n
i
Največji slovenski dnevnik t Združenih državah
VeUa za vse leto • - • $6.00 Za pol leta ..... $3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
1
List slovenskih idelavčcr y Ameriki«
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays s and legal Holidays. 75,000 Readers.	,
to
TELEFON: CORTLANDT 2876.
Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act cf Congress of March 3, 1879
TELEFON: CORTLANDT 287«.
NO. 123. — ŠTEV 123.
NEW YORK, SATURDAY, MAY 24, 1924. — SOBOTA, 24. MAJA 1924
VOLUME XXXH. — LETNIK XXXII.
IS LETNA DEKLICA
MELLON OŽIGOSAL DAVČNO PREDLOGO
GLAVNA OBTOZITEUICA Zakladniški tajnik je izjavil, da je odredba "skrajno nesrečen kos zakonodaje'1 in da bo imela za posledico primankljaj v znesku $400,000,000. — Green .je odločno zavrnil te številke ter trdi, da ne bo nikakega primankljaja. — Republikanski voditelji zahtevajo, naj predsednik omalovažuje protest ter podpiše predlogo.
KOLIKO POTREBUJE IN POTROŠI AMERIKA?
Tam je, — je vzkliknila mala Barbara Fahs ter pokazala na Hof f-mana. — Označila ga je brez' obotavljanja kot morilca Mrs. Bauer.
Obtožujoči prst mul«* <i»*klic»» ,}<■ tvoril najbolj dramatični trenutek v splošnem zelo razburljivega <lneva pri obravnavi proti Ilarrv Hoffmann, ki je obdolžen., da je umoril Mrs. Maud truplo so našli na South Avenue, v osamljenem delu Chelsea.
Barbara Fahs, >tara trinajst let. iz Btoonifielda, S. I.. je pri
Washington, I). ( ., 133. maja. — Predloga za skrčenje .davkov, glede katere se je dogovorila skupna konferenca senata in poslanske zbornice in ki določa skrčenje davkov za leto 1923. je bila včeraj predmet liudega napada, kate-Bauer. koje lega je vprizoril zakladniški tajnik Mellon.
Pozneje se je tajnik posvetoval s predsednikom ter mu rekel, da je predloga 4i nezdrava".
Vspričo stališča zakladniškega tajnika je stališče en I a za državno pravdništvo. 'predsednika negotovo, in soglasno z onimi, ki uživajo zavedala je. da je videla Mrs. upanje administracije, je v dvomu, če naj podpiše ali ve-»iauer. koje avtomobil j.- obtičal tira predlogo.
v blatu ua Merrell Avenue. sto| Stališče administracije, kot razvidno iz pozitivnega
čevlje v od South Avenue, govo-	stališča zakladniškega tajnika ter omahujočega stališča
riti Z nekini moškim, ki je usta-	predsednika, je v direktnem nasprotju s stališčem v
v.l sv«, l ord Sedam na krtz.Seu	teljcv republikaiiske stranke v Kapitalu. Vetiranj
obeh Avenue ter ponudil, da in	, A , , , , , ., ,
,. . .	predloge bo potrdilo razkol med predsednikom ter 111
popelie v neko jrarazo.	. . 7 . . . . ... v..
:ega tajnika ter omahuj< riti Z nekim moškim, ki je usta- predsednika, je v direktnem nasprotju s stališčem vodi-
je te
jego-
IVtnajst minut potem, ko je v5llli zakonodajnimi pristaši ter pospešilo nastop enega stopila Mrs. Itauer v avtomobil najbolj značilnih političnih položajev, kar se jih je kedaj neznanca. > ležala mrtva na cc- razvil na predvečer narodnih volitev.
»ti. » krojijo skozi vrat. krojijo j Če bo predsednik vetiral predlogo, bi storil to proti v trebuhu in vsa obdrpnjena po nasvetu takih odličnih republikanskih voditeljev kot so obrazu.	(senator Smoot iz Utalia, senator Reed iz Peirnsvlvanije in
Opisala je profil voznika K^'dirtis iz Kansasa ter kongresnikov Longwortha, Greena,
na ter rekla da je bil temndi las rr«i	• j -i i •	•	i	•»
. .	lilsona in drugih, ki so vsi prepričam, da ne more pred-
iM da je nosil rjav klolnik ter z ro- ... ,v . °	.	1 .	7	.	1
živino obrobljena očala. Izpove- SOtllllk 111C '^'Ugega kot sprejeti slabo kupčijo ter pod-dala je. da škili na levo oko. ki l)Isatl Podlogo.
je skoro po|>olnoma zaprto. Nato! Zakladniški tajnik Mellon je označil predlogo kot £'lie-pa j«- prišel veliki trenutek. zdravo", ker ne bi ugodila zahtevam narodnega dohodnin-
—	Barbara. — j»- rekel okraj- >kegu položaja. Koiigresnik Green, načelnik komiteja za »i pravdni k Kaeh. ki vwli pro.-«, f jK>ta jn sredstva, pa je izdal ugotovilo, v katerem zavrača
O/ri se naokro?. Ali vidiš v ,.eilitvc zakladniškega departmenta glede dohodkov in iz-
t»' dvorani onejja človeka"!	,ij i , ri	- , , , .v,	, x.. ..
.. , . a	, 'datkov. Green zavrača ldeio zakladniškega deticita ter
—	Da. tam je. — od vrnila	, , . .	. „ ,	,, i •	.	i , ,
kiiea brez obotavljanja ter isto-f*1^1' da ahko prikuje zakladnica preje prebitek kot pa easno dvignila roko ter pokazala l2£ilnailkUaJ-
s prstom naravnost na obraz Hoff Obe zbornici kongresa sta pripravljeni, da ugodno mana. ki j^ vidno prebledel. glasujeta za predlogo. Senatno konferenčno poročilo bo Ali si prepričana. Ikirbara?.najbrž predloženo že danes in akcije se pričakuje jutri v je nadaljeval Mr. Faeh. koje- ;.0iK)to. Poslanska zborniea pa najbrž ne bo glasovala "Ias j«' ZVPno1 i^vanredno -las ' r(,j(1 kof y puiH.(irljek. Voditelji v obeh zbornicah pri-
no v molku, ki je sledil dramat <«"•-'~ i	,„ ,,,,	i ,	,,	, ,
, ... . .	i< akuieio zaupno, da bo predloga odobrena z veliko večino
ni akciji deklice.	i
lasov.
Tajnik Mellon nasprotuje številnim točkam predlo
Novi izdatki, zvezani z bonusom, katere pa bodo še povečale nadaljne predloge, ki so sedaj pred kongresom, bodo po mnenju zakladniškega urada popolnoma porazile namen nove dohodninske zakonodaje.
Tajnik Mellon je mnenja, da bo predloga, če bo sprejeta. zahtevala popolnoma novo obliko fiskalne politike. Davkoplačevalci 1 >i morali spoznati, da bo sedanje postopanje zavleklo za nedoločen čas vse bodoče načrte glede skrčenja davka, katere ima vlada v mislih.
Kot že omenjeno, pa je koiigresnik Green, načelnik komiteja za pota in sredstva odgovoril na vse te pesimistične izjave zakladniškega urada, da ne bo sploh nobenega deficita. On trdi, da bo znašal prebitek za fiskalno loto. ki se bo končalo koncem junija 1924 približno $100.000.000 več kot pa se ga je prvotno cenilo ali v skupnem nekako '$429,000,000.
"Skupni prebitek v prvih dveh letih," je rekel, "bo •skrbel za izdatke v zvezi z bonusom v prvih dveh letih."
—	Da. — je odvrnila in pri tem so se povesile oči Hoffmana. dokler niso obtičala na mizi pred	Prav posebno sc peča z modificiranimi oblikami pub-njim. Na vprašanje, kako ve. dujlieitete, ki so ostale v predlogi, a njegovi glavni ugovor se je bil Hoffman voznik Fordovo Jpbrača proti obliki j redloge kot take.
Nedana. je odgovorila :
—	To vem radi njegovih oei. las in barve obraza.
Do te točke je storila Barbara, glavna priča države, vse in še vee kot se je zahtevalo ml nj«\ Ni/1 več ni bila podobna Barbari Fahs iz dni pred zločinom. Bila je čedno oblečena.
Tekom perečrjra križnega zaslišanja zagovornika obtoženega. Nortona, je bila identifikacija Barbare glede obtoženega kot voznika Ford Se<la na nekoliko omajana, ko j«* izvabil iz nje priznanja, da je izjavila na policij-skem glavnem Ktanu. da ni Hoffman molki, v kojega avtomobil je videla .stopiti Mrs. Bauer. To pa je popravila z izjavo, da je rekla pozneje, da ni bila gotova, ker si je dal Hoffman pri striči lase ter odstraniti svoja očala.
Pričanje Babrare. da je bilo eno oko voznika napol zaprto in škileče, je značilno, kajti Hoffman ^koro prav nič ne vidi na desno oko in mora vedno napenjati svoje levo oko. Včeraj je nosil očala prvič odkar se je pričela obravnava. Ta očala pa so obstajala le iz takozvanega sčipalnika ali "cvikerja". Na njegovem domu so našli očala, slična onim, katera j^ nosil voznik morilnega avtomobila.
Dva nova in važna razvoja je obrazložil Mrs. Facta proti takoj v pričetku. Rekel je, da bo pokazal, da ni mogla biti izstreljena kroglja, kater so našli v truplu umorjene, iz nobenega drugega o-rožja kot is pidtcde, katero je imel Hoffmaq ob času. umora ter jo pozneje po«l«l svojemu bratu.
h	d§ bo
pričal policist McCormack, da Je videl Hoffmana par minut potem, ko so našli truplo, voziti kot blaznega po South Avenue. v smeri proti Elizabethport Ferrv.
—	Od popoldne zločina naprej. — je nadaljeval okrajni pra\-dnik, — si je Hoffman zaman prizadeval prikriti svojo iclentie-nost. Dokazali bomo, da ni zapustil Staten Island a onega dne, čeprav trdi, da je bil v New Yor-ku. Dokazali bomo. da je prišel v Green Ridge garažo kmalu po u nioru in da je bil pri svoji svakinji krog polšeirtih, kjer je iskal informacije ter kazal bahaštvo, ki ga odtedaj ni zapustilo.
—	Skušal je dati prepleskati svojo karo ter napotiti svojega tovariša k prisegi, da je bil v Lv. berty Theatre ob času, ko je bil izvršen zločin. Dokazali bomo, da je celi mjeigov alibi brez vsakr podlage.
VELIKANSKA CAST GLEŽE.
ZA AN
. London, Anglija, 23. maja. — Po zadnjem obisku rumunskega kralja in kraljiee bo London de Iežen nadaljnega kraljevskega ob iska, ko bosta prišla italijanski kralj in kraljiea na obisk k an gleški vladarski družini.
Soglasno z ofieijelnim progri. mom, ki je bil ravnokar izdan, bodo prišli Italijani v ponedeljek ob treh popoldne in sprejela jih bosta kralj Jurij in »kraljica Mary z vsem kraljedkim pom. pom na Victoria posftaji, od kod else bo vršil sprevod do palače.
Italijanski kralj in kraljica bi-sta seveda obiskala tudi italijan sko kolonijo v Londonu ter italijansko bolnico. Po završeneni obisku bosta v četrtek zopet od
potovala. - ,
Ameriški narod kupi sleherni dan za milijone /in milijone dolarjev blaga. — Delavski spori stanejo velikanske množine denarja.
Washington, 1). <'.. 2:?. maja. — Naravnost presenetljivo je. kaj vse konstituira ameriški narod v enem dnevu. Iz podatkov, zbranih v ta namen, je razvidno, da kupi ameriška javnost vsaki dan blaga v vrednosti milijonov in milijonov dolarjev. Neki department store, ki ima neb roj podružnic, je dokazal, da je izdalo občinstvo pri tej organizaciji v preteklem etu vsaki dan $300.000. Neka department prodajalna v Nevr Yorku prod3 vsaki dan za 170 ti-oč dolarjev blaga in to je le ena teh prodajalcu in poleg tega še ne največja.
NadaLjni podatki kažejo, da kupi ameriško občinstvo iz katalogov po pošti vsaki dan blaga \ vrednosti enega milijona dolarjev. Vsaki dan. ko so bile Wool-worth prodajalne odprte tekom prve četrtine tekočega leta. je izdalo ameriško občinstvo v njih približno pol miljo na dolarjev.
Za telefonske pogoivore plafca ameriško občinstvo vsaki dan več kot $200.000. Prodajalne čevljev prodajo vsaki dan približno mi-Ijon parov čevljev.
Za kavo izda ameriški narod vsaki dan tudi približno en miljon dolarjev, če ne več. V desetih etili je kupila dežela iz Brazilije kave v vrednosti več kot kot tisoč dolarjev milijonov dolarjev, kai pomenja. da izplača Amerika svojemu južnemu sosedu vsakih štiri in dvajset ur ček v znesku $2.",0.000.
Precej denarja, katerega s«' izda za kavo. gre tudi za različ ne službe, ki so v zvezi s tem. Hoteli servirajo vsaki dan štiri milijone čaš kave. Takoj za kav< pride na vrsto čaj. ker se >ervi-ra nekako dva milijona čaš tih dan.
Kljub dej>tvu, da se Številni ljudje ne brigajo za jajca, kupi ameriški narod vsaki dan en mi ljon jajc. Kure so vsled tega pr* eej zaposlene, a ne dosti več kot groeerji, ki prodajajo jajca.
Ameriško občinstvo je skrajno radodaren kupec. Januarja meseca je izdal približno en miljon dolarjev na dan na korist Allan tic and Pacific Tea Company in v istem času je izda! skoro tri milijone dolarjev za prazolin. V iste«m mesecu je izdal približno en mi ljon in tričetrt dolarjev za življenja zavarovanja in en mesce poprej je kupoval na Kitajskem izdelane Ma Jong igre v v red m sti po pet tisoč dolarjev na dan.
Vsaki dan in v vsakem ozkrn postaja ameriški narod večji kon-sument katerekoli stvari, neglede na to. kar dela glede produkcije. Potrebe povprečne osebe rastejo neprestano in če vzamemo vpo-štev skupno svoto, vidimo, da predstavljajo tudi najbolj ma lenkostni izdati velikanske in na ravnost presenetljive svote.
Nekateri bodo majali z glavami. a dejstvo je. da je tekom leta 192^ zavžil ameriški naro.l na dan 88,000.000 kvartov mleka. Ce računamo povprečno tleset cen tov za kvart, se nam zdi čudno, da sploh more ostati ie kaj za tisoč drugih stvari. Vzemimo na-primer sorazmerno novo iznajdbo kot jc elektrika.
Za elektriko izdamo jxriblizno tri milijone in pol na dan. Pr tem pa ne pridejo še vpoštev izdatki za električno opremo, za žarnice in tako dalje.
Najbolj presenetljive pa so množine denarja, katere je ameriški narod pripravljen plačevati
ODVAJALGI UBILI SINA MILIJONARJA
AMERIŠKIM LETALCEM SE JAKO MUDI NAPREJ
Truplo Roberta Franks so našli v vodi, ko je čakal oče na poziv, naj plača denar. — Pismo je svarilo pred ob-
veščenjem čikaške policije. — Dečka so odvedli, ko j Odpotovati ■ nameravajo je bil na poti proti domu. — Odvajalci so zahtevali $10,000. — Oče je imel denar pripravljen ter je hotel plačati zahtevano svoto.
naprej
prihodnji torek ali sredo, ne da bi čakali konca tedna. — V Tokio bodo dva ali kvečjem tri dni.
Chicago, III.. 21». maja. — Roberta Franks, trinajst let starega sina nekega milijonarja je umorila danes zjutraj tolpa odvajalcev, ko je družina, na nasvet odvetnika, omalovaževala naslednje svarilo odvajalcev:
— ( V boste obvestili policijo, bomo ubili vašega sina Umor je prvi te vrste v Cliieagu.
Tokio, Japonska, 23. maja. Ameriški armadni avijatiki. ki s«* nahajajo na poletu kro# sveta, s«, izpremenilii svoj svoj prvotni načrt. ki bi jih zadržal tukaj en te-
den ter bodo odpluli že v torek ali
Oče umorjenega dečka razpisal nagrado $f)0001sredo proti Kušimoto. za informacije, ki bi dovedle do aretacije morilcev. Na-j Ta izprememba jo bila uveljav-daljllill $5000 je ponudil neki list.	iUena V interesu naglice, kajti po-
Ob poldesetih včeraj zjutraj je našel neki delavec, kiji«* jo že daleč zaostal za prv«»t-je šel ob tračnieah Pennsylvania železnice v bližini 118>im naC'rt,>m flede :'asa- VsUa
i i - ~	v . . .	. . „ .	te«»a sklena ie «bilo tudi treba skr-
ceste. truplo, plavajoče v ino<*viriu v bližini tračnic. i "a	J .* .
rr« i - i -i	i	* a' i	i*i i - čiti na minimum prireditve, vpri-
1 rinilo ie bilo popolnoma nago. Očala so bila obešena .	. ^	- , , ,
1 .	. . . **	,	.	, zorjene na ea«t ameriškim letal-
na usesa. Pri poznejši preiskavi so našli dve ram na glavi. kaj . Amerikaiiel so izjavi. De ček ni nikdar nosil očal, in iz tega se sklepa, da so lnujjj (la j1(^ej(> odjadrati naprej in nataknili bandit i v namenu, dff prikrijejo njegovo identic- slecr v najkrajšem čas«, nost.	Letalci bi se 'morali muditi v
Tokio štiri dni. V«Ied izprenu-
Zadnji dan dečka je bil poln doživljajev. Zapustil je Harvard šolo malo pred četrto uro predvčerajšuem popol- njenega nač-rta pa bodo preživeli dne. To je privaten zavod, par blokov od njegovega doma- ua Ellis Avenue. Ustavil se je na poti, da opazuj« žogometno igro, a kmalu nato je odšel proti domu. Takrat so ga zadnjikrat videli živega.
Odvajalci so ga prijeli na cesti v bližini njegovega doma ter odvedli z avtomobilom.
Jakob Franks, njegov oče, je kupčevalec s posestvi ter prejšni predsednik Rockford Watch Co. Ko se Min ni vrnil ob običajnem času. se je oče vznemiril. Temni občutek, da st* je pripetilo nekaj trapričneta, je napotil; da je poklical k s»-l)i Samuela Ettelsu-na, prejšnega korporacijskega odvetnika. Ob destih zvečer, ko so se razgovarjali o zadevi, je pozvonil telefon. Mrs. Franks je šia k telefonu. Oba moška sta jo ču-la reči večkrat: Da, jrospod. — In nato: ^I<ij Bog! — Padla je na tla onesveščena.
Ko >se ji je vrnila zavest, je povedala. da j»' govoril n«'ki moški, ki je izjavil., da se piše Johnson. Rekel ji je:
— Moje ime je Johnson. Xe skušajte zasledovali ta ki", i ali me najti. Prav nič ne bo koristilo. Imamo vašega dečka in dobiti moramo denar. -Jutri vas bomo obvestili, kaj hočemo. Mi smo odvajalci in če nam ne daste, kar bomo zahtevali, bomo ubili dečka. Good by.
Ettelso?! je poklical nadzornika telefonske ilnt/.l>«» ter mu naročil, naj zasleduje vse telefonske klice. Noben nadaljni klie pa ni prišel, ko so čakali oče. mati. sestra, brat Jack in Mr. Ettelson.
Ob dveh zjutraj ni mogel rejsi Franks več prenčišati te n<> petositi ter je ]*»klieal svojo karo. On in Ettelson sta s<* napotila v detektivski urad. Govorila sta privatno s |>os!ujočim poročnikom "Wei lii i goni ter mu povedala, pe kaj sta prišla. Poročnik jima jt-obljubil tajnost ter rekel, da b'>
za delavske spore. V poročilu komiteja za industrijalne odnošaji se glasi, da je plačal ameriški lih rod tekom leta 1923 za stavke in izprtja vsaki dan ^.oOO.OOO.
