georgea. Vlada noče ničesar čuti o trgovinski vojni po sklepu miru. „World“ posebno poudarja Llovda Georgea priznanje, da Amerika še ni privolila v poznejo trgovinsko vojno z Nemčijo-
Amerikanci grade ladje.
Washington, 8. avgusta. Urad za paro-plovbo javlja, da je bilo v juniju spuščenih na morje 631.944 ton; v celem letu do sedaj pa 7,719.536 ton.
Ro‘terdam, 8. avgusta. Iz Washingtona poročajo, da je predsednik obeh vojnih odsekov kongresa izjavil, da se nadeja, da bo nova predloga o hrambi dežele do septembra rešena, kar bi značilo, da se amerikanska vojna sila pomnoži za 21/* milijona moz.
Lloyd Georgea poziv Srbom.
„Vzdržati!“
Haag, 7. avgusta. „Holl. Niewe Bureau“ javlja, da je Lloyd George kakor na britanski narod tudi na srbski narod naslovil telegram, s katerim jih nujno poziva, naj vzdrže do dneva osvoboditve.
a *
Kongres socijalistov.	.
Curih, 8. avgusta. „Le Journal“ javlja, da se bo vršil od 8. do 12. novembra v Haagu kongres socijalistov. O izdanju potnih listov socijalistom se bo posvetovala francoska zbornica 28. septembra.
Rotterdam, 8. avgusta. „Morningpost“ javlja, da je zveza delavcev v Gladstoneu povabila lorda Lansdowena, da bi govoril na javnem zborovanju o sporazumu, kakor ga on zagovarja.
Ukrajina in Rumunija.
Kijev, 8. avgusta. Listi poročajo, da je Ukrajina predala Rumuniji noto, s katero se strinja z ureditvijo diplomatskih zastopstev v Bukarešti in Kijevu. Da uredi nekatera gospodarska vprašanja, pošlje romunska vlada posebno odposlanstvo v Kijev.
Hetmanstvo na Ukrajini.
Hamburg, 8. avgusta. „Hamb. Tabl.“ poroča iz .Kijeva v včeraj objavljenem odloku, glasom katerega se določa, da mora hetmana, če bi bil on kakorkoli zadržan v izvrševanju svojih dolžnosti, zameniti regentski svet treh mož, da to ni kakor trde soc. revolucijonarji, poizkus uvesti zakon o naslednjem pravu hetmanstva, ampak samo odlok v svrho rednega izvrševanja vladnih poslov.
*
Rumunski ministri pod obtožbo.
Bukarešta, 7. avgusta. Pred glasovanjem o obtožbi ministrstva Bratianovega se je vršila debata, v kateri so izjavili obtoženci, da ne pripo-znajo postavnosti sedanjega parlamenta. Ni mnogo manjkalo, da niso dvignili proti njim nove obtožbe zaradi razžalitve zbornice. Predsednik je izjavil, da imajo opraviti z obupanimi ljudmi, ki zbornice ne morejo razžaliti.
Bukarešta, 7. avgusta. Zbornica je sklenila s 119 glasovi, da se postavi 5 članov kabineta Bratianovega na zatožno klop.
Regulacija mej na iztoku.
Krakov, 8. avgusta. Iz Varšave javljajo: Med nemško vlado in vlado sovjetov je sklenjen dogovor, glasom katerega se preloži iztočna meja od Nemcev zasedenega ozemlja dalje proti iztoku. V soglasju s tem dogovorom so zasedle nemške čete Vitebsk in Smolensk.
*
Nemško finski pohod proti murmanski obali.
Kodanj, 7. avgusta. „Afton Bladet“ poroča: Kem je postal angleška garnizija, ojačena z rdečo gardo, ki je prešla k antanti. Mesto je obdano s strelskimi jarki in je spremenjeno v nočno trdnjavo. Kem je zato važen, ker železnica, ki tu teče iz Petrograda ob murmanski obali, pelje do Belega morja. Severozapadno se nahajajo aliiranci v Kandalaški, kjer so angleške, francoske, srbske in ruske čete. Številne antantine bojne ladje stražijo murmansko obalo. Kakor je videh, bodo nemško-finske čete začele dogovorno z veliko-rusko vlado boj s temi antantnimi oddelki.
Usoda ruske revolucije.
Lenin Izgublja upanje.
Stockholm, 8- avgusta. V Moskvi je govoril Lenin in je povedal, da je sedanji sovražnik an-gleško-francoski imperijalizem. Priobčil je razburjajočo vest, da se je sovražnikom posrečilo pregovoriti sovjet v Baku proti boljševikom in pridobiti večino, ki se je poslužila v svrho zaščite mesta Baku proti Nemcem angleških čet. Lenin je govoril o uspehih proti ' protirevolucijonarjem in je končal z besedami: Sedaj se odločuje usoda ruske revolucije.
