Poštnina plačana v gotovini
Sped. m ati bon. po«. ■ II Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18
Poduredništvo;
Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Cena: Posamezna štev. L 30 Naročnina :	Mesečno	L	130
Za inozemstvo :	Mesečno	L	210
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
1
	
	S
lili
Leto VIII. - Štev. 36
Gorica - 6. septembra 1956 - Trst
Izhaja vsak četrtek
Beseda sv. očeta nemškim katoličanom
V Koelnu ob Renu se je v nedeljo zaključil 77. katoliški shod nemških katoličanov. Shoda se je udeležilo tudi 25 tisoč Avstrijcev, 30 tisoč katol. iz Vzhodne Nemčije, ki so morali na skrivaj prekoračiti mejo. mnogo Švicarjev ter drugih katoličanov iz evropskih in tudi iz-venevropskih držav. Največ je seveda bilo Nemcev in sicer 800 tisoč. Papežev legat na kongresu je bil kardinal Piazza. Udeležila sta se ga tudi predsednik republike Heuss in kancler Adenauer.
NEKAJ ZGODOVINE
Prvi katol. shod v Nemčiji se je vršil že leta 1848 v Moguncu. Od tega časa dalje se vsako leto ponavljajo ti shodi v velikih nemških mestih. Samo politične ovire prve in druge svetovne vojne ter leta nacizma so onemogočili redne katoliške shode. Sadovi teh shodov so velika socialna dela in ustvaritve Kolpinga in Kettelerja, katerih odmev in koristi smo videli tudi na slovenski zemlji.
Letošnji shod je 77. Izbrali so mesto Kbln, ker so letos končali popravila na najlepši gotski stolnici sveta, s katero se ponaša to mesto. Uradno so začeli s katoliškim shodom že na praznik sv. Treh kraljev, katerim je posvečena slavna gotska cerkev, ki hrani svetinje Treh kraljev, ki so se poklonili Detetu v Betlehemu. V to mesto so radi romali tudi naši predniki in bivši tržaški škof pok. Karlin je napisal poljudno knjigo V Kelmorajn, ki je bila pravi vodič našim romarjem. Geslo letošnjega kongresa v Kotna
je: CERKEV, NAVZOČNOST BOŽJA MED NARODI, to je nadaljevanje berlinskega programa pred dvema letoma, ki je bil: BOG BIVA.
Namen kongresa je bil zlasti edinost med katoličani. Razne delovne skupine so študirale vprašanja, ki so v zvezi z glavnim geslom kongresa., ter pripravile končne resolucije. Kongres je bil zelo resen ter se je skušal izogibati malenkostnim vsakodnevnim političnim zadevam. Slovesni zaključek pa je bil v nedeljo 2. sept., ko je zbrani množici govoril po radiu sv. oče Pij XII.
SV. OČE GOVORI
Najprej je sv. oče pozdravil navzoče cerkvene kneze, duhovnike in verno ljudstvo. Spomnil jili je, hali o se nemški katoličani že več kot sto let zbirajo na takih veličastnih proslavah, iz katerih je zrastlo že toliko lepih pobud na socialnem, kulturnem in političnem polju. Nato je dal nekaj stvarnih navodil in sicer:
»1. Svetovnonazorski viharji so v
zadnjih stoletjih v izvenkatoliškem svetu imeli porazne posledica. Divjali SO tudi proti skali. mi katero je Kristus postavil svojo Cerkev, poskušali so zanesti razdejanje tudi v Cerkev samo. Cerkev se je morala krčevito postaviti v bran. In ohranila je od Kristusa ji zaupane zaklade Resnice in Milosti. Šla je celo v protinapad in je v teh versko mrzlih in nerodovitnih časih sprožilu veletoke evharističnih milosti na vernike kakor še nikoli prej v zgodovini.
Prepričani smo, da dolgujemo to javno priznanje Gospodu Cerkve: le po njegovi volji n moči je Cerkev hodila neokrnjeno skozi viharje. Enako priznanje smo pa dolžni tudi tistim, ki morda nevede že stoje pred vrati Cerkve, kakor tudi vsem onim številnim, katere strah pred razdivjanimi silami narave, pred sedanjostjo in pred bodočnostjo žene,
da iščejo trdne opore. Cerkev jim to oporo nudi, ona sama je ta trdna opora. Kdor se njej zaupa, ne izgubi nič od tega, kar je pristnega posedoval. Karkoli se nahaja v drugih veroizpovedih, tudi nekrščan-skih, resničnega in dobrega, ima svoj dom in svojo dopolnitev v katoliški Cerkvi. Ona nudi to trdno oporo, ne da bi človeka silila v kakršen koli totalitarni sistem, v popolnem spoštovanju dostojanstva in nadnaravnega cilja človeške osebe, ki je obdarjena z duhom in svobodo. Tudi za svobodo človeške znanosti in raziskovanja pozna Cerkev samo eno mejo, namreč tisto, ki jo je Bog s svojo razodeto besedo začrtal.