Le malo je Amerikancev. ki mo rejo tekom zimskih mesecev oditi
v Florido in druge južne kraje. i. ti izdajo povprečno vsaki dali" en miljon dolarjev v različnih južnih kopališčih. K!er imamo Atlant-« City, izdamo tam vsaki dan pol miljoua dolarjev.	*
Južna kopališča pa niso edina. Edinole v Fob»rad u so izdali turisti tekom leta 1922 vsaki dan več kot $100.000. V Kaliforniji izdajo turisti približno en miljon dolarjev na dan.
S tem pa še dolgo ni izčrpali seznam vseh izdatkov ameriškega naj*oda in ti izdatki «o najboljši znak njegove /.ivljenske «He h» eneržije.
obvestil zjutraj načelnika Hughesa.
Ob devetih zjutraj je dobil Franks priporočeno pismo za naslednjo vsebino:
—	Vaš deček je varen in ni se vam treba bati. Fe boste obvestili policijo, sja bomo libili. Ce ste jo že obvestili, ne idite dalje.
—	Mi zahtevamo *10.000 odkupnine.
—	Telefonirali vam bomo danes oh eni. Dali vam bom vse po-, trebile informacije, kako spravit* denar v našo posest.
Franks je odšel v banko ter dvignil $10.000. Položil je bankovce v škatljo za smodke, soglasno z navodili. Ob eni je zape; telefon. Bil je zopet skrivnostni Jolinson.
—	Pošljem vam rmen taksi, — je rekel jrlas. — Šofer ima navodila. Vsak •poskus, da obvestite policijo, bo pomenjal smrt za dečka.
Mr. Franks je sedel ter čakal ua {rrihwl taksija. Medtem pa jh pojrledal Ettelson v popoldanski list ter našel tain poročilo, da so našli truplo umorjenega dečkfr.
Taksi je prišel, a Mr. Ettelson je svetoval Franksu. naj ne *rre ž njim. Rekel je, da je prepričan, da je deček mrtev.
Taksi se je odpeljal.
tam le dva dni. soboto in nedeljo. V tem času bodo gostje japonskega vojnega ministra in dru jrih japonskih odličnjakov ter tudi tamošnje ameriške kolonije.
Mesto da bi počivali so preživeli trije avijatiki in njih mehaniki skoro celi dan pri svojih ae-rnplanih.
Iz Kasumigaura bo naslednji polet v Kušimoto. n.">0 milj proti jugu. na skrajnem koncu glavnega otoka. To je majhno pristanišče. ki se nahaja ob skalnati neredni obali. Avijatiki se bodo nato poslovili od Japonske pri Katro-šimoa. na južnem koncu najbolj južnega japonskega otoka Kiušu.
Iz Kagošima bodo odj>otovali preko morja na razdaljo .")00 milj do Šanghaja na Kitajskem.
NAČELNIK SOVJETSKE TEKSTILNE INDUSTRIJE UMRL.
Moskva, Rusija. 23. maja. — Včeraj je po več tedenski bolezni umrl načelnik sovjetske tekstilne industrije Vernon Nogin.
Edwin Gresham, stric dečka, so je odpeljal v pogrebni zavod, v katerem je ležalo truplo ter spoznal v njem truplo svojega nečaka, Roberta Franksa. Deček je bil mrtev že osem ur, ko je vpr.*-zorila tolpa zadnji poskus, da ko-lektira denar.
Policija je mnenja, da so izvedeli odvajalci za. poskus, da se zasledi telefonski klie in za obisk Franksa in Et tel strm a v detektivskem uradu. Xato so sklenili umoriti dečka.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danea so naš« cene sledeč«: JUGOSLAVIJA:
1000 Din. = $13.40 2000 Din. = $26.60 5000 Din. « $66.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev rmfonsase pOMbdJ U centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačaj« "Poštni čekovni saved".
ITALIJA JN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $10.00 300 lir ..........$14.70
500 lir .......... $24.00 1000 lir..........$47.00
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje Jadranska Banka v Trato, Opatiji in Zadro. '
Za poHlJatve, ki presojo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOO
LIR dovoljujemo i«? mogočnosti še poseben dopust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovane; Iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej, računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke.
pošil-tatve po brzojavnem: pismu izvršujemo v
najkrajšem času ter računamo za stroške $1.— Glede izplačil y; »mer. dolarjih glejte poseben oglas v tem listu.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order all p« New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
62 Cortlandt Stmt,	How York, If. T.
Tel. Cortlandt 4687.
J.

GLAS NARODA. 24. MAJA 1924
PRANK
Hg HM PuiiiiM M
Pptoddni
ratlaa}
L*MIS BINIDII«
•• LAS NARODA* {V*lM af t!>« Nh«)
sunday	h»h«t».
Za N«w VerR aa tola M Za pol lata Za liMcamatva aa atf
Za pol lata
SubaeHatlon Vaarly t«.0i
Atfvardaamatrt on Ay—tnanC
"Rlaa Naroda- lahaja v—ki daw lav»m*l nadolJ 1» potfplM lm aaboaoatl ao no pHobčujajo. Donm* aaJ aa Prt apraaaanM tomja »oročnikor,
tsdl pr«|Bnj« MtrallKo samal, te hltrojo najd«ato aaalorntta.
»SLA« NARODA"
Rerou«h of Wanhatttaw. ▼alapltonai Oortlandt MTt
m v.
PORAZ MELLONA
Novice iz Slovenije«
čc je svetoval Mr. Mellon predsedniku Coolidge-u, naj vdira iiav«"uo predlogo, mu je dal slab nasvet. Predloga, kot je prišla s konference, je dosti boljša kot je imela de-y.ela vzrok pričakovati jo od kongresa, v katerem je večinska stranka tako organizirana. To je predloga, ki daje kredit možem kot Mr. Lungwort h in Mr. Garner v poslanski zbornici in Simmonusu v senatu, o katerem se prav mirno lahko trdi, da je rešil skrčenje davkov iz razvalin
Mell«»novega načrta.
Pravi uspeh je imeti sestavljeno davčno predlogo na predvečer kampanje, ki razpolaga z glasovi obeh strank ter vseli fakcij. Deželi bi se lahko godilo dosti, dosti slabše. Po našem mnenju bi bilo dosti slabše, če bi postala davčna predloga kompanjsko vprašanje, in če bi jo nanovo spisal kongres, obstoječ iz mož. ki so v svojih kampanjskih govorih Bog ve kaj vse obljubili.
Jasno je. da je bil poražen zakladniški tajnik Mellon. Za to pa se mora zahvaliti voditeljem svoje lastne stranke, ki so ga pustili na cedilu, in samemu sebi. ker ni mogel dokazati, da ima prav s svojimi trditvami. Časopisje dežele mu je nudilo dosti prilike, da utrdi svoje stališče, žaj. D(»gnalo se je, da je zakladniški urad podcenje-položaj. Dognalo se je. da je zakladniški urad podcenjeval prebitke ter precenjeval stroške. To je takoj omajalo zaupanje dežele v "znanstveni" značaj Mellonovega načrta. Slavni argument, da je bila industrija izstradana vsled j h »bega kapitala v obligacije, proste davka, se je popolnoma izjalovil, ko je narod videl, da je dejanski več kapitala ki išče investiranja kot pa ga more absorbirati in-dust rija.
Kakorhitro je dežela spoznala, da ni Mi*. Mellon nezmotljiv. je potisnila na stran njegov načrt ter zahtevala mesto tega maksimalno skrčenje davkov za največje število ljudi. To pa nudijo Simmonsove pristojbine. To so nižje za vsak dohodek do, a ne vključno $70,000 na leto. To se tiče približno (i,500,000 davkoplačevalcev. Pa tudi nad $70,000 na leto niso Siminsove pristojbine bolj stroge kot one Mellona, dokler ne znašajo letni dohodki $300,000. V takem slučaju plača človek $30.000 več davkov na temelju Simmonsovih pristojbin. Dohodki v znesku pol milijona dolarjev plačajo približno $50,000 več davkov in milijon-dolarski dohodki plačajo nekako $i:tth000 več.
Simmonsove pristojbine so, na kratko rečeno, demokra-tična oblika skrčenja davkov. Mellonove pristojbine niso bile. In ko je {»ostalo jasno, da nimajo znanstvene podlage. so prenehale biti praktično državništvo.
Mellonov načrt je mrtev ter je bil že dolgo časa. Skrčenje davkov pa je završeno dejstvo.
Vojaški ubežnik in vlomilec.
Ivan And rejci e iz celjskega «>-kraja se je odtegnil lete šoje leto vojaški službi in pobegnil. Kn* pa drugače ni mogel živeti, je pričel ž vlomi v tuja stanovanje. Tako je dne 3. maja vdrl v hišo Martina 1'uelja v Udini vasi in odnesel okrog 1000 Din gotovine. Istega dne je sel v Kal, kjer je obiskal posestuico Marijo Kotar in ji odnesel 1000 Din gotovine, več sre-i-mih kron. zlato verižico in nekaj perila. Na večer pa se je že zopet splazil v stanovanje posestnika J. Mak.se t a. na Vrh peči, pri katerem je pol.rail dve obleki, zlato uro in verižice v vrednosti 2500 dinarjev. Zasledovanje vlomilca je žele oleŽkočeno, .ker se povsod izdaja pod tujim imenom.
Pomilostitev morilci tašče.
Štefan Gaber, logar v Tešanov-cili v Trekirturju, je dne 20. avgusta 1 !'23 prišel javit okrajnemu ^►dišču v Murski Soboti, da je padla njegova tašča llona Cijiot v T in metra globok studenec, kjer je utonila. Ker je b:!a zadeva sum-• jiva. je sodnik takoj pri držal Gabra v preiskovalnem zaporu. Vse .i« kazalu, da je Gaber vrgel taščo v vodnjak. Bil je obtožen in pri porotni razpi a vi marca 1924 obsojen na smrt. Takoj po razgiitsit-\ i smrtne obsodbe je Giber priznal. da je res vrgel taščo v vodnjak, kar je poprej vedno tajil. Z ozirom na razne olajševalne o-
kclščine je k« al j pomilostU Stela- „ r,	. , .	...
„ .	"* A „, . „	nise na Gospo svetiski cesti v Lmb-
na Gabra na 20 let težke leee.	„ „	j	vt
J	Jjani z namenom, da se ubije. Xa-
meai pa se ni posrečil in je dobila
1 le precej poškodb po telesu. Ho-
Iz potoika Reke so potegnili te K.i;l M. jt ujy3tl> ker jo je gospodi-dni moško truplo, ki je imelo na JIM opominjala glede obnašanja.
p«.s. »in. Višnja vas. 10 let; Flen-nera Sorgcr, mestna reva, Celje. 70 let: Jakob Fendrih, lajnar o-k'jjieii Celje 7.~> let. — Ar invalidskem domu: J:inez Vran i čar, 28 let. — V vojaški bolnici: M. J. Ni-k"!:č, redov G čete 39 pe.špolka, 21 let; Stoj an Djekič, redov 11. čete 3U. pešpolka, 20 let
Pobeg iz ljubljanske hiralnice.
Umobohii Josip Jemec, 28 let i>tar, doma iz Grahovega pri Cerknici. je dne 5. maja pobegnil iz hiralnice pri 3v. Jo<-?fu.
Umor in ponesrečen samomor.
Dne 2. maja se je v Križeveih pri Ljutomeru zgodil zločin, ki še ni popolnoma pojasnjen. Hlapec dr. Lebarja je vdrl v stanovanje oskrbnika Kardiuarja. ki je ležal že v postelji, in ga ubil s krampom. JEtazmesaril mu je čreva in je nesrečnež takoj umrl. 31orilec je po zloolnu zbežal v bližnji gozd in sv .skušal skriti v kup listja. Ko pa je videl, da so ga opazili in da ne more uiti roki pravice, si je torej skušal vzeti življenje. Prereza 1 si jc namreč z žepnim nožem žile na vratu. Morilca in poskusnega samomorilca so prepeljali v bolni-eo v M ur. Soboto. Po okrevanju bo izročen sodišču, da prejme plačilo za svoj nečloveški zločin,
Poskušen samomor.
Služkinja A polonija Močnik jt skočila s prvega nadstropja neke
Zasoneten zločin.
Razne vesti.
Kmet in pek.
Nekemu kmetu na Angleškem ,;•• n<-ki farmer i/, bližnje okolico redno dobavljal in&*lo. NVk«ga dne |);t se je zazdelo peku. da po-st.ajajo komadi masla ki bi mo-r.ili vigati 3 funte, vedno manjši mi manjši, t a ko da je nmego manjkal > do treh f.uitov. 1'ek je radi l«iua tožil farmerja Pri razpravi je «odnik vprašal farmerja: :'Ali mate vago!" — <4Da, imam." — "A utrtže?" — '*Teh nimam.'* — 'Kako t« rej morete vagati maslo'" — ''Jako enostavno", odvrne farmer. "Odkar pek od mene kupuj,- maslo, kupujem jaz od njega kruh Hleb mi potem služi s.:i vaganje nuusla. ker je težak 3 fur.le Ako teža slednjega ni taka, potom jaz nisem kriv. nego on.': Fanner je bil oproščen, a (pek je moral plačati ?*odr.e stroške. •
Bogastvo Avstrije na industrijskih podjetjih in bankah.
Avstrija jc imela 1 1919. vsega skupaj 6283 industrijskih podjetij: v L 1922. je to število zrastlo na 7419 m se do polori*e lanskega
l<ti zopet zvišalo za 1 delniških družb. 5 bank in d. z o. z. Avstrija ima pri svojih 6 in pol mili-jona prebivalcih Ifi velikih in 61 malih in .srednjih bank. Ivi zaposlujejo okroglo 25 tisoč bančnih uradnikov s povprečno plačo uraxl-rikr.vnikov 3 milijone kron in ravnatelj-v 15 do 20 milijonov kron na mesec. Zato pa plačujejo tudi -0 odstotkov obre-ti na posojila in zato je tudi slavni vir bančnih (in!e"<iivov špekulacija. Industrija, stalno ponmoževana — giavno v tekstilni in lesni stroki — stiskana od davčnega vijaka in visoke obrestne mere, seveda ni v rožnatem položaju; zato je bilo v februarju tega leta 120 tisoč Irrezposel-uih. in borza izkazuje stalni padec vseh papirjev. Pasivnost trgoVske 1'Hance hitro narašča radi zmanjšanja izvoza in zvišanja dovoza, predvsem lnksusnega blaga, kar je za Dunajčane in njihovo beračenje po svetli za podporo dosti značilno.
Kakor je razvidno iz poročil strokovnjakov, ima Avstrija premoga samo se za 100 let. Zato je pričakovati še znatnejšega izrab-
ljanju vodnih sil, ki jih inutjo a^p-ake pokra jine dovclj na rafptflago.4 ViSnja:vas, 4 leta";1 Vilrtor-Grtlec,
prsih rano od strela; obvezano je bilo z bodečo žico in obteženo z-debelim kamnom. Mrtvec je bil elegantno oblečen mlad človek. Preti približno dvema nieseec-ma so fz istega potoka potegnili truplo sta-r. jšega moža pod sličnimi ok olio strni. Domneva se. da gre zv n»i!or, ki je bil izvršen na jbe'i ob istem času. Ljudstvo je vsled »ro/.ne najdbe razburjeno in pričakuje, da se varnostnim oblastveni po.sreči izslediti krivce.
Star popotnik.
71 letni svetovni popotnik grof 'lok Dejmiovič, ki je 54 let svojega življenja posvetil potovanj i, je pred kratkim zapustil mariborsko bolnico. V svrlio, da s: pridobi na-tliiljiia sredstva za svoje potovanje, je ](). in 11. maja predaval pri 'Iallnviedlu o svojih doživljajih.
Smrtna kosa.
V	mariborski javni bolnici je uni'-I:i učiteljica Betka Klampfcr. Pobrala io je tuberkuloza.
V	Ljubljani ko umrli- Apolcnija Štrukelj, trgovka, 87 let. — Fran-"iška launder, dninariea, 76 let. — Albina TrČelc. hči žel. pisarniške--asluge, 18 let. -- Elizabeta Ka-r««lina CJree, hči tovarniškega mojstra, 7 mesecev. — Josip Krviua, posestnik, 31 let. — P laže le Kovač. n«'Vorojeuči-k, 3 ure. — Fr. Pretnar, vrtnarski delavec. 52 let. — \vg. Pajk, novorojenček, 6 ur. — Lovro Svuičar, rudniški kurjač, (if; ie<. - Josip Olfacius, rudarjev s.n. pol nre — Albin Kolenc, go-stače/>* s n, niralee, 15 let. — Ivan Valentiučič, hišnikov sin, 4 ure. — s4. Marija Avguština Napotnik. u-sniiljcnka. 41 let. — Jera <Jirar, oninarivrf, 3f> let. — Anton Hre-Ško. delavec. 52 let. — Fran Maček, ključavničar, 52 let. — Audr. Uranic, posestnikov sin, 32 ur.
V	Celju so umrli meseca a]»rila : V mestu Celje: Kari Kranjc. nad-stražuik v ipok., 53 let; Terezija Žolgar, zasebnica. 61 let; Kari To-niasehelc, davčni upravitelj v p., 65 let. — V celjski javni bolnici: Alojzija Verk, posestnica pri Sv. Kini, 13 let; Josip Germ, skladiščni delavec v Celju, 47 let; Tere zija Soje, služkinja v Lubniei. 38 let; Jurij Lain p ret, najemnik irz okoliee K« n j ice, 60 let: Katarina Džhiba, zasebnica iz Vojnika, 29 let: JVflha Plahuta, berač iz okolice Celje, 76 let; Dragotma Rudnik, hči rudarja iz Skal. 9 mesecev; Flcrijau Irmančnik. hlapec lJečiea ob Savinji, 26 let: Valentin Žmavc, koear iz Bočne, 51 let; Stanislava Grilec, posestnike-va hči, Višnja vas, 10 let,- Franc Sto-jan, občinski revež v okolici Sv. Jurij ob j. ž., 82 let; Viktor Kramer, ubožec i« Nove cerkve. 33 let; Roža Grilee, posestnikov« hča,
V	Ncvem Mestu je v nedeljo 4. maja o!» 11. uri -dopoldne skočil z železnega mostu v Krko ključavničarski pomočnik Janez liožič. Pri vratolomne ni skoku nad deset metrov globoko se mu ni prav nič zgodilo, plaval je mirno po mrzli Krki ter se pustil od mladega Lak uerja s čolnom izvleči iz v-Lsle. Po tem je poskušal svojo namero še enkrat, pa so mu jo drugi prepre čili. Vzrok so rodbinske razmere.
Pogreb nesrečnega otroka.
V	Mariboru "*o pokopali 7letnega hm a lbei*ška, ki je po večdue\ ni boibi s smrtjo in v strašnih bolečinah umrl v javni bolnici. DeO ka je ustrelil po nesreči med i»ro 16letni soredii'k iz floberta v čelo. Dečka sta se igrala tihotapce v za k len jen i sobi. Aluli I mre se je skril za zaveso in rekel tovarišu, naj ga zasleduje, nato da naj strelja na tihotapca, če si upa. 16 let ni lova nš, ki je nekoliko duševno omejen, je nato brez nadaljnega pomisleka pograbil flobert iz omare in sprožil proti malemu dečku, katerega je zadel naravnost v če lo. 1'mrli Imre je bil lep intel:gen
1 en dečko, sin neke Madžarke, ki ic ob prevratu na Ogrskem nezna-nokam izginila, in je živel pri svoji stari materi v Mariboru.
. Potari.