Berlin, 8. avgusta. „Beri. Tgblt.“ poroča iz Stockholma: Čehoslovaki, ki počasi, pa sigurno prodirajo proti zahodu, osvajajo eno mesto za drugim, sovjete odstavljajo in razpuščajo rdečo gardo, se čutijo zdaj, ker jih podpirajo Japonci, tako močne, da so poslali sovjetski vladi ultimat. Z njim grozijo, da bodo Rusijo popolnoma izstradali, ako bo skušala sovjetska vlada prodirati s svojimi četami na Ural, da bi zopet obnovila odstavljene sovjete.
Telesna straža JLenina in Trockega.
Kodanj, 8. avgusta. Glasom poročil iz Moskve so odkrili zaroto proti Leninu in Trockemu, ki sta se radi tega obdala s telesno stražo, katera šteje tisoč mož. To so nemški vojni ujetniki, ki jim poveljuje oficir.
Antanta v Arhangelsku.
Curih, 8. avgusta. „Secolo“ javlja, da so antantine čete v Arhangelsku za sedaj močni celi ^ve diviziji.
Antanta posojuje Kitajcem.
Curih, 7. avgusta. Iz Novega Jorka se poroča: Japonske, francoske, angleške in anierikan-ske banke so sklenile skupno dati Kitajski posojilo.
Splošna ljudska mobilizacija.
Curih, 8. avgusta. Glasom poročil iz Petrograda se je vršil shod delavcev petrograjskih tvornic, ki je sklenil, da se naj pošlje delegate v Moskvo k vladi sovjetov, da bi zahtevali splošno ljudsko mobilizacijo.
Vzhodne fronte ne bo?
Bern, 7. avgusta. „Journal de Geneve“ piše: Da bi se zopet upostavila ruska fronta, ne misli nihče. Zavezniki zasledujejo z intervencijo le dva cilja: 1. Da pridejo Cehoslovakom na pomoč, 2. da spravijo bogati plen, kterega je antanta napravila na murmanski obali na varno. „Manchester
Guardian“ piiznava, da noče noben ruski vojak več iti na vojno.
%
Kako so Ruse varali.
Novi list „Mir“ priobčuje' tajno brzojavko bivšega vojnega ministra Kerenskega na vnanjega ministra Tereščenka z dne 20. junija 1917, kjer se pritožuje Kerenskij, da so poslali zavezniki Rusiji večmo nerabnih topov. 35 odstotkov vseh topov ni vzdržalo dva dni srednje močnega streljanja.
Soška fronta.
Po zmagovitem pohodu našem v Italijo se je pomaknila bojna črta daleč naprej v rodovitno beneško ravan. Naša narodna bojna črta je pa ostala tam, kjer je bila pred vojsko in mi imamo še vedno narodno soško bojno črto.
Ko je ob Soči utihnilo gromenje topov, je bilo šele mogoče mirno pregledati, kakšno velikansko materijelno škodo je napravila vojska v solnčni goriški deželi. Hiše razdejane, polja raz-grebena in razdrta, gozdovi okleščeni od sekir in granat, vinogradi prepraženi z bodečo žico na-, mesto z rodovitnim trsjem Vse ena sama velika uničena puščava, polna grozečih ročnih granat in neeksplodiranih izstrelkov, kakor da bojna smrt še vedno čuva svoje divje torišče.-
Žalost je vzbujal v srcih spomin na nekdanjo lepoto teh opustošenih krajev, a isti spomin nam je vzbujal zopet veselo upanje. Veselo upanje, da more in mora postati ta dežela zopet lepa in krasna, zopet cvetoča in blesteča kakor nekdaj. Samo dela je treba, in zopet dela in dela.
Jasno je, da more na takih bojnih ruševinah gojiti upanje na lepše čase samo tisti, ki se ne plaši ne dela ne gladu, kdor je podjeten in vztrajen do skrajnosti in komur je zemlja nad vse. Ravno tako jasno je pa tudi, da mora ta zemlja, kadar bo zopet rodila iz dela blagoslov in blagostanje, postati in biti last tistega, ki jo je s svojim delom ustvaril iznova.
Slovenski živelj na Goriškem je bil prvi, ki se je začel vračati v svojo staro porušeno do-i movino in jo dvigati. Ker je pa slovenski živelj bil prej omejen na manj rodoviten del dežele, zato je bil že v mirnih časih mnogo ekspanziv-nejši od italijanskega. To je pojav, ki ga opazujemo pri vseh narodih, ki nimajo dovolj svoje rodovitne zemlje. Furlani se vračajo v svoja do-movja v manjši meri. Kaj je naravnejše, da na njihovo mesto sili Slovenec? Kjer bodo pa Slovenci ustvarjali novo blagostanje, tam ga bodo po vsej pravici ustvarjali za sebe in ne za druge. Kdor kopije granate, naj žanje tudi klasje in ga tudi bo.
Za deželnega glavarja goriškega je to seveda neprijetno dejstvo. Kot deželni glavar se mora veseliti dejstva, da se dežela sploh obdeluje in dviga, kot Italij na ga pa boli dejstvo, da ustvarjajo novo 'življenje skoraj sami Slovenci. To je neprijeten precep, a izmuzijil se iz njega ne bo z nobenimi pritožbami v svojem laškem glasilu. Slovenski živelj ne bo držal samo svoje stare soške fronte ampak bo tudi napredoval, ne z bojno silo, ampak z mirnim in vztrajnim delom.
