/ NASLOV—ADDRESS Glasilo K. S. K. Jednota 6117 St. Clahr A Cleveland 3, Ohio Telephone: HEndersen 3912 Kranjsko - Slovenski ' Katoliška Jednota je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje že 51. leto SODELUJTE V SEDANJI NASI "D. U.H KAMPANJI! FntorM as Second CUue Matter De«e nber 12th 1M3. at Um P« Ml OJrtoe at Cleveland, Ohio. Under tl m Act off Aunt 1Mb 1»1& Accepted for MalUaf at Special Kate ef Pwtan Provided for la Section 1103, Act of October 3rd 191? AufhrrUed Mav tZni 191« NO. 16 — STEV. 16 CLEVELAND, O., 18. APRILA (APRIL), 1945 VOLUME XXXI — LETO XXXI Predsednik Roosevelt je nenadoma umrl * * * * * FRANKLIN DELANO ROOSEVELT bivši predsednik Zed. držav Nepričakovana smrt Washington, D. C.—31. predsednik Združenih držav Franklin Delano Roosevelt, je umrl v četrtek dne 12. aprila popoldne ob 3:35 uri v Warm Springsu, v Georgia, kjer se je nahajal v toplicah že od 30. marca/ kamor je običajno hodil okrepče-vat svoje zdravje in na oddih. To tužno vest so začele objavljati v še isti dan pozno popoldne vse radio postaje širom dežele in prav tako tudi v tujino preko morjev. Dosegel je starost 63 let. Smrt je nastopila vsled možganskega krvotoka. Nekako okrog ene ure popoldne, ko je sedel v naslanjaču v svoji "Mali Beli hiši," kakor so nazivali njegovo počitniško bivališče v Warm Springsu, je potožil, da čuti zelo hud glavobol na zadnji strani glave. Četrt ure za tem je omedlel in iz omedlevi-ce se ni več prebudil. Njegov ostbni zdravnik načelnik kirurškega oddelka v mornarici Comdr. Howard G. Gruenn, je takoj pozval še dva druga zdravnika, Lt. Comdr. Georga Fox, zdravniškega pomočnika v Beli hiši in Dr. Jamesa Paullin, zdravnika iz Atlante. Zdravniki so poizkušali z vsem, kar zdravniška veda nudi, toda ta ni pomagala več. Ob 3:35 uri popoldne je za vedno izdihnil. Predsednikova soproga, Eleanor Roosevelt, je btla v Washingtonu, D. C., ko je prišla žalostna vest, da je njen soprog nevarno obolel.' Dasi-' ravno je polet iz Washingtona v Warm Springs, Ga., trajal le malo časa, bil je predsednik že mrtev, ko je dospela v Warm Springs. Kasneje je dospel z letalom njegov sin Eliott s pacifiške fronte, toda trije ostali sinovi nbo mogli priti z evropske fronte. Izrazi sožalja Brzojavke sožalja so prihajale v Belo Hišo V.Washington D. C-, iz vseh krajev sveta; med temi sta bili prvi sožalna brzojavka angleškega ministr. predsednika Winston Churchilla iz Londona, in maršala Josipa Stalina iz Moskve; brzojavko je poslal tudi papež Pij XII tako tudi vse svetovne države. Jugoslovanska vlada je določila tridnevno žalovanje za Rooseveltom, ondotni škofje raznih ver so izvrševali obrede v spomin umrlemu predsedniku. «V Rusiji je bilo proglašeno dvadnevno žalovanje, tako tudi v Parizu, kjer bodo imenovali najlepši foulevard "Roosevel-tov" bulevard njemu v spomin. Žalovanje v Washingtonu V soboto, 14. aprila je bilo pokojnikovo truplo prepeljano v Washington, kjer je ležalo 6 ur; in so se popoldne vršili v Beli hiši pogrebni obredi ob u-deležbi številnih dostojanstvenikov. Obrede je izvršil škof episkopalne cerkve. Na željo pokojnikove soproge se je vence odklanjalo. Čez pol mili jona ljudi je stalo ob cesti ko je sprevod s truplom predsednika šel do Bele hiše. Na zadnji poti-domov V nedeljo dopoldne 15. apri la so truplo predsednika na po sebnem vlaku prepeljali v njegov rojstni kraj Hyde Park, N. Y. ob reki Hudson in ob 10. uri dopl. je bil položen v grob na vrtu med rožami pod okni svojega stanovanja. Ameriško ljudstvo mu je izkazalo zadnjo čast. Oddelek kadetov vojaške akademije z West Pointa je izstrelil tri salve v zadnji pozdrav in slovo predsedniku, iz topa se je pa oddalo 21 strelov v enak namen. Preprosti, toda slovesni obredi so se vršili ob odprtem i grobu. Udeležili so se jih novi HARRY S. TRUMAN novi predsednik Zed. držav Novi predsednik zaprisežen ( Washington, D. C. — Vsled smrti predsednika Roosevelta je bil dne 14. aprila okrog 5 ure' popoldne zaprisežen dosedanji podpredsednik Harry S. Truman kot 32. predsednik naših Združenih držav. Zaprisegel ga je načelnik najvišjega sodišča Stone. Med zaprisego je Truman držal svojo levico na knjigi sv. pisma. Prvo, kar je izjavil novi predsednik je bila zaobljuba, da bo vodil vojno do zmagoslavnega konca. Obdržal bo pri sebi tudi ves Rooseveltov vladni kabinet. Zatem je odšel novi predsednik v Belo hišo, kjer je izrekel sožalje Mrs. Roosevelt, ki se je odpravljala z letalom v Warm Springs, Ga. Trumanova poslanica narodu in vsemu svetu Washington, 16. aprila. — Predsednik Truman . je danes apeliral na ameriški narod za popolno slogo in edinost, da prisilimo osišče k brezpogojni vdaji ter da zgradimo močno organizacijo Združenih narodov za trajen mir. V svojem prvem govoru pred obema zbornicama kongresa in pred vso Ameriko ter po radiu vsemu svetu je predsednik Truman obljubil: Da se bodo Zed. države borile naprej za svobodo in do brezpogojne vdaje Nemčije in Japonske. predsednik Truman, člani kabineta, žena, sin in hči, člani diplomatičnih zborov in sosedje umrlega predsednika. Smrt Roosevelta je zaključi-. la eno dobo v zgodovini Ameri-ike. To je bila doba hudih borb za izboljšanje položaja ameriškega ljudstva, ohranitev načina ameriškega življenja in obrambo demokracije ter civilizacije. Da se mora nadaljevati boj brez vsakih ovir p^d poveljniki, ki so zdaj na vodstvu. Obljubil je kaznovati vojne zločince, pa če se jih mora tudi zasledovati do kraja sveta. Obljubil je svojo osebno podporo idealom za mir in napredek, ki jih je proglasil predsednik Roosevelt ter je pozval narod, naj se združi za svojo obrambo. Izjavil je, da velesile, ki so dale bojno silo za poraz fašizma morajo sodelovati tudi v miru. Rekel je, da je dolžnost velesil služiti in ne gospodovati narodom sveta. Apeliral je za pomoč, da se ustvari na konferenci v San Francisci: močna in trajna organizacija združenih narodov, da bo obvladovala probleme miru s pravičnostjo. Obljubil je nadaljevati z naporom za boljši socialni red, da se izboijša stanje preprostega človeka. Zagotovil je, da Amerika ne bo nikdar pozabila žrtev moških in žensk pri oboroženi sili. O pokojnem predsedniku je Mr. Truman izjavil: "Usoda nam je naložila na rame veliko odgovornost. Naš ljubljeni vodnik ni nikdar gledal nazaj, ampak vedno le naprej. To je, kar bi hotel imeti tudi od nas. To je, kar bo Amerika tudi storila." Nocoj bo predsednik Truman govoril vsej ameriški bojni sili širom sveta po radiu. ( Življenjepis novega predsednika Novi predsednik Harry S. Truman se je rodil 8. maja 1884 na farmi v državi Missouri. V zadnji svetovni vojni je služil pri topničarjih in dosegel saržo majorja. Po vojni je vodil par let trgovino z oblekami, ki pa ni uspevala. Začel se je podajati na politično polje. Politični boss Tom Pendergast iDaUe ur 0 muU Zmagovalci Jednotine kegljaške tekme v _ Grmenje lesenih bomb in padanje lesenih vojakov povodom 18. letne tekme naših Je-dnotinih prijateljev kegljaške-ga športa 14. in 15. t. m. v Wau-ktganu, 111. je za enkrat zopet utihnilo in srečni zmagovalci so se s svojimi trofejami veseli vrnili domov. Te tekme se je letos udeležilo 71 skupin, oziroma 355 tekmovalcev, med katerimi je bila polovica žensk, oziroma članic (35 skupin). Zmagali so sledeči: Moška skupina (Maki Bros) člani društva št. 44 iz So. Chi-caga, podrli 2836 kegljev. Nad 45 let stara skupina (Tomazin Tavern), dr. št. 1 Chicago, 111. — 2428. Kegljači vx parih, dr. št. 44 So. Chicago: R. Konar 615, E. J. Kucic, 635, skupaj 1250. Posamezniki, S. Kozek dr. št. 1, Chicago, 662. V splošnem (All events) dr. št. 144, Sheboygan, August Stempihar 1874. Kegljačice: Marty Svete Tavern, dr. št. 127, Waukegan, 2394-^. — V parih M. Engels in M. Ce-lesnik, Waukegan, 1058. Posamezna, T. Papesh, Chicago, 576. V splošnem, E. Ogrin, Waukegan, 1553. 84. clan KSKJ padel za domovino NOVA MARIJINA PESEM V CLEVELANDU O novi Marijini pesmi, katero je letos v februarju Rev. James Černe prinesel iz starega kraja, ter jo označil kot "go-šarsko" pesem ker je med ta-mošnjimi Vgošarji" nastala, smo pisali že v naši št. 13. Navedeno pesem je pa že prej objavil mihvauški "Obzor," potem "Amerkanški Slovenec," ne\vyorški "Glas Naroda" in tako tudi naš elevelandski "Glas." Minulo nedeljo, 15. t. m. smo jo prvič v Clevelandu slišali in sicer med sv. mašo ob 8. v cerkvi Matere Božje na Holmes Ave. Cerkev je bila polna vernikov; pel jo je moški kvartet pod vodstvom organista M. Ra-karja. V resnici povedano, da tako ganljive nabožne pesmi še nikdar v Ameriki nismo slišali; ni čuda, da smo si morali med poslušanjem iste mnogi solze brisati, posebno pri zadnji, ozir. 6. kitici ki se glasi: Se enkrat zakličem in prosim na glas: nikar ne zapusti Marija ti nas Marija, vse ljudstvo ječi; Marija, pomagaj nam Ti! Navedeno krasno pesem se je pelo tudi v mešanem zboru med 10. sv. mašo. Prav in umestno bi-bilo, da bi se ta ganljiva pesem udomačila v vseh naših slovenskih farah v Ameriki, kajti tudi mi smo vsled vojne prizadeti. Clevelandčani so gotovo hvaležni collinwoodskim cerkvenim pevcem, ki so nas s tem pevskim biserom očarali. Navedeno pesem se bo v označeni cerkvi pelo vsako nedeljo. Sgt. Frank E. Tezak Denver, Colo. — Uradno se poroča, da je naše društvo sv. Roka št. 113 v sedanji vojni izgubilo svojega prvega člana-vojaka, Sgt. Franka E. Težaka. On je tudi prvi od naše fa re Kraljice sv. Rož. Venca. — Ubit je bil na fronti v Cologne 1. marca t. 1. Pokopan je v Belgiji. Njegovi starši, Joseph in Anna Težak so bili najprej brzojavno obveščeni, potem pa so dobili pismo iz Washingtona K vojakom je bil poklican 19 marca 1943, .v Belgijo pa poslan 26. septembra 1944. Pokojni saržent Frank je izdelal našo osemrazredno farno šolo, nato pa je pohajal v Junior High šolo in North High šolo, zatem pa na univerzo v Denver ju. Rojen je bil 6. maja 1923 v Denver ju, Colo, in ob smrti star 21 let. Za pokojnim je bila dne 28. marca darovana sv. maša v naši farni cerkvi, katere se je u-deležilo veliko število sorodnikov in drugih faranov, ker on je bil prva žrtev vojne od našega društva in naše fare. Pokojni Frank Težak je bil dobro izšolan in dober učenec. Pri našem društvu je bil že v mladinskem oddelku, iz katerega je prestopil v odrasli oddelek dne 19. maja 1941; tudi njegovi starši so dobri člani tega društva. Pokojni zapušča žalujoče roditelje Joseph a in Anno Težak in tri brate; dva sta pri vojakih: Anton je v Italiji, Louis pa tu v Denverju; Joseph, ki je najstarejši, je uslužben na pošti v Denverju. V imenu našega društva izrekam staršem in bratom globoko sožalje nad izgubo njih sina, oziroma brata, pokojnemu pa želim mir in pokoj; ker je daroval svoje mlado življenje za domovino, naj mu bo vsemogočni Bog obilen plačnik. George Pavlakovich, tajnik. —-o- NOVI JUGOSLOVANSKI POSLANIKI Te dni smo bili obveščeni, da je jugoslovanska vlada imenovala nove poslanike za Pariz, London in Washington. Za poslanika ali ambasadorja v Washingtonu je bil imenovan Stanoje Simič, za poslanika v Londonu Dalmatinec dr. Ljubo Leontič, Ristič pa bo posla- Vesti iz slovenskih naselbin Mineral, Kans. — Tukaj je I. marca umrl Martin Bambič, star 73 let, doma iz okolice Mirne Peči na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko 1903. Zapušča ženo, dva sinova (enega v vojni na južnem Pacifiku) in šest hčera. Meadcic Lands, Pa.—Družina Andrew Martincheck je bila obveščena od vojne oblasti, da je 20. feb. pade! na otoku Iwo Jima sin Lt. Col. Frank A. Martincheck. Pred odhodom k voja_ kom februarja 1941 je bil učitelj v srednji šoli. Služil je pri marinih. Poleg staršev zapušča ženo, s katero se je poročil marca 1943, devet mesecev staro hčerko, katere ni nikdar videl, štiri sestre in več drugih sorodnikov. Owen, Wis. — Iz nemškega ujetništva se je oglasil S/Sgt. Edward L. Potočnik, ki je bil pogrešan od 23. dec. Bil je topni-čar in radioman na bombniku B-26 in preko morja od avgusta 1944. Rock Springs, Wyo. — Dne II. marca je padel v Nemčiji Pfc. Robert F, Zaversnik, star 22 let rojen v Green Riverju, Wyo. Zapušča mater, dve sestri in štiri brate (dva v vojni v Nemčiji). Chicago. — Umrl je Frank Košir, star 56 let, rojen v Borovnici pri Vrhniki. V Chicago se je preselil leta 1921. Pred par meseci se je podal v Fontano, Cal., kjer je umrl za srčno hibo. Bil je pripeljan nazaj v Chicago. Zapušča ženo in sedem odraslih otrok. POGODBA PREMOG AR J EV OBNOVLJENA Washington. 11. aprila. — Ker je zadnje dni nad 200 premogovnikov mehkega premoga v Penna., Ky. in Ala. vsled že potekle pogodbe z operatorji počivalo, se je danes to važno zadevo rešilo, in obnovilo novo pogodbo. Isto je odobril Vojni delavski odbor, podpisal John L. Lewis predsednik U.M.W. unije in zastopniki premogovnih družb. Premogarjem se je določilo $1.07 povešanje dnevne plače. Operatorji zatrjujejo, da bo to povišanje znašalo na leto okrog 150 milijonov dolarjev, vsled česar bo cena mehkega premoga povišana za 25 centov pri toni. -o- IZSELJENISKI JUGOSLOVANSKI KOMISAR IMENOVAN Pred leti nazaj je imela Jugoslavija v New Yorku svojega izseljeniškega komisarja, kateri urad se je pa kasneje opustilo. Ker je pričakovati kmalu konec vojne v Evropi ko bo potovanje tja in nazaj zopet o-mogočeno, je bil za izseljeniškega komisarja Jugoslavije začetkom t. m. imenovan srbski svečenik Rev. Strahinja Male-tič, dosednji tajnik Zdruenega odbora Američanov jugoslo-vansktga porekla v New Yorku. Do popolnitve mesta tajnika bo to službo vršila Miss Ančka ! Traven, bivša Clevelandčanka. nik v Parizu. _o--'Upajmo, da bo naš novi izse- Kupujte vojne znamke! ijeniški komisu. j DRUŠTVENA NAZNANILA SLIKE PO SEJI Cleveland, O.—Članom društva sv. Jožefa št. 169, KSKJ se nudi lepa prilika videti slike po seji v četrtek zvečer, 20. a-prila v zgornji dvorani v Slovenskem domu na Holmes Ave. Mr. A. Grdina je ponudil pokazati zanimive slike znanega clevelandskega pogorišča in še nekaj drugih slik iz novejših časov, da bo večer zanimiv: O benem Bo potem tudi nekoliko stvari za okrepčilo. Člani in članice naj se udeleže ob 7:30, seja bo kratka, ostali čas bo za razvedrilo. Ta večer bo dospel tudi govornik Katol. dobrodelne organizacije, ki bo razložil pomen sedanje kampanje za katoliške sirotišnice. Predsednik. DRUŠTVO SF. ANE ŠT. 170, CHICAGO, ILL. S tem prijazno vabim naše članice na prihodnjo sejo, vr-šečo se 22. aprila ob navadnem času in v navadnem prostoru. Kakor vam je znano, smo na zadnjih dveh sejah -razmotri-vali o nameravani društveni prireditvi, in v današnjih razmerah je težko pripraviti, kar se tiče jedi; zato smo sklenile, da opustimo za letos našo društveno prireditev. Obenem želim naznaniti članicam, ki niste bile navzoče na zadnji Seji, da namesto prireditve je bilo soglasno sklenjeno, da vsaka članica plača en dolar v društveno blagajno. Ta izredni asesment mora biti plačan v mesecih maju in juniju. Toliko vam v naznanje. Na prihodnji seji boste tudi slišale trimesečno finančno poročilo naših nadzornic. Bodite gotovo navzoče! Pozdravljene! Anna Frank, tajnica. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ ŠT. 184, BROOKLYN, N. Y. Cenjene sosestre! Naša veselica se vrši 22. a-prila, kakor ste bile že vse obveščene pismeno. To je samo še opomin, da ne pozabim, kajti kakor veste, če se članstvo brez važnega vzroka ne udeleži te veselice društva, h kateremu spada, kako moremo potem pričakovati, da se bo udeležilo drugo občinstvo? Prosim in u-pam, da se vse udeležite brez izjeme. Težko je in tudi žalostno, če se jih komaj en četrt u-deleži. Naprošene ste, da pripeljete s seboj svoje prijatelje in sorodnike, da bomo imeli lepši uspeh. Obhajilo je bilo ob lepi udeležbi in tudi naše seje so dobro obiskane, torej ni dvoma, da ne bi tudi veselica dosegla dober uspeh. Preskrbljeno je za vse najboljše, kakor veste, je v tem času težko, pa le malo potrpljenja, pa bo vse dobro. Torej nikar ne godrnjajte, če ne bo potica dobro namazana. Vas še enkrat vabim na po-set. Ne pozabite 22. aprila! S sestrskim pozdravom, Theresa Skrabe, tajnica.. DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, ŠT. 187, JOHNSTOWN, PA. Naznanilo Članom in članicam našega društva naznanjam, da ^ priredimo skupno sv. obhajilo dne 29. aprila, to je zadnjo nedeljo v mesecu. Zberemo se skupno v cerkveni dvorani pred 8. uro, nakar odkorakamo v cerkev, kjer bo sv. maša za vse žive in mrtve člane našega društva. Obenem vas tudi prav lepo prosim, da se bolj v obilnem številu udeležujete sej, da boste vedeli, kaj se na istih sklepa, da potem ne bo nepotrebnega prerekanja. Še meseca marca je bilo sklenjeno, da plača vsak član odra?!, ga oddelka v društve- no blagajno, da si naša blagajna nekoliko opomore, ker je jako izčrpana. K sklepu vas še enkrat pro-feim, pridite vsi skupaj v cerkev zadnjo nedeljo v tem mesecu ob osmih zjutraj. S sosestrskim pozdravom, Johanna Gall, tajnica. DRUŠTVO SV. HELENE, ŠT. -193, CLEVELAND, O. S tem prosim in vabim naše članice, da se udeležite naše redne seje, v četrtek 19. aprila v navadnem prostoru. Zaeno opozarjam naše nadzornice, da pridete že ob sedmih zvečer v dvorano, da boste pregledale knjige in račune zadnjih treh mesecev in da boste podale potem svoje poročilo. . Zopet smo vsled smrti izgubile eno našo članieo. Dne 13. marca je po dolgotrajni bolezni previdena s ^jvetimi zakramenti preminila naša sestra Helena Lavrich. Katere ste jo poznale, ste videle, kako je pokoj niča nazadnje čisto oslepela, vendar je prenešala bolečine brez tarnanja; bila je vedno vdana v božjo voljo. K našemu društvu je spadala že od začetka, ko je k nam prestopila od drutva št. 162. Njena hčerka Helena je bila prva tajnica našega društva, tedaj stara ko-maj 19 let, pa je izborno vodila svoje posle. Sedaj je poročena Mihelichr^ 'To je letos že drugi smrtni slučaj pri našem društvu. Vsem njenim žalujočim preostalim izrekam tem potom v imenu društva naše iskreno so- 0 žalje, pokojnici pa naj bo ohranjen blag spomin in naj počiva v miru božjem. Mary Zallar, predsednica. in odbor postojanke SANSa št. 33 za te kraje imel takoj isti večer 12. aprila izredno 'sejo radi prireditve, katera bi se i-mela vršiti v prid takojšnje pomoči našemu narodu v stari domovini v soboto večer, 14. aprila sklenil, da ker se priredba ne more vršiti na isti dan, da se jo prestavi na soboto večer 28. aprila v Društveni dvorani na Boydsville. Poslali smo takoj telegram Mr. M. Kuhelju, tajniku SANSA, ki bi imel nastopiti kot glavni govornik, radi premembe datuma. Znano je, da je ta preklic neroden, ker je ravno par dni pred priredbo. Ampak mi temu ne moremo pomagati. Priredba, če bi jo imeli, bi dobila pečat slabega koraka in je sploh ne bi mogli imeti. Ker se je pokojni predsednik Roosevelt toliko trudil in delal za osvoboditev vseh narodov, da ga je skrb in delo pokopalo v prerani grob, bi se prireditev res%ne spodobila. Torej vsi rojaki in rojakinje kot tudi vsa društva, upoštevajte to in pojdimo vsi na naj pridejo na sejo v pondeljek osvobojene Befcjknijme 23. aprila k Tomažinu na na- - - ——»- slovu 1900 W. Cermak Rd. PrL četek ob osmih zvečer. Louis Zorko, tajnik, o Spomin na organists Bižala Cleveland, O.—V št. 13. Glasila sem čitala zanimivo poročilo Rev. Cerneta, ki se je nedavno vrnil iz Evrope. V tistem poročilu je bila omenjena tudi "Gošarska" pesem in gorenjski organist Tone Bižal, ki je za to pesem sestavil, parti-turo ali note in kakšna tragična smrt ga je v tuini zadela. Upam, da je ta nova pesem vsem čitateljem Glasila ugaja- Pri tem mi je prišlo na misel leto 1935, ko sva bila z mojim soprogom na obisku v Starem trgu pri Črnomlju. Nekega lepega jesenskega dne zjutraj se ustavita dva avtomobila pred našo hišo, po domače Filipovo. Začudeni smo vsi gledali, kdo neki bi to bil; zatem je vseh osem došlecev izstopilo; bili so Poštarjevi o- (Razgovor dveh vaUank. — "Slovenski Poročevalec, 6. januarja 1946) "Samo- pobirate nam, daste pa ntt?! Zdaj, zdaj bomo lačni!" je skoraj kričala žena srednjih let na vaškem sestanku. "Dva otroka imam in štiri glave živine. Dan na dan: daj, daj! Od kod?" je kar vrelo iz nje. "Res je hudo, Micka," je komaj prišla do besede Ančka, tajnica OF odbora. "Samo pre-črno ne smeš gledati. Ti imaš dva otroka in štiri glave živine, pa tožiš! Koliko pa nas je, ki imamo štiri, pet, pa tudi več o-trok, živinče pa eno ali nobenega! Lahko res ni, toda, če veš, za kaj daš, če pomisliš na vse žrtve naših borcev, na vso prelito kri, potem ti ne bo težko milijon lir posojila svobode. Znanost je izračunala, da bi "Zdravstvenem stanju se po- utegnilo vsega premoga v zem- ___1M____rintnvn li: V,ifi b r. b-; Vi K K hiliinnov ton. sveča velika pažnja. Gotovo se spominjate, kolikokrat- prihajajo-vprašanja, katere tova-rišice bi lahko obiskovale zdravstvene tečaje. Tudi za zdravje samo je poskrbljeno, saj imamo v Beli Krajini lepo prej eno civilno bolnico ,kjer dobivajo bolniki takojšnjo zdravniško pomoč. Prej so jih morali voziti v Novo mesto, kar }e bilo zvezano z večjo težavo. "Poglejmo še, koliko vasi je dobilo v tem časir elektriko: Je-šelnik, Tušev dol, Sela, Otovec, Doblička gora, Stražni vrh, Ma-vorlen itd. Vsem odborom, ki so v svoje tekmovalne načrte postavili usnjarne, je naša oblast pomagala z vsem, tako da zdaj v Adlešičih že delajo čevlje iz tistih kož, ki so jih sami ustrojili. To vse dokazuje, da • t I UBUUJU1. XV »o*. -- dati. Ne smemo pozabiti, da »e sedaj urejujemo, kolikor se vsi naši borci trpijo^injireliva- da> gvoje živijenje. Cim bolj * " složno bomo delali, čim več bo- delo, da bo priredba v soboto 28. aprila kar najbolje izpadla. jo kri, za nas, zate, da mi doma mirno živimo. Mislim, da nas je lahko sram, če tisto, kar njim damo, pogodrnjamo." "Sploh pa je napak misliti in govoriti, da nam 'pobirajo,' " troci, jest bratov in dve sestri, apma najwijc jijjauia, Zelo sem bila presenečena,, . .. - . . . . Vstopnice in vse drugo velja za ko smo si po preteku 25 let zo- | ~ J* Francka, tajnica , . . . . ,. . . • * *. . I 75M Vpripfi moramo, da mi novi datum. Ravno tako bo tu- pet segli v roke m se videli.ter mo pripravljeni žrtvovati za našo stvar, tem prej bomo lepše zaživeli. Za zgled si vsemi-mo Primorsko, Štajersko, Kor-dun, Liko in Bosno, kjer je ljudstvo se več pretrpelo, še lji biti kakih 5.5 bilijonov ton. To je seveda le cenitev, ker natančni računi so nemogoči. Ce bodo tudi v bodočnosti tako kopali premog, kakor so ga leta 1935, bo na zemlji zmanjkalo premoga šele čez 3700 let. Torej bi se nam ne bilo treba v tem oziru nič bati. Ce pa bi le za pol odstotka zvišali proizvodnjo premoga na leto, bi ga zmanjkal* že v 600 letih. Ako pa bi zvišali izkop premoga za 2 odstotka na leto, bi bilo že v 200 letih konec vseh premogov-in njihovg premogovno podzemeljsko zalogo cenijo na 2041 milijard ton. Takoj za Ameriko pa prihaja Rusija, ki ima 1038 milijard ton premoga v zemlji. Ker se industrija silno razvija, bo rasla tudi potreba premoga, zaradi česar bo treba vsekakor misliti, kako bi se premog bolj varčno izrabljal. -o- ZGODOVINA PIKE WA I di godba ista kot gotovo tudi govornik. • Za odbor: Joseph Snoy, preds.; John se iskreno pozdravili, saj smo si bili sosedje in smo se kot o-troci skupaj igrali. Poštarjeve je vsak poznal Vitez, tajnik - blagajnik; Ka- Rajni oče Bižal je bil rojen v rolina Stefanich, zapisnikarica. Pika nad črko i ima tudi svojo zgodovino. Ni namreč nastala slučajno, temveč šele po daljših bojih. V prvi rimski pisavi je imel i enostavno črtico. Pika nad i se je pojavila pozneje, ko je prišla v uporabo gotica. Takrat so začeli DOPISI NOVA GROBOVA V CHICAGO, ILL. Chicago, III. — Dne 6. aprila je doma na 2047 W. 21. St. umrl rojak Martin Grame, star 65 let. Doma je«bil iz vasi Ma-lence pri Krški vasi na Dolenjskem. Zapušča dva sina in dve hčeri. Pokopan je bil 11. aprila na pokopališču sv. Vincen-cija v La Salle, 111. V nedeljo, 8. aprila je na domu pri svojem sinu na 3261 Ogden Ave., umrl naš splošno znani in priljubljeni slovenski rojak Matt Baškovec, star 77 let. Že delj časa je bil bolan, nazadnje pa ga je nenadoma prijel srčni krč. Doma je bil iz vasi Žejno pri Čatežu ob izlivu Krke v Savo. Zapušča 10 sinov in eno hčer ter 18 vnukov in enega pravnuka. Pogreb je bil v četrtek 12. apVila iz Žefra-nove kapele v cerkev sv. Štefana, kjer je bila opravljena pogrebna sv. maša, nato pa na Resurrection pokopališče. Preostalim naše sožalje, pokojnikoma pa naj sveti večna luč. ZSM. Vedeti moramo, da mi več žrtvovalo, pa je vedno iz-nimamo nobenih skladišč, od- nova pripravljeno na žrtve. Ta-koder bi črpali in da predstav- ko kot oni nikdar ne pozablja-Ijamo mi, ves narod, — edino j0 da zmaga ni prah, da je ne skladišče. Zato mi 'dajemo' in dobimo mimogrede, na cesti, Rajni oče Bižal je bil rojen v nam nihče ne Pobira' . Vemo', tudi mi ne smemo. Vedeti mo-jmgki pesniki staviti vejice na Starem trgu in vseh njegovih 8 jkomu dajemo, saj to je tista _ ramo, da je zmaga v boju, trp- L črko Nekateri s0 jih stav. otrok; mati je bila doma iz Vi-;v°jska' kl nas čuva' se Za "as ljenju, krvi in znoju. . ." je za-|,jali na levo>. drugi na desn0 pave in je opravljala vse pošt-;bon m žrtvuje, torej to, kar _ ključila tovarišica. |stran y 14 stoletju se je vo- ne posle. Oba sta pokopana na dam0' zase dam0' in 0 pobira- -o--|dila dolga poiemika zaradi te pokopalijču cerkve sv. Jožefa.;nJu ne more biti «ovora- KAKO DOLGO BO KAJ PRE-; yejke dokler nazadnje niso Po njih smrti so se otroci raz-j "V enem samem mesecu je MOGA NA SVETU 'prišli do mnogo enostavnejše šli vsak po svojem poklicu; vsi odsek za socialno skrbstvo sa- Ker se gospodarstvo sveta rešitve, da pri črki i vejice ne cagu začasno prekinili. Toda so bili dobro obstojeeči. Pravili 'mo za Gradac nakazal 17,500 vedno bolj industrializira, je~ko več ne na levi ne na desni Fj-ances Grič ar, lich, odbornika. Peter Krof- Pobiranje obleke za stari kraj Chicago, lil.—Z nabiranjem še uporabne obleke smo v Chi- U bMVMOltV * w\«v> — — --- - ------------rf--—-- —- - — -------" kJ\J T llv *v * * sedaj, ko je bilo objavljeno, da so, da se ne vidijo pogosto, pač (lir za preživnino revnih družin, j potreba premoga vedno večja.' strani, temveč bo odslej samo je prva pošiljatev srečno do-' si večkrat dopisujejo in 'tako'Znesek pa, ki ga oni plačujejo Leta 1860 so na vsem svetu na- pifca toftio nad črko, ki je do- spela v stari kraj, Jugoslavijo' so se pismeno domenili, da pri- mesečno v davkih, 'je znatno in pa, ker se pričakuje vsak čas dejo zopet enkrat vsi skupaj v' manjši. To se pravi, da je ta popolna osvoboditev Jugosla- svoj rojstni kraj. vije s Slovenijo vred, smo imeli sejo in sklenili, da zopet pri- kopali vsega skupaj 132 milijo- siej pomenila i. nov ton premoga. Toda leta denar moral priti iz drugih po- I 1935 so ga nakopali že 1112 Priratne, bratske in drniabne orfa- ind UJ rojstni Kraj. |U5"U1 *«iv»«» u'u6'» rj^O »u ga iianupnii ic lim, rmamc, uratne m iuumuuc Ko so izstopili, je bila njih kraJin> n- Pr- iz Primorske, kjer! milijonov ton,,skoraj desetkrat sejo in sklenili, da zopet pri- prva pot obisk groba njih oče- 80 samo v enem okrožju v ča- toliko. Skoraj bi se človek de Mmkt (DefeM€ Bodi čnemo z nabiranjem stare, a še ta in matere na pokopališču.jsu tekmovanja zbrali več kot bal, da bi premoga zmanjkalo, stamps), serije F in G. uporabne obleke, in sicer na' Kako ganljiv prizor, ko je vseh' 1--.. . ~ . W. Cermak Road., v dr.; osem pokleknilo in dolgo časa 1901 Uršičevi hiši. Lokal bo odprt molilo; njih oči so bile solzne vsak torek in vsak četrtek od 1 ob molitvi za svoje pokojne ro-j 7. do 9. ure zvečer. Kdorkoli ditelje. Nato pa so prijeli za ' I ima čas in hoče istega žrtvova-! orodje in krasno ozaljšali gro-ti v ta plemeniti namen, se pro-' bova roditeljev. plemeniti namen, se prosi, da pride pomagat. Potrebujemo moške in ženske. Slovenci in Slovenke v Chi-' bova roditeljev. Po obisku na pokopališču soj imeli kosilo pri nas (Filipovih) kateremu smo tudi mi priso- cagu in okolici! Rojaki v sta-1 stvovali ter se nato radovali do rem kraju so skoraj brez vsake obleke in obuvala. O tem ste lahko čitali v naših listih in mi pozne noci. O, kako lep dan je bil ob spominih na naše mlade dni; po- SMRTNA KOSA Duluth, Minn. — Dne 9. aprila je v Mtsaba Clinic bolnišnici na Chisholmu na porodu u-mrla 31 let stara Mrs. John Komidar Jr., soproga sina tajnika društva Friderik Baraga št. 93 KSKJ. John Komidarja Sr. in hči znane John Gorniko-ve družine; njen brat je chi-sholmski župan. Soprog pokojnice, ki služi v ameriški armadi je prišel pred letom domov na kratek dopust in se tedaj poročil; moral se je pa zatem vrniti nazaj. Ker služi v nekem taborišču tukaj v Ameriki, se je pogreba svoje soproge udeležil. Družini Komidar in Gornik izraam iskreno sožalje. Matija Pogorele. -o- VAŽNO NAZNANILO Bridgeport, O. — Radi smrti predsednika Roosevelta, ker so bile ustavljene vse javne priredbe in zabave od 13. do 14. aprila, je pripravljalni odbor j ni treba ponavljati. Mi v A-; slovili s mo se,najbrž za vedno, meriki pa imamo še vedno vsega dovolj in gotov sem, da bomo tudi nadalje imeli vse, kar potrebujemo. Sedaj na spomlad* se vrši čiščenje v hišah in našli boste marsikaj, kar prav lahko pogrešate ali pa vam je celo samo v napotje. Povežite vse to in prinesite na zgoraj imenovani naslov in ob napovedanem času. S tem boste storili veliko dobro delo, za kar vam bodo gotovo hvaležni. Nikar ne recite: "Ja, mojo oblek i P* ^ K Ji - t*mF - iff MJlmBr^ŠL*. tjr # * Pv^BB 'j*' -i lIpS^SS***- ' ....." ' JpffilP^ j^HMh Ali je bila to mogoče vaša kri? — Ranjen ameriški marin na otoku Iwo Jima dobiva krvno plazmo kar na bojišču. Pozneje pa bo ranjenec odpeljan v zaledje v bolnišnico. Boji za ta otok so bili najbolj krvavi v zgodovini marino v. KO SE SPOJIJO ARMADE, BO KONEC VOJNE V EVROPI Kadar se bodo spojile nekje v Nemčiji vse tri zavezniške armade: ameriška, angleška in ruska, bodo ti trije zavezniki razglasili, da je konec organiziranega vojskovanja z Nemčijo. Ta razglas zaveznikov bo potem dal nemškim vojakom na izbiro: da se vdajo in postanejo vojni ujetniki, ali pa nadaljuje z bojem in se jih bo preganjalo kot gerilce, ki ne bodo imeli nobenega vojaškega statusa. Na zapadni fronti že zdaj ni nobenega organiziranega odpora od strani nemške armade. Deveta ameriška armada, ki prodira proti Berlinu, ni na,-letela še na niti eno nemško divizijo. Mnenje vojaških strokovnjakov je, da Nemci na zapadni fronti ne morejo več spraviti skupaj organizirane sile, razen morda pri reki Labi ali neposredno pred Berlinom. Danes gre lahko ena ali dve zavezniški diviziji do kateregakoli kraja po Nemčiji in ga doseže v rekordnem času, ako hoče. Vojaški strokovnjaki sodijo, da bodo generalni štabi določili gotovo črto v Nemčiji, pro-jti kateri bodo prodirali ali Ru-j si ali pa zapadni zavezniki in tam obstali, čakajoč na zaveznike od druge strani na prihod. Ta sestanek zavezniških | armad, kjer bo že, bo smatran ! kot konec vojne v Nemčiji. Tedaj bi se nemški vojaki lahko "častno podali." Tako zavezniki kot ujeti nemški častniki so mnenja, da ne bo uradnega premirja. Na-ciji ga ne bodo nikdar ponudili, ti so pa edini na vladi.' -o- Borba proti legarju v Jugoslaviji Beograd. (ONA). — Voj-; na v Evropi se je približala o-' ni dobi, v kateri največja ne-i varnost ne grozi več ljudem od ; robot bomb in drugega silnega j orožja, temveč od male uši, ki | zahteva težkih žrtev v prenapolnjenih ležiščih vojakov, beguncev in delavcev v nemših suženjskih taboriščih. Ako bo v Jugoslaviji ta nevarnost odvrnjena — a videti je, da bo — bo šlo mnogo zaslug ameriški komisiji za tifus in jugoslovanskim uradom za narodno zdravje. Že tri mesece sodelujejo ti uradi na najožji način v velikanskem zdravstvenem programu, katerega naloga je, najprej ustaviti širjenje in potem iztrebiti legar v vseh onih krajih, kjer se je redno pajavljal. General Fox, ravnatelj ameriške komisije za borbo proti legarju, je delal preteklo zimo največ v tej deželi. Pod njegovim nadzorstvom je bilo razdeljeno precej DDT praška in drugih sredstev za borbo proti legarju na vsem ozemlju Jugoslavije, iz katerega so bili Nemci pregnani. Uradno je bilo izjavljeno, da je "borba proti legarju v veliki meri pripomogla vzdrževati borbeno silo armad maršala Tita . . ." Te dni je izjavil general Fox časnikarjem naslednje: — "S tem, da pomagamo iztrebiti legar v teh krajih, zavarujemo mi Amerikanci obenem svoje lastne ljudi in naše zaveznike v severni in zahodni Evropi. Splošno se ceni, da je zahteval legar po prejšnji vojni približno 5 milijonov žrtev. To pa se ne sme ponoviti." Največja nevarnost izvira seveda, je poudaril general Fox, iz romanja milijonov sužnjev zaposlenih v Nemčiji, ki se bodo razlivali od tam na vse strani Evrope. Radi tega je treba posvetiti največjo pozornost vsem profilaktičnim meram, prav posebno pa v takih krajih, v katerih se je bolezen že pojavila. .Občudovanja vredna je odločnost, s katero se je jugoslovanska armada oprijela tega programa, in sicer tudi na bojni fronti. Nedavno sem sam videl poslovati peči na kolesih za sežiganje inficiranega blaga, obleke in posteljnine. Z največjo energijo je izvedeno čim pogostejše kopanje vojaških oddelkov, cepljenje z zdravili, ki prihajajo iz Zedinjenih držav z letali, in druge slične mere. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da so jugoslovanske oblasti za narodno zdravje z največjo doslednostjo na delu, da z naj moderni j šimi sredstvi in strogo kontrolo zatro to bolezen. "Še predno sem prispel semkaj," je rekel general Fox, "so partizanski zdravniki po starejših metodah pripravljali veliko število delavcev na tem polju. Zdaj smo jih naučili najmodernejših sredstev in metod, tudi onih, ki so nam tako dobro uspele lani v Neaplju. Vsi so zdaj na delu. V prvi svetovni vojni je umrlo v Srbi-j ji sedem oseb na legarju za | vsakega vojaka, ki je padel v iboju. To pot bo stvar drugač-I na. Zahvaiiti se moramo za to DDT prašku, našim modernim in zanesljivim zdravilom in veliki energiji, s katero gre delo naprej na polju profilak-se." AMERIŠKE ČETE NAŠLE SKRITI ZAKLAI) NEMCEV Ameriški stan v Nemčiji. — Dne 7. aprila so ameriške čete, ki prodirajo v smeri proti mestu Weimar prišle do velikega plena, ki predstavlja menda glavne zaloge vsega nemškega zlata. V kraju, kjer so nemški solni rudniki, so Nemci zadnje mesece skrili svoje zaloge zlata. Odkar so Zavezniki začeli pogostoma bombardirati Berlin in se mu približujejo od vzhoda Rusi, so Nemci premestili svoje zlate zaloge iz varnostnih shramb v Berlinu. Tajno so dali prepeljati zlato in druga razna vrednostna imetja v solne rudnike, ga tam zazidali v posebne shrambe. Tam naj bi to bogastvo čakaio, dokler bi Nemci zopet ne prišli do svoje prostosti, nakar bi bogastvo porabili za svoje namene. Do odkritja je prišlo prav na priprost način. Mimo rudnika sta šle dve Nemki in ena izmed nju je omenila v pogovoru z drugo: 'Tam le so pa zlate palice zakopane.' Ameriški vojaški policist, ki je stražil, je vjel to opazko na uho. Ustavil' žene in začel izpraševati, kaj menite s tisto opazko. Žena je ponovila, kar je rekla preje. Ta je takoj obvestil svoje poveljstvo, ki je šlo takoj na preiskavo in resnično našlo celo skladišče zlata in drugih predmetov. V shrambi je bilo 100 tonov zlatih palic, ki so vredne nad 100 milijonov dolarjev. V drugem rudniku so našli v nedeljo še 50 tonov zlata. Poleg tega so našli nad dva milijona ameriškega papirnatega denarja; 110,000 angleških funtov; 100 milijonov francoskih frankov in 4 milijone norveških kron. Poleg tega je mnogo raznih u-metnin, ki so jih najbrže Nemci pokradli v okupiranih deželah. Imovina zdaj spada Ameri-kancem, ki so jo v vojni zaplenili. Kako bodo razpolagali z njo, še ni znano. -o-:— PRVA TOŽBA RADI SMRTI PRI PLINSKI RAZSTRELBI Mr. Eileen Moran je vložila na okrajni sodniji tožbo za $100,-000 odškodnine. Toži za smrt njenega moža, ki je izgubil življenje pri plinski katastrofi 20. oktobra. Tožba je naperjena proti Pittsburgh Des Moines Steel Co., ki je zgradila plinske tanke, ki so eksplodirali in proti mestu Clevelandu, ki je dovolilo postaviti te tanke. Mrs. Moran je mati šestih otrok in stanuje na 3924 Ardmore Ave. "GLASILO K. IK. JEMOTT 1Mb ndo T Zdmtenffi amerUklh UREUtU&TVO ni OM&miftl fUT ST. OLAOL AVENUE TO _ CLEVELAND S. OHIO. Vsi rokopiat in ogkmi mora je httt v matom m radm naj poznejše do ooboU opoldne za priobčitev o številki m ...................$3.00 OFFICIAL OBOAM OV AMD fOTJHHTOBT THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of to« U. B. A In tbe Interest at the Order Issued every Wednesday OFFICE: «117 ST. CLAIR AVENUE Phone: HMsmm 8913 CLEVELAND 3. OHIO Terma at nlMGrlptJon: .......$0.84 For nonmembers in U. 8. A----- __________$2.00 .................$3.00 VELMOŽU V SPOMIN Ko bodo zgodovinarji pisali kroniko sedanjega stoletja, bodo k drugim zaslužnim in že pokojnim velmožem pridejali še eno ime, in sicer 31. predsednika naših Združenih držav, F. D. Roosevelta, ki je tako nepričakovano umrl zadnji četrtek, dne 12. aprila v zdravilišču Warm Springs, Ga. Kakor znano, je naš nepozabni predsednik že več let bolehal vsled napada otroške paralize; vsled tega je moral pri hoji rabiti palico in se opirati na svojega spremljevalca. Toda navzlic temu je vestno vfšil najbolj težavno in odgovorno službo kake države na svetu, osobito še v sedanji vojni dobi. Ljudstvo ga je tako spoštovalo in mu toliko zaupalo, da je bil kar štirikrat zaporedno izvoljen z velikansko večino za predsednika, česar še ne pomni zgodovina Združenih držav. Pri vsem tem moramo v resnici občudovati njegovo požrtvovalnost in zanimanje za dosego svetovnega miru, ker se je kot bolehen mož udeležil toliko važnih konferenc "velikih treh" v inozemstvu na primer: v Casa-Bianci, Moskvi Teheranu in Yalti. Lahko si mislimo, da tako dolgo in nevarno potovanje še za priletnega in oblehnega moža ni lahka, pač pa n&porna stvar. Pokojni predsednik Roosevelt, za katerim gotovo žaluje ves svet, je bil mož iz reda svobodoljubnega ljudstva, velik narodni vodja in skušen državnik, poleg tega pa tudi neustrašen nasprotnik ljudskih zatiralcev (nacizma in fašizma); bil je neumorni delavec za napredek človeštva in za enakopravnost in svobodo vseh malih narodov. To je očitno pokazal s tem, da je uredil da bo njegova ideja za Zvezo narodov uresničena ko se bo 25. aprila v Sap Franciscu vršila važna konferenca zastopnikov 44 držav in narodov z namenom doseči svetovni mir in za vselej odstraniti morebitne vojne. Skoda, da ni doživel dneva te važne konference! Imel je namen zborovalce osebno pozdraviti, zdaj pa že nekaj dni počiva v grobu v svojem rojstnem kraju Roosevelt je sicer mrtev, toda njegov duh bo na veke živel v srcih svobodoljubnih ljudstev širom sveta. Naj mu bo ohranjen najblažji spomin! Večna mu slava! VAŽNO VPRAŠANJE Večinoma vsak človek je optimist, ker misli in računa po svojem le najboljše. Redkokrat ga prešine resna misel: Kaj in kako bo tedaj z menoj, če me zadene kaka nesreča ali nepri-lika? Zal, da se tega važnega vprašanja ljudje tako radi ogibajo; mislijo namreč, da se jim bo vedno dobro godilo, da bodo vedno zdravi in trdni in da so sigurni pred vsako nesrečo. Taka brezbrižnost in tako naziranje je običajno v zvezi s slabimi posledicami, ko potrka nesreča na njihova vrata. Ni ga na svetu človeka, ki bi bil popolnoma siguren, da bo vedno zdrav. Kdor gornje važno vprašanje preštudira in vpošteva, bo skušal po svoji moči oprijeti se sredstev, ki mu v slučaju kake nesreče pomagajo ter lajšajo njegovo omilovanja vredno stanje. Za to ima na razpolago podporne organizacije. Večina naših slovenskih podpornih organizacij nudi svojim zavarovancem različne podpore; pred vsem v slučaju bolezni, poškodbe, operacije, onemoglosti in končno tudi smrti. V takih slučajih vsak blagruje oni dan, ko je pristopil k temu ali onemu društvu, ali k tej ali oni podporni organizaciji, kjer dobiva raznovrstne podpore, za katerih zavarovanje plačuje primeroma nizke pristojbine. Gornje vrstice naj veljajo v prvi vrsti vsakemu članu in članici naše Jednote v svarilo, da naj skuša navsak način ostati član te podporne organizacije in naj se ogiba morebitne suspen-dacije, saj nesreča nikdar ne počiva, tako tudi ne smrt. Dalje naj velja ta članek onim, ki še niso zavarovani pri naši Jednoti. Bratje in sestre! Gotovo ima ta ali oni kakega sorodnika, prijatelja ali soseda, ki še ne spada pod okrilje prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki — K. S. K. Jednote, ki je dne 2. aprila t. 1. obhajala svojo 51. letnico. Stavite mu ali stavite ji gornje važno vprašanje, če je popolnoma varen in siguren, da ne bo nikdar zbolel, ali da je varen pred kako nesrečo? Seveda, umrl bo tudi. Ali ima zadosli denarja, da ga bodo pokopali? Kako pa z njegovo družino, ženo in otročiči? Jim bo kaj zapustil za prežitek po njegovi smrti? Baš sedaj se nudi zopet vsem takim najlepša prilika za pristop v našo Jednoto, ko se vrši naša velika "D. U." kampanja. Lepi pogoji in razne denarne nagrade v tej kampanji so gotovo e vsem našim Jednotarjem znane. Ce pregovorite svojega prijatelja za pristop v našo Jednoto, boste s tem storili dvojno dobro delo, najbolj pa še njemu samemu. Kako vam bo hvaležen, ko bo prejel v slučaju bolezni Jednotin ček v lepi svoti! Kako vam bo hvaležna njegova žena v slučaju njegove smrti, ko bo dobila lepo posmrtnino! Seveda, noben denar ne more nadomestiti dobrega gospodarja ali očeta, toda v dnevih velike preizkušnje pride pa le prav vsem prizadetim. Naša K. S. K. Jednota je tekom svojega obstanka do danes izplačala že devet in pol milijon dolarjev različne podpore in tako ima na razpolago še zadosti denarja za izplačilo bodočih podpor, saj znaša njena sol-ventnost 129.91%. Pristopajte torej k naši Jednoti! Hm grobovi v Gevebnda Albert Jurca V pondeljek 9. aprila je umrl Albert Jurca, star šele 2riet, sin splošno poznane družine Frank Jurca na West Parku. Oče ga je poslal v Arizono v svrho boljšega zdravja, kjer je pa umrl. Rojen je bil v Cle-velandu. . Tukaj zapušča očeta Franka, tri brate: Franka, Sgt. Edwarda in Cpl. Williama ter .šest sester: Ano Božič, Marie Riehl, Agnes Schalamon, Josephine Vidmar, Stella Ho-dona in Gabrijelo ter mnogo drugih sorodnikov. Elizabeth Bijek 12. apr. je umrla Mrs. Elizabeth Bijek po 3 mesečni bolezni. Stanovala je na 3830 St. Clair Ave. Doma je bila iz Žužemberka, po domače Jakšova Liza; po očetu se je pisala Jakšič. Bila je izurjena šivilja in 24 let je vodila tudi gostilno na tem prostoru. Tukaj zapušča soproga Antona, doma iz Podgozda, fara Dvor, pet hčera: Mrs. Melanie Reese, Mrs. Josephine Izydor-czyk, Vida, Elizabeth in Antoinette, brata Joseph Jakšiča na Bonna Ave., brata Franka Jakšiča v Mentor, O., ter sestro Terezijo Jakšič Fink v Evropi. Tukaj zapušča sledeče sestrične: Mrs. Josephine Alich, Mrs. Dorothy Šimenc in Mrs. Jamšek ter bratranca Frank M. Jakšiča, Mrs. Terezija Kmet je bila njena teta. Mike Suhadolc Po kratki bolezni za mrtvo-udom je umrl na svojem domu Mike Suhadolc, star 63 let, stanujoč na 1088 E. 71 St. Doma je bil iz Dobrove pri Ljubljani, odkoder je prišel v Cleveland pred leti. Bil je član društva sv. Antona Pad. št. 138 C. K. of O. in št. 5 S. N. P. J. Žena Rose mu je umrla pred poldrugim letom. Tukaj zapušča sina Mihaela, hčeri Julia Shuster in The-reso Gribben, pet vnukov in dva brata, Luko in Jožeta. Frank Koščak Po kratki bolezni je umrl v St. Alexis bolnišnici Frank KošČak, star 67 let. Stanoval je na 6315 Orton Ct. Doma je bil iz vasi Veliko Mlačevo pri Grosupljem, odkoder je prišel v Cleveland pred 44 leti. Bil je član društva Carniola Tent 1288 T.M. in društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Žena Ro-zalija mu je umrla pred 6 leti. Tukaj zapušča sina Franka, sin Stanley je bil ubit v Siciliji leta 1943. Dalje zapušča tri hčere: Rose Marko-vič, Anna Bizjak, Mary ter enega vnuka. Joseph Pavlench Po daljši bolezni je umrl na svojem domu, 882 Rudyard Rd. Joseph Pavlench, star 59 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Terezijo roj. Bohinc, sina Cpl. Josepha, ki se je nahajal 35 mesecev na Novi Gvineji in je sedaj v Halloran General bolnišnici v New Yorku, hčer Theresa, brata Franka v Gary, Ind., ter več sorodnikov. Rojen je bil v Kostanjevici, kjer zapušča pet bratov in druga sorodstvo. Tukaj je bival 33 let. Konferenca v San Franciscu in kolonije Za ONA napisal Donald Bell Na prvi pogled je morda videti presenetjivo, da bo konferenca Združenih narodov ki se prične v San Franciscu dne 25. aprila obravnavala tudi vprašanje kolonij, posebno radi tega, ker je iniciativo prevzel naš državni department. Zedinjene države niso kolonijalna država —zakaj smo torej storili nekaj, kar utegne biti zelo neprijetno našim najboljšim prijateljem, Angležem? Ako stvar dobro premislimo, bomo videli, da te razprave ni bilo mogoče odložiti. Že večkrat je bila odložena na zahte- daljnje odlašanje nemogoče, vo Angležev, toda zdaj je na-Eno kolonijalno carstvo je bilo v tej vojni že premagano — Italija. Drugo, Japonsko, bo sledilo. Del japonskih kolonij, v kolikor so bile nakradene, je mogoče vrniti njihovim pravim posestnikom, toda ostale so pokrajine, ki ne pripadajo nikomur. Odločiti bo torej treba, kdo jih bo dobil. Sličen problem se je pojavil že po prvi svetovni vojni. Takrat smo našli izhod na podlagi ideje takozvanih "mandatnih o-zemelj." No nemogoče, da bomo storili isto, oziroma nekaj sličnega tudi po tej vojni. Toda stvar je danes vendar precej drugačna. Po prvi svetovni vojni so bile štiri velesile med petimi kolonij lne države. Le Zedinjene države niso imele nobenega interesa v kolonijalnih vprašanjih. In Zedinjene države niso niti ratificirale mirovne pogodbe, tako da so ostale na koncu koncev kolonijalne države same med seboj. Danes pa so trije od petih velikih proti kolonijam. Kina hoče odvzeti kolonij alne pred-pravice vsem državam, ki jih imajo na kitajskem ozemlju. Sovjetska unija je kolonijalni sistem carske Rusije globoko spremenila in sprejela v svojo ,unijo kolonijalna ozemlja pod pogoji popolne enakopravnosti, vsaj na zunaj. Zedinjene države še vedno niso postale kolonijalna država. Le Velika Britanija in Francija sta torej ko-lonijalni državi starega stila. O kolonijah bo torej treba razpravljati, in sicer že radi tega, ker je treba odločiti, kaj storiti s starimi italijanskimi in japonskimi kolonijami. Bodoča svetovna organizacija miru bo morala tudi dobiti v dedšči-no od stare lige narodov dolžnosti in pravice, ki se tičejo ko-lonijalnih ozemelj po prvi sve tovni vojni. Kar bo odločene glede vsen teh ozemelj, bo zeli globoko vplivala na kolonijalnc razmere vsepovsod po svetu Tudi kolonijalna carstva manjših narodov ki bodo osvobojena le s pomočjo velikih sil, naj-brže ne bodo ostala popolnoma nedotaknjena, kajti osvoboditelji bodo hoteli vedeti, kako«bo poskrbljeno za prebivalstva \ teh predelih. Cim se bo debata glede kolonij resno začela, jc ne bo mogoče več ustaviti. Svet ne more živeti v miru. ako ne vlada povsod gospodarska blagostanje. Svetovni trgovski promet se ne more razvijati povoljno, ako bodo gospodarski problemi kolonijalnih o-zemelj zanemarjeni. Pomisliti je treba, da živi skoro tretjina človeštva pod kolonialnimi režimi. Sicer pa se je kolonijalni status v svetu v teku zadnjih 50 let globoko spremenil — ni ta razvoj se ne bo ustavil. Naše delavstvo ne bo moglo prejemati dalje svojih visokih plač, ako ne bomo odpravili ko-kurence dežel, v katerih so delavske mezde nizke. To smo videli v slučaju japonske industrije. Tehničnih spretnosti se morejo" naučiti vsi narodi. Kar je važno, je cena dela. Konkurenca dežel, v katerih bi bili delavci kuliji, ki žive od pesti ri-ža na dan, bi Bila pogubonosna za nas. Bodoča svetovna organizacija, ki si prizadeva, da odpravi iz sveta vzroke za spore, mora torej začeti s tem, da izboljša delavske razmere v kolonijah in poviša standard življenja kolonij alnega delavstva, kar bo obenem odprlo našim industrijam nova tržišča in našemu kapitalu nove investicijske možnosti. Tudi politična zavednost kolonijalnih narodov je neprestano naraščavala v zadnjih desetletjih. 