SKRB CERKVE ZA SOCIALNI RED
2. Cerkev, ki sama o sebi trdi, da je znamenje dvignjeno med narodi, bodo dandanes vprašali tudi o njenem prispevku za ustvarjanje so cialnega reda. Katoliška Cerkev more, ne da bi se ponašala, pokazati na silne uspehe, ki jih je v teku časov imela v urejevanju družabnega življenja, in zgodovina je to Cerkvi že davno priznala. Cerkev tudi ni zapirala oči pred velikim socialnim neredom, ki se je pojavil v stoletju tehnike in kapitalizma. Ni si sicer nikoli prisvajala pravice, češ da ona sama lahko teši socialno vprašanje, lahko pa s ponosom pokaže na zasluge, ki jih ima pri rešitvi tega vprašanja. Ena taka zasluga je socialni nauk, ki je popolnoma v skladu z naravnim pravom in postavo Kristusovo. Izkazal se je ta nauk kot zelo plodovit, zlasti pri vas Nemcih. Cerkvi ni treba, da v nobeni bistveni stvari spreminja ta svoj nauk; on hrani svojo veljavo.
Cerkev je vedno močno poudarjala, da je za trajno rešitev socialnega vprašanja zraven reform socialnega stanja treba tudi moralne reforme mišljenja in čustvovanja in sicer izoblikovanja vesti na podlagi objektivno veljavnega reda in uporaba moralnih sil, da bodo vedno sledile vesti.
PREGANJANA CERKEV
3. Vaša mogočna manifestacija ne more mimo dejstva, da je katol. Cerkev zlasti v zadnjem desetletju izročena najhujšemu in najnevarnejšemu pregunjanju, ki je kdaj koli šlo preko nje. Kajti Jezus Kristus je svoji Cerkvi dal nalogo in poslanstvo, da ga vrši do konca sveta. čeprav bi morala postati preganjana Cerkev. Preganjanje Cerkve je vedno soudeležba mističnega te-lesa Kristusovega na ranah Kristusovih. Cerkev je upravičeno lahko ponosna na to, da je med sistemom brezboštva in njo prišlo do najhujšega spopada. To za nič ne spretne-ni na dejstvu, da Cerkev globoko sočustvuje z onimi, ki so vsled vere najhujše pretrpeli in še trpijo. Cerkev se lahko tudi boji za svojo bodočnost v neizmernih predelih sveta, ki so zapadli preganjanju, kajti nasprotnik ima na razpolago nasilne metode totalitarne države in premetena sredstva duševnega tiranizi-ranja zlasti mladih generacij in to so taka sredstva, kakor jih ni imel noben preganjalec v zgodovini.
erkev končno opominja vernike v deželah, kjer svobodno žive, naj se ~ave njo nevarnosti tega nasprotnika in jih ponovno svari pred slepilom zmotne koeksistence, kakor da bi bila mogoča kaka notranja poravnava med svetovnim nazira-njem katoličana ter onim sistemom.
Sožitje je možno, toda le »sožitje
v resnici«. Že ob prejšnjih priložnostih smo o tem govorili. K temu danes dostavljamo: Katoliška Cerkev nikogar ne sili, da ji pripada, zahteva pa zase svobodo, da v državi živi po svoji ustavi in svojih zakonih, da vernike oskrbuje in jim javno ter odkrito oznanja Jezusov e-vangelij. To je pač temeljna in brezpogojna podlaga za častno koeksistenco. Cerkev se medtem bori dalje, ne na polju politike in gospodarstvor. kakor ji vedno znova krivično očitajo, marveč s svojim lastnim orožjem:	s stanovitnostjo
svojih vernikov, z molitvijo, z resnico in ljubeznijo. Cerkev daruje bridkost preganjanja za zveličanje preganjalcev samih, kakor tudi de-
žel in narodov, v katerih je prega-n jana.
Cerkev je znamenje, ki se dviga med narodi. Ta beseda obvezuje vas vse, ljubljeni sinovi in hčere, kajti Cerkev sodijo po tem, kako ste vi verni in pošteni.