Za Gorico pa stokata dva: Nemci in Lahi. Nemci, ki sploh med prebivalstvom nimajo no benega naravnega zaledja, ki bi jih dvigalo in krepilo, ampak so samo umeten privesek mestu, Lahi pa pogrešajo preveč svojih vodilnih mož, ker ti delajo danes raje na Laškem visoko politiko kakor da izgrebajo doma ročne granate iz vrtov. Tudi Nemci so danes v neprijetnem položaju: na eni strani zabavljajo kot „staatserhaltendes Element“ nad iredento, na drugi strani jih pa obžiga spomin, da so sami bili tisti, ki so v Gorici Lahom pomogli do gospodarstva nad mestom! Mi zadnjih občinskih volitev v Gorici še nismo pozabili.
Nekoliko nad Trstom prehaja soška fronta v jadransko. „Reichspošta* pravi, da drži to fronto tržaški namestnik g. Fries-Skene, katerega čez mero hvali, kako se je povzdignil patrijotičen duh v Trstu in v Primorju za njegovega uradovanja, koliko so Tržačani podpisali vejnega posojila, kako je dobro preskrbel Trst itd. Ker beremo tam mnogo podatkov, ki so dostopni le njemu, oziroma le ožjemu krogu ljudi, zato izgleda cela stvar tako, kakor da je pisal ta hvalo spev sam, ali pa človek iz njegove okolice, ki boleha na želji po kakem križcu. Mi bi svetovali gospodu namestniku, oziroma njegovemu glasniku, naj se preseli za nekaj časa incognito nekoliko na kvarnerske otoke ali pa v srednjo Istro kam. Tam bo videl, kdo drži jadransko fronto, kdo je tisti, ki očito in odkrito priznava zvestobo do države in vladarja. Seveda bo to videl le, če sname prej svoja nacijonalna očala in si natakne objektivna in nepristranska. Potem bo videl ne le tega, kaj je storil, ampak tudi, kaj bi bil moral že zdavnaj storiti in kar bo danes ali jutri moral. Jadransko fronto smo držali, jo držimo in jo bomo držali mi, Slovenci in Hrvatje, in kolikor prej bodo tržaški namestniki to uvideli, toliko bolje bo zanje. Soško in jadransko fronto bomo držali pa brez nepoštenih in zavratnih sporazumov z Lahi, ker ne maramo priti v tako politično zadrego, kakor danes Nemci, ki so nekdaj blagoslavljali, kar morajo danes hočeš nočeš odklanjati.
Po domovini.
Slovenski poveljevalni jezik pri prostovoljnih strelcih. V prvi polovici leta 1915. se je vršila v Ljubljani velevažna konferenca zaradi organizacije kranjskih prostovoljnih strelcev. Pri tej priliki so merodajni faktorji povedali, da jim je z visokega in Najvišjega mesta zagotovljeno, da bodo imeli kranjski prostovoljni strelci slovenski poveljevalni jezik, kakor so ga imeli poljski in ukrajinski legijonarji. Ko so se pozneje stvorile čete prostovoljnih strelcev, katerim je na čelo stopil vitez Pogačnik, nismo nikdar več slišali o slovenskem poveljevalnem jeziku, nego je postal in ostal tudi pri naših prostovoljnih strelcih poveljevalni jezik nemški. Ne vemo, kakšno vlogo je igral za to, da se je uvedel nemški jezik, vitez Pogačnik. Toliko pa vemo, da je znana gonja proti deželnemu odboru kranjskemu izdala bodisi resnično ali neresnično vest, da se je slovenski državni poslanec in član Jugoslovanskega kluba, Josip vitez Pogačnik zavzel za to, da bodi poveljevalni jezik nemški. Na Dunaju so predlagali, da se najprej odstrani s kranjskega predsedniškega mesta baron Schwarz, o katerem so rekli, da je baje vsled uradnega in osebnega občevanja tako vezan, da _mu ne bo mogoče nastopiti uspešno proti dr. Šušteršiču in deželnemu odboru. Zato je moral najprej proč baron Schwarz in na njegovo mesto grof Attems, ki je imel nasproti dr. Šušteršiču in deželnemu odboru proste roke. Od tega moža so pričakovali, da jim izposluje razpust deželnega odbora in komi-sarijat v deželni hiši kranjski. Zanimivo poročilo, ki je o tej stvari šlo na Dunaj, pravi, da bi bil najpripravnejši kandidat za komisarja Josip vitez Pogačnik. To so pripovedovali po Ljubljani tudi razni dr. Tavčarjevi pandurji. Posebno usposobljenost viteza Pogačnika za to mesto so utemeljevali S tem, da je pristaš takrat edine Slovenske Ljudske Strapke, ki je pa obenem priljubljen tudi pri liberalcih, -a ga tudi prav dobro trpe (können recht gut leiden) kranjski Nemci, ker se je on potezal z vojaškimi funkcijonarji vred zato, da bodi poveljevalni jezik kranjskih prostovoljcev nemški. Tako dotično poročilo, ki je šlo na Dunaj, ki pa svojega namena ni doseglo. Beležimo to kot vestni časnikarji.
