1927
„,__t___i_n.._mL-»!u.u-i.-lJ-Ma«.' aavae
Ne kupujte vrednostnih papirjev od agentov.
Agenti, večkrat brezposelni ali dela-mržni ljudje, hodijo okrog in vsiljujejo ljudem različne vrednostne papirje, zlasti pa obveznice vojne odškodnine, tobačne srečke, češke stavbne srečke in slično. Nalaganje denarja v dobrih papirjih je koristno, a!ko namreč ljudje denar lahko dolga leta pogrešajo in ako znajo sami papirje upravljati.
Odločno in za vse slučaje pa odsvetujem kupovanje vrednostnih papirjev od — agentov. Sedaj se je nabralo že nešteto slučajev, da so bili ljudje od agentov na en ali drug način oškodovani, v več slučajih celo ogoljufani. Izkušnje torej kažejo, da ima agent gotovo dobiček, stranka, ki od agenta kupi, pa gotovo škodo. Naj navedemo v svarilo samo sledeče razloge:
1.	Premalo poznate različne papirje, da bi vedeli presoditi, kateri papirji so dobri in zanesljivi, kateri pa ne. Lansko leto so ljudje veliko kupovali češke stavbne srečke, 'katerih promet je v naši državi prepovedan. Agenti so zaslužili, ljudje so izgubili.
2.	Premalo poznate vsakokratne cene (kurze) papirjev, da bi jih mogli kupiti po resnični vrednosti, zlasti ker se je nekaterih polastila špekulacija. Skoro v vseh slučajih nakupa papirjev od agentov se je pokazalo, da so bil papirji preplavani.
Običajno kupujete papirje proti plačevanju v mesečnih obrokih, torej na kredit. Pri tem pa ne preračunate, da plačujete ztf ta kredit 16—20% obresti. Nakup je torej že iz tega razloga neugoden, tudi če bi sicer papir dobil po dnevni borzni ceni.
4.	Uprava papirjev vam je premalo poznana in združena s prevelikimi stroški No veste, kdaj zapadejo kuponi. Treba je radi kuponov v mesto, in kar dobite za kupone, je ravno za stroške pota.
5.	Ne veste, ali je agent, s katerim imate opraviti zanesljiv ali ne. Banka pa za škodo, ki vam jo povzroči agont, ne jamči. V kamniškem okraju je zaradi prevar agenta bilo oškodovanih za znatne vsote nad dvajset strank. Tudi pove agent običajno druge pogoje nego so v tiskovinah. Tisfkovine pa so navadno v hrvatskem jeziku in jih stranke ne berejo, 6e jih berejo, jih pa ne razumejo.
6.	Najbolj mamijo agenti z velikimi dobitki pri srečkah. Verjetnost za take dobitke pa je zelo majhna.
Nakup vsakršnih papirjev cd agentov je torej odsvetovati. Če imate denar, vložite ga v domačo hranilnico in posojilnico. Ta Vam je za vsak slučaj potrebe na razpolago In Vam nese sigurne obresti. To pa je najboljši dobitek.
Zastonj dobijo
pri meni dne 25. februarja na Sv. Petra cesti, dne 26, februarja pa y Šlild, Zgtasili se je dne 14. in 15. marca t blagajniškim listom. IVAN KOS.
Ali boste kaj sadili?
Težko bi našli keko posestvo, kjer bi no bilo še kaj prostora za sadno drevje. Le poglejte po svojem in po sosednjih, pa se boste prepričali, da imamo prav. Kakšna škoda takih prostorov, ki bi lahko dajali brez vseh stroškov lepo dohodke! Škoda tudi vsakega leta, ki se zamudi. Čimprej je drevo zasajeno, temprej bo kaj iz njega. Pravzaprav bi bilo treba že poleti pregledati in določit,i, kje se bo sadilo prihodnje pomlad. Ker pa malokdo o pravem času misli na to, je skrajni čas, da vsaj zdaj pogleda po sadovnjaku okrog hiše, po polju, ob njivah, po senožetih, ob potih ali kjerkoli je lega in zemlja ugodna. Kdor ima prazne večje prostore, mera posebno hiteti, ako doslej ni ukrenil še ničesar. Torej kar kolo na ramo in mero v roke, pa na delo! S koli zaznamujmo mesta, kjer bo stalo drevje, z mero odmerimo razdalje. Le tako je mogeče pravilno vravnali vrste in določiti enake razdalje. Pa ne zastavljati pregosto! Povprečna razdalja za visokode-belne jablane in žlahtne hruške bi bila 10 metrov. V posebnih slučajih bi jo smeli skrčiti na 8 m. Zato bi pa kazalo razmakniti vrste na 12 m.
Za moštne hruške, črešnje in orehe pa komaj zadostuje, ako stoje po 12 m vsaksebi. Kadar količite sadovnjak, imejte vedno pred očmi obsežnost drevesa, ko bo staro 30 ali 40 let, pa boste gotovo zadeli pravo. Ali pa pog'ejte kakšni so sedaj nasadi, ki so bili pregesto zasajeni pred 30 ali 40 Isti. Takhi svarilnih zgledov nikoder no manjka. Vrh sega v vrh, spodnje veje hirajo in se sušo. Vrhovi so metlasti, zdravo življenje je le še v tistih vejah, ki so ušle iz gnječe v višavo,* vse drugo je oolno, nerodovitno. Pomnite, da se sadno drevo le tedaj popolnoma razvije in daje primeren pridelek, ako imajo korenine in vrh na vse strani dovolj prostora.