V	noči >v.\ •'>. na 4. maja je nastal ogenj v hi^i Antona Kušarja v Dravljah. V tekn pol ure je bila hiša upepeljena Marija Ravnik, sosedova hči. ki jc v tistem času tlučajno nesla izlili škaf vode ven. Ker je pozno zvečer ribala stano-
je zapazila kak(> se kadi iz -lauinate strehe pri sosedu. Takoj na L o je opazila tudi plamen. Začela je klicati ljudi, ki so prebudili v hiši nahajajočega ^e zidarja Pavla Mavrica in čevljarskega pomočnica Franca Kušarja. Z veliko težavo „so nato ljudje redili iz p! i-in-na pehiatvo. Na lice mesta so kmalu prihiteli ocnjegasei iz Zg. Šiške, Drave!j, Št. Vida in GLinc. Posr-stnik Kužar je Lunil to hišo tele lansko leto za 30.000 dinarjev. Skoda se natančno krije z za-v,ir«. '. alnino
T»ne 6. maja okrog 10. zvečer je na stražnici municijskega skladi-Vn pri Bohovi pod Mariborom v.-Wl pomanjkljivosti pri dimniku izbruhnil pj»žar v podstrešju. Mariborska požarna bramba. ki ie nemudoma odšla na lice mesta, je po polurnem delu ogenj pocasila. Škode nI posebne, žrtev ni bilo.
Toča.
Nevihta s točo, ki je dne 1. raaja v raznih krajih ljuhlianske oblasti napravila znatno škodo, tudi Ž Vaj. r*ki ©i prizanesla. Toča je oklenila tamkaj .velik del' 1 iuto-merske-ormoskih vinogradov.
Čikaški rojak mi poroča:
Kot znano, so kupili farani patru Koverti čisto nov avtomobil. Od flečkajnarskih šlebedrov do modernega avtomobila je pa st» veda velik korak. Koverta ima tudi svojega šoferja. Ko sta st prvi dan vodila naokrog, se je zgodilo sledeče:
Koverta je bil zleknjen v blazinah ter je premišljeval o lahkovernosti in udanosti tega sveta.
Šofer je vozil, vozil previdno. Ker je bila cesta prometna, in jc bilo tuintaan treba zaviti v stransko ulico, je pred vsakim ovinkom iztegnil roko. da pokaže stalim avtomobilistom spredaj in zadaj kam je namenjen.
Koverta je postal pozoren. Pogledal je v zrak — res, oblaki so se zbirali.
Šoferjeva previdnost ga je jezila. Kaj skrbi za avtomobil — si je mislil — saj je vendar moj.
Šofer je pa neprestano iztego-val roko.
Koverta je postajal nestrpen. Slednjič se pa njezi in reče o sorno:
—	Kaj skrbiš z;i moj avtom" bil.' Kaj izteguješ roko in skrbiš za dež Vreme te ne sme nič brigati. Če bo ploha avtomobil kaj poškodovala, bodo že farani dali za novo farbo.
*
Te dni je bilo sklenjeno na osmi:
—	Če ni hudič, bomo pogrun tali, kdo sproti vse izblebeta /gagi, kar sklenemo na osmi.
Pa je hudič, ker ga ne bodo pogruntali.
*
Francosko časopisje poroča, da kaže znani francoski diplomat Caiilaux znamenja slaboumnosti.
Ni še dolgo tega. ko je objavil Caiilaux članek, v katerem je za hteval, da mora Francija poma jrati Nemčiji, da morajo dati Fran eozi Nemcem priliko za razvoj mi jih ne smejo ovirati pri njihovem delovanju.
Take besede smatra seveda Po-inčare in njegova koinpauija za znake blaznosti.
★
Pred sodiščem se je zagovarjala ženska, ki je s sekiro ubil k svojega moža.
Pravi, da ga je ubila iz ljubezni.
Seve, da ga je ubila iz ljubezni.
Pa ne iz ljubezni do svojega moža.
*
Prihodnje ameriške volitve s«. bodo vršile v znamenju treh "k":
Kuklus. korupcija in kerozin.
★
To je resničen dogodek, ki se je pripetil v New Yorku:
Mož je prišel domov ves sestradan. Žena pa se ni imela večerje.
—	Čakaj, boni telefonirala mesarju — je rekla. — Takoj bo tukaj.
In šla je k telefonu ter poklicala Smit ha:
—	Prosim, pošljite mi takoj pai porkčapsov.
—	Jih nimam. — se je glasil odgovor.
—	Pa pošljite malo teletme.
—	Je nimam.
—	Ali imate kaj govedine?
—	Ne.
—	Torej nimate sploh nič mesa?
—	Ne.
—	Ali ste vi Smith ?
—	Da. jaz sem Smith.
—	Mesar Smith ?
—	Ne. vrtnar Smith.
—	Dobro, saj je vseeno. Pa po šljite velik venec, tako za kakih deset dolarjev. Moj mož je ravno sedaj lakote umrl.
SugnfiUrootmka
Ustanovljena L 1898
SCatoL Srfiturta
Inkorportrana 1.
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
J
Glavni odborniki; Tt—ednlk: RUDOLF PKR1">AN, ttl B. 1IS *t. C1«t*U*4. O.
Podpredsednik: LOUIS BALA NT. Box lt« Fe&rl	Irftfala*
Vmjnlk: JOSEPH FISHLP.R, Ely, Mino. Blacajnlk: LOUIS CKAlkIPA. Box Ml, Ely. Minn.
neizplačanih smrtnla: JOHN MOVBM. Ilf — 1Mb 'Aw. DvlttUu Mlu.
Vrtini rtmnlki Dr. foa. T. QRAHVK, SN AJaerle&B State Buk BM«.. MM Clxtk Ave.. Pittsburgh. Pa.
Natfzernl ttttrl AJVTOK BBABNIK, Room M« BaheveU KU-i M-
Street«, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1284 W. It BtreelL Ckleago. OR PRANK »g RAB KG. U2S Washington »tre-rt. Dex»e»
Peretnl etfber.
UONAKD KLABODNTK. Box 4ir, Bly, Mlur.
GREGOR J. PORENTA. tlO Stevenson Bids., Payallxp. Ifadl
FRANK KO RICH. «117 fit Clair A vs.. derelaxi. a
Zdruisvslnl Mlhsri	T
VALBNTTN PTRC. Ttl London ltd-. N. B., ChvttaH &
PAULINE ERMENC. S8S Park Str., Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE, 404 F- Mess. Avecue. Pueblo, Cols. ANTON CSLARC, lU Market Street. Waxkecax. DL
■ .	Jednotlno xradne glasile: "Glas MiNfl^i	»
Vsa stvari tlkajoCe a« uradnih sadrr kakor tadl «snsns potL'hm ssj so pošiljajo na tlamefu tajnik«. Vse prltolbs naj ss potUJa mm v»4-sednlks porotnega odbora- Proinje sa »prejem novih Uaaoir m hotslW ■pričevala naj s« pošilja na vrhovnega sdravnlfcx.
Jugoslovanska KAtollika Jednota ee prtporo«« fsesa JugodovaBOai ■> obilen pristop. Kdor Seli postati član te organizacije, naj ss sglasl tajnik* bU in ječa druitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druitev ae p« obrnlts nn gL tajnika. Novo druStvo ae Lahko vatanovl s t (lani all Blanleaxri.
Iz Jugoslavije,
Vaška tragedija; smrtna obsodba
Svil hči.* v il«'luva'"i j«1 nI »s .lo i i ;v smrt krnel ci; Maro linln*. nj«*-iU'<*a	in uokoju ;i ji'i>;>vt'v;a s.o-
sfd:i, vsi tr je iz ' nluiH-a pri Kr;-.v Vi ih. ker je Uuliccva v družbi /. oinenj'.no dvojico ubila svojega dru^e«?ii nu>ža. Truplo >. <. ;li pod postelj: iiiv-lednjo n«'č ])ii so je vrgli v im»eno narasli p<>t«>k • Jlo«i< vniea. K'< je voda upadla, so ljudje poterr.il: truplo iz vede ii*.
je tudi dognala identiteta. Y polcejnikovi ix-sti'!ji	st- našli
sledovi krvi. Med tamkajšnjim ljudstvom se govori, da je lini <•» -va zastrupila svojga prvega ni« ža.
Aretacije.
Kadi suma kokošjili tatvin v o kraju Radeee je bil aretiran rudar Frane Lipec, ki jo prodajal kokoši jv» Trbovljah za ^U-jio ceno.
Ptujska polieij t je aretirala ^Al. špolarj i, ker je 'iil zasledovan r«:-di raznih hudodelstev in tatvin.
Velik požar v Beogradu.
Dne M0. aprila dopoddiie je izbruhnil požar v hiši .št. 15 ulice! Knegin.je Ljubice. Požar je uničil! et!o hišo /. več prodajalnami v
0	jej. iškoda je precejšnja.
i
Italijanski ladji na Donavi.
I>ne^8. aprila sla prispeli v Ze-uiun d\e italijanski vojni ladj:. in .s'ci'i* tojjovka •Miiovauniiii" p »d poveljstvom k or vet nega kapitana
1	atauna in torpedovka ".št. 7"»"" p!»d poveljstvom poročnika triaeo-inniju. Italij.uiski la*lji -m* nahajata že dva meseca zven .talijan-' vkih vodfi na propagandni vožnji
r-<: Donavi. Z;nmst:li 7. marca
... i
vojo hrodovno bazo \ Spez/.rji. prev<z;Ji sta Dai'danele ici zaplo-J vili pri Galaeu na Kumunskeni v Donavo. Dne "J'', ajirila zjutraj ^»a ' ladji zapustili Z 'uiun in se podali po Donavi proti \» vemu Sadu. Italijani hočejo dospeti do Linea v avstrijski republiki
Beograjski histerični seminar
v Splitu.
Te dni so obiskali Split in ok<»-lieo gojenci zgodovinskega semc-irišt*a beograjskega vseučil š>"a pod vfiKkstvom prof. Anastasijcviča, ki je po set i 1 tudi arheologa monsLg. Iluliea. Slednji je ob tej priliki slušateljem umetnostne zgodovine v I'.eognwlu predaval o rimljan-sk*»m cesarju Dioklecijanu tc-v jim tolmačil .splitske spomenike. Gojenci s't si ogledali Dioklecijanovo pala'-o in druge zgodovinske znamenitosti tr-:r se podali tudi na iz-1-1 v Trogir. ki je napravil na obiskovalce velik vti»i M^ns. liulie
je imel tam svoje drugo preda valijo. C.-vMil j" nad dve uri o has-r«*li«ru. Vodja beogra j skesa h isto-i'i"-n«'«a seminarja pr:d'. Aimstas-i-,]o\ ir j, o<11Lč»mi učenjak ter .špcc.-jalist /"i bizantinsko usnetjioxtno zgodovino. Študiral je v Monako-v. in Oliiuehen) na liavarskem.
Ženski detektivi v Budimpešti.
Madžarski minister za notranje y.adeve je imenoval prvega -'-fici-jelnega ženskega detektiva v Ma-t.lžai>k:. (ji:-i;)odična Klavdija Mati-dan je h la namreč imenovana /al p«.lic:j>»Icega uradnika v 11. rin -v-neiiL razredu ter bila prideljma detekt i\skeiuu oddelku v Iliulim-pešii. Ii;'zen lega je minister v. i«»tim ukazom imean-val 15 uglednih bud;,mpeštanskih dam. k; so «i jiridohle mnogo zaslug v i>"fl-rt-eju dobn t vornega dela. <a pia-ve detektive, a brez plače in izven einoviiega razreda.
Slava prvemu!
Roald Amundsen je dospel na južni tečaj Iti. decembra 1911. tiueglielmo Marconi je signaliziral črko '"S" preko Athintika 11. decembra 1901. Komodor Robert E. Perry je dospel na severni te. e;ij (I. aprila 1909. Paketna pošta v jZdružonih državah jj bila ustanovljena 1. januarja 191:J. O iznajdbi Roentgenovili ali X-žar-kov se je poročalo dne 1. februarja 1890. Prva lokomotiva je prišla v Chicago. III., 10. «»ktobra.
Prvo Zdravilno (.Jrenko Vino je postavil na ameriški trg -Jo-sip Triner v lotu lSr>7. Formula Trinerjevega Zdravilno Grenkega Vina je bila stalno izboljšana, kakor je napredovala znanost, tako. da je isto danes prvovrstni* preparacija s caseara segrada. k! je do sedaj poznana zdravniški vedi kot najboljše odvajalno sredstvo, in katera tvori eno naj-glavnejših primesi. Naši odjemalci nam vsak dan pišejo pisma, v katerih izražajo največje zadovolj srtvo. Xa pr.: ' Wichita. Kanv, 31. marca. Vsako leto. odkar rabim Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino. se čutim zdra vej šega m močnejšega. (Ii.u-les Dvorak". — "'Allegany. X. Y.. 13. maja. Tri-nerjevo Zdravilno Grenko Vino imam rad, ker po njem se dobro počutim. '.Mrs. Jemue Sim-sieh". — Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ga ima za vas v zalogi.	.(Adv.)
I ;
bova zamimiva
rji«
NA KRVAVIH
POLJANAH
S
T BFLENJE in strahot« ■ bojniK pohotot MjteCi AlovenskegA planinskega polka. V knjigi bo popisani vsi boji biviega d(r?flnagp |M>]ka od prvega do sadnjega dnti svetovne vojiui. fa Galieije, z Doberdožke planoto, a gorovja m Tirol, Bega hriba, Hudega Loga, St, Gabrijela* Eijagft i polkovem opora ter tgega aakletrt
wSmi* m mud »* m tfk *
■ " T- -	v - K ':■■ ii
GLAS NARODA, 24 MAJA 1924
Pred davnimi leti.
Leta 1841 je postaja tiha, siva hiša, stoječa na vogalu Broadway in Chambers Street, pozorišče krvavega* dejanja. Nekega Samuela Adamsa je umoril njegov delodajalec, John C. Colt, brat slavnega izdelovalca pištol. Oba moža sta se prepirala glede denarnih zadev in Adams je prijel Colta za vrtaft, nakar je slednji pograbil kladvo ter pričel tako neusmiljeno tolči po Adamsu, da se je slednji mrtev zgrudil na tla. Ko se je polegla njegova jeza, je izgubil Colt svojo glavo. Sklenil je spraviti truplo s poti. Spravil ga je v aaboj, ga posul s soljo, pribil pokrov ter ga poslal na ladiji, ki je bila zasidrana pri Maiden Lane, v New Orleans. Ladija pa je bila zadržana iz gotovih vzrokov in par dni pozneje se je pričel širiti tak neznosen smrad, tla je sklenil kapi-1, tan odpreti zaboj.
Colt je bil spoznan krivim u-inora ter je bil obsojen na smrt na vislicah. Opoldne dneva, ki je bil določen za usmrčenje, se je v Tombs zaporih poročil s Karo lino Henshaw. Obešen je bi se moralo izvršiti ob štirih popoldne. Malo pred tem pa je izbruhnil v jetniš-niei požar. Kljub temu pa je skušali Serif izvršiti smrtno obsodbo, a ko je stopil v eelieo Colta, ga je našel mrtvega, z nožem v srcu. Dolgo leta nato se je trdovratno vzdržala novica, da je Colt pobegnil in da je bilo podtaknjeno drugo truplo, vendar pa kaže vse, da ni bila nikdar uvedena tozadevna preiskava.
• * *
Komaj eno leto pozneje, v poletju 1842 se je pripetil slučaj, ki je postal vsled mojstrskega opisa Edg;i<r Allan Poe-a eden najslavnejših v dolgem seznamu mo-l-ilnih skrivnosti v New Yorku.
Žrtev tega zločina je bila Mary Cecilia Rogers, stara dva in davj-
na ramenih, je bila obdrgnjena. Njena obleka je bila raztrgana na kosce.
Crommelin je identificiral truplo ter napravil nato svojo prvo napako, ko je ustrajal pri tem, da zahteva, da se pokoplje deklico v bližini mesta, kjer so našli njeno truplo. Nekoliko časa se je obračala velikanska ljuska ogorčenost proti njemu. Deklica je bila radi svoje lepote tako znana in zločin je bil tako grd, da je bila razpisa na nagrada $6000 za informacije, ki bi dovedle na sled morilca.
Tudi Payne je obračal nekaj časa nase sum. ko se je zastrupil na začasnem grobu svoje ljubice, a kmalu nato je postalo jasno, da ne more biti noben teh dveh mož kriv zločina.
*
Naslednji razvoj v slučaju je nudila neka gostilničarka z brega reke pri Weehawkenu. Sporočila je, da sta prišla v nedeljo popoldne. ko je izginila Mary, v njen prostor mlada deklicai ter moški s "temno poltjo", zavžila nekaj okrepčil ter nato zopet odšla. Kmalu nato je napadla njen lokal tolpa mladih banditov, ki so se takrat potikali po okolici, se rdajpasla ter odšla, ne da bi plačala. Kmalu (nato je čula gostilničarka krike neke ženske v bližini. t Par tednov poprej je šel neki zakonski par s svojo hčerko na izlet. a banditi, ki so vse tri prepeljali preko* reke, spravili moža in ženo na breg, a nato zopet odvetilaiL ter posilili hčerko. Iz tega se je sklepalo, da je morala postati Mary Rogers žrtev slične lopovščine.
Potekli so nekako trije tedni. Nato pa so našli majhni dečki pri igri v gozdovih v bližini Wee-hawkcna, v samotni goščavi, sveženj ženske obleke, solnčnik, pallet let, ki je slovela daleč naokrog' rokavic in robec z monogramom radi svoje izvanredne lepote. Ži- umorjene deklice. Pozorišče je ka-vela je skupaj s svojo staro nia.-'zal,> sledove obupnega boja in do-terjo na Nassau Street ter proda-'gnalo se je, da je vodila steza od jala smotlko v »prodajalni ,lolm|"nc£a mesta do reke ter znake, Andersona na Broadway in Du- da > nekdo vlekel po tleh težo. ane St. V to prodajalno so zalua- kajti na številnih mestih so bili jali takrat številni najbolj ugledni iztrgani' koli plotov, da se spra.vi možje onega časa in Marv Rogers breme skozi.
>o občudovali in častili možje kot' Vse to je potrjevalno teorijo, general Scot t, Poe, James Gordon da so banditi izvršili zločin. Ban-Bennett, Fenimore Cooper in diti so mogoče sledili Mary in nje-AVashington Irving.	liemu spremljevalcu, pregnali sled-
V nedeljo zjutraj, dne 22. junija "jcga, napadli deklico, jo ubili, 1842 je zapustila Marv dom svoje odvlekla truplo v svoj čoln ter ga matere na Nassau Street, ter po- nato vrgli v vodo. prej izjavila mlademu človeku, j	* * *
po imenu Payne, ki je stanoval Preiskava je uapredovala v toliko, pri njej, in katerega so smatrali ko je po^gel vmes Edgrj,. AUan vsi za njenega ženina, da bo pre- p<)e Na luajstrski na6in je 8esta_ živela dan pri svoji teti, ki je sta- yi, cdi dokazUni materijaK a prc_ novala nekako dve milje proč na ^ pozorig€e zlo^na v Pariz pod gorenji sever, strani mesta. Payne, naslovom: _ Skrivnost Marije in Mary sta se dogovorila, da jo Ro„et Skrivnost je pojasnil s tcm. bo on prišel proti večeru iskat in da je mora,a imetj Mgrv ljubavno da se bosta skupaj vrnila domov. ^^ ? ^^ morn^klm Ker pa je močno deževalo, ni mo- £.astnikom kfljti ob ^ ^asu je gel P^ne držati svoje obljube. J;^, ^	momarice tw &Q
Mary se ni'vrnila domov istega gfl ^^ ^ prflznega tw brpz
Iz življenja izumitelja parnega stroja.
Stephen je preživel svojo mladost v jako skromnih razmerah. — Po dolgem prigovarjanju je dobil nalog zgraditi prvo železniško progo. — Delavcem je bil naklonjen.
Danes si sploh ne moremo predstavljati bojev. ki jih je moral prestati George Stephenson, preu no je mogel uporabljati svojo lokomotivo. Stephenson je bil. ki je pred sto leti izboljšal tedaj že obstoječe in neuporabne lokomotive. Najstarejši poizkus uporabljanja pare kot- gonilnega sredstva datira iz leta 1804. toda šele Stephe^sonov stroj je odgovarjal tedanjim skromnim razmeram. Da ni bilo njega, bi prišel stroj šele pozneje v rabo.