r Slovenska pridiga za ljubljansko realko. Večkrat sem opazoval ljubljanske realce pri božji službi. Med pridigo se mi je videlo, da pazijo na vse kaj drugega, kot na besede govornikove: govore, smejajo se, berejo razne stvari i. t. d. Odkar je novi ravnatelj Ćora na zavodu, je precej boljše. Govoril sem s piofesorjetn in učenci o tem čudnem vedenju. Odgovori so bili približno sledeči: Nemškim dijakom za pridigo sploh ni veliko, slovenski, ki bi jo radi poslušali, je pa ne razumejo ali težko razumejo, ker je nemška. Tem nezdravim razmeram naj se napravi vendar konec s tem, da se da slovenskim dijakom slovenske pridige! (Opomba uredništva: Zastopniki deželnega odbora in knezoškofijski ordinarijat so v deželnem šolskem svetu opetovano zahtevali uvedbo slovenskih pridig za slovenske dijake. Zadevo ima sedaj rešiti naučno ministrstvo, kjer leži že več mesecev. Sicer pa pravi neka postavna določba, da mora biti	slovenska pridiga
za one dijake, ki dobivajo pouk iz krščanskega nauka v slovenskem jeziku, t. j. za prva dva letnika. Zato ni treba kake ministrske dovolitve, ker to že itak postava določa. Slovenski dijaki prvih dveh letnikov realke so tedaj že skozi vrsto let prikrajšani za svojo postavno pravico, poslušati nedeljske pridige v svojem materinskem jeziku).
Zbiranje perila. Prejeli smo: Glavna zbiralnica perila v Ljubljani za čete, ki se vračajo iz ujetništva, v Ljubljani vljudno naznanja prebivalstvu kronovine Kranjske, da zaključuje zbiranje perila. Na Kranjskem se je doslej nabralo 870 moških srajc, 826 moških spodnjih hlač ter 9.245 K 84 v daril v denarju; in sicer: v Ljubljani 360 srajc, 250 hlač in 3.579 K 60 v; v Kamniku je štacijsko poveljstvo nabralo 52 srajc. 47 hlač in 526 K 40 v; posebno zadovoljiv je uspeh v postojnskem okraju, ki je Glavni zbiralnici v Ljubljani poslal 82 srajc, 60 hlač in 1.466 K 90 v. Razen tega se jq pri zbiralnici iz vse kronovine nabralo dokaj rjuh, otirač, robcev, nogavic, kontenine i. sl. Kakor je videti, je uspeh zbiranja na Kranjskem za prebivalstvo, ki je že v prvih letih vojne darovalo mnogo perila, zelo časten, zlasti če se vpošteva, da spričo občnih težav samo s perilom ni več posebno založeno. Ker se doto': daril še ni docela ustavil, bo o končnem rezultatu mogoče poročati šele tedaj, ko bo zbiranje faktično končano, torej šele tekom tega meseca. Glavni zbiralnici ni samo dolžnost, ampak tudi srčna potreba, izraziti v ime vojnikov, ki se vračajo iz vojnega ujetništva, iskreno zahvalo darovalcem in darovalkam civilnega in vojaškega stanu za veliko njihovo požrtvovalnost in darežljivost. Glavna zbiralnica se prav tako iskreno zahvaljuje tudi krajevnim odborom, ki so pri nabiranju sodelovali tako uspešno, zlasti pa še slavn. časopisju za izdatno radovoljno pomoč. O korporacijah in posamnikih, ki so se prav posebno potrudili na korist zbiranja in dosegli posebne uspehe, bo Glavna zbiralnica, kakor ji veleva dolžnost, poročala na višja mesta, istotako o pohvalnem sodelovanju žendarmerijskih postaj, še enkrat: Srčna hvala vsem in vsakomur! — Po 20. avgustu t. 1. preidejo agende in zaloge Glavne zbiralnice, v kolikor dotlej še ne bi bile odposlane Vojnoskrbstve-nemu uradu na Dunaju, Berggasse 22, na vo jaško štacijsko poveljstvo v Ljubljani, Dunajska cesta 29, drugo nadstr. — V Ljubljai 5. avg. 1918. — Aleksander Mörk von Mörkenstein, Obstlt, poveljnik priglasilnice za ženske pomožne moči pri Soški armadi, Ljubljana, Narodni dom.
Vojaška odlikovanja. V drugič je dobil ponovno Najvišje pohvalno priznanje stotnik 24, lov. bat. Josip Jaklič. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila stotnik 62. pp Leon Perne in stotnik 87. pp. Anton Kos. — Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila poročnik 2. bos. herc. pp. Ferdinand Šentjurc in poročnik 97. pp. Anton Antončič. — V drugič je dobil vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in meči stotnik 78. pp. Edvard Praprot-
nik. —- Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in meči je dobil stotnik 24. pp. Adalbert Lončar. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil nadporočnik 97. pešpolka Marij Pavlin. — Rez. nadporočnik p. t. p. 106 Herbert Luckmann iz Ljubljane je dobil Najvišje pohvalno priznanje.