Ko so mesta določena in s koli označena, tedaj pa le brž nad jame! Zadnji čas je. Čez dva, tri tedne bo treba začeti saditi. Tudi to opravilo je tem uspešnejše, čimprej na pomlad se izvrši. Jame naj bedo en do poldrugi meter široke in le okoli 60 cm globoke. Nazadnje pa še k vsaki jami kupček starega gnoja, ali komposta, ali pa vsaj prav dobre vrtne zemlje.
Sedaj pa še nekaj zelo važnega in nujnega! Če hočete saditi, je treba drevja. Kje ga dobiti? Ali boste čakali do pomladi, da ga kupite na sejmu? Nikakor net To bi bila največja napaka. Drevje naročite takoj sedaj (sicer je že to jako pozno), iz kake zanesljive drevesnice, ali od Kmetijske družbe ali se priglasite pri podružnici Sadjar, in vrtnar, društva, ako je v vašem kraju, da naroči skupno. V vsakem slučaju pa izberite sorte sami, ker sami najbolje veste kakšne so vaše prilike in gospodarske potrebe. Ko Izbirate, vzemite v reke seznam jabolk In hrušek, ki so priporočene za naše kraje in ki ga je izdalo Sadjar. In vrtnarsko društvo. Pri izbiri veljaj kot
M M Jts.
glavno načelo: Malo sort, pa tiste zanesljive! če nameravate zasaditi 10 jablan, je najbolje, da izberete en o samo sorto, ali pa kvečjemu dve. Pri 30, 40 jablanah zadostujejo tri sorte, pri 80 štiri, pri 150 pet sort. Za kupčijske namene izbirajte pozna, zimska jabolka. Za oddaljene kraje sodijo sorte, ki nimajo vabljive zunanjosti in takoj z drevesa niso užitne. V to svrho so posebno ..prikladne hruške moštnice. Čim žlahtnejša in čim lepša je sorta, tem bližje doma naj bo in tem boljšo zemljo in lego naj ima. Rana jabolka in žlahtne sorte hodijo vpoštev le bolj za domačo uporabo in za okolico, kjer je v bližini sadni trg, kjer se lahko sproti preda. Ako poznate kako sorto, ki v vašem kraju posebno dobro uspeva in zanesljivo rodi, sadite jo še vi. Lastna izkušnja je najboljše jamstvo za zanesljivost.
Od pametne izbire je zavisen največkrat ves uspeh novih nasadov. Zate tehtno preudarite, preden se odločite!
Odmera
hišno'-najemnega davka.
Večina davčnih okr. obla3tev je že, ali pa bo v kratkem odmerila hišno-najemni davek za 1. 1927 in odmero razgrnila pri županstvih na vpogled davčnim zavezancem. Oni pa, ki jim je ta davek odmerjen naknadno za prejšnja leta nazaj, dobe posebne zglasilne pole.
Proti odmeri tega davka je pravtako možna pritožba kakor proti drugim davkom. Odmerni izkazi so pri župan-stvu razgrnjeni na vpogled 15 dni (kar župan ali da pred cerkvijo oklicati in razglasi tudi na občinski deski), šestnajsti dan pa prične teči prizivni rok, ki traja zopet 15 dni. V tem roku lahko vlože pritožbo vsi davčni zavezanci, ki jim je bil davek odmerjen za 1. 1927. in so zabeleženi v razgrnjenih odmerni h zapisnikih, drugim pa, ki so dobili plačilne naloge, teče prizivni rok 15 dni tudi in sicer pričenši z dnem, ki sledi dnevu dostave plačilnega naloga. V istem roku se lahko zahteva tudi naznanitev od-merne podlago, če ni dovkoplačevalcu razvidna iz razgrnjenega odinernega zapisnika ali plačilnega naloga. Prošnjo za od-merno predlago je kolkovati s kolkom za 5 Din, pritožbo pa pa s kolkom za 20 Din.
Ker višino vsote, prejete kot najem-ščina v letu, ki je za odmero najemnine inerodajno (za 1. 1927. je leto 1926.) naznani hišni lastnik v hišno najemni napovedi sam in mora njeno istinitost potrditi tudi najemnik s svojim podpisom, bodo pritožbe proti odmerni podlagi, ki je ravno kosmato prejeta vsota najemnine same, redke. Davek znaša 12 odstot. od prejete najemnine, ki se od nje odbijejo zneski za eventualno porabo vrta, električnega toka in pri mebliranih stanovanjih oni za obrabo oprave in perila. K temu davku v odmeri še 70 odstot. edinstveni in 80 odstotni pribitek in bi bil le redek slučaj, da bi se zgodila pri izračunavanju kaka na-
paka. Pač pa bi bilo večkrat motno, da bi oblaslvo zaračunalo premajhno vsoto Kot odbitek na vrt ali opravo, ali postrežbo m perilo itd. V toli slučajih bi bila pritožba na mestu, ako bi znašal uspeh odpisa več kot kolek za pritožbo. Zato naj vsak, ki se niu zdi, d:\ se mu ^ zgodila pri odmeri hišne najinariue krivica, povpraša prej rajo pri domačem oblastvu, razloži svoje pomisleke uradniku in povedali mu bodo gotovo, ali ima pritožba upanje na uspeh ali ne. \ lagati pritožbo kar tjavondan ni na mestu, kor povzroča samo delo in stroške.