Živite v materialističnem svetu, za katerega je značilno, da vse versko omalovažuje. Za to malo ali nič ne žrtvuje, rade volje pa doprinosa žrtve za kakršnokoli tuzemsko dobrino. Vi pa delajte obratno! Boga postavite na prvo mesto in naj vas služba božja in naša sv. vera nekaj stane! a
Nato poziva sv. oče nemške katoličane, naj dajo krščansko lice novi moderni industrijski državi.
Za sv. očetom je govoril kancler Adenauer, ki je rekel, da bo boj proti materialističnemu brezboštvu dolg in trd, toda končno bo krščanstvo zmagalo.
Ital. socialisti in združitev
V Pralognanu na Francoskem sta se sešla voditelj italijanskih socialnih demokratov Saragat in voditelj socialistov Nenni in se načelno sporazumela, da se morala obe stranki združiti v eno samo veliko italijansko socialistično stranko. Socialistična internacionala, ki ima sedež v Londonu, je poslala v Rim svojega zastopnika, tajnika francoske socialistične stranke in pomožnega tajnika internacionale senatorja Comnsi-na, da bi posredoval med obema socialističnima strujama v Italiji. Zahodnim socialistom je veliko na tem, da bi Nennija odtrgali od komunistov ter ga pridobili za svojo stvar. To novico so z veseljem sprejeli tudi vsi italijanski protiverski nekomunistični krogi, ki bi hoteli krščanski demokraciji iztrgati oblast iz rok. Nastalo pa je vprašanje, ali bo Nenni hotel pretrgati svoje desetletne vezi s komunisti ter sprejeti dosedanjo italijansko Zahodu naklonjeno politiko v okviru Atlantske zveze. Dalje nastane vprašanje, ali bi mogli katoličani sodelovati v vladi z novo stranko, ki hi bila gotovo strožje marksistična, saj Cerkev obsoja socializem, v kolikor je brezbožno marksističen in materialističen. Nevarno je tudi, da bi komunisti s pomočjo svojih prijateljev v socialistični stranki prisilili Nennija, da bi sprejel nekako ljudsko
fronto. Če bi se nova stranka odrekla marksističnemu materializmu, pretrgala vse vezi s komunisti ter se odkrito odločila za demokracijo, pa bi lahko dala podlago za sodelovanje s katoličani, kar bi omogočilo novo socialno politiko v Italiji ter rešitev njene demokracije.
Kaj pravi k temu Cerkev? Doslej je spregovoril zelo jasno »Osserva-tore Romano«, ki piše med drugim: Nenni je dal nekaj izjav glede nekaterih sodb o marksizmu, ki jih je podala cerkvena hierarhija. Njegove izjave so naperjene proti hierarhiji, ki jo obtožuje, da se bori proti komunizmu zato. da bi se dejansko borila proti moderni družbi. Prav zaradi teh obtožb je Cerkev še bolj upravičena vztrajati pri sroji sodbi glede komunizma in marksizma. Tudi Nenni mora priznati, da Cerkev ne more vreči svojih vernikov v objem tistih, ki jo obrekujejo. Oni morajo braniti Cerkev, ker s tem branijo svojo vest in svoje katoliško prepričanje pred napadi socialistov, na kar so že vnaprej opozorjeni. Združen socializem se hoče vsaj po Nennijevih besedah boriti proti Cerkvi z izgovorom, da se bori proti klerikalni nevarnosti. In tudi socialdemokratsko glasilo »La Giu-stizia«, piše vatikanski list, Nennijevih besed ni zanikalo.
Odbor petorice v Egiptu
Odbor petorice, ki so ga ustanovili na londonski konferenci z nalogo, da pojasni Nasserju zahodni predlog za rešitev sueške krize, je v nedeljo odpotoval v Egipt in je v ponedeljek začel razgovore z egiptovskim predsednikom Nasserjem. Obe strani sta se za razgovore dobro pripravili. Egipt je poskrbel za podporo arabskih držav in Sovjetske zveze, ki ga naravnost hujska k trmi, da bi lahko potem, v kalnem ribarila. Indijski diplomat Kri šna Menon, ki je imel dolge posvete z Nasserjem, se je verjetno trudil, da bi dosegel zbližanje med zahtevami Egipta in zahodnim predlogom. Angleži in Francozi so mobilizirali zlasti svoje pomorske in letalske sile v Sredozemlju. Francozi so poslali svoje vojaštvo na Ciper. Nekateri britanski in francoski listi so odkrito zahtevali, da morata Francija in Velika Britanija z o-rožjem napasti Egipt, če hi Nasser odklonil zahodni predlog. Pomirjevalno so vplivali Amerikanci, ki bi za vsako ceno radi preprečili vojno. Spor ni ostal omejen samo ria Suez in Egipt, ker so se vzporedno razvnela tudi druga žarišča sporov na
Sredozemlju, kot so Ciper, Alžir ter Izrael. Francozi so v boju z alžirskimi uporniki sami. Če bi se jim posrečilo streti Nasserja, in pri tem bi jim pomagale tudi druge države, bi imele lažji opravek z Alžirci, ki imajo v Nasserju naj večjo oporo. Izrael pa ima tudi največjega sovražnika v Nasserju, ki vodi arabski svet v boju za uničenje te male državice sredi arabskega morja.