Za „Vojaški dom“ v Ljubljani. (Zahvalni dar za rešitev cesarja). Nadalje so darovali temu domoljubnemu skladu: Deželno gospejno društvo Rrdečega križa za Kranjsko^ 500 K. — Župni urad Mirna 186 K 34 v. — Župni urad Dobrnič 80 K. — Župni urad sv. Katarina Topole 10 K. Vsak dan trpe in se mučijo naši vojaki za domovino. Vsak dan se jih spominjajmo, da jim pripravimo udoben „Vojaški dom* v Ljubljani. Zaslužili so to 1 darove pošiljajte na naslov: Odbor za „Vojaški Dom“ v Ljubljani. Darove sprejema za Ljubljano tudi mestni magistrat.
Uredništvo lista ruskih ujetnikov „Nedelja.“ (Dunaj, L, Georg-Cochplatz) išče vpoklicanih časnikarjev, ki niso potrjeni za frontno službo in bi bili lahko komandirani na Dunaj v stalno čarsnikarsko službo. Priglasi naj se pošljejo z natančnim naslovom na zgorajšnje uredništvo.
Podraženje kruha. Novica, da namerava vlada že z 12. avg. zvišati cene kruhu zi 100 odstotkov, ni samo zelo presenetila prebivalstva, temveč ga naravnost upravičeno vznemirila. Ker so se vsa živila podražila povprečno za 400 odstotkov in je preživljenje manj premožnih in posebno ubožnih slojev prebivalstva že skoraj neznosno, napravlja ta nevadna podražitev kruha že itak pomilovanja vredni položaj nižjih slojev prebivalstva naravnost obupen. "
Orožje bo vrnjeno. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani bo v teku 1 meseca svoj čas njemu oddano orožje zanesljivim osebam vrnilo, če se pismeno in utemeljevano zato prosi. Tozadevne prošnje morajo biti kolekovane z ko-lekom 2 K in morajo vsebovati tudi številko po trdila o oddanem orožju. Po vložitvi prošenj se bodo stranke z vabili pozvale, kdaj imajo prevzeti orožje.
Šahovski mojster Vidmar pojde na turnir ki ga prirede cistercijanski opati v Košicah na Ogrskem. Tam mu bo izbiti zadnjega od njega še ne premaganega mojsta dr. Emanuela Laskerja.
Oddaja tobačne glavne zaloge v Postojni. Založna trafika, spojena s tobačno glavno zalogo v Postojni, se razpisuje v oddajo potom javnega natečaja. Ponudbe najpozneje do 7. septemb. t. 1. na finančno ravnateljstvo v Ljubljani. Invalid iz sedanje vojne ter vdove in sirote v tej vojni padlih ali umrlih vojakov, v prvi vrsti častniki, istotako vdove takih vojaških oseb, imajo brezpogojno prednost pred drugimi prosilci.
Skrb za vojake. Na zidanem mostu je bilo razdeljeno od 1. januarja do 1. julija 1918 ranjenim, oziroma bolanim vojakom: 400 porcij celega kosila, 400 porcij večerje, 23 porcij juhe, 58 porcij sočivja, 6 porcij pečenke, 16 porcij močnate jedi, 24 porcij sira, 1830 porcij čaja, 33 porcij kave, 366 porcij kruha ter 37 pokalic.
Vojaki bodite, previdni! Neprevidnost vojakov na vlakih je nevrjetna. Včasih niti ne počakajo, da bi se vlak ustavil, ga že naskakujejo in silijo na prostore, kjer morejo, celo na strehe zlezejo, z vlakov skačejo, predntf se ustavijo, celo na prav nevarnih mestih. Zato je polno nesreč-. Vojno ministrstvo je zato izdalo stroge odredbe tozadevno in kdor se ne bo ravnal po njih, bo kaznovan ostro. Dvema vojakoma, ki sta se nahajala na strehi vagona, so telefonske žice odrezale glavi, tretji vojak je zadel na strehi vagona na zid predora in si je zlomil tilnik. Take nesreče se dogajajo vsak da.
Dopusti za obnovitev vojakom - ujetnikom, ki so se vrnili iz Rusije. Ker se še vedno dogaja, da dobe naši vojaki, ki so dospeli iz Rusije, premalo dopusta in se bo morda, kot je sporočilo vojno ministrs vo, vrnilo v doglednem času zopet precejšnje število ujetnikov, med temi bodo menda tudi Jugoslovani, podajamo v naslednjem vsebino ditičnega vojaškega odloka glede dopusta. Odlok je izdalo armadno višje poveljstvo in nosi št. 131.113. Ta odlok določa, da se zviša dosedaj veljavna dopustna doba od štirih tednov na osem tednov. Onim ujetnikom, ki prebivajo • v po vojski prizadetih krajih, pritiče pa I2tedenski dopust, da se jim omogoči obnoviti prejšnje svoje gospodarske razmere. K tem krajem spadajo tudi glavarstvo Sežana, Tržič, Gradišče, Gorica., Tolmin, Trbiž, Šmohor (Hermagor) in Koče. Ako kdo vojakov, ki prebivajo v teh krajih, ne bi dobil 12tedenskega dopusta, naj to javi takoj, ko pride domov, glavarstvu, sklicujoč se na gori omenjeni odlok. Vsi oni vojaki pa, ki pred dohodom na fronto, iz kojega si bodi razloga niso dobili 8-, oziroma 12tedenskega dopusta, morajo dobiti ta dopust iz fronte, in sicer povodom prvega dopusta iz fronte. Vsi oni naj torej, ko bodo prišli na prvi dopust iz fronte, javijo svojim poveljnikom, da so dobili premalo dopusta.