Kor obdavčuje hišnonajemui davek donos iz stvarnega premoženja, hiše, poslopij, zato se nikakor ne dajo upoštevati pri odmori tega davka razni izdatki za popravilo hišo in temu podobno, ampak je vzeti za odmero celotno najemnino z odbitki, navedenimi že spredaj. Samo taki ix 1 b i t k i so možni. Xa to jo posebno paziti pri vložitvi pritožbo, kor bi bila pritožba. naperjena proti temu, ker so niso upoštevali izdatki za poslopio, brezpredmetna in brezpogojno zavrnjena. Taki izdatki so upoštevajo le pri odmeri dohodninskega davka, kjor so otnl.sviM tudi čisti donos poslopij.
Hišno-najemni davek plačajo izven Ljubljane in nekaj drugih mest samo oni, l:i imajo colo jmslopje al* del istega oddane: vi v najem, izvv.oti so le oni, ki imajo v nsjern dane prostore v hiši kjor sami stanujejo in ima ta hiša najmanj tri stanovanjsko prodore. H plačajo mesto hišno najemnino hišnorazrodni davek jx> številu stanovanjskih delov. Enako vsi oni, ki nimajo oddanih poslopij aH stanovanj v najem.
Ženska sc! In poklajno apno nujno potrebna.
1 anska krma je vsled deževnega vremena in pogostih poplav mnogo nvanj vredna nooo krma iz bolj suhih let. Manjka ji predvsem fosforovokislega apna in drugih rudninskih soli. kor jih je dež izbiral pri sušenju. To občutijo živinorejci posebno s<\laj \ poznih zimskili mesecih in v rani •pomladi, ko nimajo več korenstva, da bi ga pokladali. Posledica tako krme je navadno lo.Molomnira pri iivini. ki se v teh mesecih prav pogosto pojavlja. Na to ;mo v »Čm-podarju« epozorili živinorejce ao v minulem letu in sicer v 42. štev. ? Domoljuba*.
Da so lomu pomanjkanju odpomore,
foklad smo s krmo tudi živinsko sol in pobi ,.io no. Živinska sol je potrebna za-raoi prebave in težnosti krme. Sol namreč i\<s;x>u;o tok in prebavo ter deloma zvi-t-ujt tudi mlečnost. Posebno slabo krmo napravi fo! bolj užitno, tečno in ukusno. Poklajno apno nudi pa živini fosforovokislo apno, ki jo glavna sestavina kosti. Posebno mlada, breja in mieona živina mora v krmi dobivati dovolj apna. da more pravilno razvrati svojo olkoetje.
Povprečno računamo na glavo in dan-pri mlečnih 'kravah po 3—5 dkg poklajnega ajuna in 2—3 dkg seli;
pri pujskih in jagnetih V2—1 dkg po-xla.?noga apna in dkg soli;
pri teletih in žrebetih 1—1V2 dkg poklajnega apna in '/,—1 dkg soli; fi»
pri prašičih in ovcah 1—2 dkg pcklaj-noga apna in Mj— ll/2 dkg soli;
pri konjih 3—4 dkg poklajnega apna in 1—1 '/.j dkg soli;
pri kokoših 1—2 dkg poklajnega apna In 1—2 grama soli.
Dodavanje teh snovi krmi je letos nujno potrebnol
Perrfnlnarstvo v Sloveniji.
V večjem dolu mariborske oblasti tvori perutuinarstvo in predvsem proizvajanje jajc najmočnejši vir dohodkov kmečkega prebivalstva. Poglejmo samo vinorodne okraje, koliko jajc se iz njih izvaža in marsikateri srez dobi več. od prodanih jajc nego i\i prodanega vina. Tako se je na pr. dognalo, da se jo leta 1925 iz ormožkega okraja izvozilo približno 40 vagonov jajc, kar pomonja približno vrednost 6 milijonov dinarjev. To je denar, ki je prišel v okraj večinoma iz inozemstva, torej je to ugodnost ne samo za oblast, ampalk za celo državo, kor vpliva ugodno na našo trgovsko bilanco. To se vidi tudi pri letnih bilancah, ko so glede vrednosti našega izvoza bila na tretjem mostu jajca.
Če malo premoti imo našo državno gospodarsko jk>1 i ti ko. vidimo da se je pospe-šovanju to panoge posvečalo pravzaprav le malo pažnje. In vendar so v velikem delu manjših gospodarstev dobiva za gospodinjske potrebščine skoraj vse dohodke iz prodajo jajc. Zaradi tega bi bilo treba bolj skrbeti za to panogo in sicer, da se zboljša predvsem nesriost kokoši in dmgio, da se poje kokoši, čijih jajca so na svetovnem trgu dobro plačujejo. Tem zahtevam ustreza v veiki mori štajersko pleme, ki se dandanes, deloma tudi z državno pomočjo, že precej hitro širi po štajerskih okrajih. Vendar bo treba skrbeti za od biro dobrih jajčaric in izbire peteline^ iz najboljših takih gnezd. Na ta način pridemo v malo letih do zboljšanja te naše izvrstne domače pasme, ki se je začela širiti tudi že po ljubljanski oblasti. Gospodarstvo.