400 milijonov Indijcev živi pod vtisom, da nimajo sploh nobenega političnega zastopstva. Iz vsega tega sledi, da konferenca'v San Franciscu nikakor i\e bo mogla rešiti tega vprašanja. Verjetno je, da ne bodo predlagane nobene radikalne rešitve. Nikdo ne bo zahteval, da se kolonije kratko in malo odpravijo. Gre za to, da se kolo-nijalni režimi korakoma in polagoma spremene, da postanejo bolj ugodni in manj trdi. o- Vlak zalog za nase vojne ujetnike Kot poročajo predstavniki a-meriškega Rdečega križa iz Ženeve v Švici, je dala švicarska vlada na razpolago vlak petdesetih železniških voz, kateri je bil dne 6. marca zjutraj naložen z živili in zdravilskimi potrebščinami ter obvezami za naše vojne ujetnike. Vlak je odpeljal vse to v Moosburg v Nemčiji, kjer je središče distribucije za potrebščine in živila, namenjena amer. vojnim ujetnikom. Naslednji dan je bila na potu iz Švice v Nemčijo karavana motornih vozil, naložena z zalogami za ujetnike. Karavana je vozila skozi Constance Merr-sburg. Moosburg, severno od Mona-kova, je najbližje mesto, iz katerega je mogoče dostavljati pomoč v taborišče, nazvano, S ta lag VII-A, v katerem je poleg mnogih ujetnikov iz raznih dežel, tudi okrog deset tisoč Amerikancev oziroma- amer. vojnih ujetnikov. V to ogromno taborišče je bilo pred kratkim pripeljanih 4000 ameriških fantov iz Stalag Luft III, kjer je bilo prej največ ameriških letalcev. Karavana motornih vozil bo pripeljala živilskih in medicin skih potrebščin za taborišča v okrožjih Lubeck in Karlsbad -Marienbad. Vozniki motornih vozil tega konvoja morajo biti .Švicarji. Na nemških tleh bodo spremljale konvoj nemške straže. Potrebščine, ki jih pri pelje ta konvoj v taborišča, pa preskrbi ameriški Rdeči križ, a pri dostavi in porazdelitvi sodeluje mednarodni odbor Rdečega križa. -o- • Kos poje prvega maja Gledam na vrt, kjer prepeva in žvižga in naravnost navdušeno vzklika kos, da je napočil čas ljubezni. Jutri ali pojutrišnjem se bo v njegovem gnezdu izvalilo četvero ali petero čudovito ljubkih mladičkov, nakar se bo za ljubega, pojočega kosa začelo nekaj, čemur bi mi, ljudje, rekli neusmiljeno garanje. Od jutra do večera bo pulil iz zemlje gliste in črviče, bo metuljem trgal peruti in lovil muhe, da bo vse zmašil v čipka j oče, majcene pošasti, ki jako živahno, pričajo, da se je že zdavnaj začela doba ljubezni. Ce bi se bolj ravnali po pri-rodi v svojih družabnih čustvih, bi slavnostni govorniki tega dne, ki so precej slični črnim kosom, skakljali na svojem govorniškem odru sem in tja, bi zdaj pa zdaj ljubko zažvižgali in iz polnega grla zapeli in povedali. "Ali ni hudo sebe in svojce preživljati: Koliko tekanja sem in taj je treba za to, ali ne? A kaj hočete? Življenje je pač darilo, ki moramo plačevati zanj. Plačujemo pa z delom, s skrbmi in kdaj pa kdaj tudi z bolečinami. Pa kaj bi življenje je naš draga stvar, ki nam ne pade poceni v naročje! Ce bi hoteli danes lepo in pravilno proslaviti delo, bi morali proslavljati predvsem to, kar §i z njim kupimo. Potem bi morali življenje proslavljati in hvaliti; potem bi morali proslavljati čudovito dejstvo, da smo še, hvala Bogu, na svetu. Življenje je težaven šport; dozdeva se, ko da bi morali plezati na strmo pečino. Časih se ustavimo, da si obrišemo znoj s čela in godrnjamo zaradi hude poti. A če navzlic temu skoraj vsi zdr-žimo in se še dalje trudimo, potem, dragi moji, je to velik in čudovit dokaz, kakšnega .pomena je življenje. Res je, da utegnemo o delu povedati marsikaj dobrega in da je jako vzpodbudna misel na mnoge milijone delavnih ljudi. Vendar, če se spomniš svojega lastnega dela, ki ga je človek izvršil v letu dni, je pa to spet nekaj drugega. Ce se pa celo zamislimo v delo, ki ga je človek dovršil v vseh letih življenja, je pa na drugačen način Vzpodbudno kakor pogled na celotni delavni svet. Preložil si toliko in toliko ti-sočev opeke; ti si natkal toliko in toliko kilometrov platna; in ti si obdelal toliko in toliko zvežnjev spisov in ti natehal toliko in toliko ton kave ali soli. Šelfc vsa ta potrpežljiva, neskončna suhoparnost osebnostnega dela pokaže v pravi luči, kaj mora človek plačati za to, da živi. Tedaj se delo nič več ne meri glede na kolektivnost delujočih oseb, ampak glede na osebno potrpljenje in strahotno vztrajnosft vsakterega izmed nas. Armada delujočih ljudi? V redu. Toda, če hočete proslavljati delo, pomislite na neskončno delo slehernega posameznika od nas. Ne mislite samo na milijone rok. Na slehernemu paru rok visi ves, živ človek, ki blaženo diha, rad je, ki ima ženo in otroke in ki vso to življenjsko telo vleče tako dolgo, dokler jo le more vleči. Ne proslavljajte rok, proslavljajte človeško življenje! Ce bi govorili namesto o milijonih delujočih oseb rajši o milijonih življenj in hraniteljev, bi bila naša družabna teorija povsem drugačna. Proslavljamo delo, ne proslavljamo pa mož, žena in otrok, čeprav je sveta resnica, da bi mi ne bili delovno ljudstvo, če bi ne bili moški in ženske z vsemi posebnimi in dramatičnimi posledicami, ki iz tega sledijo. Ljubezen je, ki nam je dala življenje." Tedajci zares zrastejo črno-oblečenemu govorniku perutnice in skoči z odra na cvetočo vejico jablane. Saj je le pojoči kos. Njegova pesem o maju se glasi predaleč od ljudskih množic. (Karel Capek-) -o- DOMOVINI Videl sem tvoje cvetoče ravnine, videl v njih lepe, prijazne vasi, videl sem s snegom pokrite planine, hribčke in gričke in strme rebri. V polju zoreče je žito šumelo, cvetje krasilo zelene trave, v drevju, grmič ju vse glasno je pelo, ji hribov so gledale bele cerkve. Sveta si zemlja, ti blagoslovljena si od Najvišjega, Kralja neba; ti z mojih dedov krvjo napoje-na, tebi vsa moja ljubezen velja. Tebi živeti in zate umreti, • draga Slovenija, srčno želim; ko ti še lepših dni zarja zasveti, v tvojih naj svetih tleh grob svoj dobim. RAZNEZAN1MIV0STI parte-u je nezrela breskev povzročila njegovo nesrečo in padec. Pred veliko bitko z Nemci pri Lipskem, je Napoleon namreč použil zeleno, nezrelo breskev, kar mu je povzročilo grižo, da je zbolel in ni mogel te bitke osebno voditi, ker je ležal. * * • Ime "kokosov" oreh (coconut) so dali temu sadežu Portugalci, ko so dospeli na Filipinsko otočje. Oreh je namreč podoben opičjemu obrazu, kar znači po portugalsko "coco." • • • Najdaljše ime kake vrste zdravljenja ali bolezni je gotovo sledeče, ki vsebuje 40 črk: "H e p aticocholecystostcholecy-sterostomy." Kaj ta beseda pomeni, bi nam lahko povedal naš vrhovni zdravnik dr.* Ursich. • * ♦ ♦ Prvo povišano plačo $75,000 na leto je dobil predsednik Taft, ki je nastopil svoj urad 1. 1909. * * ♦ Stari Egipčani niso pekli kruha v peči, ampak so rabili za to visoke in široke prstene vrče, v katere so d j ali žerjavico, okrog vrčev pa testo. ♦ » ♦ Največja kanadska provinca je Quebec, kajti njena površina znaša 594,860 štir jaških milj; najbolj obljudena je pa provinca Ontario z 3,787,655 prebivalci po ljudskem štetju 1. 1941. ♦ * * Domačini (zamorci) Chamo-coco v Boliviji imajo navado, da se možem pri obedu servira povsem drugo jed kot ženam; torej če mož in žena skupaj o-bedujeta pri eni mizi, uživa vsak posebne vrste-jed in nikdar oba ene in iste. Ime America (Amerika) je svetniškega izvora. Italijan A-merigo Vespucci, ki je prvi naredil zemljevid novega sveta kmalu po Krištof Kolumbovem odkritju je bil krščen za Eme-rica, po sv. Emeriku; v italijanščini se je nazival Amerigo; in po njem so začeli nazivati novi svet America. ♦ ♦ » Slavnemu Napoleonu Bona- DA BOŠ DOBRO SPAL Nekateri imajo slabo navado, da jedo v ponočnih urah. To je škodljivo. Od dnevnega dela so mišice in živci izčrpani in bi radi imeli zvečer počitka. Prebava pa jim nalaga^novo delo. Medtem, ko spimo, deluje želodec zelo počasi. Naravno je, da toliko težje opravlja svoje delo, ako je živčevje utrujeno. Znano je tudi, da srce med spanjem bolj počasi^Jjijfe; to je v zvezi z vsem notrarijim življenjem. Ako nalagaš organom noč in dan delo, potem je naravno, da nastopijo motnje. Ljudje, ki ponoči jedo, lahko računajo z nespečnostjo, slabimi sanjami in naslednjega dne se bodo prebudili utrujeni in nespočiti. Telo se ni moglo ponoči od počiti. Zdravnik dr. Kellog priporoča, naj bi ljudje štiri ure, preden gredo spat, sploh nič ne jedli. Želodec bo ta~ko dobro opravil svoje delo in izkoristil zadnje ostanke jedi. Dr. Kellogg je torej silno radikalen medtem ko drugi zdravniki ne gredo tako daleč, da bi zahtevali od Zemljana, da ne bi štiri ure, preden leže v posteljo, nič jedel. -o-- DVOBOJ MED LEVOM IN BIKOM Kakor poročajo iz Johannes-burga v Južni Afriki, je neki mogočni lev vdrl na dvorišče neke kmetice. Napadel je gručo otrok, ki je pasla govedo lastnika in je nekega fantka z enim samim zamahom svoje šape pobil na tla. Drugi otroci so se kričeč razkropili. Preden je mogla priti pomoč in preden je mogel lev razmesariti dečka, je pridrvel ljubljenec pastirčka, mogočen bik, in se s povešeno glavo zakadil v leva, ki se je moral hočeš nočeš boriti z bikom. Razvila se je silna in strahovita borba. Slednjič se je biku posrečilo, da je premagal leva, ki je ves krvaveč pobegnil v daljo. Razen ranjenega dečka, ki je dobil u-darec s apo, ni bil noben otrok ranjen in vsi so bili oteti. Mul nHwhi Am UL JiiMiji. 1686. GLAVNI URAD: HI-M N. OH20AGO ST, JOUET. ILL. TeMon v Htfim uradu: JoUet MAS: ataaovanja glavnega tajnika MM. Od ustanovitve do 28. februarja, 1945 znaia skupna izplačana podpora <8,406£56 Solventnost 129 JI % OLAVNI ODBORNIKI Glavni inMMk: JOHN nwa*M M -cr st, mrtln. Oata. prvi priifiilii^ia: JOHN ZEFRAN, 9» W. lMk ft. Chicago, ZU. Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVIOH 4716fHatflaid St, PttUbuigU.Pa petji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN. UM—Mod St. M. W- Baiftti. a Četrti podpredsednik: Mm OBtKOVNIK. P. O. Bok 317. By, Mnn. Peta podpredsednica: JOHANA IflOtHAR. 11» DUttngbam Ave, flheboygan. Wis. Sesti podpredsednik: GKOROE PAVLAKOVICH. 4673 Pearl St, Denver Ul Odo. Olavnl tafcdk: JOSIP ** AT^ffV Ml N. Ctitoago St, JoUet, m. Pocnotnl tajnik: LOUIS ŽUBKZKAR. Ml N. Chicago St, JoUet, m. Olavnl blagajnik: MATT V. SLANA. Ml N. Ohfcaeo St, JoUst, SL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago St, JoUet. DL Vrhovni adravnlk: DR. JOO. B. URSICH. 1901 W. Oennak Bd, Chicago 6. BI NADZORNI ODBOR GBOROE J. BRINCE. 813 Adame Ave, f alatlL Mbm. ntoa: MART ■. POLUTNIK. 1111 K Mth M, Locate, a DrugI nadanrUk: PRANK LOKAR. IMS Hawfeoroa BL. Pittsburgh. Pa. Tretji nadsornlk: JOHN PEZDIRTZ. 14604 Pepper Ate. Okm+mill. a Četrta nadaornlsa: MARY HOCHEVAR, 31341 Mlkr Ave, Cleveland, a FINANČNI ODBOR PredMdxrfk: JOHN GERM. 817 East "CT St, Pueblo. Oota. Tajnik: JOSIP ZALAR, »1 N. Chicago St. JoUet. m. Prvi odbornik: FRANK J. OOSPODARIOH. 300 Baby St, JoUai. IB. DrugI odbornik: MARTIN SHUKLE. 811 Avenue "A," Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH O. RUDMAN, 400 BurUngton Rd, WUklnsburg. Pa Četrti odbornik: OBOROE J. BRINCE. 613 Adama Ave, Eveleth. Minn. POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1108 Jancey St, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARV KOSMERL. 117—6th St, a W, Chiabolm, Mian. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St, Pueblo, Cola Tretji porotnik: JOHN OBLAK. 215 W. Walker St, Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Oennak Rd, Chioago. HL peti Dorotnlk: JOHN BEVEC, Alexander Ave, Strabane, Pa. Šesti porotnik: LUKA MATANICH. 3534 K 109th St, South Cfclcago, m. UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St. Clair Ave, Cleveland. O VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORO. 1045 Wadsworth Ave, North Chicago. !!!. ^ NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI '"VlEft ZSSZJk S^aa Jedncle, aaj a. glavni tSkTjO^TzALARJA, 351 N. Chicago St, JoUet. društvene vesti, raaaa oglase in naročnino pa na GLASILO K. B. JEDNOTE. 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3. Ohio. KAMPANJSKE NAGRADE Za sedanjo kampanjo aDruštvenih uradnikov in uradnic" (D. U.) so določene prav lepe nagrade. Uradniki in uradnice posameznih skupin, ki bodo vpisali največjo vsoto v dolarjih izražene nove zavarovalnine, bodo ob zaključku kampanje upravičeni do sledečih nagrad: Prva nagrada............$100.00 Druga nagrada .......... 75.00 Tretja nagrada .......... 50.00 Četrta nagrada ........ • • 25.00 Poleg omenjenih nagrad so pa tudi določene MESEČNE nagrade in sicer: Prva mesečna nagrada.....$25.00 % Druga mesečna nagrada.....20.00 Tretja mesečna nagrada----15M Četrta mesečna nagrada----10M Te vrste nagrade re bo plačalo uradnikom in uradnicam vsake posamezne skupine, ki bodo vpisali od meseca do meseca največjo vsoto nove zavarovalnine. Poleg gori označenih nagrad se bo pa plačalo še poseben "bonus" onemu uradniku(ici)> ki bo vpisal $15,000, ali več nove zavarovalnine. "Bonus" po $1.00 se bo plačalo za vsakih $1,000.00 nove zavarovalnine in sicer: Zavarovalnina Bonus $15j000.00 ................$15-°° t 16,000.00 ................ 1600 17,000.00 ................ I?00 isjm.00................ 18-°° 19,000.00 ................ 19-°° 20*00.00 ................ 20.00 itd. V veljavi ostanejo tudi navadne nagrade kot so bile do sedaj v veljavi, namreč: ODRASLI ODDELEK Za $ 250.00 zavarovalnine $ 1.00 Za 500.00 zavarovalnine 2 M Za 1000.00 zavarovalnine 4.00 Za 1500.00 zavarovalnine 6.00 Za 2000.00 zavarovalnine 8.00 Za 3000.00 zavarovalnine n m Za 4000.00 zavarovalnine 20.00 Za 5000.00 zavarovalnine 20.00 MLADINSKI ODDELEK Za vsakega člana pristopilega v mladinski oddelek in ki « zavaruje v razredu "A A" ali "BB" se plača $1.00 nagrade. Zri one člane in članice mladinskega oddelka pa, ki pristopijo v razred "CC" (Twenty Payment Life) ali pa v razni ' F F" (Twenty-Year Endowment) se bo plačalo sledeče nagrade: \ Načrt CC Načrt FF Za $ 250.00 zav. $2.00 $ 3M Za 500.00 zav. 4.00 6.00 Za 1090.00 zav. 6M 10.00 —■—g=g==g=giM IZ ttJMHEM mU K. S. K. JEDNOTE Koncem minulega leta je bilo v oddelku odraslih 28, 751 članov in članic. Med temi je bilo 12,778 članov in članic ali 47.90%, ki imajo še stare vrste (A in B) certifikate. To so navadni celoživljenski certifikati, kar pomeni, da član zavarovan pod tem zavarovalninskim certifikatom mora plačevati asesment celo življenje. Certifikati načrtov "A" in "B" ne vse bujejo denarne, oziroma posojilne vrednosti, dokler član ne dopolni starosti 60 let. Z drugo besedo rečeno, člani (ice), ki imajo te vrste certifikate, so dolžni plačati asesment redno vsaki mesec, ako ne, lahko zapadejo suspendaciji. In če suspendirani član umrje, je razumno, da dediči niso upravičeni do posmrtnine. Vse drugače pa je s člani, ki imajo novejše vrste zavaroval-ninske certifikate. Ti certifikati zadobijo denarno ali posojilno vrednost že po preteku treh, oziroma dveh let od dne, ko bil certifikat izdan. Ako bi član, ki ima novejše vrste certifikat, ne mogel plačati mesečnega asesmenta, se ga ne more suspendirati, dokler ima certifikat kaj posojilne vrednosti. In slučajno, če bi tak član umrl, v času, ko ni asesmenta plačal, so dediči upravičeni do posmrtnine, dokler je bil Član temeljem denarne vrednosti njegovega certifikata (nabrane rezerve) smatran za do-brostoječega člana. Živimo v časih, ko je dela v izobilju. Lahko bi se reklo, da še nikdar v zgodovini Amerike, niso bile delavske razmere tako povoljne, kakor so ravno v teh časih. Še nikdar poprej niso bile delavske plače na tako visoki stopinji, kot so danes. Vse to seveda je doprinesla vojna. In dokler bo trajala vojna, se lahko pričakuje, da bodo te vrste razmere obstojale. Pri tem je pa treba pomisliti, da vojna ne