Zvišanje blagovnih tarlfov. „Neue Freie Presse“ poroča, da se bodo s 1. septembrom na avstrijskih in ogrskih železnicah zvišali blagovni tarifi za 70%, kar bo dalo znesek 500 milijonov kron.
Vojaške nastanitvene pristojbine se začno izplačevati na mestnem magistratu zopet v ponedeljek 12. avgusta v mestnem vojaškem nastanitvenem uradu (Mestni trg 27, IH. nadstropje), in sicer za stanovanja v I. mestnem okraju (Poljanski okraj), dalje za II- mestni okraj (Mestni trg, Stari trg, Karlovška in Dolenjska cesta) in slednjič za IH. mestni okraj (Trnovo in Gradišče do Franc Jožefove ceste) v ponedeljek, 12. avgusta; za stanovanja severno Prešernove ulice, Fran Josipova cesta — IV. in VI. mestni okraj — Šentpetersko predmestje in Udmat) v torek, dne 13. avgusta; za Spod- Šiško in vse one, ki imenovana dneva ne morejo priti, v sredo, 14. avgusta. Izplačuje se od 3. do pol 6. ure popoldne.
Transportno dovoljenje za sadje. „Wiener Ztg.“ priobčuje naredbo urada za ljudsko prehrano, po kateri se najmanjša množina, za katero velja pri pošiljatvah jabolk, hrušk ali češpelj in sliv transportno dovoljenje, znižuje od 50 na 20 kg. Od 1. oktobra dalje je treba za vsako do-šiljatev imenovanih sadnih vrst brez ozira na težno
množino transportnega dovoljenja. Nadalje sc uvaja prevozno dovoljenje za sadje vsake vrs e potoni zrakoplovov in vozov v inozemstvo. To se tiče zlasti odpravljanja jagod v obmejnih krajih v inozemstvo.
Blagovne tržnice. Vlada se resno bavi z nakano ustanovitve blagovnih tržnic za državne uradnike in pripadnike srednjega stanu. Nekoliko velikih industrijalcev se je ponudilo, da urede povsod po večjih mestih Avstrije velikanske trgovine z blagom vsake vrste in finančno ministrstvo se je že posvetovalo s trgovinskim ministrstvom, da čim prej omogoči času primerno podjetje.
Dobivanje nove žetve. Kako naj se nova žetev za splošnost pridobiva in kako naj se vse ukrene, ni -dovolj, da o tem sklepajo samo politične oblasti in k ti akciji pritegnjeni faktorji, ki naj potem izdajo potrebne instrukcije, marveč se bodo takim posvetovanjem pritegnili tudi širši krogi interesentov, ki naj pravočasno sklenejo in odrede v svrho rekvizicij vse potrebno.
Iz poštne službe. Prestavljeni so: Poštni nadoficijal Ferdinand Kalister od ravnateljstva k poštnemu uradu Trst 1, poštni oficijanti Alojzij Redlich iz Trsta 1 k poštnemu uradu Trst 6, Marij Majcen iz Trsta 1 k uradu Trst 6 in Avgust Černe z Jesenic k Sv. Luciji. Reaktivirani sta poštni adjunktinji Hermenegilda in Alojzija Ko-marek ter poštna oficijantinja Olga Komarek pri poštnem uradu Trst 1.
Poštni promet na Primorskem. S 5. t. m. so zopet odprti poštni uradi Kanal, Dörnberg, Moša, Plave, Renče in Sv. Lovrenc pri Moši za pisemsko pošto, tudi za priporočena uradna in privatna pisma kakor tudi za vrednostna pisma in denarne pošiljatve. — Od istega dne dalje je dovoljen promet z zavitki pri poštnih uradih Gradiška, Komen in Medeja. Zavitki smejo tehtati največ 10 kg.
Cena vinu raste. Z Dolenjskega se nam poroča, da se ponekod že prodaja rdeče vino po 12 K, belo po 14 K liter.
Društvo sv. Jeronima v Zagrebu obhaja 29. avgusta SOletnico obstoja. Društvo vrši med Hrvati isto kulturno nalogo kot Družba sv. Mohorja med Slovenci.
368 slovenskih otrok je zdaj na prehrani na Hrvatskem.
Zdravljenje šolskih otrok s kopelmi je organiziralo „Društvo prijateljev otrok v Trstu“. Otroke izbirajo zdravniki.