Vinski sodi moralo biti vedno polni.
To je eno izmed glavnih načel umnega kletarstva, ki ga pa naši vinogradniki žal premalo vpoštevajo. Posledica te malomarnosti pa je. da se jim vino sLisa ali na kak drug način pokvari. Vino potrebuje sicer zrak za zoritev. Vendar ga dobi v .i-dostni množini skozi doge sode 'j sicer čistega. brez slabih bakterijev torej nekako filtriranja, če pa pustimo sod pri vehi prazen, da pride zrak k vinu. se tam naselijo ocetne bakterije, ki se razmnožijo in provzročajo oeetno kipesije: tako vino »e skisa.
Ta pogresek preprečimo stem, da branimo dohod zraka k vinu. to je, da držimo »ode vedno polne do vehe Ker se pa vino osusi srkozri (Joge, ga vsak mesec nekoliko zmanjka in tako nastane pod veho prazen prostor. Ta prostor moramo dopolniti 2 istim ali vsaj enakim vinoov. kakor
i je v sodu. Nikdar pa ne jemljimo slaiboj-1 sega vina al. j«a odo pokvarjenega za do-
polnitev sodov, kajti s tem pokvarimo tudi najboljše vino. To napolnjevanje sodov ponavljamo vsak mesec, ob kateri priliki tudi pokušamo vina, če se niso med tem časom kaj pokvarila.
Bog' in priroda nam dajo dobro in zdravo vino. Naša dolžnost pa je, da ga z dobrim in umnim ravnanjem ohranimo zdravega in ga pripravimo še bolj okusnega, če smo ravnali ž njim pravilno, tedaj smo si tudi zajamčili dobro in gotovo prodajo tega za Slovenijo tako važnega pridelika. Popravljanje pokvarjenih vin.
Dušičasto ali po plesnobi zaudarjajočo vino se popravi najlaže z >Eponitom« ali >Enokarbonom«. V ta namen se vzame od 5 do 20 gramov enega teh sredstev na 100 litrov vina. Množina se ravna po tem, je-li ima vino močan ali pa bolj šibek duh. Določeno množino sredstva je zmešati v škafu z vinom, ki se potem dobro primeša celokupni množini v sodu. Vino v sodu premešamo še parkrat v dveh dneh s kako palico, ne z železno, in ga nato pustimo v, miru. Čez 14 dni do tri tedne se eponit sosedo in vzame seboj ves neprijeten okus vina, pa tudi premočno barvo. Nato vino pretočimo v čist in zažveplan sod, katerem se vstali in dozori.
Motno vino, ki je že povreto in ni več sladko, se pa vzlic temu noče očistiti, očistimo ravnotako z eponit.. m ali enokarb.. -nom. če je pa motno vino še sladko, tedaj je to znamenje, da še ni popolnoma poki-pelo. V tem primeru moramo klet ogreti, da bo dovolj toplo za kipenje.
Zavrelka ali birsa v vinu je najbolj nevarna bolezen, ker napravi vino popolnoma ueporabno. Tej bolezni so podvržena bolj šibka vina, ki niso čista; osobito pa mlada vina, ki so še na drožju. Prvo znamenje te bolezni v vinu je, da se zčCne motiti. in če poslušaš pii vehi na posodi, nekoliko vreti. Vino dobi poseben, neprijeten okus. kakor bi bilo iz gnilega ali kuhanega sadja. Barva v vinu se spremeni: in sicer postanejo bela vina temnorumena, črna pa temnorujava. S pomočjo beljakovine ali že-latine se da barvilo v črnem vinu tako odstraniti. da je podobno temn obarvanemu belemu vinu. če je bolezen že močno napredovala. izgubi vino vso vinsko dobroto in je popolnoma neužitno.
Denar.
g Službeni kurzi ta inaref, Finačni minister je za mosee marec določil sledeče službene kurze: Za 1 angleški funt se bo plačevalo 276.20 Din. 1 turška lira 247.30 Din, 1 napoleondor 218.80 Din. 1 ameriški dolar 56.80 Din. 1 kanadski dolar 56.40 Din, 1 nizozemski goldinar 22.70 Din, 1 švedska
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroStvu Ud.
krona 15.15 Din, 1 danska krona 15.13 Din, 1 norveška brona 14.60 Din, 1 nemška marka 13.50 Din, 1 švicarski frank 10.95 1 madžarski pengo 9.95 Din, 1 španska pe-seta 9.50 Din, 1 avstrijski šiling 8 Din, 1 belgijski belg 7.90 Din, 1 poljski zlatnik 6.30 Din, 1 italijanska lira 2.48 Din, 1 francoski frank 2.235 Din, 1 češkoslovaška krona 1.685 Din, 1 grška drahma 0.73 Din, 1 bolgarelki lev 0.41 Din, 1 romunski lej 0.34 Din.