Kairski razgovori so torej izredno važni in od njihovega izida bo odvisen nele bodoči mir na Sredozemlju in Srednjem Vzhodu, temveč na svetu sploh. Mala iskra bi lahko zanetila svetovni požar, česar nas Bog varuj!
Tokio in Moskva
Kakor je znano, so se tik pred londonsko konferenco o sueškem vprašanju razbila sovjetsko-japon-ska pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe med obema državama. Zdaj pa je japonski zunanji minister Ši-gemicu izjavil, da se bodo pogajanja v kratkem nadaljevala. Čas in kraj pogajanj nista bila javljena.
Pojasnilo o pogajanjih Rusije z Vatikanom
Zaradi živega zanimanja, ki ga je v Italiji in v inozemstvu vzbudila vest, ki jo je sporočila Moskva, namreč o izročitvi prepisa spomenice o razorožitvi s strani sovjetskega vršilca dolžnosti v Rimu apostolskemu nunciju v Italiji, je zaprosil u-rednik agencije Ansa za podatke neposredno pri nunciju msgr. Fiet-ti. Ta intervju ponatiskuje tudi »Os-servatore Romano«. Nuncij je izjavil tole: »V resnici sem prejel pred nekaj dnevi prošnjo za razgovor v o-bliki vljudnostnega obiska s strani vršilca dolžnosti sovjetskega poslanika v Rimu Pcžidajeva. Odgovoril sem, da zares nisem vedel, da obstaja kak vršilec dolžnosti, kajti v nasprotju z običajnimi navadami me ni nihče v moji lastnosti dekana diplomatskega zbora obvestil o odhodu poslanika. V ostalem pa je splošno znano, da je sovjetsko poslaništvo vedno sistematično ignoriralo obstoj predstavništva svete stolice. Naslednji dan sem prejel uradno sporočilo o imenovanju sovjetskega odpravnika poslov, hkrati pa novo prošnjo za razgovor v obliki vljudnostnega obiska. Smatral sem zato, da moram la obisk odobriti. Do razgovora je prišlo na nuneiaturi dne 21. avgusta ob lih dopoldne in je trajal razgovor okrog četrt ure. Na koncu razgovora me je odpravnik poslov sovjetskega poslaništva prosil. če mi sme izročiti dve listini. Ker nisem hotel biti nevljuden, sem listini sprejel. Pri tem sem opozoril, da ni običaj pri vljudnostnih obiskih izročati listine. Slo je za spomenico Vrhovnega sovjeta c razorožitvi in za izjavo sovjetske vlade o sueškem problemu; obe listini sta debro znani, ker sita bili sporočeni vsem državnim pisarnam in objavljeni v tisku. Ko sem prevzel listini, sem uporabil priliko in se razgovarjal s svojim obiskovalcem o težkih pogojih, v katerih se dejansko nahaja vera v Rusiji, ter ga opozoril na potrebo, da mora biti verska svoboda zajamčena.« Na vprašanje urednika, če se bodo stiki nadaljevali, je nuncij smeje odgovoril tole: »Mislim, da sem že dal jasen odgovor na to vprašanje. Lahko je razglašati odnose, ki ne obstajajo, ko manjka celo ' najnujnejša osnova za kakršenkoli sporazum in ko manjka tista svoboda, ki sem jo omenil.«
Ves tisk je na splošno objavil ta pojasnila ter izrecno poudaril potrebo predhodne verske svobode, ki je nujna osnova za kakršno koli obliko odnosov med Cerkvijo in državo. Tudi sovjetsko.
Nove jedrne eksplozije v Sovjetski zvezi
V Sovjetski zvezi so prejšnji teden razstrelili več vrst jedrnega o-rožja, verjetno vodikovih bomb. Poskuse je potrdila sama sovjetska uradna agencija Tass. Ker pa je Sovjetom, ki vedno širijo propagando proti atomskemu orožju, bilo nerodno, da je svetovna javnost zvedela za njihove v svetu nepriljubljene atomske poskuse, so poročilu o njih dodali obljubo, da so pripravljeni s poskusi prenehati, če bi enako storile druge države. Amerikanci so takoj odgovorili, da so za prepoved atomskih poskusov in o-rož ja, če Sovjeti pristanejo na učinkovito mednarodno nadzorstvo, česar pa se ves čas branijo. Dokler tega ne bo, pa mora tudi nekomunistični svet poskrbeti za svojo varnost in svetovni mir.