Ta tehnik, ki je bil rojen leta 1781. je bil torej star 33 let. ko je zaznamoval svoj večji uspeh. Kakor razni drugi znameniti ljudje. tako je preživel tudi Stephen son svojo mladost v skromnih razmerah. Do svojega 14. leta je bil pastir in je kot tak zaslužil nekaj grošev na teden: v sedemnajstem letu je že dohitel svojega očeta, bil je strojevodja.
Že v mladih letih se je odlik'*, val s tem. da je vedel, kaj hoče in tudi. kaj zmore. Svoj cilj je videl pred seboj tako jasno, kot da bi imel trudapolno pot že za seboj. Komaj je svoj stroj poizkusil, je že spoznal njegov velikan ski pomen. Vedel je, da bo njegov stroj v doglednem času najvažnejše prometno sredstvo. Ljudem tedanjega časa ne smemo zameriti, da so tega dalekovidnega moža spočetka zasmehovali, ako je govoril o zgradbi velikih tunelov i:i o mostovih preko rek in dolin; kratko rečeno, ne smemo jim šteti v zlo. ako so ga poinilovali, ko je govoril o tem, kar se je pozneje v resnici zgodilo.
Leta 1822 je dobil Stephenson nalog zgraditi premogokopno žc-leauici. pri kateri so uporabljali pet njegovih strojev. Že leta 1823 pa je bila predana prometu prva železnica za prevoz potnikov. Vezala je mesti Stockton in Darlington. Železnica je bila zgrajena, toda kdo naj bi jo uporabljal ? Nihče ni hotel riskirati vožnje. Zdra\-
NAČELNICA SALVATION ARMY

KtYSTONI VIIW CO. MW YO»«
Načelnica znane Salvation Army je Miss Evangeline Booth. Pred kratkim je nastopila v Metropolitan Opera House in sicer v obleki. ki jo ji' nosila kot misijonarka pred osemnajstimi leti.
Posledice druži nskega prepira.
Poroča Prosper Buranelli.
Iz "višjih" krogov. V znamenju babjevernosti.
Kaj je izpovedal 'pred sodiščem i V južni Italiji je še vedno ugodno

večera in naslednjega dne se je
.	...	j .. | ■ >-■".•.	' » VUOUI.1Y Ol, JU
izvedelo, da ni prišla v nedeljo .	i -»c .
.	na tajnem shajal z Marv ter jo
k teti. Ker je pred enim letom , . ,	..	*
J 1 .	. napadel ter umoril v napadu teze
odšla z doma za cel teden, ne da ,.	. 0	. .
^ . .ali '-ti. Pozneje, ko je izvedel bi po svojem povratku povedala.'	,	-- ,
, . 1 . .f,	. . za povest gostiloicarke. je preme-
kje se je mudila, so uvedli njeni ,	. ..	. . ,
...	.,	. , ,teno odvrnd sum od sebe. ko je
prijatelji najprvo tiho preiskavo.' ......	,. ,	.
*	,	, ... , ,	skril del njene obleke v goščavi.
Prialv posebno sta bila delavna!	..	. .. .
~ , , . ,, Teorija Poe-a o zločinu je edi-pri tem tem Pavne ter neki moški1 ...	.	. „ ,
, .	.	~ ,na, ki je natanvno soglašala s ce
srednje starosti, po imenu Crom- .. , , .	.. ,
......	, A ... jl>m dokazilnim materijalom v tem
melin, ki je bil znan kot velik, , . .	,	. , ..
. . . .. . v j . sluctegu. Nikdar pa ni bila potr-»•eprav le platonicen občudovalec.	..... .....
t^ v	j jena z nadaljnimi razkritji in u-
*	Cel. ponedeljek in torek sta oba»^0r	^^ ^ Vrod»>»1
... . . Tr . . . lke smodk, je ostal skrivnost prav zaman iskala sled. V sredo je	(janasn'e^t d
vedel Crommelin, da so potegnili	°
brotkarji iz Hudsona v bližini Weehawkena, ki je bil taikrat divjina, truplo neke ženske. Pohitel je tjakaj ter našel Mary Roger«.
Obra* »rtve deklice je bil pokrit s strje^f6 krvjo. Meso pa vratu je bilo razpraskano in celi vrat je bil otekel, vsled česar je bilo šele pozneje mogoče ugotoviti, da je bila zadavljena nesrečna deklica a kosom blaga, ki je bil iztrgan iz njene obleke. Koža. na ročnih hklepib m na hrbtu, posebno pa
Nov aparat za zaščito rudarjev.
Rudniški oddelek notranjega ministrstva v Združ. državah je odobril izdelovanje posebnih aparatov, ki ščitijo rudarje, da se ne zaidušijo in zastrupijo z različnimi plini, ako nastopi nenadna katastrofa. Izdelovateljico teh aparatov je tvrdka Mine Safety Appliances Co. v Pittsburgh!!.
princ Wind schgraetz. — Nekoč je žena pozno ponoči pozvala v spalnico sorodnika svojega moža. — Ženin zagovor ni uspel.
polje za ljudi, ki znajo in hočejo izrabljati ljudsko lahkovernost. — Karabinijeri so hoteli sleparja zapreti.
Bivša nadvojvodinja -Jel'.sava Habsburg in njen mož princ \Yin-ilischgraetz. sta se zagovarjala pr< d dunajskim sodiščem radi ločitve zakona. Razmere v zakonu je princ Windiscligraetz popisal j	neverjetnosti. V tem J
tako-le: **Takoj o porodu prvega j otroka se je pričel spor med me noj in ženo. Žena nikakor ni ho
'1 ržaški li-ti poročajo o zanimivem slučaju, ki nazorno kaže, kako izrabiti silno kulturno zaostalost. ki vlada v pokrajinah južne Italije. Južni Italijan je namreč v verskem fanatizmu na-
tela spoštovati dostojanstvo svojega moža. Vsled svojih velikih zvez z dvorom, se je žena obnašala ošabno in svojeglavno in mt je pri vsaki priliki poniževala-. Tudi na zunaj se je moja žen;t obnašala skrajno nedostojno. Tako se je neki večer zabavala v puljskem baru z velikim števihun oficirjev, katerih niti poznal ni-
Jren lu in tam našemu kmečkemu ljudstvu.
Pred kratkim je v kraju Lizza-no blizii Taranta v Kalabriji počil jrlas. da teče na sliki sv. -Jožefa. katera se nahaja v tamoš-nji ]>oruseni cerkvi, kri iz tlesiu-roke. Takoj se je zbralo ogromno število ljudi in cela vas je začeta romati v procesiji okoli cerkve. Žene so klale piščance, jih cvrle ter jih nosile pred sliko, da bo sv. Jožef imel kaj jesti. In da ne bo sv. Jožef siromak, so mu lahko-
sem. Nekega večera je pozvala niki so ugotovili, da da je brzina mojega sorodnika princa Alfrc- v,'rni varani jeli prinašati poleg
nad 6 kilometrov na uro škodljiva človeškemu zdravju; da celo gledanje te brzine naj bi kvarno vplivalo na človeški in živalski organizem. Sčasoma pa so se ljudje vendar privadili.
Mnogo truda, prepričevanja m prigovarjanja je stalo, pred no je dobil Stephenson iia-log zgraditi železnico iz Liverpoola v Manchester. Inženirji so že ob upa val i in bi podjetje opustili, da ni bilo Stephensona. ki je spoznal, da ni zgradba nasipov, mostov in viaduktov nekaj nemožnega. In ko so bile položene že tračnice, so merodajni krogi še vedno razmišljali. ali bi uporabljali za gonilno silo konje, ali parne stroje. Stephenson je bil edini, ki je uvi-del, da ne bodo mogli konji za dolgo vršiti svoje naloge. Zmagal je tudi v tem slučaju. Uporabljali so se stroji, z brzino 10 kilometrov.
Mož, ki je dokončal vse, č *sar
princa
da Windischgraetza, da jo poseti ob 2. uri ponoči v njeni spalnici. Izredno intimne odnošaje je ime
hrane tudi zlato, dragotine, in o-bleko. kar je v južni Italiji zeki običajno. Medtem so nekateri r
, -	- •< t- j zumeli, katerim se ie posrečilo pri-
la moje zena s poročnikom Kvgc--;	. ^	. .	i'*^
nom Lerehom. L ere h je prebil po dve do tri noči na teden v njeni spalni sobi, ka kar je vedela vsa vlužinčad. Moja žena je bila v Lercha tako zaljubljena, da je
ti do slike, ugotovili, da v resnici kaplja iz svetnikove roke neka plava tekočina.
Ljudstvo je kar blazmelo ort verskega vzhieenja. Našel se je
,	,	ii-*: .... iii«'il tolikimi norci tudi pametem
pričela popolnoma pozabljati na	....	. „
kmetic, ki je naznanil bližnji ka-rabiuijerski postaji, kaj se godi. Toda orožniki niso smeli nasto-
svoje materinske dolžnosti in to tudi v času. če je bila dcea bolna. Ko je izvedela, da je med vojno Lerch utonil > svojo podmornico. je bila vsa iz sebe. Zaprla se je v svojo sobo in je žalovala tedne in ledne. Po svoji sobi je razobesila Lercliove slike. Cesarju Karlu je moja žena najin zakon označevala tako. da ji* vsa krivda nesporazumljenj izključno le na moji strani. Leta 1907 mi je naznanila žena po notarju, da želi ločitev zakona. Njena namera je bila. da izgubim podporo mesečnih .">000 kron, ka-
še je prijel, je bil tudi človek. Po- tere mi je dajal cesar za vzgojo o-sebno se je zavzmal za svoje de- trok. Kako se je obnašala moja lavce, katerim je zgradil vas in žena naj navedem, da je hotela šolo, da bi se lahko otroci pripra- J zapeljati tudi inštruktorja mojih vili na boljše življenje. Bil je tu- otrok, študenta teologije, zelo redi velik prijatelj živalstva. Umrl j lijrijoznega in dostojnega mlade-je v razburkanem letu 1848.	niča. Ko sem jo opozoril, da naj
--J pusti mladeniča, mi je od govor v
la, da je njena zadeva, če se hoče Leninov spomenik v Petrogradu. zabavati. Nekega večera je ob-
--iskala študenta v njegovi spalni-
Ruski kipar Charlamov je do- ci in mi je drugo jutro brez vsa-vršil načrt za Leninov spomenik kt-lga sramu pripovedovala, kako
v Petrogradlu. Umetnik je upodobil Lenina kot krmarja na veliki ladji, vrtečega krmilo na levo! Pred njim nekoliko više. kaže Marx smer z roko. Charlamov predlaga Nikolajevski most za prostor spomenika. Spomenik jc projektiran v 'kolosalnih dimenzijah : postavi Lenina in Marxa bosta v štirikratni naravni velikosti, tako da bo spomenik raz-
se ji je vzljubil mladenič. Kadar je govorila o meni napram drugim ljudem, je prav rada rekla, da sem "lažnjivec. svinja in bebec". Proti obtožbi svojega moža je habsburžainka hotela pred so diščem ugovarjati z obširnim spisom 120 strani. Zagovor ji pa nI uspel. Kaikor znano, je sodišče razglasilo ločitev zakona z ugo-
locno videti z ladij, ki bodo plnVe tovrtvijo. da je ločitev zakrivila z morja v Nevo.	i habsburžanka.
piti. dasi so imeli v rokah dokument. da gre samo za zvito prevaro falota. ki je bil v ovadbi imenovan. Ta falot je namazal svetn>-kovo roko z barvo na tak način, da se je barva zlivala navzdol j>c, sliki, medtem pa j-* razglasil po vasi. da je svetnik ranjen in da mu teče iz desne roke kri. Cilj prevejanca je bil. da pobere ves denar in vse darove ter jo potem hitrih nog odkuri.
Karabinerji so hoteli zvitorep ca zapreti, toda ljudstvo se Jr uprlo in orožniki so* se morali umakniti. Zviti kmet pa je pobral piščance, moko. zlato, srebro, prstane in oblačila, katera je naivno ljudstvo prineslo svetniku \ dar, ter jo z v so m bogato založen popihal iz kraja.
Tako se je živ sv. Jožef nasitil, oblekel in še povrhu obogatel na račun duševno revnih Kalabrežev.
Ali hočete živeti stodvajset let?
Kdor hoče biti zdrav kot riba in dr »seč i to lepo starost, naj sr ravna po predpisih zdravnika Tli. Darlinjrtona. ki priporoča takemu kandidatu: 1. Sedemkrat na dan si umij zobe z ustno vodo. 2. Umij si vsakokrat roke, kdar si se dotaknil predmeta sumljive čistosti. M. Hodi zgodaj spat. 4. Pri jedi izpij le dva ali tri kozarce vo. de in nikoli vina. 5. Delaj z vese* ljem. ker delo, ki ga opravljaš * nejevoljo, slabi človeka.
Preti par tedni je podpisal gove-ner iz Illinoisa pomiloščenje nekega kaznjenca, obsojenega ua državno ječo v Jolietu. To dejanje je pomenjalo konec čudne, a za-r.imive povesti. Povest se tiče rao-ž\ žene in njih otrok, krog katerih se je zavijala vrv zlih okoliščin ter jim pretila z uničenjem. Konečno se je celo družina p'o-greznila v najgloblji prepad, iz katerega pa se je nenadno zopet dvignila na luč solnca.
Leta 1914 je bil obsojen John Keller na šest let ječe v Joliet ka-nilnici, ker je baje sprejemal v Chieagu ukradeno blago. Dve leti je presedel v jetnišniei ter postal zakrknjen. Nekega dne, leta pa se mu je nudila prilika. Pobegnil je iz jctnišniee. Pazniki so ga iskali vsepovsod, a ga niso "ogli najti. Prišel je v Salt Lak City, našel delo kot čevljar ter sku šal pozabiti jetnišnieo in kazen, ki je še vedno visela nad njim.
Ni p;i mogel pozabiti. Zdelo s* mu je, da se^ obračajo ii- nj oči vsakega policista. V vsakem civilno oblečenem človeku na cesti je videl detektiva, ki ga zasleduje. To je bilo stanje duha. ki je že trdi-eijonalno pri pregananih ljudeh, a v njegovem slučaju je bil to stanje še povišano, ker je bil razburljivega temperamenta. Potekli so meseci, eno leto in drugo. Mo/. je trdo delal v svojem poslu, a strah ga je spremljal trdovratno vsepovsod.
Nato se je oženil. Svoji nevesti. Marv Keller, ni ničesar povedal o svoji zločinski preteklosti, kajti kadarkoli mu je prišlo prizn-inje na ustnice, se je premislil, ko j videl njen odkritosrčni pogled. Njegov strah je bil sedaj še enkrat tako velik. Ril je človek s skrivnostjo v srcu. ne le pred brezskrbnim zunanjim svetom, temveč tudi v svojem lastnem domu. Svojo skrivnost je moral skrivati, ne le pred prežečo policijo, temveč tudi pred svojo ženo tovarišieo svojega najbolj intimnega živlenja. Zdele* se mu je, da ima sedaj za seboj opazovalca tudi v najbolj brezskrbnih trenutkih.
Po preteku dveh let n? mocl tega še nadalje prenašati. Sporočil je tajnost svoji ženi. Ona ga je potolažila, izjavil;*, d/i mu bo stala na strani ter ga prosila, naj pozabi svojo temno preteklost. Skupaj sta skušala pregnati strah, ki se je potikal po njih domu. Ni-stfui «j;a mogla pregnati. Dva človeka sta poznala sedaj skrivnost. Ženi se je zdelo, da ni ogrožen le mož. temveč tudi ona in otroci. Prišel bo neizogibno dan, — je razmišljala, — ko bodo odvedli očeta otrok kot kaznjenca in ko se bodo pričeli otroci zavedali, tla imajo očetfai v jetnišniei. Keller je znal citati misli svoje žene v njenih pogledih in postal je še bolj zmeden in prestrašen.
V tem stanju duha je prišla de-moralizaoija. Keller je pričel piti. Izgubil je uspešnost v svojem poslu in kmalu je bi brez dela. Pil je še več. Kmalu ni mogel ohraniti nobene službe več. Mož in žena sta hotela ohraniti družino skupaj. Mrs. Keller, ki je bila izučena bolniška strežnica, je že hotela poiskati mesto, ko je padla na ledenem tlaku ter si zlomila nogo. Poslali so jo v bolnico, kjer je ležala par tednov.
Družina se je tedaj razpršila. Eno dete je vzela mati Mrs. Keller ostali pa so bili poslani v dobrodelne zavode.
Žena je zapustila bolnico ter se pridružila možu. Imela nista nobenega denarja. V svojem obupu sta domnevala, <Lai ne bosta nikdar več imela otrok krog sebe.
Pričela sta se priekati in to pričkanje je postajalo vedno bolj pogosto in ostrejše.
Nekega večera sta dospela do viška svojega srda. Keller je bil pijan in žena ga je pričela obkladati z vsemi mogočimi priimki. Prijel jo je ter jo pretepel, dokler niso njeni kriki spravili na noge cele oklice.
Nekdo je potrkal na vrata in
Vstopila sta dva
Keller je odprl policista.
—	Kaj je tukaj? — je vprašal policist.
Keller je skočil nazaj, ko je z;i<-gledal uniformo. Zena pa je vpila ter izjavljala, da jo je tepel.
Policista nista bila posebno vznemirjena. To se jim je zdel družinski prepir kot se tako pogosto pripeti.
Keller je zapazil, da nimata niti najmanjšega suma, da je on pobegel kaznjenec in vsled tega se je vzravnal ter zamrmral. da ni mo gel prenašati neznosnega zmerjanja žene.
Policista sta skušala potolažiti zakonska ter ju pobotati, a 1o je vzbudilo le še uadaljni srd v Keller ju.
—	-laz se nočem pobotati žnjo, — je rekel.
Tedaj p.- je vse vskipelo v žei*i.
—	Ti se nočeš pobotati / menoj? — je /lakričala. — Ti veš, k. j si. — pobegel kaznjenec. Z.de te videti v jetnišniei \ Jol*etu.
Tedaj pa sta post al m policista pezorna. Prijela sta Keller,a ter ga otlvedkb na polk-iis,';«> postajo, /a preiskavo. Tam so g.-: zapri i v celico in pričela so se br;o.j !\na po.zvedovanja. Odgo\or je prišel hitro. Keller) je bil r-\s pobegel kaznjenec, katerega so oblasti i-sl-ale že več let. Pričele so sc priprav. da ga izroče oblastim kaznilnice.
Dolgopreteča usoda V .sedaj res nastopila. Keller bo moral odsede-.i preostala štiri	in poleg te-
ga še par let. ker je pobegnil. v egovi otroci bodo imeli očeta-!<; /njenca in njih m;»fi ne bo mo«c-primerno skrbeti z.;r;je U>t«li bodo v dobrodelnih z.:-o lir. Mož iti čutil sedaj nobenega sovraštva več do svoje žene (Jr'.-i je ravnal žnjo. čeprav je bila ona vedno dobra.
Kakorhitro je Min Keller v svnV-ji jezi obtožila možu, jt to že oo-žčdovala« Očitalia. si je. da je po'.-zročila nesrečo, katero sta sk.ipij kosala preprečiti. Nobeno upanje ji ni ostalo sedaj. Na poiwe»!o\ n.i^ .i1' povedala s solzam' v i.čeh, da je živel Keller pošteno po svojem begu iz jctnišniee, da j" skušal ohraniti družino v' udobnosti in časti, da pa gn je mučil neprestano strah pred ječo ter ko-nečno napravil iz njega pijanca.
Med onimi, ki .so poslušal njeno povest je bil tudi denverski policijski kaplan Good heart, policijski načelnik Williams in detektivski načelnik Rinker. Pojest žene jih je ganila in majhen poizvedovanje jih je prepričalo, da jr- Keller, oproščen strahu pred j»*č:>, pošten in vesten človek, Ui lahko vzdržuje svojo družino. Združili so se ter se obrnili s pozivom na oblasti v lllinoisu. Od governerja je prišlo nato pomiloščenje.