Pogreb Linke - Crawforda. V pondeljek 5. avgusta se je vršil veličasten pogreb na pokopališču Pobrež pri Mariboru dne 31. julija t. 1. v zračnem boju padlega letalskega nadporočnika Frank Linke-Crawforda, lastnika reda železne krone in več drugih odlikovanj za posebno hrabrost. Pogreba se je udeležilo veliko članov častniškega zbora v Mariboru.
Za 15.000 K praznih vreč so ukradli v nekem skladišču na pomolu v prosti luki v Trstu 201etni Fr. Vrižnik, 21 letni Anton Legiša, 201etni Rudolf Božič, 24letni Mario v_ecca, 461etni Matej Blažina, 271etni Blaž Vidovič, ISletni Marino Miani in 261etni Albin Cleva.
Zakaj je špirit tako drag. Iz neke objave okrožnega sodišča v Aradu na Ogrskem, ki se nanaša na zapuščino jeseni umrlega lastnika tvornic za špirit v Aradu, Adolfa Neumanna, je razvidno, da je zapustil Neumann 17 milijonov kron premoženja.
Žrtev tihotapcev. Na Glincah pri Ljubljani so doslej še neznani ^storilci napadli mestnega stražnika Demšarja. Čakali so nanj, ko je šel zvečer domov. Ljudje so pozneje dobili ob cesti Demšarja nezavestnega, vsega v krvi. Pravijo, da so Demšarja napadli tihotapci, ki tihotapijo blago v Trst, ker jim je Demšar, kakor mu veleva služba, odločno gledal na prste. Demšar je bil močno ranjen.
Vretence sukanca 44 K. V Budimpešti so zaprli nekega juda, ker je zahteval za vretence sukanca (432 m) 44 K; meter sukanca bi stal tedaj več kot 10 vin.
Najvišja najemnina za sobe v hotelih. Ogrski uradni list objavlja odredbo, ki določa najvišje cene za hotelske sobe.
Štiri krone za eno jajce! Če bi bilo „oko postave“ povsod tako čuječe, kot v Porečah ob Vrbskem jezeru, potem bi dražilcem cen šla bolj trda. Ljudje so zvedeli, da plačujejo letoviščarji ob jezeru za nekatera živila zelo visoke cene. Tako je prinesla tjakaj tudi neka ženska polno košaro jajc in jih ponudila premožnemu gospodu po štiri krone; če pa jih kupi celo košaro, je rekla, jih dobi po 3 K! Nesramnica pa je imela smolo; orožniki so ji zaplenili vsa jajca, ki so bila potem prodana domačemu prebivalstvu po zmerni ceni; njo pa so zaprli.
Kal bo z našo valuto?
Poslanec Hummer, ki je v zadnjem času^ postal znan radi svoje novo ustanovljene agencije za izveščevanje časnikov, se bavi v „Politische Tagebücher“'s stanjem naše valute in prihaja do zaključka, da je sedajna kupna vrednost naše krone v primeri k oni poslednjih mirovnih let padla na šestino, da pa se tudi tekom prihodnjih dvajset let po miru zviša vrednost krone samo za 100 odstotkov, vsled česar bi plačala naša krona pravzaprav le 30 v.
Obetajo se nam zelo nezdrave razmere. Najbolj bodo trpeli oni ki računajo s stalnimi dohodki iz čiste glavnice, dočim je jasno, da za-dobi delo in vsak produkt vrednost, ki se bo presojala po pravi kupni ceni krone. Hummer misli, da nastopi s časom uravnava in izjednačenje vrednosti na način, da vse ostane tako nekako v starem razmerju blaga in dela, v razmerju posameznih vrst blaga in posameznih strok dela. Resultat bo samo, da se bomo moralf navaditi računati z večjimi števili, čim nastopi neizogibna izguba, posesti.
Čisto nemogoče se zdi poslancu Hummerju upirati se takim dejstvom, ker smo zamudili čas za saniranje finančnega položaja z oddajo premoženja, kar bi se bilo moglo izvesti še pred dvema letoma. Pa tudi za to ne smemo manjšati obratne glavnice z oddajo premoženja, ker bodo bodoče cene surovin neznansko visoke. Država
bo prejemala velike davke v slabem denarju, plačevala pa bo svoje dolgove istotako s slabim denarjem. To je samo zvišanje prometa ne da bi bil zvišan realni znesek. Je pa to tudi neke vrste oddaja premoženja brez katastrofalnih posledic.
/ Zelo previdni bomo morali biti, pravi posl- -Hummer, pri cenitvi naše valute napram drugim državam. Ne glede na sovražne države je naša valuta v nevtralnih deželah pod vplivi, ki jih po sklepu miru več ne bo. Tudi naše razmerje k zaveznikom ne dopušča, da bi si ustvarili sodbo o naši valuti v razmerju z valutami inozemstva v bodočnosti. Kajpada smo za dolgo časa oškodovani napram onim državam, ki so si znale srečno in spretno urediti svoje denarno gospodarstvo v vojni.
Hummer, kojega izvajanja niso povsod brezpogojno trdno utemeljena, prihaja koncem izvajanj k potrebi poglobitve zveze z Nemčijo in pravi, da te ne smejo motiti nikake teorije- To dokazati mu je morda bil glavni namen, povedal pa nam je seveda tudi staro resnico, da je naša valuta res slaba.