bo trajala na vse večne čase. Vsa znamenja kažejo, da se bliža čas, ko bo dolgoletnega klanja in ubijanja konec. Okoliščine kažejo, da bo bojna vsaj v Evropi v doglednem času končana. In ko pride do tega zasteljenega trenutka, kaj potem? Zgodovina se ponavlja. Po dobrih časih, sledijo slabi časi. S tem sicer ni rečeno, da bodo takoj po končani vojni nastali slabi časi, lahko pa že naprej računamo, da bodo nastale precejšne spremembe. Številne tovarne, ki sedaj izdelujejo vojne potrebščine, bodo prenehale z obratovanjem. Delavci, ki so sedaj v teh tovarnah zaposleni, bodo odpuščeni. Na milijone vojakov, ki so sedaj na raznih bojnih frontah, bo vojaške službe oproščenih. Vprašanje tedaj nastane, kje bo mogoče dobiti delo za vse te milijone ljudi? Vpoštevajoč vse to, si lahko že naprej predstavljamo, da bo prišlo do brezposelnosti. Marsikateremu je še vedno v dobrem spominu minula in dolgoletna depresija. Na milijone in milijone delavcev je bilo brez dela, brez zaslužka. Vzelo je vojno, da se je premagalo krizo, v kateri smo se nahajali dolgo vrsto let. Kot sem omenil, živimo v dobrih časih. Toda dobrim časom, navadno sledijo slabi časi, zato lahko že naprej računamo, da prav lahko pride do tega, da bo prihodnja depresija ali kriza, še veliko hujša, kot je bila zadnja. In če dobro premislimo in gledamo v bodočnost, je sedaj oni čas, ko se je treba za bodočnost pripraviti. Zato pa bratje in sestre, ki imate še vedno stare vrste celoživljenski certifikate, sedaj je čas, da se odločite in certifikate za novejše vrste zamenjate. Storite to, dokler je čas. Storite to takoj, ne odlašajte na jutri. Z bratskimi pozdravi, Josip Zalar, glavni tajnik. -o-— VREDNOST REKLAME V nekem mestu je bilo troje hotelov ob krasnem jezeru, ka-( mor so kaj radi prihajali leto-; vičarji. Imenujmo te hotele:, A, B in C. Vsak izmed teh ho-; telov je bil enako zgrajen; imel J je enake cene in vse druge u-( dobnosti. Še pred začetkom počitnic so naredili lastniki hotelov medsebojno stavo, kdo bo v sezoni največ gostov pridobil, ali hotel A, B ali pa C? V bližini železniške postaje ob glavni cesti je dal vsak izmed hotelirjev postaviti primerno napisno ali reklamno tablo z naslovom hotela, ceno sob itd. Reklamna tabla prvega hotelirja je bila bolj majhna; poleg nje je stala nekaj večja tabla lastnika hotela B, med tem ko je bila napisna ali reklamna tabla tretjega lastnika hotela C izredno vidna in velika in ^preslikana v vseh živih barvah. Pred postajo je imel tudi vsak heftelir svojega kočijaža z vpreženim parom konj. Konjička hotela A sta bila črnka-ste barve, konja hotela B sta bila "prama," konja hotela C pa lepa belca ; ta dva sta imela tudi na vratu privezan zvonček, kar je delalo na tujce posebno pozornost. Ob zaključku letne sezone so se zopet sešli oni trije lastniki hotelov, da se dožene kdo je naredil največ kupčije in prometa. Rezultat je bil sledeči: Hotel A je imel vseh skupaj 96 gostov, ali letovičarjev; hotel B, 150; hotel C pa 366; stavo je dobil torej zadnji hotel. Čemu? Zato ker je najbolj svoj hotel oglaševal. Kakor je bil slučaj teh treh hotelirjev, je lahko tudi slučaj pri drugih podjetjih. Važen poziv Nemcev Nemški ujetniki v Ameriki svarijo «*©;' narod Nemški vojni ujetniki v Ameriki so poslali poziv v Nemčijo, naj se podajo. Podpisalo je prostovoljno to izjavo 1391 u-jetnikov izmed skupine 3102, kar kaže, da je sicer še dobra skupina nacijev, ne pa več toliko kot prej. Ti ujetniki so sklenili poslati izjavo na "nemške vojake in delavce, na nemške moške in ženske," in pravijo v poslanici: "V trenutku, ko je najhujša usoda zadela nemški narod kot posledica Hitlerjevega gospodarstva zadnjih dvanajst let, dvigamo mi, nemški vojni ujetniki svoj glas in sicer iz proste volje samo z namenom, da se čimprej sklene mir." "Cujte nas," je dalje rečeno v spomenici, "nemški bratje, tovariši, oborožene sile, moški, ženske in delavci! Ne ostanite slepi pred strašnim koncem, četudi vas Hitler slepi s pravljičarji o tajnem orožju. . . "Še nedavno vam je Hitler govoril o zmagi. Ali še verjamete kaj takega? Zdaj, ko pritiska Rdeča armada z velikansko silo na srce Nemčije, od zapada pa prodirajo ameriške in angleške armade vedno bolj globoko v našo domovino. Nemci, naša domovina je danes natančno to, kar so bile tuje dežele in države, ki jih je podjarmil Hitler: eno samo veliko bojno polje. Takšno je stanje po dvanajstih letih Hitlerja. "Katastrofa se bliža od dne do dne in tisti, ki so zakrivili vse to, vam kličejo, da se žrtvujte za "domovino." Kaj po-menja ljudsko oboroževanje od Hitlerja? Nič drugega kakor samomor! Tisti, ki so krivi, se boje in se skušajo rešiti s tem, da žrtvujejo narod. "Zato pa: položite orožje, čim prej, tem bolje. Poslušajte nas, vaše brate, ki smo šli že skozi marsikatero bitko v Afriki, v Rusiji, Italiji in drugod. Mi vemo, kakšno je stanje. . "Še je mogoče, da dobimo gotovo bodočnost, toda brez Hitlerja!" a Naš propagandni oddelek je seveda to sporočil Nemcem po radio — če bo kaj pomagalo. -o- Dunaj v ruskih rokah Moskva. 13. apr.—Ruske kolone, ki so se borile 8 dni po dunajskih (ulicah in razvalinah nekdaj krasnih palač imajo zdaj v rokah vso avstrijsko prestolnico. Zavzetje Dunaja je poročal maršal Stalin. Istočasno pa trdijo neuradna poročila, da so začele ruske čete z splošno ofenzivo od reke Odre v smeri proti Berlinu. Rusi so zajeli na Dunaju do 130,000 Nemcev. Dunaj je 18. evropska prestolnica ki je padla v roke zavezniškim armadam. Dunaj je štel 1,924,000 prebivalcev in je bilo 15. največje mesto na svetu. Dunaj je tudi največje mesto, ki so ga dozdaj še osvojili Sovjeti. Ena ruska kolona prodira zdaj proti Brnu na Češkem, druga pa proti bavarski meji, zapadno od Dunaja. -o- Bolgari so že obračunali s svojimi kvizlingi Zofija. 9. aprila. (ONA). — Obračun s kvizlingi in drugimi izdajalci v Bolgariji je končan — narodna sodišča so zdaj v likvidaciji. Po prevratu z dne 9. septembra je bilo ustanovljenih 14 sodišč v Zofiji in 60 v različnih pokrajinah v svrho sodb vseh, ki so bili krivi sodelovanja z Nemci in izvrševanja nacističnih ukazov v deželi. V Zofiji je bil obsojen na smrt tudi Hitler. Poleg njega preplašeni princ Ciril, brat kralja Borisa, dva druga regenta, dva bivša ministrska predsednika, 22 ministrov, 66 bivših parlamentarcev in mnogo Članoy častniškega zbora, policijskih in državnih uradnikov. Natančnejši podatki glede števila na smrt obsojenih, kaznovanih in oproščenih še niso na razpolago. Minčo Nojčev, minister pravosodja, je določil, da so imeli vsi obtoženci na razpolago svoje zagovornike in da je vlada stavila zagovornike na razpolago onim, ki jih niso mogli plačati. Omejitve glede zasliševanja prič ni bilo nobene. Nojcev je omenil enega parlamentarcev, ki je privedel 1100 prič. Vaš dopisnik ima vtis, da javnost močno odobrava delovanje teh sodišč. Ono malo kritike, katero je čuti, obsoja "nedostojno naglost v izvršitvi smrtne obsodbe princa Cirila," in aretacij nekaterih "demokratičnih prvakov." —-o- Malta in Panteilerija v Sredozemskem morju Dve tisočletji je bilo Sredozemsko morje izključni prostor svetovno-zgodovinskega dogajanja. Ob njegovih obalah, na njegovih otokih so živeli narodi, ki so predstavljali velesile starega sveta. Važni sredozemski otoki so bili v zgodovini Kreta, Rodos in Ciper, toda že takrat je začel naraščati pomen dveh drugih otokov., Malte in Pan-tellerije. Panteilerija je majhen skalnat otoček, 75 kvadratnih kilometrov velik. Panteilerija se dviga iz morja tam, kjer sta si obali Evropi in Azije najbližji (Gibraltar tu ne pride v poštev), to je sredi si-cilske morske ožine in je bil že za stare poln skrivnosti: legenda pravi, da je tu doživel grški bajeslovni junak Odisej del svojih pustolovščin,( od tu in so napadali barbarski morski roparji feničanske, grške in rimske trgovske ladje. Feniča-ni, Egipčani, Grki, Kartažani, Rimljani, Vandali, Goti, Sara-ceni, Arabci, Normani, Genu-anci in Španjolci so po vrsti drug za drugim obvladovali in imeli v posesti otoke na Sredozemskem morju. V dvanajstem stoletju je prišla Panteilerija v sicifijansko last in ima od takrat mir s kratko izjemo turškega vdora na otok. Pustolovska usoda Malte pa se je še vedno nadaljevala. Cesar Karl V. je dal otok vitezom Johanitom, ki so po Malti dobili ime malteški vitezi. Od tod so malteški vitezi vodili borbo proti Turkom in Arabcem, dokler ni Napoleon na poti v Egipt priključil Malto svojemu cesarstvu. eLta 1815. ta oba otoka: vojaško oporišče za tiste sile, ki hočejo gospodarili nad Sredozemskim morjem. Cerber Panteilerija Panteilerija, trdnjava in nekdanji ponos italijanske vojske, je imela že v davnini podobno vlogo kot danes: vlogo Cer-bera, močnega stražarja morske ožine pri Siciliji. Od afriške obale jo loči le 60 kilometrov, od Sicilije pa 100. Obalni topovi na tem otoku nadzirajo z lahkoto plovbo v tem prostoru in lahko močno ovirajo, če že ne popolnoma zadrže sovražno brodovje. Ker je otok majhen, ne morejo na njem zgraditi večjega o-porišča za mornarico. Le manjše pomorske vojaške enote se lahko sem zatečejo, večjega letališča tudi ni tukaj. Letališče ni ne obhodno potrebno na tem .otoku. Na bližnji Siciliji je imela Italija dovolj velikih letalskih oporišč v Castelvetrana. Sirakuzah in Vittoriji. Glavna vojaška moč na Pantelleriji so obalni in protiletalski topovi. Kakor znano, so zavezniki ta o-tok, potem Sicilijo in večji del Italije v sedanji vojni okupi-cah. Sedež angleškega sredozemskega brodovja Čisto drugačen je položaj Malte, po francosko-italijan-skem premirju edine in glavne sovražnice Pantellerije. Francoska Bizerta je sedaj mirna. Malta je večja in lahko služi vse drugačnim namenom kot Panteilerija. Anglež ima na Malti najmočnejše sredozemsko oporišče, močnejše kot na Gibraltarju, ki varuje le izhod iz Sredozemskega morja v Atlantski ocean, in Port Saidu, ki je straža Sueškega prekopa. Lep košček zemlje je Malta. Glavno mesto ima francosko ime La Val let te, šteje 50,000 prebivalcev, ima lepo romantično lego ob cvetočih pobočjih obale do vulkanskih višin na o-toku. Mesto je v resnici sestavljeno iz pet predmestij ali mestnih delov, vsak del zase je zaključena in nezavisna trdnjava. Ena teh trdnjav, prav ob obali ležeča, je domovina angleškega sredozemskega brodovja. Imenuje se po pravici Porto Grande: več oddelkov brodovja lahko zapluje v zaliv, pa je še vedno dovolj prostora za trgovske ladje. Angleži so na o-toku veliko storili. Velikanske žitnice skladišča so polni hrane, goriva za ladje, orožja in municije, pitne vode ter drugih življenjskih potrebščin. Doki v Porto Grande lahko popravijo poškodovane ladje. Velike sončne, z rožami okrašene ulice vodijo do bolnišnic, zabavišč za mornarje, gledališč, trgovin in vojašnic. Panteilerija je premajhna, da bi lahko imela na svojih skalah vse to. Ker je majhna, jo je tudi težko zadeti iz zraka. Na Malti lahko zgrade močno obrambo, so pa tudi mnogo bolj izpostavljeni sovražnim napadom iz zraka. Po začetku sovražnosti med Italijo in Anglijo so Angleži preselili žene in otroke iz Malte na Ciper in v Egipt. V pristanišču pa je vedno več ladij in vojaštva. Angleži Malto, so obdržali. -o- MOJSTRSKO DELO AME-IllŠKIH INŽENIRJEV Gornja slika nam predstavlja prenos ranjenega ameriškega vojaka iz konvojske ladje na bolniško ladjo. Pri takem prenašanju ranjencev morajo posebno paziti, da obe ladji ploveta vsporedno, kajti če bi se oddaljili druga od druge, se vrvi utrgajo, ce bi se pa ladji približali, pa je nevarnost, da ranjenec utone. Ko se je nedavno 1. ameriška armada nahajala blizu mesta so položili na otok roko Angle-1 Remagen ob reki Reni, je našla l\ in ga spremenili v mogočno podrt most čez reko, kar so iz-pomorsko trdnjavo, kar je še vršili Nemci pred svojim umi- danes. Vsi ti narodi so zapustili sledove za sabo. Na Malti živi o- kom. Toda 51. inženirski bataljon pod poveljstvom polkovnika Harvey a R. Fraserja krog 250,000 duš. Govore težko iz Elizabeth, 111., je šel takoj razvozi j ivo mešanico arabčine, na delo in v teku 31 ur so turščine, grščine, čudne itali-1 njegovi saperji zgradili novi janščine. Na otočku Pantellerije živečih 9000 prebivalcev govori sicilijansko italijansko narečje. Pa tudi tu je najti mnogo arabske in turške sledi. Tako je že v jeziku tod živečih ljudi dekaz za vlogo, ki jo ima- pontonski most v dolžini 960 čevljev; to je bil rekord vseh rekordov naših izvežbanih inženirjev. Cez ta most je potem ameriška armada s svojimi tru-ki in tanki lahko nadaljevala vpad v nemško ozemlje. Krhko bitje Lujizo sem poznal, Še preden se je poročila. Tedaj je bila slabotno, nežno dekle velikih in sanjavih oči. Njeni starši so jo oboževali s plahim češče-njem, zakaj, kot posledica nekakšne bolezni — škrlatinke, kali — je imela jako slabotno srce in je moraia vedno paziti nase. Ko jo je Tom Maitland zasnubil, sta bila oče in mati vsa iz sebe, saj sta bila prepričana, da je Lujiza mnogo preslabotna za zakonski stan. Toda starši niso bili premožni, Tom Maitland pa je bil bogat. Obljubil je, da bo storil za Lujizo vse, kar se le storiti da, in siednjič so mu jo izročili v varstvo ko kako svetinjo. Tom Maitland je bil čvrst, koren jaški mož in ga je bilo samo zdravje. V Lujizo je bil j do blaznosti zaljubljen. Ker je imela slabotno srce, si niti ni upal misliti, da bi jo imel dolgo pri sebi, in sklenil je, da bo storil vse, da bo srečna vsaj še ta leta, kar bo na svetu. Odpovedal se je slehernemu športu, dasi se je v njem zmeraj tako odlikoval; pa ne zato, kakor da bi bila ona to zahtevala, kadar je igral golf ali je šel na lov, marveč zato, ker je vselej dobila napad, kadarkoli jo je pustil samo za kak dan. Ce kdaj nista bila istih misli, je ona koj popustila, saj je bila talh^ poslušna žena, kakršno bi si vsak želel imeti: toda njeno srce je tedaj oslabelo in morala se je — ne da bi le malce potožila — za teden dni uleči. Saj ni mogel biti on iak surovež, da bi ji kdaj ugovarjal. Vselej sta se malo pričkala, kdo da naj popusti, in le z veliko težavo jo je pregovoril, da naj ima vendar ona prav! Ko sem jo nekoč na nekem izletu, ki ji je bil jako všeč, videl, kako je krepko hodila deset kilometrov daleč, sem pripomnil Tomu Maitlan-du, da je vendar krepkejša, kot bi si človek mislil. On pa je zmajal z glavo, zavzdihnil in dejal: "Ng, ne, ona je neznansko slabotna! Bila je pri vseh strokovnjakih sveta za srčne bolezni in vsi so dejali, da ji življenje visi na eni sami nitki. Toda ona ima pač jekleno voljo!" Povedal ji je, kar sem mu bil rekel o njeni vztrajnosti: "Zato se bom morala jutri pokoriti," mi je dejala na svoj, sočutja iskajoči, način ."Jutri bom z eno nogo v grobu." "Včasih si mislim, da morete biti jako trdni, kadar počenjate stvari, ki jih radi storite," sem zamrmral. Opazil sem bil nekoč, da je v neki prijetni družbi plesala do petih zjutraj. Če je bilo pa dolgočasno, ji je bilo slabo, in Tom jo je moral že zgodaj odvesti domov. Mislim, da je moja opazka ni razveselila, zakaj, čeprav je žalosten nasmeh obkrožal njene ustnice, se vendar njene oči niso razvedrile. • "Saj vendar ne boste zahtevali, da bi se mrtva zgrudila na tla, samo zato, da bi bilo vam po volji?" je odvrnila. * Lujiza je preživela svojega moža. 