Kmalu je bila družina zopet skupaj s pomočjo, katero so ji številni nudili in živi sedn.j srečno. Keller, oproščen strahu pred ječo. je stalno zaposlen ter živi v najlepši harmoniji s svojo ženo.
A
NAJNOVEJŠI SOLNI
»CVSTOMC VIEW CO. MW IOM
Najnovejši pariški šolni, ki bodo nedvomno kmalu tudi v Ameriki uvedeni, imajo mesto mašne o-kvir. kjer je prostor za fotografijo moža. zaročenea ali ljubimca. Okvir je seveda tako prirejen, da se fotografijo lahko premen ja.
|
1
M
' J5 i

,-..:4i v Viiš-i
;
rii' t *J'
■ j '
\
.iSa^
OLAS* NAHODA. 24. MAJA 1924
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
Inf
— Jugoslav
m
PRISELJENEC UJ 3>RU6TVA ZA PEEZPLAČNO
POMOČ.
ŽENA IN OTROKA ZNANEGA IGRALCA
Priseljenec se dostikrat nahaja v položaju, ko uiu treba pravniškega nasveta in pomoči. Za siro-
lati konkurence ostalim odvetnikom. Ne sprejina se pravda, v kateri gre za tako visoko svoto,
maka — najsibodi tujerodee ali da je odvetniški strošek upravi-Amerikanec — je to vselej sitno čen. Društva nerada sprejemajo vprašanje. Prijatelji mu nasvetu-J pravde, izvirajoče iz osebne pojejo tega ali onega odvetnika, ališkodbe, in to radi dejstva, da na-stroški so dostikrat taki. da jih vadno odveniki sprejemajo take dotičnek ne more premagati. Da slučaje brez potrebe predhodnih
»c pomaga ravno v takih slučajih, so bile organizirana takorva-na društva za brezplačno pravno pomoč (Tvegal Aid Societies). Deta 1924 je bilo sto takih društev in podružnih organizacij v Zdr. državah. V mestih, kjer ni takega društva, se mnogokje nahaja po-
stroškov in se stroški zaračunajo le za slučaj, da se odškodnina dobi. V takem slučaju si odvetnik odbije dogovorjeni odstotek. Kazenski slučaji iimajo za posledico toliko dela in pripravljanja, da mnoga društva za brezplačno pravno pomoč s svojim omejenim
seben odbor odvetniške organiza- j osobjem niso v stanu sprejemati eije (Bar Association), ki ponuja brezplačno pomoč.
Drluštva za brezplačno pravno pomoč imajo svrho, da dajejo strokovnjaški pravniški nasvet o-nim državljanom ali inozemcem. ki ne morejo plačati predpisanih odvetniških stroškov. Kdor to zmore, naj se obrne do dobrega odvetnika. Odvetniki, ki sodelujejo pri društvu za brezplačno pravno pomoč, so na razpolago strankam tekom svojih uradnih ur; društvo vedno pazi na to, da ac pravda izroči takemu odvetniku, ki je posebno vešč a* oni vrsti pravniških zadev, radi katere se je stranka obrnila na društvo. Ak<j je stvar taka, da se lahko porazno izven sodišča, se društvo poteguje za poravnavo v korist stranki Ln .se stvar hitro reši. Ako pa je stvar taka. da treba sodnega postopanja, društvo začne postopanje in poskrbi za to, da bo stranka pravilno zastopana.
V	mnogih slučajih, ko proti-stranka najde, da društvo za brezplačno pravno pomoč zastopa tu-jerodca, pride prav hitro do po-ravnave.
Kako se stvar VTŠi. jc najboljše razvidno iz sledečega slučaja. ki ni nič kaj nenavadnega v praksi društev za brezplačno pravno pomoč.
Neka restavraevija je najela človeka, recimo za pomivanje posod. za $15 na teden. Koncem tedna dobi pomivač $5 in mu rečejo, da mu ni treba priti nazaj na delo. On ugovarja, ali delodajalec, ki se zaveda, da ima opraviti z inozemcem,- mu noče plačati o-stanka dolžne mezde. Delavec se na to poda v društvo *a brezplačno praA-no pomoč, ki zapiše vs* navedbe prkožitelja. Na to društvo pošlje pismo delodajalcu, v katerem ga poživlja, naj pove svoje razloge, ako ima kakšne. Običajno bo dotičnik odgovoril s tem. da brž posije, kar je dolžan.
V	takih slučajih se navadno zahteva od klijenta. da plača "na račun" majhno pristojbino, od 10 do 50 eento»v; ta pristojbina se zove *'retainer fee*'. To plačilo se rabi za poravnavo" malih izdat •kov, ki jih ima društvo v tej zadevi. Ako društvo prevzame izterjanje kake sv-ote, si vcčmoraa zaračuna odstotek, ki se -odbije ob izročitvi stranki. Ta odstotek je različen, nikdar pa ni več od 10 odsto.
Plačilo neznatne svote s strani klijcnta, ki se obrne na društvo, odgovarja splošni 'odvetniški praksi, kajti vsak odvetnik zahteva ml stranke, da. plača nekaj ■na račun. Društvo navsezadije ima razne stroške za postne znamke, telefon in vožnino in je cisto pošteno, da klijent poravna tc stroške, ako more. Izkušnja tudi lici, da v vseh onih pravdnih slučajih, ki so zapadli ali bili zaklju ceni brez rešitve, je brilo društvo edifto, ki je potrošilo denarja, časa m dela. V pravdi ipa, v kateri, je klijent potrošil še tako neznatno «voto denarja, isti že poskrbi, da se stvar dovede do končne Tešit ve.
V	nekaterJh slučajih so društva za brezplačno {rravno pomoe pri-morana zavrniti nekatere pravde, n»5i 'IcaterJh so se ljudje obrnili do njih. Vctoče ne sprejemajo st
« «Umi Ijncfi, id so zadosti premožni, da » aubjftuiojo
*m
tako dodatno delo. Pravde, tičoče se razporoke. se dostikrat ne sprejemajo. kajti v mnogfti slučajih je postopanje tako zavozlano in povzročuje toliko stroškov, da bi bilo treba zaračunati odvetniške stroške. V mnogih slučajih se najde. da pritožitelj potrebuje soci-jalne in ne pravniške oskrbe. Tedaj je najboljše obračati se na kako društvo za socijalno oskrbo.
Treba je povdarjati. da te omejitve ne veljajo za vsa društva za brezplačno pravno pomoč. Nekatera društva imajo zadosti osobja in sredstev, da lahko sprejemajo vse slučaje, nekatera pa ne. Najboljše je vprašati društvo za informacije o tem. Dostikrat ne gre za pravdo, marveč klijent potrebuje le kak enostaven pravniški nasvet ali informacijo o zakonu. Naj si bodi stvar enostavna ali komplicirana, je društvo vedno pripravljeno z nasvetom in. ako stvar spada v delokrog drugih o-blasti, pove klijcntu, kam naj se obrne.
Ako kdo potrebuje andreso tega ali onega društva za brezplačno pravno pomoč, naj se obrne na Foreign Language Information
Service, >19 West 41st Street. New York Citv.
Raznoterosti
Original marseillake.
Dosedaj smo znali samo toliko «1;: je /A< vA besedilo znane revolu-eijonamne pesmi Rouge t de 1'Lsle. Ko je b;l že postaran, je daroval par rokopisov «vojima dobrotnikoma krparju Davidu d'Angersu in pewnikn Re ranger ju. O rokopisu "Bojne pesmi porcnj-jke air-made" skupno z napevoin pa s> domnevali, da je zgubljen. Nedav no je bilo zcpet dokazano, da je vzet naipev iz oratorija "Esther". So pred kratkim je "Mereure de*t
SMmski M aii oboževanje Satana.
Poroča Gregory Harts wick.
Špijonažna afera.
V Italiji se je začel jako zanimiv vohunski proces. — Dva študenta sta bila vdrla v vlak ter skušala narkotizirati dva potnika. — Akcija je izpodletela.
Preti par tedni je v tnestu Port-1 jem v duplino, od nekega dorna-land. Oregon, Miss Nora Hollis, čega oboževalca satana, ki pa se nstmelita svojio gospod(in(jo, Mrs. je spokoril ter se hotel vrniti a Evo Bradley, prijazno ženico, sta-„naročje cerkve), ro pet in Šestdeset let, ki je več- Pisca so spustili v temno dup krat pomagala svoji poznejši mo- lino, o kateri pravi naivno, "da je rilki. Ko je izvršila svoje dean je, bila slabo ventiliraua.'' V tej lu-je šla morilka, na policijsko posta- plini je videl naslednji strašni pri jo ter se izročila oblastim. Ko so zor:
jo vprašali zakaj je izvršila ostud-!/ —• |5apaz*l sfem vzdolbine, izt ni umor. je ^odvrnila "Miss Hollis klesane do precejšne višine iz ži-mirno:	jVe stene. ..
— Storila sem to. da bo svet po-' Trinajst takih vdolbin je bilo za zmal resnico ter čital mojo knjigo. «etlenih. ne od kipov, temveč, od Če bi izvršila samomor, bi rekel človeških bitij v naravnost nevr svet: — Zopet ena prismojena jetnih pozicijah, ženska. Ljudje bi se ne brigali(' _ Eden je bil sk]on]eu niizaj
znana igralka ter nastopa pod imenom Natalija 88 svaril°- Vedela sem. da moram zazjdan 0b Strameh ill po nogah v
ubiti nekega drugega.	.neke VTSte cenment, ne do bi se
J Naslov knjige, katero je skušala mogel prmakniti, vleči ali sesti ali .pisateleica spraviti med svet na dvigniti roki do obraza. . . itn ko grozen način, se glasi: —( Drugi je bil zazidan v skalo, k Živeči bog Biblije je Satan, zlob- ga je vedno držala v sedeči po
Slika namr predstavlja ženo znanega kinematografskega igralca "Buster" Keatona ter njegova dva sinova Joseplia in Roberta. Zena je tud Talmadge.i ^ f
Usoda sleparke.
Mlada jugoslovanska sleparka je
Tii duh.
I
ziciji. Nadaljni so bili zviti v krog
^rari".'." izrazil dvom, da je rokopis sploh kdaj obstojni. V istem
24. aprila se je začela preti po roto v Arezzu zanimiva razprava v zelo važnem, toda istotako skriv nostnem političnem procesu.
Lani meseca avgusta se je namreč med vožnjo z brzlovlakom v kupeju št. 38 izvršil na>pad na ti-govea Tommasinija. Dva slušatt* lja rimskega vseučilišča, po^ imenu Albreoni in Tuzzi sta vdrla v kupe 1. razreda, kjer sta se vozila dva potnika ter sta poskt^ala oba narkotizirati. Trgovec Tom-, masini je opazil namero študentov, ter se jima je hotel upreti. Prišlo je do streljanja iz samokresov in TommasLni je plačal boj s svojim življenjem. V prvem ln-pu se je zdelo, da sta vdrla študenta v kupe v namenu, da okra-de-ta potnika. Pozneje pa se je izkazalo, da temu ni bilo tako.
Oblasti so se uverile, da sta napadalca komunista in da sta votla v vagon x drugačnim namenom. Poleg Tommasinija je namreč spal bivši turški častnik Feuzi beg. /Tega sta napadalca skušal narkotizirati, hoteč mu ukrasti neke važne spise, katere je nosil s seboj.
Dognalo se je namreč, da je bil beg špijon v francoski službi. Med vojno je deloval proti Italiji v Tripolisu, kasneje pa je bil sprejet za vohuna v italijansko službo. Istočasno je *imel dobre zveze s Kemal pašo ter preko Kemal paše s sovjetsko vlado v Moskvi. V resnici pa je vršil Feuzi beg špi-jonažo v korist Anglije. Na potovanju skozi Italijo je nosil pri se-I bi važne dokumente iz Moskve, z dokumentov je izhajala tlej-
fingirala blaznost, kadarkoli so' Skoro ob istem času kot je bil v obliko črke S. Številni so bil
jo prJjeli. _ Nekoč je policij- izvršen umor v Portlandu, je od- dejanski zazidani v skalo, z gla
skemu stražniku ušla iz vlaka, redil John Stimter, predsednik vo navzdol. Videl sem tri, viseč Tatvina petdeset tisoč kron. I družbe za zatrtje zla, uničenje s stropa, obešene za roke. Nikdo
--knjige pokojnega J. K. Huvsma- teh se ni pritožil ali se stresel. .
V zadnjih letih vojne se je po- na :	(Tam doli), iz izjavo. Prizor je bil naravnost grozen,
javila v različnih krajih mariboi da -ie ^nj'S3 polna demonologije.| Namen zborovanja je bil prikli skega okrožja mlada ženska, ki' demonologijta„ v kateri vidi cati Belezebulw. Glavni fakir je je kradla in "oljufala v tako ve- Snmer zadosten vzrok za za- zaman preiskusil vse svoje meto likem obsegu, da je postala pra trtj'e dela slavmega pisatelja in ki de. Zazidani in obešeni fakirji so va nadloga za prebivalstvo. V j^ l>ila dosti močna, da je dovedla molili na glas. Odprli so odprtino ljutomreskem, gornjeradgonstkean. žensko do umora ženice, ki ji je v tleh ter privlekli z nje več trn ormoškem, rogaškem, ptujskem, bila prijateljica in pomočnica, je'pel j ter teles možkih, ki niso še lenarškem, mariborskem, šmar- "znipnost, ki se peča z demoni ali umrli, a bili v takem stanju, da skem, slo ven jeblst ruškem in celj-' zlimi duhovr'. Ponavadi pa se so kostjJ direktno gledale skozi tfkern okraju se je pojavila pod razume pod besedo "demonologi- razpadajoče meso. Te žive okost liajraznovrstnejšiini pretvezami.!ja" oboževanje Satana ali kralja njake so nametali z trupli vred na goljufala ljudi brez razlike, od peklenščekov. V tem smislu je kup ter jih pozivaljali naj molijo župnikov in sodnih uradnikov do treba imenovati pojav "demono- Belzebub pa se ni prikazal. Kone najpriprostejših kmetic, katerim latrijo".	jčno so prinesli noter posodo z za
Domneva se, da je v Parizu ve- rečhn ogljem. Nastopila je mlada
prijatelja človeka, ki je hotel doprinesti žrtev.
Demonologija pozna vol i ko število demonov, ki so skoro v vsakem slučaju ostanki praznoverij iz, starodavnih časov, iz otroške dobe človeškega rodu.
Skoro vsi ti peklenšceki so proizvod konflikta med krščansko vero ter starimi bogovi narave. Ker so bili naravni bogovi uekristjan-ski, je bilo povsem naravno, da so jih poslsaji v pekel, kjer so prišli kot princi pod vlado Satana, največjega sovražnika nebes. Večni konflikt mel silami dobrega in silami zla je imel tudi za posledico, da se je stavilo uuulangeljem. an-geljem in svetnikom nasproti prikazni. ki so pomenjale nekaj ravno nasprotnega.
Ni mogoče natančno določiti, kako razširjen je satanizem v današnjih dneh. Dogodkov kot je bil nmor v Portlandu. ne smemo o-malovaževati. Oboževanje satana je mogoče oblika blaznosti, a ta blaznost povzroči lahko poškovn-nje in celo smrt povsem nedolžnih jn neprizadetih bitij.
Bogatini niso srečni.
Vojna je marsikateremu bogatinu prekrižala načrte. — Vdova se je utopila, ker je mislila, da sta dva milijona mark premalo za njeno življenje.
slaboumno. Slaboumna pa ni -bila in je na vožnji v Fetdhof porabila
ka. ki jo je spremljal in je v Špi-Iju skočila iz vlaka. Takoj nato
v Varaždin, Zagorje bi Zagreb. V Zagrebu je leta 1921 svoji
gospodinji ukradla nad 50.000 K. | je ta kult le izgovor za ljudi goto-gotovine in nato brez sledu izgi-|ve vrste> da zadoste svojim dege nila. Večji del ukradene svotfe jc »erklanim občutkom v divjih or baje skrila v zidani "graj
li tu pa trdi danes nekdo, da rokopis obstoja in da je bil svoje-časno odtisnjen v nekem al^aškem listu o priliki, ko jc bila marselje-za prvič predvajana. Rokopis je priobčil lastnik Usta. ki ga je. dobil od nekega indusfrijea. dne G. junija lf»l 1 Rokopis rie hranila 'rodbina dotienega mdu«trijca in ga čuvala kot važno družinsko listine. DoK-la ga je indus-trijčeva b.-.biea od Rougeta samega. Rou-gVt, ki ie bil zelo muzikaličen oficir. je često zahajal k omenjeni rodbini in prirejal -domače koncerte. Ma-rseljezo s.') prvič peli v hiši «t;-«ssburškega župaua Dictricha.
Osemurni delavnik za konje.
'' FIclio de Pariš"' poroča: Veterinarsko glasilo "konstatira, da «e je zdrdrv?tveno stanje konj znatno' il.t-lisalc po'.vsodi tam; kjer je u-vrden ooemurni delavnik. Zlasti je izginila' kolika, to je bob»zen. ki je upropastila mnogo konj in f-r doslej največ napačno prri-; : so v,tin uživanju razne zelene krme. .Zadnja ona/ovanja pa so po kazala, da je bila ko£ ka pogosfco-mn posledica prevelikega napora konj. zlasti pri onih. ki vozijo tež-{ ka bremana. Vlečenje tovorov vpliva na čreva in v«led tega so se razv-ijaie različne bolezni, predvsem pa kolika, "ficho de Paris'' zaključuje.	tozadevno poro-
čilo : Dozi v el i' b orno ^še^ to, da se v stvar vmešajo društva za varstvo
Marije Bistričke. ostalo pa je "zapravila. Po izvršitvi raznih novih deliktov je prišla zopet v za- jo dušo" splošno priznana od cer-
pore okrožnega born.
stvo. da rovaTijo soA-jeti v Orientti proti Angležem. Komunistična Študenta, doznavši za dejanski položaj. pa sta hotela preprečiti prenos spisov, ki jih je imel Feuzi beg pri sebi preko Italije. "Hotela sta preprečiti, da bi bila ruska sovjetska vlada kompromitirana in nista želela, da bi prišli akti v roke angleškega zunanjega ministra. Zato sta se poslužila zločina
narkotizaeije in sta ustrelila Tom-	«*roka. Ko
sodišča v Mari
Ta zanimiva ženska tako burno preteklostjo je Marija Henčič. rojena leta 1893 v Sv. Barbari Nadkrižoljani na Hrvatskem, ki se je kot mlado dekle poročila z
Pred vojno se je Utopila v Berlinu neka dama iz boljše družbe — iz obupa nad zapuščino svojega moža. Premoženje umrlega moža je namreč cenila na desex milijonov zlatih mark; po njegovi smrti pa se je izkazalo, da j« zapustil samo dva milijona. (Pomislimo — dva milijona mark v mirnem času!) Dama pa je uravnala svoje življenje na deset milijonov; jmhI ceno se ji je zdelo nemogoče živeti. In tako se je pe Ijala v okrašenem čolnu na ha. velskn jezero in ho utopila. Tako cenijo življenje oni. ki pre<-e-njujfrj" denar. ShvJock je v njihovih očeh teoretizirajoči narodni gospodar. "Ako md v zamer« življenske predfXigoje. vzemi t h mi še življeinje". pravi on. Njim pa ni deaiaroo bogastvo samo pretlpogoj za življenje, marveč življenje samo. cilj in zmisel njihovega bitja.