g Ukinitev izvozno prepovedi zlata in srebra nea češkoslovaškem. Češkoslovaška vlada je dovolila prost izvoz zlata, srebra in platine bodisi v surovem stanju ali pa v obliki staroavstrijskega in tujega kovanega denarja. — Pri nas pa je izvoz zlata in srebra strogo zabranjen, kar povzroča stalno iztihotapljenje tega blaga. Umestno bi torej biLo, da bi država ukinila tozadevno prepoved, obenem pa naložila Narodni banki, da kupuje in plačuje domače zlato in srebro po dnevnih ktirzih. S tem bi prenehalo tihotapstvo, na drugi strani pa bi se v Narodni banki zbralo dovolj žlahtne kovine, ki bi tvorila našo zlato denarno podlago.
g Novi srebrni italijanski denar. V Italiji je že v obtoku novi srebrni denar po 5 in 10 lir, ki se po obliki in velikosti prav malo razlikuje od krožečih 1 in 2 lirskih novcev.
Cene.
g Tržišče z žitom. Kupčija s žitom je še vedno bolj mrtva. Odjemalci imajo precejšnje zaloge blaga in krijejo le v redkih slučajih morebitne potrebo. Zaloge moke so precej znatne. — Pri koruzi se jo položaj znatno zboljšal, ker nismo navez-ani samo na izvoz, ampak je tudi domača poraba znatno porasla. Temu je v precejšnji meri vzrok izredno slaba žitna letina pasivnih krajev kakor je Dalmacija, Hercegovina, Lika in Slovenija, ki to led tarifnih ugodnosti uvažajo velike množine koruzo. Pa tudi Vojvodina sama rabi velike množine koruze kot krmo za svojo živino, ki se je v zadnjih letih znatno pomnožila. Cena pšenici na novosadski blagovni borzi je 30&—310 Din za 100 kg; cena koruzi pa 170—175 Din franke, bačka oziroma sremska nakladna postaja.
g Vinsk« tržšče. Na jugoslovanskih vinskih tržiščih so oene prilično čvrste in to zaradi večjih zaključkov na račun Švice in Francije, medtem ko so v Avstrji naše cene predrage. Francozi kupujejo zlasti dalmatinska vina. — V Avstriji cene ne rastejo, ker je kupčija vsled močnega nazadovanja konzuma zelo slaba. Cene se gibljejo med 0.85 do 1.30 šilinga za liter. — Tudi na Madžarskem se opaža padanje konzuma, vzlic temu so cene čvrste, ker je malo blaga na razpolago. Na Češkoslovaškem so cene čvrste a promet bolj šibek. Lanska vina se plačujejo ofarog 6 ČK liter. Italija malo prodaja. V Franciji se cene neprestano dvigajo in se plačujejo 8—12 odstotna vina po 190 do 220 frankov za hektoliter.
g Tržišče z lesom. Kupčijske razmere na lesnem trgu so razmeroma še vedno dovolj ugodne. Izvoz mehkega lesa v Italijo, Grčijo, Ogrs'ko, Španijo in Egipt je zadovoljiv. Hrastovina se izvaža v Francijo, Bel-
gijo, Nemčijo, Nizozemsko in Anglijo. Največ gre ven okrogli les, kar neugodno vpliva na našo domačo industrijo. Proizvajalni stroški so še vedno precej visoki in niso v skladu s padanjem cen lesa v minulem letu. Posebno delavske mezde so ostale skoraj neizpremenjene. Italijanski lesni trg je v zadnjem času nekoliko oživel, vendar eo oene še vedno neugodne. Za romunsko lesno industrijo pomeni zadnji dvig Ieja izredno hud udarec, zato se z napetostjo pričakuje ustalitev leja, ki se namerava izvesti pri k umi 3 švicarskih frankov za 100 lejev. — Na Francoskem je položaj na lesnem trgu se bo spomladi nekoliko zboljšal.
g Ukinitev carine na čilski soliter. Ministrski svet je končno ukinil carino na čil ski soliter, ki predstavlja eno najvažnejšh umetnih gnojil. Naši kmetovalci bodo sprejeli to vest z največjim zadovoljstvom, kajti cena čilskega solitra se bo vsled ufidnitvo carine znižala za 1U0—120 Din pri 100 kg. Ta izredno visoka carina je bila čisto fiskalnega značaja, torej samo za povečanje državnih dohodkov, ne da bi morda s tem hotela ščititi kako enakovredno domačo industrijo. In vendar je ravno čilski soliter tisto umetno gnojilo, s katerim se najbolj poveča pridelke naših njiv. Še najbolj pa bodo tega veseli naši hmeljarji, ki v veliki meri uporabljajo to gnojilo za zvišanje pridelkov na hmelju. Posebno pa moramo biti hvaležni g. ministru Kulovcu, ki je izpoelo-val to ugodnost.