Gotovo bolj nego izvajanja poslanca Hum-merja pa zanima naše občinstvo stališče Ogrov glede slabšanja naše valute. „Az Est“, ki nosi na Ogrskem v nekih zadevah prvi zvonec, piše pod naslovom „Kako kvarijo Avstrijci našo valuto?“ med drugim to le:
„Zadnji teden raste rapidno kurz inozemskih deviz. Nizozemski goldinar, ki je veljal še pred nekaj tedni 325 K, je poskočil na 398 K, bolgarski lev, ki je stal pred mesecem dni lil K-velja danes že 125 K. Švicarski frank, ki je stal 152 K, stane danes že 207 K. Danes že nista dovolj dve kroni, da bi dobila za nji frank. Ta položaj najbolje osvetljuje razmere.
V finančnih krogih pripisujejo rapidno dviganje deviz, do katerega je prišlo poslednji čas, različni izvozni oziroma dovozni politiki ogrskega in avstrijskega finančnega ministrstva. Dočim dela ogrska vlada dovozu iz inozemstva velike zapreke ter noče dovoliti niti nakupa najpotrebnejših predmetov, da ne bi s porabo tujih valut zakrivila dviganje deviz in padanje kronske vrednosti, dobivajo v Avstriji trgovci jako dostikrat dovoljenje. Resnosti, kakršna se na Ogrskem izvršuje, v Avstriji niti ne poznajo. In posledica tega je, da se kvari valuta in da poslabšanje valute občutijo samo Ogii, dočim ima Avstrija z ozirom na padlo valuto vso ugodnost rastočega dovoza-Kar izgubi tam na valuti, to dobivajo s pomnoženimi zalogami blaga. Dočim je pri nas posledica varstva valute padanje valute, pomanjkanje blaga in vsled tega abnormalno dviganje cen.
Razlika- je tako kričeča in pomanjkanje skupne denarne manipulacije tako očito, da mora z ozirom na vse to najbolj navdušen zagovornik skupne banke in financ mislili le na samostalno banko. Treba je nemudoma in energično napraviti potrebne korake.“
Z ločitvijo financ si hočejo torej Ogri pomagati. Bodo li potem bolje vozili kakor če vlečejo skupni voz?
Drobiž.
Tovarištvo oficirjev.
Dunaj, 8. avgusta. (K. u.) Naprošeni smo, javiti p. n. uredništvom nasledil e:
Iz vojaških krogov doznavamo, da bo na rojstni dan cesarja uvedena vso monarhijo obsegajoča akcija, koje namen je ustanovitev društev in zvez neaktivnih oficirjev in njim enakih. Ta društva in zveze, ki bodo ustvarjena ločeno po pokrajinah, naj zavarujejo razmerje tovarištva, med aktivnimi in neaktivnimi oficirji, ki se je v vojni zelo obneslo.
Malvy v pregnanstvu.
Pariz, 8. avgusta. Malvy se je podal na poti v pregnanstvo naravnost v San Sebastian na Špansko.
Usoda carice.
Baze), 7. avgusta. „Temps“ poroča, da so boljševiki privolili, da se carica in njene hčere izroče Španski.
Nov požar na Rivieri.
Bern, 8. avgusta. „Progres de Lyon“ poroča, da na Rivieri zopet divja strašen požar.
Petnajstletnica macedonske vstaje.
Sofija, 8. avgusta. Povodom slavja revolucije je poslal načelnik občine v Skopiju carju Bolgarov navdušeno brzojavko, v kateri še spominja revolucije pred petnajst leti in sedajnc okupacije, ki je Macedonce za vedno združila z Bolgarijo. Načelnik občine izraža željo in trdno nado, da ostanejo Macedonci združeni z Bolgarijo in s carjem osvoboditeljem, ter se zahvaljuje hrabri bolgarski armadi.
Širom sveta.
Dunajska občina in poljedelstvo. Dunajska občina je vzela v najem posestvo Joslovici na južnem Moravskem in s tem pomnožila svoja poljedelska podjetja na okroglo 900 johov. V najem spada vsa živina, t. j. tačas 187 molznih krav, 70 telet in mladih repov, 106 vprežnih volov in 56 konj. Obstoji možnost, da se zviša število molznih krav na 500 in se napravi velika prašičereja. — S tem misli dunajska občina, da nekoliko odpomore bedi.
Prepovedani znaki poljskih legij. Današnja „Lemberger Ztg.“ poroča, da je vojaško poveljstvo v Krakovu prepovedalo vsem pripadnikom skupne armade nositi sledeče znake: Legijski križec za hrabrost, vse polkovne znake poljskih legij, vse druge znake, ki jih ni uvedla avstrijska vojna uprava in ki so bili v navadi pri legijah. Razen tega so prepovedani gumbi s poljskim orlom.
Vojni oderuh. Neki prodajalec delikates na Dunaju je prodal 1 kg gnjati za 100 K. Za; govarjal se bo pred vojnim uradom. V Ljubljani pa takega oderuštva menda še ni.