V tem oziru ste zruimeniti dve Sehopenhauerjevii razpravi; prva govori o tem, kaj je kdo, druga o tem, kaj ima kdo. Obstoja pa še tretji tip, katerega ni Schopenhauer poznal, namreč tip člov<»* ka, ki je samo potem nekaj, aKo ima nekaj. Tak človek je navadno bogataš. V njem je utelešeiih kleja bogastva v najizrazitejši o-bliki. On ne išče v denarju moči, menja za žrtev visoko čast — namene išče ugleda, v denarju ne vi-opisuje pisatelj z M?emi podrobno- di predpogoja za živ^euje, sn-d-stmi.	j stvo za zadovoljitev potreb, mož-
li^n7ko"bVgrstvo,"obl^nad^ljudl Žrtpv	s P^ioejn žrebaj nosti izpolnitve raznih želj »Zanj
mi, uničenje so^ažnikov, proda-'Postavijo ga nato pred velik je denar namen samemu sebi. Ka-
~ '	' " J 1 " 1 k or hitro izgubi svoj denar, je
z žrtvijo, če jo njegovo življenje brez vsaike vse-
so odšli možje v vojno. Zraven jena veliko kradla in živela razkoS- liko število oboževalcev Satana. Vduhovuica reda in na povelje gla no življenje, kakoršno si zna pro-^Londonu je policija pred kratkim^varja je "posegla z največjo hlad sta ženska privoščiti.	i razbila organizacijo pristašev iste- nostjo v posodo, gledala, kako je
Končno jo je zasa-čila roka pra. podlega kulta. Tudi v Združe-'pričela roka goreti, ter vdihavala vice. Prišla je v preiskovalni za- n'h držaVa,h obstaja mogoče sku- s poželjivostjo dnh pekočega me-por marihorakega rtkrožnega so Pi,,a Satanistov, kajti nagnusni sa ter smrad sežganega." dišča, kjer je mgira.la slaboam« «>bredi satanizma izvajajo močnoj Belzebub pa se še vedno ni hotel nost s tako spretnostjo, da sta jo privlačno sila na degenerirani tip pokazati.
srnina zdravnika proglasila za duha. Policija priznavta., da je to(	zatjnj(l sm]stV0 jc prijel
resnica ter pazi neprestano na iz-	enega ^ žjvih okoStnjakoVj
rasse tega duševnega stanja, — ki ga yr?el m mT0V altm% odprl z nepazljivost r>tdi<*irskega strašni- seveda ni nič drugega kot posebna)U02em trebuh, posegel z obema ro-
oblika blaznosti. V prvih časih
krščanstva in
jkama v drobovje ter poškropil ki-
pe na altarju s krvjo.
je nadaljevala svoje pustdovščine Srednjem veku je bilo oboževanje; Nameravan0 .sklicanje Belzebu-v Slovenskih goricah, po pre vra- j peklenšček a prava vera, temelječa'ba pa sp je izjalovilo. Cerimonije tu pa se je preselila na Hrvatsko, v veri v dejanski obstoj Satana z ^ trebfl prekinitit ne da bi se
rogovi in repom in celi legijon,prikazal Satan y avoj. laStni ose manjših peklenščekov. Danes pa
Avtor pravi, da je prisostoval
tudi sestanku družbe oboževalccv
Cudno je,
j,., ,	- , . , Satana na Kitajskem,
ji blizu gijah ter podlih-obredih rn žrtvah. {	. . ,
Do sorazmerno novejših časov je bila navada "prodati Satanu svo-
kvenih oblasti ter tudi od civilne postave. Običajna oblika dogovora se je glasila, da mora v povračilo za najbolj sijajne darove, ve-
da obožuje ta kitajska organizacija krščanskega Satana, ne pa svojega domačega. Žrtvovanje enega člana ter organizaeije — kar po-
jalec duše Izročiti slednjo Satanu J «P Sataim ter vprašajo nato kip, I k or Alojzom Korošcem iz Jablane prijkot izključno lastnino po prete- ^ ^dovoljen -
uniči
"^J"'"1 "V'V^CU. ^	-	^	- - i hoče snreieti Če Satan ni zado- bme. Prazno žrvljenje pa
Sv. Barbari v Slov. goricah, s ka- k« Povsem natančno dolžene do-	sprejeti, te ^an m zaao	-nastano
Klasična legenda v Fanstu je!v<>^n « ponudeno zrtvnjo, se kip.samo sebe. Tako na.stane tia0e
terim je par let živela normalno be.
masinija, ki je hotel onemogočiti izvršitev njunega načrta.
Šele pozneje se je lugotovilo. da se je napad izvršil na pobudo Abdul Hamid Said bega in bivšega turškega generala Mehmeda Hedžida. Študenta sta'izvedla napad po naročilu udruženja za propagando med pod j arml j en im i narodi in na inieijativo komunističnih organizacij. Akcija pa je jima izpodletela. Proces je sedaj začel. toda se vrši pred izredno težkimi okolščinami. Vse .priče, ki so bile poklicane na »pričevanje, 'so namwe izginile čez mejo v inozem-sv<~ To so bili povečini špijoni raznih držav, ki so se umaknili iz strahu, da bi svet doznal za njihova imena, nakane in afere.
Za razpravo vlada neipopisno zanimanje. -Obboženca hranijo najboljši italijanski -odvetniki, po številu 15.
malno -	«=	"... |nA	Če na ie žrtev SBreiem-I dija bogast\-a, ki konca z rev
zakon.sko žilvljctije iu mu rodila edin. potrebni vzgled tega običaja. ™	^ Pa	C verskim strelom
a so nastali Glavni cilj sedanjih oboževalcev'^usti kip navzdol roko s verskim strelom, a so nastali «	J	J .	'kremnlii ter prime nudeno žrtev V sedemnajstem v
prepiri v družini, je zapustila, pekelensceka se razlikuje od cilja »rempiji fei prime
dom moža m otroka in začela ci-
ol-
gansko življenje.
Pri ponovni duševni preiskavi so j<o zdravniki sipozaia-li za duševno zdravo hi je bila od mariborske porote leta 1922 obsojena na dve leti težke ječe. Ker pa je precej dolgo ^sedela v preiskovalnem zaporu, je -kmalu zopet pri
starodavnih in srednjeveških pri-,za rame-
stašev diabolatrije ali oboževanja) Ko je satan na ta način izjavil. Satana. Copernice in eopemikijda sprejme žrtev, se prične čudni Srednjega veka so dobili bogato obred na naslednji način. — Žrtev nagrado" v povratek za svoje po- obdajo trije mladi člani organiza-samezne duše, moderna šola aa-jcije, tudi izbrani » pomočjo žreba, tanizma je osredotočila, soglasno z m vsak teli treh je dborožen s tež-zgodovinarji, svoje delovanje najkim mečem. KrNTja Jfrtev položi, aktivni boj proti krščanstvu. Kup-Jsvojo desno roko na majhno tna-
«la irted ljudi ki o>bnav4jala stare W* * satanom se je nekoliko iz- lo. ST "
__i.„ n;i„ _^	i premnila. V povračilo zh. nepresta- P«de
ne napore, da se razširi sile peMajna tnalo desno «ogo. Drugi mladi bodo nagrajeni pristaši v bodočem jčlan dvigne meč, zamahne parkrat, življenju, ne v sedanjem. Lucifer,in žrtev se zvrne na tla, brez no-obljublja velike stvari v svojem (ge, v luži krvi. Levo nogo odseee
za k-
varstvo.
Lahko je^imeti vrt, če znaš svo-
,. J , ■ _vt -	^ - - J_ '_____•________i_* . • vanei. ki lih m.,Marija Koroser« rTCs«. trdi., da ie izvedel *kri

pavanje prav tal9eO airtw >k«t o »tale telesne-vade.
s- lo. Meč zabliesne v zraku m roka grehe. BUa je pozneje ^e pa^krat premnila, V povračilo z«. nepresta-Ude na t*, Žrtev položi na to (kaznovana.
Dne 26. aprila 1934 se je zopet pojavila pri Francu Vodarju v Ključarovcih pri Ormožu in tur odnesla razne obleke in drugih stvari v Vrednosti nad šesrt tisoč dinarjev. Pobegnila je in se je skrivala v mariborski okolici,, dokler je mariborska policije ni aretirala in eddala -sodišču. Kakor v vseh prejšnih slučajih, se' bodo gotovo tudi tokrat glasili
kraljest^ svojim vernim.
V neki čudni francoski knjigi, ki nosi naslov: -— Peklenšček in devetnajstem stoletju", "katero je
nato na tleh tretji pomočnik. Vsa okrtlavljena žrtev "pol oži nato vrat, na tnalo in najbolj odlični med navzočimi zavda ^nato zadnji uda-
spistel neki dr. Bataille, se natan- ree.
'no razlaga celi mehanizem obo-evan ja satana,vkot se .ga izvaja v rasličmh deželah. Dr. Bataille o-pisuje na nfeslednji »ačin neuspe-'išuo klicanje Belaebuba, ki se je
.vanci, ki jih: jor,Marija Korošet* osrečila a avojim/ obiskom.
Potrebo človeSkih 'žrtev se je vedno povdarjalo pri oboževanju: satana} Eden potrebnih uvodnih korakov, da se'sklene kupčijo s-satenom - je M v skbro vfeakem
(Pisec trdi, da Je isrodel -skriv-JvarojeMgs otroka, odličnega »o-nostne besede, i potrebne za spre- škega ali ženske ali najtesnejšega
eku je živei v Draždanih neki mož. Friderik Boettger po imenu. Bil je alkimist in iskalec zlata. Dolga leta je iskal zlato, iskal ga je neumorno in nekega lepega dne je ana. šel lepe vrste porcelan. Tedaj je nehal iskati zlato in postal je navaden lončar. Nad vhodom s*vo-je hiše pa je napisal besede "Bop naš stvarnfle. je napravil iz meno lončarja" Delal je še dolgo vrsto let -in končno napolnil velik lonec z zlatom. In -storil je dobro. Toda imeti je treba potrpljenje. Moderni iakomnez tega nima. 'On rsčzhije lonec, pred no ga je napolnil. "Hitro obogateti", je parola povojnih ljudi, ki vidijo v denarju vse.
Puritanec j •
Bil ie a n glesk i art ti jetist .Bil je tako ptibozeti, kakor mow Wti po-božen !»amo Anitfle^ V zadnji Vojni je posluzeval^'elik JCakor hi-
ftKUMStea življ«Ufa,— »tr© je z;ipfHtCfl isstnšiek topove

• - ' . . ' - " -	. •	». S- —
ViSi'Ali 56"
t
v 4i .
eev, je snel -kapo o. gteve »h je molil za mrtve.
-k^mššk dtitL.S r • šiiafe ■■■ ŠeSS- ii-irf-'-rv.
OT.AS NARODA, 24. MAJA 1924
1!
m Pod krivo jelko. sp^ ^ Bohinjec.
(Povest iz časov rokovnjačev na Kranjskem.)
□
(Nadaljevanje.)
"Ribnikar, še eno mero, potlej pa gremo naprej. Le pomisli, kaj je izustil ta Jerdanov Jaka? Dejal je, da bo požgal Kozlu še poprej, preden ga zlodej pobere."
Taemanu se je kri polegla. Srce se mu je ohladilo ,J>ri maščevalnih besedah in sam pri sebi je govoril: "Prav imaš, Jaka! Jaz se maščujem. Ti pa. kaj če te zapro? Saj so mene že tudi. Na Gradiški sem bil, pa sem jo odkuril. V vinogradih smo delali, ukle-njeni na nogah. Z venkom, s katerim sem ostril kole, sem presekal lanec in utekel med trtami. Tri dni nisem ničesar jedel in tretji dan sem šele pov-žiL skodelico mleka. Pa sem še živ in zdrav. Kaj bi si belil lase, nekoč pridemo vsi na vrsto.
Tako modruje Taeman. zabr^zga na piščal, da so pred llibnikarjevo gostilno vsi potihnili, potem pa stopi urnih korakov čez dolino Zavožno proti odprtemu Temniku.
Grdo je gledal liarambaša, ko se približa Tae-man, premeril ga je z očmi od vrha do tal, pa izustil karajoče besede:
"Kapitan moj, pa tak nerodnež! Jerdanova Mina mi je že vse povedala, kako ste se obnašali? Ne zameril bi Polonjeku ali Bresi, ki sta volka na pijačo, toda od tebe ne bi bil pričakoval kaj takega!"
"Ne zameri, liarambaša, jaz sem jih šel samo priganjat, pa niso znali od sladkega hruševea."
"Tvoja komanda ni vredua piskavega oreha. Premlad si še za kapitana. Zato odslej ne boš nosil malhe na križem in vse tri dni našega finfra-nja boš vodo nosil od studenca. Vrhutega ti nalagam. da sprejmeš v svoje varstvo psa. ki ga je Vranjek prignal iz preddvorske graščine in ga iz-vežbaš za naše namene. Povem ti pa. da je pes hud in nevaren in je v rodu v drugem kolenu z volkom. Hodi!"
Solnee je zašlo za gore, tema sp je razgrnila po gozdu in mračni obrazi so švigali skozi goste smreke in košate bukve.
Moje bistro dete.
Srbski spisal Branislav Nnšič-
VII.
Velik ogenj je zažarel v Petričevem dolu in iz Boltarjevega drevošča so se čuli veseli glasovi. Vse polno je gomaželo črnih postav, moških in ženskih, pa tudi <-trok. Kar ustreli nekdo iz samokresa v zrak.
Hipoma potihne vrišče in rokovuajči šepetajo med sabo :
" liarambaša !**
"Razdelite se!" zakliče Veliki Groga z mogočnim glasom. "Ženske pripravljajte jedila, otroci nanesite drv! Mali Groga naj poskrbi za stražo, moški pa se umaknite v Petričev dol ua zborovanje!"'
Po tem ukazu namigne Vranjeku, s katerim se oddaljita počasi proti Šavsovemu znamenju.
"Andrejec, rad te imam! Ti si še mlad. jaz pa sem že starec. Ne ve se, kaj pride? Treba je poskrbeti pravočasno za prihodnost."
Vranjek upre resno svoje oči v poglavarja. Ta pa odrezano nadaljuje:
"Marsikaj ti imam zaupati. Ti boš luoj naslednik!'
"Harambaša, to bo preveč! Ali mi bo mogoče obvladati to divjo četo?"
"Ne skrbi!. Jaz že vem. komu zaupam! V znak udauosti ti dam svojo hčer. Danes obhajam svoj petinsedemdeset letni rojstni dan. nocoj te poročim, seveda po naše, ha! Nekdaj si hodil v šolo. Cesar pa se nisi naučil v šoli, to je naučil titsti glistavi Jožek Jeglič, v Dupljah, ki je študiral črno šolo. Škoda, da je sušica pobrala tega fanta. On bi bil lahko naš pisar, ker tako potrebujemo takih ljudi, pa jih nimamo. Tako je in zato veš. kaj je vojaška disciplina ?"
"To že, ali kaj poreče Mali Groga? On se mi gotovo upre! Rad bi tudi evojo hčer in zaslug si je nabral za našo družbo kakor malokdo."
"Discplina, ljubi moj. disciplina! To je vse. Kakor hitro slutiš, da ubira svojo pot, kar na kol ž njim! Sicer se ga pa ne boj! On je lahkoživček. Sam že ve, ali pa še ne, koliko ljubic je že imel in koliko jih še bo? Saj sam ve. da ni za vlado rojen."
"Ali mati Agata, ta je vsa nora na Fundeža!"
"Žensk je samo srce in samo s srcem vladajo. In baš to ne sme biti. Disciplina, veš.' Po povsodi, tudi pri ženskah! Vrniva se!" -
Tam pod veliko skalo, ki je štrlela navpik, je stala koliba, pokrita s smrekovim ljubjem. V kolibi pa so sedeli možakarji — strašni obrazi! Pušili so tobak, sedeč na sivih kamenih. Harambašica. gr basta Agata, je sedela na zdobljenem kamnu, podobnem prestolu, pa zabavala resne zborovalee.
"Tomažek. pa ti povej, kaj se ti je ta teden kaj posebnega prigodilo? Ti s svojimi gosli izvabiš kako posebno za ušesa!"
Fundežkin Tomaž se je čutil počeščenega in je takoj zastavil besedo.
"Tistega kozla, ki ga je Tacman prinesel lia-rambaši za vezilo. sem odvadil trkati."
V s se zasmejejo. Agata pa brž prstavi:
"No. ce si ga res odvadil, pa povej, kako? Za plačilo boš smel poljubiti palec na moji nogi.
Možakarji se smejejo robatemu dovtipu svoje glavariee, Tomaž pa aažne: "Kozlov pastir iz Go rič je pasal credo ob Pernica. Ko pridem mimo da bi poiskal avoj plen, mi etične fantiček praviti kako hudega kozi* ima v svoji' čredi in da ga vsak jw»vi3M> po tr&vjuku. Oak bhi razode-da stam čara ti. Fantič se prekriža in nič več
f
ne reče. Slečem mu suknjo in jo pobesim na palico, zasajeno v tla ob potoku. Na palico privežem ^lolg srobot in se skrijem za bližnji grm, ki je rasel ob potoku. Kmalu se kozel pripase blizu suknje. Jaz začnem potegati za srobot, suknja pa se zamaje. Ko/.el gleda nekaj hipov majajočo se suknjo, kar se zakadi vanjo z vso močjo — štrbunk — kozel se je prevrnil v sredo potoka. Ves moker prikobacn iz Parnice. Nič več ni trkal po«lej."
Zbor se krohoče zagovornem Tomažu, ta pa stopi pred Agato, da bi poiskal palce na no«;*
V tis'.em hipu se začujejo trde st »pinje in lmram-oaša v stepi z Vranjekom pod visoko skalo.
Sede na prestol poleg Agate. !z družbe pa se vzdigne majhen mož, tršaste rasti, zaernetega in koščenega obraza. V roki je nosil debele gorjačo. ni zek, širokokrajnat klobuk je imel potisnen globoko na čelo, temnovišnjev, širok plašč mu je segel skoro do peta.
Bil je Mali Groga.
"liarambaša. danes si ti dosegel petinsedem deset let. Vsak izmed naših ljudi je po svoje počastil tvoj veseli god in iz srca vseh ti voščem. da bi toed ie»mi prebil še petindvajset let. Dosti si prestal na zemlji. Devetindvajset leti si služil Cesarja, pa se moraš še potikati znami po gozdovih; dvakrat si bil v vojski, pa si jo srečno odnesel. Samemu Napoleonu si služil 12 let. sedciunajstkrat si ušel iz ječe, iu kilo bi preštel palice in šibe, ki so se razbile n*3 tvojih plečih ! In vendar si po petinsedemdesetih letih zdrav in vesel tu med nami. Naj te živi in ohrani naš bog!"
Gromovit "na mnogo leta" se je razlegal po dolu.
"Hvala vam. kapitani moji! Hvala za darila, hvala za voščila ! Postaral sem se in moč pesti me zapušča. Samo možgani mi še niso prepereli. Zato vam povem iih kratko: dokler bo moj palec migal, se lahko zanesete name. Ako bi me pa le kak brič zadavil, teda} se obračajte na Vranjeka, ki ga izvolim za svojcg!. naslednika. Danes ga poročim s svojo hčerjo."