'Nekega dne se je bil do smrti prehladil, ko sta se vozila s čolnom in je Lujiza porabila vse odeje, da ji je bilo toplo. Zapustil ji je precej premoženja in hčerko. Lujize ni bilo moči potolažiti. Čudovito je bilo to, da ji je uspelo preživeti ta udarec. Prijatelji so mislili, da bo šla kmalu za svojim možem v grob. Hčerka Irena se jim je že kar vnaprej zasmilila, češ sirota bo brez staršev! Svojo pozornost do Lujize so še podvojili. Niso ji pustili, da bi bila le s prstom zganila, morala jim je dovoliti, da so vse storili zanjo, da se le ona ne bi nič mučila. Saj so morali to storiti, zakaj, kolikorkrat je bilo treba opraviti kaj dolgočasnega ali zoprnega, že je dobila Lujiza srčni napad. Dejala je, da bi bilo kar po njej brez moža, ki je skrbel zanjo, in da niti malo ne ve, kako bo s svojim trhlim zdravjem vzgajala ljubo Ireno! Prijatelji so jo vprašali, zakaj da se v drugo ne omoži. O, njej je to, z njenim srcem, pač povsem nemogoče, dasi je vedela, da bi bila to tudi Tomova želja, in nemara, da bi bilo za Ireno najbolje, če bi ona, Lujiza,čimprej umrla. Toda, kdo se bo trapil s tako nesrečno, bole-hno žensko, kot je bila ona? Čudno, da je bil več kot en mlad moški pripravljen to tvegati, in leto dni po Tomovi smrti je dovolila Žoržu Hobhousu, da jo je od vedel pred oltar. To je bil fin, odkrit dečko in vse prej, kot brez sredstev. Še nikogar nisem videl, da bi bil bolj hvaležen, kot je bil on, ko mu je bilo dovoljeno skrbeti za to nežno in majhno bitje. "Saj itak ne bom dolgo živela in ti bila v breme," je rekla. Zorž je bil vojak, pa še jako vnet in častihlepen; vendar je izstopil iz vojaškega stanu. Zdravje je Lujizo prisililo, da je preživela zimo v Monte Car-lu, poletje pa v Deauvilleu. On je malce okleval, ali bi se odrekel svojemu stanu ali ne, in Lujiza ni marala spočetka niti {slišati kaj takega. A slednjič I je popustila, kakor je popusti-j la zmeraj, in on je sklenil, da j mora biti njegova bolehna žen-I ka še teh 'nekaj let življenja j čim bolj srečna. V prihodnjih dveh, treh letih je Lujiza navzlic svojemu J slabotnemu srcu vendarle zmo-!gla ,da je v čudovitih oblekah i posečala naj zabavnejše prire-| ditve, se veselila, plesala in se i z mladimi moškimi spogledo-| vala. Toda Žorž Houbhouse i ni bil tako vztrajno potrpež-: ljiv kot Lujizin prvi mož in se i je moral včasih s kakim krep-j kirti požirkom za vsakdanja o-i pravila kot Lujizin drugi mož J opomoči. Bržkone bi se bila ta razvada, ki je Lujiza ni prav nič odobravala, še bolj razpa-| sla v njem, pa je k sreči (zanjo) izbruhnila vojna. Spet je vstopil v svoj polk in čez tri j tedne nato je padel. To je bil ! hud udarec za Lujizo. Vendar ! je čutila, da se v takem primeru ne sme vdajati svojemu o-: sebnemu žalovanju, in če bi , dobila zato kak srčni napad, ne bi nihče zvedel zanj. Da bi svoje misli spravila na drugo pot, je svojo vilo v Monte Carlu spremenila v okrevališče za ča-' stnike. Njeni prijatelji so ji dejali, da ne bo mogla prestajati teh naporov. "Saj vem, da me bo to spravilo v grob," je rekla, "a kaj zato? Svoj delež le moram prispevati." Pa je ni spravilo v grob. To je bila najlepša doba njenega | življenja. V vsej Franciji ni ; bilo bolj priljubljenega okrevališča. Slučajno sem jo dobil j v Parizu. V jako imenitni re-: stavraciji je z nekim mladim | Francozom kosila. Dejala mi i je, da je prišla v Pariz zaradi : neke poslovne zadeve glede na : nj«no okrevališče. Povedala mi je tudi, da so častniki na vso moč ljubeznivi z njo. Da Vedo, kako je bolehna in da ji zato postorijo vse in da njej ne pustijo najmanjše skrbi. Tako jo negujejo, kakor — no, kakor bi bili poročeni z njo. Zavzdihnila je: "Ubogi Žorž, kdo bi si bil mislil, da ga bom s tem svojim srcem preživela!" . "In ubogi Tom!" sem pripomnil. Ne vem, zakaj ji ni bilo všeč, da sem ji to rekel. Pogledala me je s svojim bolestnim smehljajem in njene čudovite oči so se napolnile s solzami. "Vi zmeraj tako govorite, kakor da mi ne bi privoščili tištih nekaj let, kar bom še na svetu." "Kaj sem že hotel reči . . ., torej — vaše srce je mnogo bolje, ali ne?" "Nikoli ne bo bolje. Vprav davi sem vprašala nekega stro- kovnjaka, ki mi je dejal, da naj bom na najhujše pripravljena." "O ,saj ste že več ko dvajset let pripravljeni na to, ali ne?" 40ajle dejali!" *>'Torej ste trdno sklenili, da se Irena ne bo poročila?" "Prosila sem jo, naj se poroči. Vem, da bo to moja smrt, Ko se je vojna končala, se je Lujiza preselila v London. Zdaj ji je bilo štirideset let, še zmeraj je bila vitka in nežna, velikih oči in bledih lic. Videti je bila, ko da ni niti za dan starejša kot pet in dvajset let Irena, ki je dovršila šolo in je bila že odrasla, je stanovala pri njej. "Ona se bo zame pobrigala," je dejala Lujiza. "Seveda je to hudo zanjo, da mora s tako bolno ženo, kakršna sem jaz, živeti skupaj, a saj bo to le prav malo trajalo, in prepričana sem, da ji ne bo nič za to." Irena je bila čedno, prikup-Ijivo dekle. Odraščala je z zavestjo, da je zdravje njene matere zmeraj v nevarnosti. Kot otrok ni smela biti nikoli glas na. Vedno se je zavedala, da se njena mati ne sme razburiti. In čeprav ji je Lujiza rekla, da nikakor noče, da bi se žrtvovala za dolgočasno, staro žensko, je dekle le ni hotelo slušati. Z globokim vzdihom ji 'je mati dovolila skrbeti zanjo "Otroku je v veselje, če fee izkaže, kako mi kaj koristi," je rekla. "Ali se vam ne zdi, da bi morala malo bolj med ljudi?" sem jo vprašal. "Saj ji to zmeraj pravim. Venomer ji trobim, da se mora ! razvedriti. Bog mi je priča, da 1 nočem, da bi se kdo žrtvoval i zame." A potem se je Irena zaljubi-1 la. Neki moj mlad prijatelj, jako dober dečko, jo je vprašal, ali be se hotela poročiti z njim, in ona je privolila. Rad 1 sem imel Ireno in vesel sem bil^, da bo vendar imela priliko po svoje živeti. Toda nekoč je I mladenič ves obupan prišel k 1 meni, češ da je njegova svatba za nedoločen čas preložena, ker je Irena mnenja, da ne sme od svoje matere. Seveda me to ni prav nič brigalo: vendar mi je šla stvar k srcu in sem šel k Lujizi. Vedno jo je I razveselilo, če so njeni prijatelji prišli k njej na čaj. "Slišim, da se Irena ne bo poročila," sem dejal med drugim pogovorom. "To mi ni znano. Le toliko vem, da se ne bo tako brž omo-žila, kakor bi si jaz zaradi nje želela, da bi se. Na kolenih |sem jo rotila, naj se name nikar ne ozira. A ona me za vse na svetu noče zapustiti." "Ali se vam ne zdi, da je to zanjo hudo?" , "Jako hudo. Seveda je tu govor le o nekaj mesecih, vendar mi je že sama misel, da se kdo zame žrtvuje, naravnost j odurna." "Moja ljuba Lujiza, glejte, | pokopali ste dva moža, in prav j nič me ne bi motilo, če bi pokopali še dva!" "Ali menite, da ste dovtipni?" me je vprašala z glasom, ki naj bi me čim bolj užalil. "Mislim, da niste še nikoli do dna premislili, da ste zmeraj zadosti krepki za Viekaj, kar si želite, in da vas vaše bo-lehno srce ovira storiti vedno le to, kar vas dolgočasi." "O, saj vem, kaj si vi vedno mislite o meni! Vi mi niste nikoli verjeli, da mi je sploh kaj, ali ne?" Pogledal sem ji naravnost v obraz: "Nikoli. Mislim, da»že štiri in dvajset let čudovito vodite ljudi za nos. Vem, da ste naj sebične j ša in najbolj pošastna ženska, kar sem jih sploh kdaj videl. Uničili ste življenje onih dveh ubogfh mož, ki ste se poročili z njima, in zdaj boste uničili še življenje svoje hčere." Prav nič bi me ne bilo presenetilo, če bi bila Lujizo zdaj zadela srčna kap. Pa se je le trudno nasmehnila, rekoč: "Moj ubogi prijatelj, kako vam bo nekoč strašno žal, kar ste mi a kaj zato! Nihče se zame ne zmeni. Vsem sem v napotje." "Ali ste ji povedali, da bo to vaša smrt," ^'Prisilila me je, da sem ji povedala. Toda — naj se kar jutri omoži, če se hoče; če bo to moja smrt, bo pač moja smrt." "No — tvegajmo — ali bi?" "Kaj nimate nobenega usmiljenja z menoj " "Nemogoče je, da bi človek imel kaj usmiljenja z nekom, ki ga tako zabava, kot vi mene," sem ji odgovoril. Lahna rdečica je zapala v Lujizini bledi obraz, in dasi se je še zmeraj smehljala, so bile njene oči trde in jezne. "Irena se bo čez mesec dni poročila," je rekla, "in če se mi bo kaj pripetilo, upam, da bosta vidva z Ireno to že kako spravila v sklad z vajino vestjo." Lujiza je ostala mož beseda, i Določila je dan poroke, pripra-po-!vila najbogatejšo balo in razposlala vabila. Irena in njen ženin sta kar medlela od sreče. Na dan poroke, dopoldne ob desetih, je dobila Lujiza, ta vraja ženska res srčni napad in je — umrla. Mirno je izdihnila in je Ireni še odpustila, da je zakrivila njeno smrt. (W. Som^pet Waugham.) " -o- NOVI PREDSED. ZAPRISEŽEN (Nadaljevan le s prve strani) • ga je imenoval za cestnega nadzornika. Leta 1922 je bil izvo-jen za sodnika v Jackson okraju v Missouri. Leta 1934 pa je po naključju bil izvoljen za zveznega senatorja in se v tem položaju izkazal za sposobnega zastopnika. Na narodni demokratski konvenciji leta 1944 pa je bil nominiran po prizadevanju starinskih demokratov, za kandidata za podpredsedniški urad. Zdaj po smrti predsednika Roosevelta pa ga je usoda postavila na najvišje mesto v deželi. Predsednik Truman, ki je i baptistovske vere ima soprogo, Bessie, in 21. letno hčerko Mary Jane, ter se živečo mater, ki je stara že 92 let. ki mali lovski koči v Porurju. Z njim zaeno je bil prijet njegov sin kapetan Friedrich in zet baron von Stockhausen. Poročnik McKinley in sedem vojakov so prijeli Nemce. "Komaj pričakujem, da bi bilo vse to že končano," je izjavil von Papen, ko so ga Amerikan-ci prijeli. "Vi in 11,000,000-Amerikancev ima isto željo, je pripomnil ameriški narednik, ki je odpeljal von Papena. Depeše pripovedujejo, da je bil von Papen ravno pri kosilu, ko je stopil ameriški vod v hišo skozi zadnja vrata. Najprej je rekel, da ni tam nobenega nemškega vojaka, pozneje je pa priznal, kdo da je. "Ampak ne vem, kaj hočete 67 let staremu možu vi Amerikanci," je rekel. Odpeljali so ga z letalom v Pariz, od tam pa najbrže v Ameriko, kot napravijo z vsemi višjimi častniki in civilisti. SAMOMOR NEMŠKEGA ZUPANA Ohrdruf, Nemčija. — Polkovnik Searl, ki je s svojimi četami našel nemško koncentracijsko taborišče blizu tega mesta, kjer so naciji na debelo morili tuje-zemske delavce, je hotel, da bi Nemci sami videli brutalnost na-cijev. Zbral je kakih 40 boljših Nemcev ter jih peljal na kraj zločinov. Tukaj so še videli trupla umorjenih, ki so bila zložena na kupu kot drva. Na drugem kra ju so videli odprto jamo, kjer s0 bila nagrmadena trupla. Večinoma vsi so bili ustreljeni zadej v glavo. Na nekem kraju so ležala trupla v krogu 40 čevljev Očividno so morale žrtve v krogu poklekniti, nakar so jih naciji ustrelili drugega za drugim zadej v glavo. Med Nemci, ki so si to ogledovali in ki svojim očem niso mogli verjeti, da so take grozovi-tosti mogoče, je bil tudi župan mesta Ohrdruf in njegova žena. Drugi dan so ju našli v domači hiši obešena. Amerikanci pravijo, da sta izvršila samomor. — »o- V ITALIJANSKEM PRISTANU JE ZLETELA LADJA V ZRAK Rim.—V italijanskem pristanišču Bari je v pondeljek opoldne zletela v zrak ameriška ladja Liberty izdelka. Ladja je bila naložena z zračnimi bombami. Ubitih ali ranjenih je bilo najmanj 1,867 oseb italijanske na; rodnosti ter negotovo število ameriških in angleških mornarjev. -o KAISERJEV SIN UJETNIK 3. ARMADE London.—Princ August Wil-helm, sin bivšega cesarja Viljema, in stari fedmaršal von Mackensen sta v rokah 3. ameriške armade. Prav tako so Amerikanci prijeli dr. Mann-freda Zapp, ki je bil leta 1941 pognan iz Amerike in ki je bil načelnik nazijske propagande v Nemčiji. Princ August je bil 4. sin cesarja Viljema in je bil izmed vseh Hohenzollerncev najbolj aktiven pri nacijih. Hitler ga je povišal v brigadnega generala in nekoč je javno izjavil, da je sam Bog poslal Hitlerja nemškemu narodu. Feldmaršal Mackensen je star 96 let, in je v prvi svetovni vojni poveljeval nemški armadi v Galiciji. A n g le S k I olitveniki V krasni vezavi, najfinejšega izdelka. "KEY OF HEAVEN" v finem usnju $1.75 Naročite pri: SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. Von Papen prijet Pariz. 14. apr. — Franz von Papen, eden na j spretnejših nemških diplomatov, katerega so leta 1915 pognali iz Zed. držav zaradi sabotaže, je bil zajet od 9. ameriške armade na 11. aprila. Tako poroča gl. stan. Ta nekdanji nemški kancler, podpredsednik nemške vlade pod Hitlerjem, poslanik v Avstriji in na Turškem, je bil prijet v ne- Naročite si na novo Izdani ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK Z angleško izgovarjavo. trdo vezan, 273 strani, nad 20,000 besed. Cena $5.00 s poStnlno vred. PlAlte na: DR. F. J. KIttN 6232 St. Clair Ave. Cleveland S. Ohio. VLOGE v tej posojilnici D: c. druitvena Savla«* * OerpacaMso, Sprejemamo osebna ' vloga. LIBERALNE OBRESTI 3t Clair Savings * Loan Co. 84. Clair Avenas - HM CLEVELAND I. OHIO Naročite si dnevnik! V Clevelandu izhaja ie nad 40 let slovenski Ust s imenom "AMERIŠKA DOMOVINA" V teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiAi vsaj en SLOVENSKI DNEVNIK Ako ie niste naročeni n« "AMERIŠKO DOMOVINO" nem sporočite in poslali Vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih. "AMERIŠKA DOMOVINA" je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $3.50, za četrt leta $2. Naročite si Jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland 3, Ohio El K. S. K. JEDNOTA POSOJUJE DENAR članom in neilanom na zemljifta in posestva po 4% obresti brez kake provizije alibonusa wm^m Posojila so napravljena na tak nalln, da »e na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila In Informacije plitte na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 3S1-S3 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS iiiilillKlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliilllllllllllllllllp NAROČITE IN ČITAJTE priznano najboljšo slovensko družinsko revijo "Novi Svet" Prinaša zbrane članke, črtice In najlepše zanimive povesti. Posebno Jt zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih drnžin v Ameriki. Nobena slovenska hi&a naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika. Stane letno ta Ameriko $2; za Kanado $3. Naročnino sprejema: ★ ★ ★ "ROVI SVET" 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. j 48235353485353232323535353238923235353235353485353485348535323 8948485353532353482353482348484848532353484853484853232353232348535323489053534853 53482348533048232323235353234823534848535353534848235323232353232353534848535323234853 POtVKTOtT STAMPS OUR 0 PAGE "The Spirit of a 'RejwOenaled KSKJ'* MIDWEST TOURNAMENT ATTRACTS 71 TEAMS; SERVES AS 'WARMER-UPPER'; WOMEN SCORE TOP WINNERS ^ 18th MIDWEST KSKJ BOWLING TOURNAMENT APRIL 14-15, WAUKEGAN, ILL. MEN Team Event :Maki Bros., So. Chicago, 111., No. 44 — 2836 Past 45: Tomazin Tavern, No. 1, Chicago, 111. — 2428 Doubles: R. Konar, 615, E. Kucic, 635, So. Chicago — 1250 Singles: Stan Kozek, Chicago. No. 1 — 662 All-events: Aug. Sterapfhar, Sheboygan, No. 144 — 1874 LADIES Team: Marty Svete's Tavern, Waukegan, No. 127 — 2394 Doubles: M. Engels and M. Celesnik, Waukegan, 111 — 1058 Singles: T. Papesh, Chicago, 111. — 576 All-events: E. Ogrin, Waukegan, 111. — 1553 Waukegan, 111. — Another KSKJ Bowling tournament is now history. The Midwest meet held here April 14-15 brought together 71 teams in four divisions. Coming through with flying colors were the women of the organization who contributed 35 teams in the tourney roster. Inter-state flavor was added by representations from Joliet, So. Chicago, Milwaukee, Sheboygan, Chicago, Cleveland, Barberton and La Salle. Two sets of alleys were used to expedite an early finish — Waukegan Recreation and O'Farrells. Without fanfare, the 18th annual junior get-together was formally opened Saturday evening when Michael Opeka-president of the Midwest KSKJ Bowling Association greeted bowlers and extended them a welcome. Frank P. Kosmach, veteran secretary of the association also greeted the bowlers, then hurried back to his desk. It was the 18th consecutive annual task for the genial secretary. Stan Zupan, Our Page editor, in his greetings, asked bowlers to consider the tourney as a "warmer-upper" for the big meets that are in store after the war wTien our boys will be back with us. The tournament was definitely not as the ones of yore. The social angle was minimized. At the alleys and in the galleries one could see that distinctive KSKJ smile, and that given by the old-timers and the women. There was something missing! We missed the hundreds of young fellows who are now in the im- portant task of winning the war. Exceptionally missed was the late Honorary President