g Ukinitev carine na modro gaiico in žveplo. V kratkem času se je posj"ečilo g. ministru Kulovcu doseči ukinitev carine na modro gaiico in žveplo, za kar se je vinogradništvo cele države borilo že nad dve leti. Finančni odbor je že davno sklenil to ukinitev, vse gospodarske korporacije v državi so pritiskale na vlado, da ugodi tej nujni potrebi našega vinogradništva, toda vse je bilo zaman. Vlada je ostala gluha za vse prošnje in zahteve milijonov vinogradnikov in ni popustila. Dosegel pa je to ugodnost, četudi po trdih bojih g. minister Kulovec. Naše vinogradništvo pa je nujno potrebovalo te podpore, kajti po zadnjih slabih letinah je zašlo že tako daleč, da ni moglo več niti kriti stroškov za nabavo galice in žvepla in so posamezniki že ponekod začeli sekati trie, ker jih niso mogli več primerno obdelovati. Pomisliti je namreč, da je znašala uvozna carina na gaiico 12 zlatih dinarjev ali 132 papirnatih dinarjev na 100 kg, kar jo je podražilo za eno petino njene vrednosti. Sedaj jo bodo vinogradniki dobili cenejše za ta znesek. Pomisliti moramo, da potrebuje vinogradništvo v naši državi letno 600—700 vagonov galice in 400—500 vagonov žvepla za škropljenje in žveplanje trt proti peronospori in plesnobi. Zato znaša ta pridobitev precejšno ugodnost našemu vinarstvu.
g Semnji od 14.—28. marca. Metlika (22. marca); Stari trg p. Črnomlju 18. marca); Dol pri Kamniku (28. marca); Luko-vica (26. marca); Mengeš (17. marca); Moravče (20. marca); Motnik (21. marca); Kočevje (20. marca); Škofja Loka (17. marca); Krško (18. marca); Dole pri Litiji (26. mar-
ca); Višnja gora (14. marca); Horjul (26. marca); Ig (20. marca); Grahovo (22. marca); Lož (15. marca); Nadlesk pri Ložu (28. marca); Žiri (23. marca); Brusnice (18. marca); Dobemiče (14. marca); Novo mesto (17. marca); Žužemberk (17. marca); Jesenice na Gor. (19. marca); Zdole (15. marca); Pekel pri Poljčanah (16. marca); Cmurek (17. marca); Podčetrtek (17. marca); Rečica (17. marca); Frankolovo (17. marca); Svečina (17. marca); Poljčano (14. marca); Nova Štifta na Štaj. (18. marca); Rogatec (21. marca); Sv. Jedert (21. marca); Pernovo pr Žalcu (21. marca); Žigerski vrh pri Sevnici (21. marca); SIo-venjgradec (26. marca); Teharje (26. marca); Dobova (26. marca). (Za morebitne pomote uredništvo ni odgovorno).
g Zatiranje gosenic in krvnih uši. Občinski predstojniki imajo skrbeti in vse potrebno ukreniti, da bodo posestniki, ozir. zakupniki kulturnih zemljišč očistili vsa sadna in druga drevesa, grmovja (tudi odsekane ali polomljene veje), plotove, zidane vrtne ograje itd. goseničnih gnezd oziroma njenih zapredkov in jajčec, čim jih opazijo ter da jih sežgo ali na kak drug natin uničijo.
Nadalje je posvetiti posebno skrb zatiranju krvne uši na jablanah, ki se je v zadnjih letih po vsej oblasti močno razpasla. Krvna uš se pojavlja na jablanah zlasti v razpokah po deblu in debelejših vejah v velikih naselbinah. Na napadenih deblih in vejah se opaža nekaka bela, bombažu slična prevlaka. Zaradi močnega pojava krvnih uši, ki povzročajo na deblu in vejah otekline in rane, drevo oelabi. Mladioe in tanjše veje se zaradi nastalih ran večkrat posuše. Krvno uš zatiramo na ta način, da napadena (okužena) mesta na deblu in vejah ponovno otremo (drgnemo) s krpami (cunjami), ki jih namočimo v ar-borinu (dobavlja ga »Chemotechna« v Ljubljani, Mestni trg 10), v špiritu, raztopini (emulziji) petroleja in mila ali v tobačnem izvlečku itd. Namazana mesta potem po možnosti namažemo še z manj vredno mastjo (koža od slanine), da s tem preprečimo ponovno naselitev uši. Ker se krvna uš večkrat naseli tudi na gornjih koreninah jablan, moramo vsako napadeno drevo plitko odkopati ter uničiti krvne uši tudi na koreninah, ako jih tam opazimo. Oni posestniki, ozir. najemniki pa, ki ne bi hoteli imenovanih škodljivcev na svojih zemjiščih zatirati, se kaznujejo z globo do 200 Din in bedo razen tega primorani, plačati še stroške za zatiranje, ki se bo v talcih primerih izvedlo po občinskem uradu. (Iz uradnih odredb).