Kapitani so bili osupli. Niso pričakovali Grogove novice o nasledstvu. Ako bi bil izbral Malega Grogo za svojega liastopnika. bi se ne bili toliko čudili. Ali Vranjek, ta nežni fant s potuhneno glavo naj bi bil odslej njihov vodja ?	,
In vendar so molčali. Niti eden ni zinil besedice v prilog Fundeža. Železna disciplina jih je izučila. Cisto hladno so pripovedali po vrsti svoje dogodke, svoje pridobitve, dokler se spet ni oglasil karam batu :
"Dobro, moji kapitani! Izvrstno ste se obnašali zlasti Mali Groga nam je pravil stvari, ki bi se nam
Čudno je pri msni to, da mnoge dogodke in pojave že naprej predvidevam. Tako sem ua primer že v petem 'mesecu po poroki predvideval. da bom imel otroke. Prvi je bil sin s plavim i očmi, ki so po-.ah- najprej sive. nato rjave in končno čine. Bil je razborito dete čudnimi zahtevami. Tako mi je na primer največjim zadovoljstvom rul dlačico za dlačico u btfk in jaz sem to ^ solzami v očeh mirno dopuščal, ker mi je tašča rekla, d;i se to mora dopi^titi, da je pravzaprav največje zadovoljstvo za očeta, če mu otrok poruje brke. P p ne sfc'iio to, moja tašča je, da. bi mi pripravila čimvečje veselje, še *uma hrabrila malega tirana,
prigovarjajoč mu neprestano: čup p:ed g-spodoin pedagogom cup, čup1	j — Ah, ah. ali, — je vzkliknil si-
Toda to so bili prvi detinaki-r«.::iak ter me prTei tudi sam oti-dnevi, ki pripadajo bolj materi1 pa vat i, — oprostite, tisočkrat o nego očetu, šele čez nekaj let je J prost:t\-! To je napravil moj naj-mej sin že toliko dorastel. da je. starejši. -\h. tako je nebogljen. Vi-
nka, avtorja mnogih učnih programov, častnega člana društva za V/Tgojo deep in pi-^ca sledečih zua-m-mtih del: "Mati kot vzgojiteljica otrok" (I., 11 in lil. zvezek, še nedovrčeno delo), "Kako se v et» -ku vzgajajo državljansko vrine" (javno psvdavanje v kazini). "Grtlii roditeljev" (z niot-tem na p'atnrep.h: 'Grehi otrek j grehi njihovih staršev") itd.
Fr>vi>o včeraj sem bil pri g.-sp« du pedagogu hi zelo mi je bile žal, da j4»mu ga motil pri delu, ki se, kakor mi *je povedal, nanaša zopet na vzg- jo dete. Sprejel me jo pri jazne in mi ponudil stol toda koma; sem sedel, že sem krikn.il in i-dskočičl, tijjajoč ?e nedostojno
dal gospodu pedagogu par primernih besed. — Zdi se mi. gnsp»-d profesor — • sem rekel. —- da je vaš najstarejši zelo nadarjen. P ".stal bo gotovo dober in str o;/ kritik, a kar je glavno, nasprotnik teorij, i;-, katerih kakor vidite, dela kape.
— lvaj hočenio, gnspod. je re k«-l pedagog, -— saj veste, da čevlji* r n i Vat®* »o nlu.a dobrih čevljev.
P« teh bes .dah sem se poslovil in odšel domov. prem"šljuj >č nieil-p- toni?., kako zares toli/.ljiv je ta prego\or. da č?vlj:ir navadim nima dobi h čevljev.
K>» st» vi »lil domov s i mi sj)or» či"-!i veselo vest. da je nuj sin rešen. Pniiel je ivi"ireč v v. d-nj:;k, kar iti bilo ravno potrebno. Pr: jel je nekega svojega tovariša ter ga hotel vreči v vodnjak, se je pa sier« dno za^uknil !n padel ^am vanj. llv;'ia Bogu, samo tla je rešen. druge. kada- bo hotel koga vroči v vodnjak bo gotovo bolje pazil, tla sam ne prule notri
v&a skib za njegovo vzgojo pr'.-padla meni kot očetu.
Če rečem skrb, to ni kar tako zaradi besede; bila je res prava
Nov motor za letala
je izumil H. Held, profesor tehnične šole v Petrogradu. Poleg drugih vrlin se odlikuje novi im»-tor zlasti po majhni porabi kuriva in po svoji lahkoti. Tehta namreč koimaj desetino dosedanjih motorjev.
-1
dite. nastavil je iglo ua stol. To stori večkrat. Oprostite!
— In tako imate večkrat priliko gledati, ku! o skačejo go>»ti s sto-skrb. Dokler je sin junaško pre-j lice! — sem odgovjril malo pikro, ska kova! plotove, sem se tola ž. 1 in rdi ker nisem bil navaden gost, gl-dal v njem llaiiibala, ki bc ne-j ampak prošuik sem zadržal jezo kfvč prešel Alpe; dokler mi je ska- m zopet sedel.
Nisem uiti
Žrtve planin.
VABILO
na
ZABAVNI VEČER.
katerega priredi Slovenski Dom v Pittsburghu, Pa.r dne 29. maja 1924.
Slovenski večer je namenjen, da se zopet slovenski rojaki in rojakinje skupaj snidejo in proslavijo 1.'letnico obstoja svojega lastn^giT. Sk venskega Doma. Zavoljo tega se vljudno vabi vse slovenske rojake in rojakinje v Pittsburghu iu okolici, da se poln«•številno tega zabavnega večera udeleže. Za suha grla iu za boljo voljo bo \ew-vorčan skrbel, prigrizek je prost. Za ples bo igral Slovenski Saxe-1 phone orkester. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 5011.
Vas vljudno vabi "
Odbor Slovenskega Doma.
kal preko glave, sem se tešil z ni:-
obrazložil, počemu
slijo, da bo iliKš Vojinovič, ki bo, sem prijel, že je priletela iz sosed-preskoč'1 iroje obzidij in troje raz-J nje sol je v steklena vrata c<»pata heljenih me<"ev : in tudi ko je kra- j in r .izbila šipo na tisoč koščkov, dol sosedova jaiea, sem se še ved-j -- Žarko! -- je kriknil prostrano tolažd, da postane bodoči veli-' seno gospod pedagog, — kaj ven-:;i osvajalec Napoleon. Nazaduje,dar p.čenjfiš /a božjo voljo?
je pa počenjal take stvari, da se ui>em mogel več tolažiti, kei nisem več našel primere ;ie v 'p:*k-lični ne v kulturni zgodovini.. Ta
Sk^ zi nastalo odprtino se je pokukala v sobo ljubka otroška glavica z tv.sed-uni:
— Vreči sem !ir»tel copato v ma-ko je na primer razbil sosedova! mo, ker mi noče dati ključa od o-okna; to pa še ni bilo najhuje, ker j 'iiare.
<o gotovo tnui mnogi drug: veliki i — Kh. oh. eh, kako .si poreden, ljudje razbijali okna - vzel je eelo! kaj ne vidiš, da je tu gc-»pod' .liojo praznično suknjo, ji odsekal) Otrok me je j »ogledal, nate pa roka\e in ovralnil; ter napravil iz j se :u ]K«pačil triko srdito, kak<,r nje za«tavo. pod katero je zbral da bi mu jaz ne hotel dati ključa veliko vojvko, obkolil našo hišo iu i J omare.
jo uotem na znak za napad, brez Napf<;led se je gospod pedagog obzira ua okna, vrt in ostalo, osvo- gh be ko zamislil in mi pričel da-jil in vprizoril, kakor vsal.a zma-| jati obširne nasvete, kako naj vodita vojska, po osvojeni trdnja-j vzgojim svojega sne. Povedal mi vi ]iok«.lj. ali z drugimi besedami, je tudi, k ij moramo čitati; pripo-posekal je giave vsem piščancem ročil mi v prvi vrsti svoja dela in
zdele neverjetne, ko bi ne poznali njegovega poffiimaj:» koktšim	j "»i pričel dokazovati, da >em sam
To me je seveda napolnilo s kriv hudubije svojega srna. Z vi-skrbjo iu t« bolj kot očeta nogo j ^kini in grmečim glasom mi je k« t la-jlnika poklaue perutnine, citiral motto s pvojih platni«-: Razloži sem svojo skrb ženi in "Grehi otitic so grehi njihovih razume se, začelo je skrbeti tudi' rediteljev V
nji. Nekega večera sva si "lzme-j Takrat na se je oglasil s ceste njala svoje mišljenje tako. kakor krik otiok idi mimo hiše je kora-ga izmenjajo skrbeči starši. Ženi-'halo preko 30 po vojaško razponu mnenje je bilo, da je dete po- njenih dečkov. Četi je poveljeval dedovalo svojo bistrost po meni. p-dagjgov "najstarejši", prej Tudi moje mnenje je bilo, da je njo se je pa. vila velika zastava, dete bistro, da-pa brez vsake po-j napravljena Lz rdeče baržunaste trebe pretirava v manifestiranju zavese (in ravno v tem momentu yveje bVi-rne iu da bo tako brez je gospod pcdagr.g opazil, da je baska potrošilo svojo moč in upro- • manjka ra\nio na njegovem oknu pastilo v sebi bodočega velikega pol). Vsji vojaki so nosili na ra čl:.'veka. Napo-iled mi niti ni bilo menih palice, na glavah pa trokjt-
O velikonočnih praznikih zahtevajo pianine od neprevidnih in lah komisij eni h turistov vsako leto svoje žrtve. V Rax-alpah sta na veliko nedeljo smrtno ponesrečili dve osebi. Na Gaisloehu je padla mlada Dunajčanka llcrmin;« Orisko v glol>ok prepad, kjer s> našli njeno truplo popolnoma razmesarjeno. Na Schneebergu je pri plezanju na neko strmino sp:. drsnilo dijaku Ilausu in se je ubil. Tretja nesreča s smrtnim izidom se je zgodila v okolici Marija Zeli na Oetscherju. kjer je ponesrečil 18-letni drožist Maks Kretzer.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K
r
in njegove prdrziiosti. Kozjek, ti pa si prveČ blebetav, kadar se napiješ, Mali Jožek, za te morajo vselej ljudje vedeti, koder si ti zravn! Ti Brsa, si prevelik babjek! Kadar gre za naskok, kadar gre za rop, je treba hitro odpraviti in odriniti, ne pa še za ženskami stikati. Kam prevelika pogoltnost privede človeka, imate najboljšo pričo pri Tacmanau. Svoje tovariše je utaknil v ječo, sebi pa odjedel kapitansko službo.
Sicer pa ukazujem: Fundežkin Tomaž, glej da rešiš naše brate iz Pajkove mreže! — Mali Jože, ti skrbi, da spraviš izpod nog Pangerca iz Straliinja, ki je škodljiv naši stvari, ker nas izdaja. — Kozjek, ko bo svatba v Dupljah, Boltarjeva in Smoletova, izmakni Smoletu najbolj tolstega pujsa, Boltariu pa najdebelejšo junieo. Glavi obeh živali pa obesi na vežna vrata tik pred poroko. Vovk iz Poljan, ti poskrbi, da bo Kozlova hiša v Goricah pogorela, ker je to poslednje naročilo Jerdanovega Jaka. Ti. Agata, naroči ženskam, da mora biti na1 smajni dan v Kranju najmanj deset aržatov odrezanih. Ti pa, Ma-i Groga, tla laže pozabiš svoje srčne bolečine, zasedi s j takoj z Miklavžom oba moja konja in od-jahaj proti Celovcu. Tu jih ne sinemo postaviti na semenj, ker jih poznajo. Izkupljeni denar prinesi meni, polovico pa obdrži zase. Zdaj pa na finfranje!"
Možarkarji se usujejo izpod ljubja na plan. ognji so svetili kakor kresovi. Kozjek je že zabijal pi po v sod, Bresa je obračal na ražnju koštruna in bril surove dovtipe bližnjim dekletom. Vovk je deval iz kože mlado tele. Travnov Janez je s tesarsko sekiro kosal tolstega pujska. Zoretavka, ki je zijala za odhajajočim Fundežem, je mešala žgance z orjaško kuhalnico, mlada Prosenka in še mlajša Groza pa sta lupili krompir in venomer eukali pod krivo jel ko in delale pušelce za ženina in nevesto. Tomažek je strgal z lokom po svojih goslih, dekleta pa so pele:
Halo. na finfranje! Šraci, goleovno pritragajte! Makarone bomo pahal' Z judovno zamahnene.*
Cvrlo se je in peklo, da je dišalo daleč naokoli.	\
Mazilo velikega slcverc.
Za »»bolele skl^jr tn miške Zop. r boloč \ p-vi*; in 1 rt tu. Oc spravi rov mu'it. m \iii-- miši o v V:-.'»»v '. Za pomirim■" boi.-str. I;. Fkcle-fih sJ>o«!'.j ijt-v i-t-vr ilpijf. Za	:n tdninenja.
Zo.jer 1 c!-s;i in loVim. Vdn^Tiite pa — pr-;podite brl«-fino.
Imejte pri r<>n..<*i :-f»-V\ r 1.-» — nikdar ne veste, ktliij jo rnste rabili. 35 fn TOc. steklenica v lekarnah F. A D. R1CHTER & CO.
104-114 So. 4tb St.. BrooMvn. N. Y.

DOK Je namenjen potovati ▼ ištarl kraj, je i»otrebno, da Ja natančno i»oueen o potnih Ustih, prtljagi in drugiti stvareh.
Pojasnila, ki vam jih amoremo dati vsled naše dolgoletne izkuSnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vetrno Ie prvovrstne par« nlke, ki imajo kabine tudi v III. ra»-redu.
Tudi oni ki 6e niso amerlftkl državljani. morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je. da se povrnejo tekom Šestih mesecev ln bo prlpuSčeni brez vsake neprilike v to deielo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor Seli dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej pise za pojasnila. Nadaljnl priseljenci iz Jugoslavije bodo pripu*-čeni s«»in zotet po 1. julija 1924. Prodajamo vozne liste za vse proge? tudi preko Trsta zamorejo Jugoslo-• i <e«laj potovati.
Akn želi betio nnrnčltl vozni list lz Jnenslavije v € A N A D O naj nam piše za pojasnila.
Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York
•laviM uitoMtTi Jtiranakb Maka.
toliko radi tega, da propnde V njem velik človek, ker čemu naj bi prišel tudi v vrsto nepotrebnih in za Srbijo brezkoi^etnih ljudi, bal sem se tem več na sph >no, da
ii" papirnate kape.
Pedngog ie pogledal skozi okun, najprej mirno, nato pa je preble-del, skočil k mizi, nagle odprl pre dal in se, ko je v idel, da je prazen
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA, «
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK Speci j al ist moških bolezni. MoJa strok« Je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 25 let ter imam skušnje v vseh boleznih In ker znam alov^nsko, zato vas morem popolnoma razumeti ln spoznati vaše bolezni, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je. da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«.
Jaz ozdraviti zastrupljeno kri, mazulje in lise po telesu, bolezni v grlu. Izpadanje las. bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne in bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rinenico. revmatizem, katar, zlato žilo, naduha itd. Uradne ure: V ponedeljek. Bredo in petek od 9. dopoldne do 5. popoldne; v torek, četrtek in sobota od 8. dopoldne do 8. zvečer; v nedeljah In praznikih od 10. dopoldne do 2. popoldne.
ista ne bister, ker setu bil prepri- pričel kakor blazen tolči po glavi, can. da potem prvič ne postane j — Ah, gospod, ah, ah. ah! nikdar sibrki minister, drug'e, dal — Kaj se je vend-ir zgodilo? ~l
sciu ira vprašal začudeco.
— I propaščeu sem. popolnoma J znamk. Ako ne to. bo pa vsaj skle- upi "pa-ščen, — je pričel jadiko pal spretno krive račune, sleparil vati. — Več kot šest mesecev sem državo pri davkih, ponarejal pod- pisal noč in dan četrti zvezek mo-J pi>e ua. menicah in listinah itd iu	dela "Hiša kot vzgojiteljica
delal sploh tako. kakor delajo v deee" in dokončal sem ga k. maj|
se bo lotil ponarejanja rekvizicij-skili priznnlnic ali pa taksnih
Srbiji bistri ljudje. Z ozirom na te sposobnosti bi postal edino lahko srezki natVlnik, občinski predsednik, davčni nadzornik, poštar ali -pa končno blagajnik kakega denarnega zavoda. Meni na nobeden navedenih stanov ni bil všeč in Sirili bil tako proti tcmuT da bi bil vin preveč bister. ■ Ta skrb me je strašno grizla, kakor sploh more urizti skrh človeka. prsebno še o*eta. ui ima preveč bistro dete. Nazadnje me je .lovedla do sklepa, da povprašam «a svet nekega našega slavnega pedagoga, elaua prosvetne v.veze
(Dalje prihodnjič.)
•Halo, na veselico! Otroci, drv prinesite! Žgance bomo kuhali, s slanino zabel j ene.
POČITNICE S PRIDRŽKI.
—' Ali Si imel mesec počitnic T — I>a, to se pravi tri tedne. En teden sem pre-« živel pri tašči.	[
prid desetimi dnevi Pomislite, g«.sp> d, pred desetimi dnevi...
—	To je zelo lepo, ali ne razumem. z-ikaj ste...
-	- Ali ne vidite onih kap na otroških glavah? Mej najstarejši jevz^l tu iz miznic-e rokopis in na-prvvi' i * ujega kape svoji vojski.
So na svetu hudobni »ljudje kakor jaz, ki »e v takih trenutkih prav radi smejejo, tembolj je pa ši.» na .smeh meni. ker me je ta razgovor s pedagcigom potolažil glede mojega sina, ki veudar niti ni sin ppdagnga. Čeprav se pa nisem Siu-gal glasni, se vendar nisem
m vseh komlsnj za preuredbo jiu-J mogel jprem^gaii, da ne bi pove-
^ i i 11 mi	■■	—	■	< j i ,£ JLtmmmi ■■	"	~T	-
V -*
A U STE
Severa's Esko
MAZILO ZOPER
l- i.r .
LEKARNAH VSEPOVSOa r. P. SEVERA '
i I0WA
Spomladna potovanja v domovino.
Znano jef da sedanja priseljeniška postava dovoljuje povratek tekom šestih mesecev izven kvote tndi onim, ki niso ameriški državljani.
Kaši rojaki imajo sedaj najlepšo priliko obiskati svoj rojstni kraj in se zopet zadovoljni in okrepčani na duhu in telesu, vrniti.
Kadar se odločite potovati v domovino je najbolje, da se obrnete za navodila na nas, ker imamo v tem oziru dolgoletno skušnjo in smo radi tega v stanu, Vas dobro poslužiti.
Denarna izplačila in druge bančne posle izvršujemo najugodneje.
Frank Sakser State Bank
«2<3ortlABdt St«	Hew York, V. T«
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKS
■:.:•>. -.k,- . -■•• .. ^
Gt*AS N'ABODA. 24. MAJA" 1924
Olivierevo bahaštvo.
Spisal Anatol France.
i
'J	(Nadaljevanje.)
V	pisarni državnega pravdništva so sedeli: prvi državni prav dnik dr. licgters. možak pri petdesetih letih, ki je bil znan po vsej deželi vsled svoje bistroumnosti in odločnosti. Pošteni del človeške družbe ga je cenil in visoko uvažcval. d očim so se *.ra zločinci in ne-postenjaki bali kot živega vraga.
Njegov pomočnik, drugi državni pravdnik, je bil Iielten, mož velikih jnrističnih zmožnosti.
.Sodni praktikant in zapisnikar je bil "Wronski. mlad človek, toda izboren jurist.
Nadalje je bii navzoč predsednik v procesu proti Evi Morsini dr. Richard. in manjkalo ni seveda tudi ravnatelja kaznilnice Antona Plesova, ki je že štiriindvajset let vestno in točno izpolnjeval svojo službo.
Zanimivo je. kaj pravi sodnijski protokol o nenadnem pojavu profesorja Ericha Wolf rama.
V	"protokolu jc rečeno doslovno :
—	Ob tričetrt na deset je stopil v dvorano državnega pravdništva znani profesor Erich Wolfram. Meni. kot predsedniku sodišča je znano, da ni \>.top v državno pravdnitvo nikomur dovoljen brez pose'nne izkaznice. Wolframov prihod me ni popolnoma nič začudil, oziroma presenetil, ker sem bil uverjen, da ima potrebno izkaznico pri sebi.
Do teh nazorov sem prišel, ker se mi je zdel njegov nastop nekaj samoposebi umevnega, in ker se mu ni nihče posebno začudil.
Tako se začne protokol izjave sodnega svetnika Ricliarda. V vadi nadaljniti protokolih je posebej povdarjano, da je bil profesorjev obisk nekaj navadnega in da se mu ni nihče čudil.
Edini, ki ni profesorja Wolgrama poznal, je bil ravnatelj jet-nišiii«*c Anton Plesov.
Pozneje .jc izpoeedal, da ga je smatral za visokega dvornega uradnika, ker so ga vsi ostali gospodje tako prijazno in naravno sprejeli.