Frank Opeka whose presence at all tournaments g^ve the meets a distinction. His congenial smile and warmth of personality enhanced the tournaments, and inspired the young people of the organization whose interest was close to his heart. The tournament was also incomplete because of the absence of our genial Prexy John Germ who found it impossible to attend. .We missed him! Attending the tournament, either to bowl or as spectators were Rev. M. J. Biitala, su-preme spiritual director; John Zefran, vice president who represented Prexy Germ; Jo-*ep'n Zalar, supreme secre-ary; George Brince, president of Auditing Committee; Miss Mary E. Polutnik), auditor; Louis Seleznikar, assistant supreme secretary; Matt F. Slana, supreme treasurer; John Oblak, supreme juror; Jphn Terselich, supreme juror; Mrs. Johana Mohar, vice president; Frank Gospodaric, member of Finance Committee; Joseph Zorc, director of Athletics and Recreation. The attendance at the socials in the Mother of God hall ,was fair, and all KSKJ-ers ad-ihered strictly to the curfew rule. Reminiscing over former tourneys was Frances Jancer of La Salle, 111., who attended 15 consecutive tournaments. The regular stand-bys such as Rudy Maierle, Josephine Ramuta, John Starcevic'h, Lou Francis, Ed Kompare, John Churnovic, John Kochevar, fCrti tinned on Puo II MORALIZING The greatest sin: Fear. The best day: Today. The biggest fool: The boy who will not go to school. The best town: Where you succeed. The most agreeable companion: One who would not have you any different from what you are. . The greatest invention of the devil: War. The greatest mistake: Giving up. The best teacher: One who makes you want to learn. The meanest feeling: Feeling bad over another's success. The greatest need: Common sense. The greatest thing in the world: Love. —Contributed. Wounded in Germany Cleveland, O. — The War Department notified Miss Victoria Champa, 15711 Saranac Rd., that her brother, Pvt. Joseph F. Champa, was wounded March 19 in Germany while serving with a reconnaissance unit of the 63rd Division. Now in a hospital in France, Pvt. Champa, 28, was graduated from Collinwood High School and worked for the New York Central System before entering service with the 107th Cavalry in March 1941. He served in the Aleutians from 1943 until Jan. 1945, when he was sent to Europe. -o- F read by-Naris Cleveland, O. — A prisoner of t'ne Germans since he was reported missing in Belgium Dec. 25, Cpl. John R. Skuly, Jr., has been released and is now in a hospital suffering from malnutrition, it was learned by his wife, Wanda, of 1750 E. 30 St. The soldier was inducted in Feb. 1942, and went overseas in Sept. 1943. The son of Mr. and Mrs. John Skuly, 3942 St. Clair Ave., he is the father of a daughter, Ruth. Before entering service he was graduated from Collinwood High School and was employed by the Pepsi-Cola Bottling Co. JOES BILL DANCE FOR POST WAR RELIEF FUND' Cleveland, O.—St. Joseph's Post War Relief Fund, No. 169, KSKJ, is holding a dance on Sunday, April 22, at the Slovenian Workman's Home on Waterloo Rd. The music will be furnished by our popular Vadnal orchestra. There will also be plenty of refreshments. Let's all come and make this night a great big success !-Frances Leskovec, treas. -o—i- Friend of the Stork The doctor of a country village had two children who were acknowledged by the inhabitants as being the prettiest girls in the district. While the two children were out walking one .day, they 'happened to pass quite near two small boys; one lived in th& village and the other was a visitor. "I say," said the latter to his friend, "who are those little girls?" "They are the doctor's children," -replied t'he village boy. "He always keeps the best for himself." FLAK IS GOOD LUCK CHARM Cleveland, O.—A fragment of German flak is Staff Sergeant Frank J. Eupancic's good luck charm. A waist gunner on a Flying Fortress baaed in Italy, the soldier got the "lucky" piece during his first mission over Valence, France, when it almost proved bad luck and nearly struck him. Although his flak "rabbit's foot" has been with him on 53 missions since then, Sgt. Zupančič, son of Mr. and Mrs. John Zupančič* 860 E. 236 St., Euclid, believes it brought "me and the crew the most luck on a bombing flight over an oil refinery at Obertal, Germany, last September." Before bombs were away, anti-aircraft bursts knockcd out two of the plane's engines. The pilot and crew chose to stay with the ship instead of bailing out. "Most of the loose equipment was jettisoned," Zupančič related today. "We lost altitude slowly and the pilot was able to take her safely back to the home field." Before he entered the Air Corps in March, 1943, the gunner, 21, attended Euclid Shore High School and worked for the McGraw-Hill Publishing Co. His wife, Patricia, lives at 15521 Hillia»d Rd., Lakewood. Jr NICE GOODS, SERGEANT! CHAPLAIN SEPAROYIC WRITES DAY OF RECOLLECTION Joliet, 111. — A day of Re-j collection is scheduled for Sunday, April 22 in the local St. Joseph's' Church. The day; will begin with Holy Mass and i Communion at 8 o'clock. Girls are asked to be at Ferdinand Hall at 7:30. After Mass,! breakfast will be served. The 1 program will then continue through the afternoon. Everyone is asked to please bring their own noon lunches. Rev. Ed. J. Datig, S.U.D. of Tech-ny, 111., will conduct all services. All girls of the parish, together wit'h their friends, are invited to attend. Due to wartime restrictions, transportation, etc., our customary 3-day retreats, have been discontinued. This one day of Recollection will be similar to a one-day retreat. Everyone is urged to attend. tf.I^th Morton of Dudley, Worcestershire, England, - -------- , thattheused household fats American women save go »« war prc^uc^on such a« the manufacture •»_nylon, and other synthet.d tar tfca U. 9. and our Allies, g > ^---—--' March 28, 1945. Reverend and dear Father: I received your last letter, for which I t'hank you very much. The papers are com-ihg in regularly, and the boys have pretty much of reading material in their mother language, which makes them very happy and is lifting their morale We are getting "Glasilo K. S. K. J.," "Ave Maria," "Ame-rikanski Slovenec," and "Ameriška Domovina." Some are getting other papers sent to them by their brothers and fathers from America. So, we may say, that lately our situation is improved considerably, thanks to you and others who were so responsive to help out their brothers in exile. I have just returned from Rome again. I was carrying |$25,196.53 collected among i these boys for the Yugoslav Red Cross in Rome. The money I was delivered to Dr. Smodla-jka, temporary representative !of the Jugoslav legation in Rome, and Captain Raspopo-I vie, who is the manager of the Yugoslav Red Cross, who gave me a receipt for the money. They were very glad to get it (because after all, it isn't a very I small amount indeed. I came in contact with a great many people of ours who were scattered by Mussolini all over Italy. For those 100,000 Croats from "Hrvatsko Primorje," which was annexed by Mussolini .immediately, from Susaš to Split, Archbishop Riberi, the pope's representative was taking care of through the help of Archbishop Stepinac in Zagreb. Archbishop Ribert with Mr. Elijas, Archbishop Stepinac's representative in Rome, were visiting there unfortunate people regularly in the different concentration camps all over Italy, bringing them money, food, clothing and consolation. Among t'hem there were a great many Slovenians, but most of these Slovenians were exiled to Serbia at the very beginning by Hitler. Locked up in box cars for this trip, naturally hundreds of them perished from asphyxiation. About 250,000 of the exiled were sent across the border. That was our tragedy, that was the beginning of our troubles, bc- (OOOttBOad UD f*MM »> Teacher: Who can tell me what the former ruler of Russia was called? Class (in unison) : Tsar. Teacher: Correct; and what was his wife called? Class: Tsarina. Teacher: What were the Tsar's children called? There was a pause, and then a timid voice in the rear piped up: "Tsardines." ELEANOR AT HOME CAMPAIGN PRIZES -At the end of the present KSKJ membership campaign prizes will be awarded to the officers of the societies in each group securing the greatest amount of dollars of new insurance written: 1st Campaign Prize.......$100.00 2nd Campaign Prize......$ 75.00 3rd Campaign Prize......$ 50.00 4th Campaign Prize.......$ 25.00 In addition to the above awards, the following additional monthly prizes will also be given: 1st Monthly Prize.........$25.00 2nd Mnothly Prize.........$20.00 • 3rd Monthly Prize.........$15.00 4th Monthly Prize.........$10.00 The above prizes will be awarded to the officers of each group writing the highest amount of insurance from month to month. As a further incentive to the officers, a special "CAMPAIGN BONUS" will be pc id to every society officer whose total amount of insurance is $15j000.00 or more. The bonuses will be paid at the rate of $1J000JX) of new insurance, e. g., Insurance Bonus $15j000 ....................$15M0 16,000 ....................................16.00 17 J000 ....................................17.00 18,000 ................................18.00 19400....................................19.00 20M0....................................20.00 Besides the campaign prizes the customary cash awai ds will also be paid for each new member secured during the course of the campaign: ADULT DEPARTMENT $ 250.00 Insurance........$ 1.00 500.00 Insurance........ 2.00 1000.00 Insurance........ 4.00 1500.00 Insurance ........ 6.00 2000.00 Insurance ........ 8.00 3000.00 Insurance........ 12.00 4000.00 Insurance........ 16.00 5000.00 Insurance........ 20.00 \ For each NEW JUVENILE member ("AA'* and "BB" types of Certificate) $1.00 cash award will be given. In the case of Twenty-Payment Life ("CC" Certificate) and Twenty-Year Endowment ("FF" Certificate) cash awards will be as follows: Inqprance "CC" 'FF'' $ 250.00 ......... $2.00 $ 3.00 500.00 ......... 4.00 6.00 1000.00 ......... 6.00 10.00 JOLIET KEGLERS CLOSE SCHED; TEZAK FLORISTS TOP BY ONE GAME, PEERLESS PRINTS NEXT Joliet, 111. — The curtain on the 1944-45 bowling season of the Joliet KSKJ Men's. Bowling League was lowered last week for another very successful season. The Tezak Florists by winning two games from the Eagle Store team won the championship by one game over the second place Peerless Printers. The high game of 232 and the high series of 599 were picked up by Frank Ramuta. Slovenic Coals 865 844 815 games — to cop the 1944-45 season's bowling crown — from the Eagle Store team. Frank Gregory's 571 and Gene Tezak's 524 series were high for the Tezak Florists and Bob Tezak's 589 and Marty Slack's 509 series were tops for the Eagle team. Last Frame Chatter . . . Honors for tlje week go to . . . Frank Ramuta for his 599 series and 232 high game . . . 200 honor roll members . . . Marty Slack 218, Gene Avsec Prints ......818 874 847 Tezak 206, Frank Gregory The Avsec Printers gained 204, and Gene Tezak 203 . . . a third place tie with the Slo- three cheers for the champ-venic Coals by beating them ions, the Tezak Florists, who twice. Willard Kuhar's 554, copped the crown by good Lou Fabian's 510 and John bowling all season . . . next Cufik's 509 series topped the | week the year-end individual Avsec scores, while Roy handicap sweepstakes . . .for Keith's 560 and George Karl's some nice cash prizes . . . the 529 series topped the Slovenic; boys will be "hot.' scores. White Fronts .. .745 825 821 Season's Statistics Team averages Tezak Mrs. Billie Rose, the former swim-, ming star. Eleanor Holm, salvages kitcnen fat In her New YorU home. Eleanor knows that every drop of, used cooking fat will continue to be needed until the Islands in thsj Pacific a§ain fctceme fat preducer«. j Peerless Prints . 779 855 798 Fiorists 835.23, Peerless Print The Peerless Printers won!ers 825.86, Avsec Printers two from the White Front Liq- ;824.84, Slovenic Coals 815.24, uors. Frank Ramuta's 599,|Eagle gtore 809.71f and Whjte Eddie Carpenter's 501, ,and ;Front Uquor8 802.76 ... Hi Rudy Ramuta's 500 series Team Series: Tezak Florists were high for the Peerless 2753 Avsec Printers Printers, and Doc Zalar's 510 series was high for thgr"White Front Liquors. The Eagle Store 791 893 842 Tezak Florists ... 800 795 875 The Tezak Florists won two Peer!es3 Printers 2736, Eagle Store 2662, Slovenic Coals 2651, and White Front Liquors 2633 . . . High Team Games: Tezak Florists 1035, iCoutinued oo Pu« f) FR. 8EPAROVIC WRITES (Continued from nage T) cause these people will some [day get their revenge on all1 those whom they hold respon PHILOSOPHIC MUSINGS Despise not the rag from which man makes paper or the litter from which the earth makes corn. Broken friendship like chi- By FRANCKB JANCER 1110 Third St. La Salle. O). OUR PAGE WAR , . KITCHEN sible *or ^eir misery- ,And in fact, as I hear now, they are , . , , , ,, 'already getting their revenge.l™ * repaired but the. , Among thema great deal ofbreak w^ always show. So our priests will be put to av°ld the break. ^ | 'death, because they were sup-i Do" tbe discouraged with [porting Pavelich, who, beforebear with your-Icoming to Zagreb as Musso- self m correcting them as you With the meat shortage at Hni's puppet, sold our terri-an acute stage the housewife tory to him, and Mitesolini at today has a problem on hand.jonce annexed the territory, ex-How can she feed a growing iled our people, and colonized family, young ones who need' his Sicilians, who, as they claimed, were bringing to the Slavs the Italian civilization, but as I hear around 'here, all the proteins they can get,? There are many substitutes for meat, but the main policy is to get that which is both nu- those 35,000 Italians who were would with your neighbor. Heaven always keeps the j best things ahead. They are for the pilgrim who marches, j not for the one who mopes. Every day you go over a new road. Scatter your en- tritious and filling. Spaghetti Tyrolean 1 eight ounce package of spaghetti, 1 No. 1 can tomatoes. salt, pepper, celery salt, 1 onion, sliced, 1 tablespoon couragement, your good cheer, j your sntfles, your flow*ers as brought' tcT LTubljana" during y°u along' You wiU never the occupation, were so "civi-!