g Lieeneovanje bikov. V času od 7. marca do konca maja se bo vrSilo toletno licencovanje bikov po vseh okrajih mariborske oblasti. Ker je licencovanje bikov najvažnejši posel na polju povzdige živinoreje, je treba zanj zainteresirati tudi širšo ,avno6t. Namen licencovanja je sledeči: Iz celotnega števila bikov se odbere jo oni, ki po zunanjosti in po poreklu povsem odgovarjajo namenu zboljšanja govedoreje. Samo lastniki teh bikov dobijo dopustnico tn s tem dovoljenje, da jih smejo
Ia- Amerika
se imenuje fina rajava kotenina, izdelana it najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem pranju postane snežno bela. V zalogi pri
E, & A, SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 1Q
8«
K1I..H Ti flnloSne plemenska svrhe proti pri-uporiiblMti za «P o. >e P t nelleencovan>li bi-
lvoje«a ». l eno Jelo starega bika v pregled in rno-K'f', Vrnclranie l)a se o a ša onim polrtvoval-nim kmeS em la drže dobre plemenske bike, ja občo blagostanje prevzeto breme, so določene denarne nagrade. Kot Carino priznanje vzgoje-vato?'najlepših bikov so dolofene diplome m.nistr-itva za kmetijstvo in pohvalnice velikega t<>P™»; Ob priliki licencovanja se bo vršilo iK>v»od tu<1l kratko strokovno predavanje o smernicah za po-vzdigo živinoreje. Naj se zanimajo za to prireditev tudi oni gospodarji, ki sami nimajo bika. — Licen-vovanja se vršijo po podrobnem sporedu katerega sestavi okrajni odbor, odnosno okrajni glavar, ta spored se objavi po vseh občinah.
g Zopotna oddaja državnih snbvencijsUih mr-iascev v mariborski oblasti. Ker se je posrečilo zopet zasigurati nekaj sredstev za gornji namen, se bode tekom meseca maja oddalo nekaj državnih subvcneijskih mrjascev ob običajnih pogojih. Kdor se za to zanima, naj se priia-vi pri okrajnem živinorejskem referenlu (uradni veterinar ali ekonom) radi podrobnih informacij. Ondi dobi tudi predpisano tiskovino za prošnjo (Zavesno pismo). Prošnje morajo biti najkasneje do 15. aprila pri okrajnih glavarjih; na poznejše se ne more ozirati.
Heh m smeh,
»No, kako vam kaj gre, gospod Goreč.«. »Slabo, imam že zopet svojo staro nadlogo, i _ >Tako, no to pa ni nič kaj veselo.
Kdaj pa se je vrnila vaša žena?«
*
»No Peterček, že ves, kdaj pravimo ljubim, kdaj pa rad imam?« — »O že vem. Očeta in mater imam rad, bonbone pa ljubim.«
*
Vsak začetek je težak. »Ali imate vojaške vaje v bližini,« vpraša gostilničarja neki tujec. »Kafeane vojaške vaje?« — »Saj že pol ure poka venomer tam nekje v gozd'.:. — »A, to je pa le naš novi najemnik lova. Ta že od jutra strelja na enega zajca tam okoli.«
*
>Pomagajte, pomagajte,« je vpil trgovski potnik Zajec, ko ga je napadel lovski pes. Ali imate divjačino pri sebi,« vpraša lovec, ki je prihitei na vpitje. — »Kaj še, sa j sem vendar le trgovski potnik.« — »Čudno, ta pes gre sicer le na divjačino.« —
»Mogoče pa pes ve, da se pišem Zajec.«
*
Profesor pri izpitu na univerzi: »Iz česa sklepati, da je ta mož tukaj alkoholik?« Študent: »Ker hodi v isto gostilno kakor jaz,-
*
Dva gostilničarja, ki sta imela svoje hiše v isti ulici, sta si bila od vsega počet le a velika konkurenta. Eden od teh je dal vse nanovo preurediti ter dal napraviti velikanski napis: »Restavracija pri dveh
svetovnih oblah«. Ne dolgo potem pa je tudi njegov konkurent vse preuredil ter napravil še večjo tablo z napisom: »Velika
restavracija pri treh svetovnih oblah«. *
Znano je, da so Škoti oosebno skopu-Sni. Neki Škot je bil povabljen na zlato poroko. Povpraševal je znance, kaj se spodobi, da ob taki priliki daruje zlatima poro-čenc-ema. Po dolgem premišljevanju mu je prišla rešilna misel in sklenil je, da jima
bo dal — zlato ribico.