Da {.a vspričo gospodov ni mogel vprašati, če ima pri sebi vstopnico oziroma dovoljenje, je umevno.
Profesor Erich Wolfram je torej tedaj vstopil, ko je prosil dr-žavm pravdnik sodnega svetnika, naj podpiše odlok o usmrčenju. Ravnatelj Plesov je čakal nadaljnili povelj. Vsi so bili pripravljeni, da zaključijo zadnje poglavje tega čudnega procesa.
—	Dober večer, gospodje, — je pozdravil Wolfram in zamahnil s svojo avtomobilsko čepico. — S čim sem vam na razpolage?
Vlekel je kožuh, katerega je vzel Plesov ter ga obesil na obešalnik.
Drža\ ni pravdnik LJegster je odvrnil:
—	Oprostite, gospod profesor. Izredno me veseli, da ste prišli. Toda zdi se mi skoraj, da tiči v tem neka mala pomota . . .
—	Kakšna pomota :
—	Ne vem, kako bi rekel . . .
—	Hm. čudno. Čudno — povedali so lili. tla lile tukaj pričakujete.
—	Potem je bilo res nesoglasje. Oprostite. Gotovo je dotičnik, ki vas je /.val. zamenjal ime. Potrebujemo samo še duhovnika Woita. Njega sa«o dali telefonski poklicati.
Woltram se ni zmenil zato. Kot da bi se nič ne zgodilo, je nadaljeval :
—	Torej govorite gospodje.
Sele tedaj so bili v.->i v nekakšni zadregi.	'
—	Bavimo se z nenavadnim poslom, gospod profesor. Reg nt je odločil, da se mora izvršiti smrtna obsodba v najkrajšem čisu. Da. celo uro je določil. Jutri zjutraj ob šestih se bo izvršila. Ker imamo dela čez *zla\*(». je prav lahko prišlo do nesoglasja, ki vas jc r-iivcdlo semkaj.
Jutri zjutraj ob šestih!
To je torej izvedel tako nepričakovano.
Ponudil je vsakemu smodko ter se poslovil z besedam .
—	Ne bom vas več zadrževal, gospoda moja. Avtomobi'na vožnja je bila mrzla. Pred vrat mi me čaka moj tajnik.
Kot da bi se nečesa spomnil, je vprašal:
—	Torej je regent potrdil smrtno razsodbo in zahteval, naj se čimpivjmogoče izvrši! To je jako interesantno. Še bolj j" pa zanimivo, da so nekateri zastavili ves svoj vpliv pri dvoru v prid obsojenki.
Ta pripomba je jako učinkovala.
Prvi državni tajnilk se je napihnil kot se je vedno napihoval, «je bilo treba osorno odgovoriti njegovemu nasprotniku.
Sodni svetnik jc čudno odkimal z glavo, mlajši gospodje so bili v zdregi.
V	kotu je stal kot sveča vzravnan Anton Plcskov, zrl nepremično v Wo'frama ter držal v roki njegov kožuh.
V	»cm se je zdelo, da je profesor nenadoma prenehal govoriti. Kot da bi se bal, če je zinil preveč.
Kani dve minuti je vladal v sobi globok molk. Razen profesorja so bih v»i potrti kot da bi jih kdo polil z mrzlo vodo.
Wolfram se je prijazno poslovil ter odšel.
Prvi se je oglasil sodni praktikant Wronski:
—	Princesa Marija je pri vsakem Wolframovem predavanju in ga jako eeni.	v
To pa ni bilo povsem resnično.
Piincesa Marija je samo enkrat in to pred leti. prisostvovala enemu njegovih predavanj, o njem pa ni izpregovorila nikdar nobene besede.
Vsi navzoči ko mu pritrdili, in nekak čuden občutek jih je spreletel.
To je torej zgodba o nočnem obisku v državnem pravdništvu, ki je dvignila toliko prahu in povzročila toliko govorjenja.
Doba, tekom katere se je nahajal Wolfram v sobi, dočim ga je čakal Merrv na stopnicah, je bila dolga le par minut.
Profesor je stopil na hodnik, držeč med zobmi gorečo smodko. Merry je bil ves potan kot človek, ki se prebudi iz hude krize k zavesti.
Pomignil mu je z roko in oba sta inolče zapustila sodnijsko poslopje. Avtomobil ju je odvedel pred Wolframovo stanovanje.
AVolfraam je bil ves oživljen ter trdno prepričan, da bo do-Kigel svoj cilj.
—	Jutri jutraj ob šestih bom oprostil obsojenko.
Njenega imena ni imenoval. — Samo še par ur imava časa, da
se pripraviva in urediva vse potrebno. In potem--—
Nenadoma je umolknil. Vedel je, da bo potem treba bežati.
• - ■ -J
(Delje prihodnji«.).
(Konec.)
"Nikakor ne. veličanstvo," je dejal Olivier. "Grški Herkules je bil vitez med pogani in kralj neke kraljevine. Bil je dober mož in povsem lepega stasa. Ko se je bil odpravil na dvor nekega earja, ki
< ez malo časa je zadonel tak hmšč in trušč, kakor bo ljudem oznanil konec sveta, čul se je noter v dvorane kraljevega dvor ca, da so zadrhtele rublnaste ptice rm smaragdnih grozdih in se je zamajal kralj Hugon na svojem
ROYAL MAIL
•Mil
in 11 h.y.
NEW YORK IN HAMRURtt CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio** "Orduna" "Ore«" "OrWto" Tl parallel ao covl In moderni v van« k em oalru, najbolj priljubljena potnikom In glasovtte radi komodnoatl ta — KOM FORT A.
Zdrava, tečna In obilna hrana aa ear-vira nem potnikom na belo pokritih miMh D rutine, žene ln otroci Imajo POSEBNO PAZIJIV08T.
Za podrobnosti se obrnite na naBe zastopnike v vaftetn mestu ali na ROYAL. MAIL. STEAM PACKET CO a« Broadway._New York
zlatem prestolu. Bil jc hrirm poje imel petdeset hčer flcvic. jje lušenih zidov in bobnečih valov,jker sem se sin k oust d na ta na-strastno objel vse v enii sami noči. vmes pa se slišal rezki zvok iz ro- čin."
No, če vam je prav, veličanstvo, se Medtem pa so prisopihali od j Dvanajst dvorjani: in dvanajst hočem postaviti po zgledu grškega vseh strani mesta sli, se trepeta-j vitezov je po v*W;i odvedlo kra-Hcrkula."	-ie vrSli kralju pred noge, noseč Ijično Heleno in grofa Olivi^ra
"Čuvajte se, sinko Olivier/' je čudne novice.	v čumnato, kjer sta ostala samr..
kliknil cesar.	4	| "Veličanstva," je zajeknil eden| Tu sta preoll.i noč. -n drugo ju-
Kretanje parnikov - Shipping News
1 Veličanstvo,,T je povzel Olivi- "šestdeset sejnjev okopa se J<4
tro so stražniki odvedli obad ve pred kralja Hugona. Bil jc na svo-
er, 14vedite, da nameravam dobiti sesulo na mah."
eno samo devico ter jo petdeset-1 "Veličanstvo," je pravil drugi, jem prestolu, okoli njega pa nje krat strastno objeti. In ta devica "steber, ki je podpiral vašo obo-igovi vitezi. V bližini so stali Ka-bo kraljična: Helena, liei kralja kano >dvorauo, je prelomljen in j rel Veliki in njegovi velikas. Ilugona "	kupolo so videli, kako je stopala! "No, gr.-f Olivier, ali je june-
kakor želva proti morju."	I Stvo dopolnjeno?*'
Veličanstvo," je govoril tret-j Olivier .ie molčal, kralj Ilugou
Grof Olivier je še govoril, ko sc
St. maja:
Aqultanla. Cherbourg.
M. mala:
America, Genoa. SI. maja:
Homeric, Cherbourg; Con te Verde. Genoa; Pres. Harding, Cherbourg. Or ca, Cherbourg; Veendam. Bologna. S. junija: Cleveland, Cherbourg In Hamburg.
4. Junija: Berengarla, Cherbourg; Rochambeau. Havre.
». Junija:
Belgenland, Cherbourg, Mongolia,— Cherbourg.
7. Junija: Majestic, Cherbourg: La S&vole Havre; Orbita. Cherbourg, Hamburg Geo. Washington, Cherbourg, Bremen
1«. junija:
Resolute, Cherbourg in Hamburg Pittsburgh, Cherbourg; Luetxow, Bra men.
11.	junija: Paris. Havre;
bourg.
12.	junija: Columbus. Bremen.
Mauretanla, Cher
14. junija:
Leviathan, Cherbourg; Olympic, —t Cherbourg.
1«. junija:
America, Bremen.
17. Junija:
Dullio, Genoa.
1«. Junija:
France, Havre; Aqultanla. Cherbourg.
1». junija:
Lapland, Cherbourg; Stuttgart, Bremen.
ti. Junija:
Chlcaao, Havr»: Homeric, Cherbourg, Baxonia, Cherbourg; Orca, Cherbourg; Hamburg.
t4. Junija:
Pres. Wilson, Trst; Pres. Harding, Bremen; Canoplc. Cherbourg; Bremen, Bremen.
B. junija:
Berengarla, Cherbourg; Taormlna. Genoa.
X6. junija:
Zealand, Cherbourg.
28. junija:
Majestic. Cherbourg: I^afayette. Havre; Con to Rospo v Genoa.
je steber, ki je podpiral obok, na- ..
Ampak povejte mi kot veliko tajnost: Ali ste povedali resnico?" Odgovorila je:
juh. iirt-	i	■■	-	i i rt
>ol odprl Ta steber je bil votel in "reka Je s svojimi ladjami in pa se je že radostil. da bo dal ze-J Cesarost, Olivier je hraber in fa°ko°prirejen da se ie mo<*el člo-ribami zalila ulice m Pruska ob tu,odsekati glavo.	^vljoden mož. Objemal me je tako
vek udobno v njem skriti, vse vi-zKL°™ vafe P**;" r. t | Kajti od vseli šal ga je Olivi- ljubko in prisrčno, da sem poza-deti in slišati Te^a pa Karel Ve-! BIed 1x1 Sroge je kralj Ilugon erova najbolj togotila.	bila šteti. Tudi on ni mislil na to.
'	» •	za mrmral:	I "Odgovorite," jc kriknil. "Ali Torej sem morala smatrati* da je
liki in dvanajst grofov niso ve-
deli. Zatorei so se jako začudili, I .	. ' . • i • i i ; , rovniki.
■ko jc stopil carigrajski kialj na
•'Tako mi vere, ti ljudje so ca-si upate reči, da ste držali bese- bot.*'
do
J Kralj Ilugon jc priredil veliko
VPSplipo za nvfltlm «vnin lu*ni-n
pmno. Bil je bled od jeze. oel so No, cesar ost," mu je velel Kaj Vsa rdeča in smehljajoča jc te- .veselico za svatbo svoje hčere.
, ,	rel Veliki z nasmehom, "vašega daj princesa Helena povesila oči,Potlej so Karel Veliki in dvanajst
so mu kresale.	.	I	' - -i	, - ... ^
. . , viteza noče biti od nikoder.	lin dejala potihem ali razločno: njegovih parov odrinili na Fran-
Rekel ie s strahovitim glasom:	____ .	™ -- , ■
J	Ilugon je poslal ponj. Prišel je;
"Torej tako priznavate go-
vitež visoke postave in dobro o-
l)a." No,"
sioljubnost, ki vam jo nudim ne- , """*""*'1.t*------- ------' ""! 'NO' <ie rckel Hugon, "i
•vJiudni gostje. Žc celo uro me ža- b™; V1' cesar »f -ie razk1^ *>anc oz je imajo Boga in vraga z,
I	J	na dvoie_ kakor w hil n.inn-*a<ial__;	-- t_____ _ i
cosko ter odvedli s seboj kralji-t- eno Heleno. I
CIz knjige Les Contes de Jatpies Tourne-broehe. — poslovenil dr. A. D.)
hčere Pa^ i	"	- « - -	, » Konfiscirani plakati
slop, ki sc je natanko za njim za-i	^	Ka"i Cesar Karel Veliki je objel' V Skopi ju je policija izvršilo
'.voril. Osupli grofje so nekaj <:;l mjjosj. ju mj •	' iaj?oeenojkraljično, rekoč:	j h:5no preiskavo v prostorih Neod-
^ n:» *r*i.li. Cesar Kr.rd Veliki je. 1[ 0S 111 mi da>te.	j "Helena, štejem vas za svojo ^ delav. stranke ter zapl-Miila
prvi 11 '.rušil tišino.	\tI ^& tak°' tlojal Hugon.[hčer in sVojo snaho. Z nami poj- vse plakat** za proslavo 1. maja
"Tovv.Ši ') je re,.-'	' Po51iem vam	rej s kapela-jdete na Francosko in živeli boste
smo se res na široka hrustil. i..110"1' daiSe 1,aPravi P^^-« " !na našem dvoru." ust'i. M(.rda smo pm-dnl reči,! . Cerkvi n,Cl! obredom-Oli-j Ko je potem držal svoje ustne
vier mislil:	jprinceziniji na licu, ji jc zašepe-
"Ta devica je Iiubkri ?n do mile,tal na uho:
ki bi jih bilo bolje zamolčali. Pre-jveč smo sc napili vina, pa nismo bili zadosti pametni. Največ sem kriv jaz. ki sem vaš cesar in sem vam dal slab zffled. .Tutri bjpt z vami premislil, kako bi oteli iz ie n^u'.ne zagate: medtem pa se1 naspijmo. Želim vam lal-kc noč. liog vas čuvaj!"
Čez tienutek so cesjr in (?va-najstoi- ea velmož smrčali pod svo jjimi sv'Jirmi in zlatimi odeiami
Ko so se v jutro predramili, jim je bila glava še vsa zmedena in! zdelo se jim je, da se jim je sanjalo. Ali skoraj so prišli ponje vojaki, da bi jih odvedli v palačo pred ear i grajskega kralja, kjer na bi izvedli svoja bahaštva.
"Pojdimo," se je oglasil cesar, ("hajdimo in prosimo Boga pa njegovo sveto mater. Z Marijino po-Jmočjo bodemo zlahka opravili svoja iunaštva."
j Korakal prvi n nadčloveško veličastjo. Dospevši v kraljev <!vor. so Karel Vel'k:. Naisme, I Aimer, Huon Doolin Vilj em, Oc:i-'vr, Bernard. RenautT,	Gerar-
'••f in Roland poklekr:li in s skle-'njenimi rokami molči k s^eii Je-
I t£ Prečastita gospa, ki si v raju o;.ri se na na-: v t« j skrajni !at::-ki; iz ljubezni do kraljestva lilijskega. ki je čisto tvoje, brani (francoskega ecšaija in dvanajst nj^govin veljakov ter jim d.ij moč a izvrše v>n svoja junaštva
.vato so pokrenčas-I vstali, vsi za?'eei od \r: bosti i" drznosti; kajti vedeli sc da jim bo Prcblaž-.ua Deva uslivila prošn;.--.
F ralj Ilugon, se:T--h vz zl lien; piestolu, j'm je reke l t i '"Prišla je ura, da izvršite svo ja bahftštva. Ako pa n	be
se^o, vam (»£.m o<lsjk:!»i glave Fc.dite torej nemudoma v sprem-srvu mojih mejakov vwk r.a i -i 1 pri. ven kri j da opra\ite liste lepe stxari, ki st." se tako smelo ši>-o-kcustili z n.omi."
Na ta ukaz so se razkropili, za rjim pa so mahnile četice obrože-n»h mož. Eni so krenili v sobano, kjer so prebili prejšnjo noč, drugI pa na vrtove in ovočnjake. Bernard Brabattski se je nameri} proti reki, Roland se je odpravil preti okopom, in vsi so samozavestno korakali. Zgolj Olivier in Karel Veliki sta ostala v palači; ta ie čakal viteza, ki ga je obljubil -razcepiti, oni pa device, ki naj bi jo bil vzeL
1 volje krasn i, in tako >e|o me
mi-
ka, objeti jo mi ni ka
Govorili ste. kakor je bilo tre-
r n.č žal.jba, kakor ženska, ki ima srce.
MOSKII Z Biči ti ta Proti aalatwja
N aba Tite »i najboljte cal?1t» PREPREc-BA aa MOsKE Vallka tabaSfic. KH (4'a) SI Vri I alcana rii aH Sao-Y-Kit Pept: B M Boakman St.. New York
PiŠtte xa nlcreinlco.
Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga. —
Vsebuje 300 strani.......................... 1,50
Nova velika sanjska knjiga.......................90
Sanjska knjiga, srednja...........................35
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski
narod .......................................70
Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže
najvišja starost..............................50
Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75
Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana................................ 1.45
Robinson, povest.................................65
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman.............80
Rinaldo Rinaldini................................50
Sveta Genovefa................................. , .50
Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .. .25
Čarovnica starega gradu...........................25
Hitri računar ali Praktični racunar................75
Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v
Ameriki. Trdo v platno vezano................ 3.—
Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih
pesmi ......................................90
(K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.) Knjige Vam pošljemo poštnine prosto.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street : : : New^York, K. Y.
HAMBURG AMERICAN LINE
Najkrajša pot v v»e dele
JUGOSLAVIJE
Odplutja vs=ak teden z našimi razkošnimi parniki RESOLUTE	RELIANCE
ALBERT BALLIN DEUTSCMLAND Parniki s 1, 2 in 3 razredom in znani
"Mount Clay",	"Cleveland",
"Hansa". "Thuringia" "Westphalia"
s k;».liiiiaiiii in 3. razredom. RELIANCE 27. maj<t ob 10. dopol. DEUTSCHLAND 29. maja ob opd.
UsjwSna, nljudna služba, izborila kuhinja, prijetni in privlačni prur stori.
United American Lines
35 - 39 Broadway New York, N. Y.
CUINARD
V JUGOSLAVIJO
v najkrajs.-m i'-hsu vsako sredo s tremi ekspresnimi parniki BERENGARIA	AQU1TANIA
MAU RETAN IA
(preko Cherbourg;!.)
ČE nameravale dobiti gvojo rodbl-no_ iz JUGOSLAVIJE, se takoj briciijte za potovanje. Naš urud v
JliCOsliiviji jim bo puniaKal in svetoval. Vsi [Mitniki tretjega razre<la potujejo v privatnih kabinah. Nenad-kriljiva čistoba hrane. Za p<nlrobnosti se obrnite na lo- I'
kalne agente ali { na
CUNARD LINE 25 Broadway	New York
C Qi^L T JUffojtlj^^
Edino alnktno »pomladno odpluti«
OtTot itreoa rožnim znanem
Presidente Wilaon — 24. iuni.; 8. avo-Martha Washington —12. Juli.: 6. sept.
v Dubrovnik ali Trat. Žalacntna ▼ notranjost zmerna. Nobenih »!-Mkr. VpraiajU pri bliinjem scantu ali pri PHELPS BROS, ft CO^ 2 W«rt St.. N. Y.
Kje se lialmja JAKOB VIDICT J>-.»ma jc iz K^ritncga pri l»ledu. Oglasi liitj se radi dedščine p,j	materi ^lini Vidle
na »wipo Ano Maver, Kranj ^t. 112, Sloveuia, Jugoslavia, ali pa Mrs. Agnes Kalan, 1007 F. 71. Street, Cleveland, (^liio.
ADVERTISE in GLAS NARODA
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce ta brtnike, pri katerih kupm-\ote ali naročat« ia ste ■ njih postrežbo s« dovolj ki da oglašujejo ▼ listu "Glas Naroda". ■ tem bosi« •stregli vsem
Uprava "Glas Haroda'
VEČ K0T40
NOVIH SLOV. PLOŠČ ZA VAŠ GRAMOFON.
PESMI. MOŠKI ZBORI. MARŠE
- POLKE, VALCERJE itd. Piiite takoj po novi brexpla£ni ccolk na VICTOR NAVINSHEK S31 Gre«v« St., Conamaugh, Pa.
W". 'jffifX - S14
m .