*0 over the same road agairL lized," that a nice and clean Ljubljana a few weeks later appointed. Our people fought was terribly ill-smelling, be- the dictatorships and they cause they were leaving, as'want freedom. If they start fat, 3 strips lean bacon, 6'they do all over southern j to impose another, then I am lamb kidneys, 2 tablespoons'italy, their dirt and garbage in sure everything is going to go [ butter. j front of their homes, so that wrong. The Serbs will con-1 Cook spaghetti and turn in-j formerly nice Ljubljana was'tinue their fight, the Croats to greased baking dish. Strain I "c i v i 1 i z e d," indeed. What also, so we are going to have NATIONAL K. S. K. J. ATHLETIC BOARD Chairman Joseph Zorc, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. District Directors District No. 1—Frank P. Kosmach, 4112 W. Cermak Rd., Chicago, 111. District No. 2—John Mutz, 1017 Nicholson St., Joliet, 111. District No. 3—Walter Grom, 834 Wadsworth Ave., Waukegan, 111. District No. 4—Cleveland Area: Anthony Strniša, Jr., 867 E. 73rd St., Cleveland, O.; Outside Cleveland Area: William Cerne, 1737 E. 32 St., Lorain, O. District No. 5—Milwaukee-West Allis Area: William Frangesch, 1701 So. 71 St., West Allis, Wis.; Sheboygan Area: Louis Francis, 1026 So. 8 St., Sheboygan, Wis. District No. 6—Rudolph Gazvoda, Chisholm, Minn. District No. 7—Pittsburgh Area: Martin Berdik, Jr., 207—57th St., Pittsburgh, Pa.; Outside Pittsburgh Area: Frank Bevec, Strabane, Pa. District No. 8—John Zakely, 1869 Linden St., Brooklyn, N. Y. District No. 9—Nick Mikatich, Jr., 208 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo District No. 10—Frank Velikan, 937 No. Ketcham St., Indianapolis, Indiana. MIDWEST TOURNEY John :"(»li>»iiro frum i>a*f 7' Cankar were on hand. tomatoes, season to taste with irony! But what can you do, guerrila warfare all the time ^ SuDrem officer John salt, pepper and celery salt;'this is fact! .over there. But let us hope T ^ kn t „ K add onion which has been sau-j The news from new Yugo- that these measures are only boQ^rs ag „Mac „ it teed in fat for 2 minutes, andjslavia is disquieting, because temporary, as they say. 18th Vmsecutive tournev pour over spaghetti. Cut ba-ithe democratic principles that I wish you a happy Easter Jf cert.di . was d to gee con strips in halves and ar- Tito's government promised, with bunnies and eggs. We _ Uitr range around edge of dish. Remove outer skin from each kidney, cut in halves, removing tubes; arrange halves, cut Mac, one of C'hi Steves' big- do not seem to be so in accor- will not have any "pisanice dance with the many tacts, (colored Easter eggs) over t sport boosters and to hear and the doings in the liberated here. It's war, but we wish °P,ne that post-war tour; territorv. Onr people fought you all happiness and let us " be T'i i ... . , ° - jui • better. Visitors also included side up, on spaghetti and dot j for liberty; they do not want pray for a durable peace m p Mugich and g . with butter. Bake in moder- regimentation, I am sure. Sev- this unfortunate Europe' ' vihali/ J , . , . , , .Joseph Miholic, each one of ately hot oven 375 degrees en members of my family were which is torn to pieces. I broths in iha ^rvirp fighting in Tito's army. One Best regards to all members'^ brotl,the .serv,ce- brother is presumably lost, one of the KSKJ. Appreciating' * e ™8Sed that charming peris an invalid now. They fought and thanking everyone for Mr8' ^lsla"d' li/2 cup macaroni, % me-[for liberty and we hope that their contributions of reading c^-of illne-s did not attend dium-sized onion, minced, 3 this liberty is based on those material for these boys of ours, J about 40 minutes, or until kidneys are cooked. 6 portions. Baked Macaroni tablespoons butter. 1 green pepper, chopped, 3 cups canned tomatoes, 1*4 teaspoons sugar, 1 V-» teaspoons salt, *4 teaspoon pepper, Vj. lb. country sausage, 1/3 cup fine dry bread crumbs. Cook macaroni. Saute onion in butter 5 minutes; add green pepper, tomatoes, sugar, salt and pepper and simmer 15 minutes. Form sausage into 6 flat patties. Place half of macaroni in casserole; lay patties on top and cover with remaining macaroni. Add to mato mixture, sprinkle with bread crumbs and bake in moderately hot oven for 45 minutes. Makes 6 portions. Strawberry Bavarian Cream 1 tablespoon gelatin, 2 ta blespoons cold water, 1 cup crushed strawberries, 1 cup heavy cream, whipped, % cup powdered sugar, ladyfingers, 6 whole strawberries. Soften gelatin in cold water 5 minutes; heat over hot water. stirring until dissolved. Add to strawberries, mixing well, and chill until slightly thickened. Fold in cream, sweetened with sugar, and chill mixture until thick enough to hold its shape. Line parfait glasses With ladyfingers, fill with gelatin mixture and top with a large berry. Chill. Makes 6 portions. Strawberry Dessert 1 pint strawberries, 1 cup diced pineapple, fresh or canned, Vi cup sweetened con: densed milk, cup pineapple juice, cup orange juice, 1 tablespoon lemon juice. Wash and hull berries; cut in quarters and place in 6 sherbet glasses p add pineapple. Add fruit juices to condensed milk and beat until well mixed. Pour over berries and chill thoroughly. Makes 6 portions. USED FAT WORKS HERB unchangable principles which I remain sincerely, are eternal. | Father Separovic, We do not want to be dis- Chaplain. The Midwest Bowling Association again gave the organization creditable service, i Frank "Doc" Kosmach, assist-S etl by Stan Kozek, and the j boys did their best to accommodate bowlers. The Waukegan committee, headed by Rev. M. J. Hiti, as chairman, deserves special commendation, for the people yiCTORT One pound of used fat is required to supply medicines to maintain en* bed in e military hospital for tt day«. Save every drop of ueed fat. BUY UNITED STATES WAR BONDS AND SXAMPS THAT WHICH WINS THE FIGHT Someone has truthfully said that it isn't the size of the dog that wins the fight; it's the size of the fight in the dog. All big men are not blusterers, but most of the blusterers are men of large stature. After they have blown off t'he superfluous steam in their large bodies they usually flunk at the first rebuff, while the man of smaller growth will fight until all hope is gone. Napoleon was a man of slight stature. So was Grant. What they lacked in size they made up in grit. They did not know such a word as defeat. Their sole purpose was to win, sometimes at fearful odds and by extreme measures. Columbus set,-out to find a new world. He paid no attention to the jeers of his sailors or their threats to mutiny. "Sail on; sail on," he said, and e*mid the stormiest weather and the darkest clouds he forged ahead until a new world ma3 born. Big men are good fighters, also, but it isn't their size that wins the fight. It's their determination to win — that characteristic which enables the little fellow to conquer. It's their faith in their ability and their tenacity to hang on that brings victory. Discouragement never won any battle. A general with a thousand soldiers and an unconquerable spirit can win a fight ihat would be lost by a general with a weak spine and ten thousand soldiers. The successful life insurance solicitor must be a real fighter and a man of indomitable will. He has new battles to fight every day. He must be a man of strategy, for new situations constantly arise in his path. He cannot pur- PRAYER IS POWER Even Our Slightest Impulse Toward Prayer Haa a Dynamic, Beneficial Effect Upon Our Lives ened and repaired. ^ i But we must never summon iGod merely for the gratifica- ______jtion of our whims. We derive Prayer is not only worship; most power from prayer when it is also an invisible emana- we use it not as a petition but tion of man's worshiping spir- as a supplication that we may; it_tne most powerful form of become more like Him, Pray- energy that one can generate, er should be regarded as prac-The influence of prayer on the tice of the Presence of God. human mind and body is as An old peasant was seated demonstrable as that of secre-1 alone in the last pew of thq ting glands. Its results can be ; village church. "What are measured in terms of increas-iyou waiting for?" he was asked physical buoyancy, greater [ed; and he answered, "I am intellectual vigor, moral stam-! looking at Him and He is look-ina, and a deeper understand- j ing at me." Man prays not ing of the realities underlying' only that God should remem- human relationships. If you make a habit of sincere prayer, your life will be very noticeably and profoundly altered. Prayer stamps ber him, but also that he should remember God. How can prayer be defined?] Prayer is the effort of man to reach God, to commune with with its indelible mark our ac-J£n invisible being, creator of tions and demeanor. A tran-.aH things, supreme wisdom, quility of bearing, a facial and'truth, beauty, and strength, bodily repose are observed in father and redeemer of each those whose inner lives are | man. This goal of prayer al-thus enriched. Within the ways remains hidden to intel-deptns of consciousness, a j licence. For both language flame kindles. And man sees|and thought fail when we at-himself. He discovers his self- j teir,pt to describe God. ishness. his silly pride, his' fears, his greeds, his blunders. J He develops a sense of moral of Waukegan-North Chicago|ing his wares. He must be a not only gave KSKJ people their usual grand welcome but also opened their homes to the visitors. The tournament is over! We have a new set of champions. Our young people in *he service of our country may be consoled in knowing that we are j carrying on with what they (helped build in the past. The ! tournament was staged be-j cause the boys wished it so.! | Fellows in the service, your i tournament is still alive. The spirit is still here, ;but you fellows will have to be present to boost it! We look forward to the day when you fellows will be with us for a grand reunion tourney. Until then, may God's protection be with you. -o- JOLIET LEAGUE 'Ooriunutti Iron 1» We do know, however, that whenever we address God in obi i ga t i on "i n t e He c t u al * h umit jfel ^ent ?raye,r *oth ity. Thus begins a journey of ®oul and bodj; for the oetter. the soul toward the realm of h cou,d not haPPe" that an* ,rnan or woman couid pray for grace I i a single moment without some Prayer is a Force As Real J good result. "No man ever as Terrestrial Gravity Jpriyed," said Emerson, "with- As a physician, I have seen i out learning comet)iing." men, after all other therapy! ^ had failed, lifted out of dis-1. ^e can pray everywhere-^ ease and melancholy by the the streets, the subway the serene effort of prayer. * It jg'®«««, the shop, the school the onlv power in the world wel1 as in the solltude of that seems to overcome the so- oae J own rooum or amoin» the called "Laws "of Nature;" the!Crov/d ,na jchurcn" There ia occasions on which prayer has ^ Plescribed Posture, time, or dramatically done this have P ace* been termed "miracles." But j [l"Think of God more often a constant, quieter miracle than you breathe," said Epis- takes place hourly in the tetus the Stoic. In order real- , ,. . . , , j hearts of men and women who ly to mold personality, prayer sue any definite or patented j haye discovered that prayer mU3fc become a habjt ,t ig plan of proceedure. Every prospect he meets calls for a flow of sustaining power in morning and to live like a bar- their daily lives. , j barian the remainder of the Too many people regard' day. True praeyr is a way of prayer as a formalized rou- life; the truest life is literally; tine of words, a refuge for way of prayer. weaklings, or a childish peti-1 rp, „ . . . ... . 6 '..........i The best prayers are like different method of present- student of human nature. He must know men from every possible angle. He must first know why men should have lii'e insurance and the kind of insurance they require to meet their needs before he can gain their attention and their confidence, and turn them from prospects into patrons. And above all, he must never lose faith in himself or his organization or the value of his goods. He must never for a moment think there is such a thing as "the under dog," in the mental fight he has on hand. No; it isn't the size of the dog that wins the fight — just the size of the fight in the dog. Persistency, tenacity, faith, bulldog grit — these are what make up the fight in the man who goes forth to win, and j Slovenic Coals 960, Peerless! thus armed he has won his Printers 943, Avsec Printers (battle before he starts it. ;938, Eagle Store 917, and the,The Guardian. •White Front Liquors 910 ... I . _~__ MONEY TO LOAN If you intend to borrow money on your home, borrow it from KJS.KJ. The KJSJCJ. loans money to members and non-members on improved Real Estate at 4% interest without any commission. Payments on principal in monthly installments. » For additional information write to: K. S. K. J. 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS Five High Individuals: Averages: Frank Ramuta 192.30, Frank Gregory 177.63, Will Kuhar 176.76, Eddie Ramuta' LIFE INSURANCE IS NOT RATIONED No, life insurance is not ra- 175.27, and Bob Tezak 175.11 itioned. ^People do not need a . . . High Series: Frank Ra-|ration book to buy it. They 'muta 680, Frank Gregory 644, i do not need good health. Thou-iRudy Ramuta 643, Eddie Ra- sands upon thousands of peo- muta 637 and Bob Tezak 629 . . . High Games: Roy Keith 254, Frank Ramuta 245, Geo. Karl 240, Rudy Ramuta 239, and Will Kuhar 239 .. . look3 llike the top team honors went j to the Tezak Florists and the high individual honors to pie in this country were rejected for life insurance last year because they waited too long. The thinking man who as-'sumes family responsibilities i3 conscious of his obligation and he starts an insurance program early. eH is perfect- Frank Ramuta . . . congratu- ly willing to give up something lations . . . the final stand- today so that the family woi\'t ings: W. L. Tezak Florists _..53 37 Peerless Prints ....52 38 Avsec Prints ........46 44 Slovenic Coals ....46 44 The Eagle Store ..37 53 White Fronts ......36 54 j have to yive up everythinv to-Pct. i morrow. .589 .578 .511 .511 If justice be not the rudder of all our other virtues, the faster we sail, the farther, we .411 ishall find ourselves from "that .400 (haven where we would be." tion for material things. We sadly undervalue prayer when we conceive it in these terms, just as we should underestimate rain by describing it as something that fills the bird-bath in our garden. Properly understood, prayer is a mature activity indispensable to the fullest development of personality—the ultimate integration of man's highest faculties. Only in prayer do we achieve that complete and harmonious assembly of body, mind, and spirit which gives the frail human reed its u n s hja k a b 1 ie strength. The words "Ask and it shall be given to you" have been verified by the experience of humanity. True, prayer may not restore the dead child to life or bring relief from physical pain. But prayer, like radium, is a source of luminous, self-generating energy. How does prayer fortify us with so much dynamic power? To answer this question (admittedly outside the jurisdiction of science ( I must point out that all prayers have one thing in common . . . The triumphant hosannas of a great oratorio, or the humble supplication of an Iroquois hunter begging for luck in t'he chase, demonstrate the same truth: That human beings seek to augment their finite energy by addressing themselves to the Infinite source of all energy. When we pray, we link ourselves with the inexhaustible motive power that spins t'he universe. We ask that a part of this power be apportioned to our needs. Even in asking, our human deficiencies are filled and we arise strength- the improvisations of gifted lovers, always about the same thing yet never twice the same. Wre cannot all be as creative in prayer as Saint Theresa or Bernard of Clair-vaux, both of whom poured their adoration into words of mystical beauty. "Fortunately, we do not need their eloquence; our slightest impulse to prayer is recognized by God. Even if we are pitifully dumb, or if our tongues are overlaid with vanity or deceit, our meager syllables of praise are acceptable to Him, and He s'nowers us with strengthening manifestations of His love. Today, as never before, prayer is a binding necessity in the lives pf men and nations. The lack of emphasis on the religious sense has brought the world to the edge of destruction. Our deepest source of power and perfection has been left miserably undeveloped. Prayer, the basic exercise of the spirit, must be actively practiced in our private lives. The neglected soul of man must be made strong enough to assert itself once more. For if t'he power of prayer is again released and used in the lives of common men and women; if the spirit declares its aims clearly and boldly^ there is yet hope that our prayers for a better world will be answered. —Aexis Carrel. -o-- Men are of two classes _ those who do their best work today and forget about it, and those who promise to do their best tomorrow and forget about it. *