*
Strašnja grožnja. Učitelj v meščanski šoli: »Vrančič, ako mi sodaj ne boš pazil, te bom po sklepu šole tu pridržal in povedati mi boš moral imena vseh jugoslovanskih ministrov od leta 1925 dalje.« *
Jajce več ko puta ve. Izidor se je šel učit v Varaždin. Oče ga je spremil na ko-odvor ter mu pri slovesu dal pismo v roko in pa še en dinar ter mu naročil: »Izidor-ček, tu imaš pismo, ki je naslovljeno name. Ko boš prišel v Varaždin, kupi za ta dinar znamko ter vrzi pismo v nabiralnik; tako bom vesel, da si srečno prispel v Varaždin.« — Izidorček pa jo odgovoril očetu: »Papaček, le spravi dinar zopet v žep. Pismo bom pa oddal v Varaždinu brez znamke, ti pa odkloni prejem pisma, vedel boš
vseeno, da sem prišel zdrav v Varaždin.« *
Škotska skopost. Dva Škota sta se šla kopat. Eden od njiju pravi: »Staviva on šiling, kdo bo delj časa pod vedo vzdržal.« »Velja,« pravi drugI, nakar sta se skrila
pod vodo. Do danes ju še niso našli. *
Ravnatelj kaznilnice obsojenemu knjigovodji: »Tukaj morate delati. Kaj se hočete učiti? Krojaštva, čevljarstva ali ple-tarstva?« — »Ako vam je vseeno, gospod ravnatelj, bi najraje z blagom okoli potoval.«
Nova natakaric« Earba je gospodu županu z omako polila suknjič. Ta je seveda planil po konci .toda v tem je že Barba pričela svoje opravičilo: »Nič zato, gospod župan, saj imamo še dosti zosa v kuhinji.« •
Policijski komisar vpraša policista, kake dokaze ima, da je bil aretirani pijan. »Da, pijan je bil, gospod komisar, na vse načino se je prepiral s tramvajskim sprevodnikom.« — »To pa vendar še ni noben dokaz, da je bil pijan.< — »Pač, pač — zakaj nikjer ni bilo nobenega sprevodnika.«
Sumljivo spričevalo. Go^pa (novi kuharici): »Ali pa znate tudi res dobro ku-
hati?« — Kuharica: »Kar mojega fanta vojaka si oglejte, kako se je ta zrodil, odkar sem bila pri prejšnji gospodi.«
Težko gospodarsko sisrcje upošteva novo otvorjena trgovina manu-fakturnega hSaga
ljubljanski oblačilni bazar
na Meit^em trgu štev. © s svojimi nizkimi cenami
ki omogočaj« slehernemu nabavo
nove pomladanske obBeke.
»t
Domoljubov
**
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmet. potrebščine ali prodajajo svojo pridelke ali iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
»It ftl3vir
Kat. prosv. društvo v Škof j i Loki.
Ž^nsHa ali fant,
ki bi nnel veselje do trgovine, so sprejme z nekaj kapitala za družabnika v trgovino mešanega blaga na deželi.
Ponudbe na upravo ..Domoljuba št. 1663".
lfig se csrhoaniH
za podružnico pri Sv. Lavrencu JU ure nad Uašliem, župnija in občina Preddvornad Kranjem.
HflSlOUB od oglasov in pojasnila dobe vpraševalci saino tedaj, ako priloJu dopisnico ali znamko za odgovor.
Frai hlapec
sprejmeta na lopo po-seslvo blizu Ljubljane.
Naslove prosim ua upravo lista pod 1579.
SiamoPBznico, do°b™
njeno, lahko, kupi Vinko Hafner, Godešič 6j Škofja Loka.
Mizarski pajenec
se takoj sprejme. Oraul Frane. Z*. Šiška.
usnjarsko oSrtl
M .
se sprejme priden, močan in pošten fant. Ponudbe je poslati pod ..Usnjaina št. 1283 na upravo ..Domoljuba".
iJlln z zemljiščem ob lHLlil stalni vodi se proda. Franc Peterka, Gradišč« 2S p. Luko-vica.
Ceriioiti SJS
pri župni cerkvi, pa ludi podružnica nI is-vzeta. Sem oženjen in rokodelec z vsemi dobrimi spričevali. Naslov
pove uprava tega lista pod št. fJlG.
K. Po/enel, mizar Dol. Logatec sprejme tako)
iRiagpaHeaa pajsnea,
ki je žo nekoliko zmožen, oz. ima veselje za mizarsko obrt. Biti mora zdrav,, krepak in pošten.
Sprej- dekla » po^
me se _ sna iu
hišna dela. Plača po dogovoru. Adolf Zg. Šiška 1.
Prodam
hišo in koaačnico
z vsem potrebnim orodjem. Anton Demšar, Ledinca št. 11 P-
I&do
ie malokrven? Kdo je bled? Kdo ima slabe živce in vslel tega večkrat glavobol in pomanjkanje spanja 1 Kdo boloha na želodcu? Kdo nima teka? Tak naj poskusi
„ENERGIN", žeieznalo lcina-vino.
,,Energin", železnato klna-vino čisti, očvrščuje in osvežuje kri.
daje
zdravo, rudečo barvo ter da izboren tek.
Okusa je dobre ra ter ga radi pijo otroci in odrasli. Vsaki steklenici ]e priloženo točno navodilo o uporabi.
3 velike steklenice za 12« Din ali 6 velikih steklenic za 248 Din in 1 mala zastonj. — Razpošilja po pošti
Laboratorij „ALGA", Sušak 4
Da Je ..Energin" žele/nato kina vino res dobro zdravilo ter da o tem prepričale, preberite nižja navedeno zahvalo.
Velocenjoni gospodi
Najtopleje se Vam zahvaljujem za Vaše dobro zdravilo „Energln", železnato kina-vino. Od 1. 1920, ko sem služil v malaričnih krajih, sem oslabel, izgubil sem slast do jedi in malarija mejo mučila, dokler nisem zafel jemati Vašega zdravila. Preteklo je že nekoliko mesecev, da ne čulim malarije, imam izboren tek in se jako dobro počutim. Isto so poskušali moji prijatelji in je vsem koristilo. Naročam še 6 steklenic za moje sosede, pa Vam bom poročat o uspehu. O dobroti Vašega zdravila pripovedujejo v celi okolici. Spoštovanjem
AntOn Slmld, kmet, Plavna, Bačka.