NAŠ TEDEN V CERKVI
9. 9. nedelja, 16. pob.: sv. G or go ni j, m.
10. 9. ponedeljek: sv. Nikolaj Tole,tinski.sp.
11. 9. torek: sv. Prot in Hijacinty m.
12. 9. sreda: Ime Marijino
13. 9. četrtek: sv. Notburga, d.
14. 9. petek: Povišanje sv. križa
15. 9. sobota: Marija sedem žalosti
*
MARIJA SEDEM ŽALOSTI. Ko je Marija darovala Jezusa v templju, ji je starček Simeon napovedal trpljenje:	»Tvojo
dušo bo presunil meč.«
Čeprav je bila Marija brez izvirnega in brez osebnega greha, je vendar mnogo trpela. Navadno si njeno trpljenje pred-stavi jamo, da si jo mislimo v bolasti pod križem. y>Mati žalostna je stala, se po<l križem je jokala, ko na njem je visel Sin.«
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas, ko je šel Jezus v [mJ hišo nekega prvaka med farizeji v soboto na obed, so ga ti opazovali. In glej, neki vodeničen človek je bil pred njim. Jezus je spregovorit in učiteljem postave in farizejem rekel: »Ali je dovoljeno v soboto ozdravljati? v. Ti pa so molčali. In prijel ga je, ozdravil in odpustil. Njim pa je rekel: »Komu izmed vas bo padel osel ali vol v vodnjak in ga ne bo izvlekel takoj sobotni dan?« In niso mu mogli na to odgovoriti. — Povedal pa je tudi povabljenim priliko, ko je videl, kako so si izbirali prve sedeže. Govoril jim je: »Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sedaj na prvo mesto, da če bi bil morda povabljen kateri imenitnejši ko ti, ne pride ta, ki je tebe in njega povabil, in ti ne poreče: ’Umakni se temu,' in bi se ti takrat začel s sramoto presedati na zadnje mesto. Temveč, kadar si povabljen, pojdi in sedi na zadnje mesto, da ti poreče, ko pride, kateri te je povabil: 'Prijatelj, pomakni se više!' Takrat ti bo čast vpričo vseh, ki so s teboj pri mizi. Kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«
*
Jezus vedno znova obsoja mišlje-nje in ravnanje nele sebi nasprotnih farizejev, ampak tudi vseh tistih krščanskih ljudi, ki zelo radi prežijo na druge, jih z veliko lahkoto sodijo in dolžijo. Takih ljudi nikjer ne manjka. Povsod jih je polno. Sebe prav lahko operejo, druge pa mažejo. Zvesto so jim za petami in jih opazujejo, a ne da bi jih v dobrem posnemali, marveč, da jih v nečem zalotijo in potem laže potlačijo. Najdejo si celo oporo v zakonih; več jim je mrtva črka ali kak neumen paragraf kot pa živa duša in blagor svojega bližnjega. Ali niso taki postopi nekaj ogabno ostudnega? — Zveličar je z otipljivim zgledom dokazal svojim zahrbtnim nasprotnikom dvoje:	prvič, dolžnost
pomoči in dobrih del v prid bliž-
življenja
Današnji praznik nas pa želi poglobiti v Marijino trpljenje in nam predočuje njeno Srce prebodeno s sedmerimi meči to je s sedmimi žalostmi: ko je Jezusa v templju darovala: z njim bežala; ga iskala: ga srečala tia križevem potu; stala pod križem; sprejela Križanega v naročje; ga v grob položila. Da premišljujemo te njene bolečine imamo tudi rožni venec 7 Žalosti Marijinih.
Zakuj je Marija toliko trpela, ko ni zaslužila nobene kazni? Zato, da je bilu trpečemu Jezusu podobna in da je sodelovala dejansko pri našem odrešenju.
Ne čudi se, če kljub krščanskemu življenju veliko trpiš. Le poglej Jezusa in Marijo. Tvoje vdano trpljenje obrača Bog v blagor tebi, tvojim domačim, a tudi drugim.
njega, katerih noben praznik ne ovira, in drugič, poučil jih je o potrebi ponižnosti.
1. Dela usmiljenju spadajo med krščanske dolžnosti. Vsak človek mora biti bližnjemu v pomoč, ne pa v breme; v pomoč, posebno v potrebi. Velik greh zagreši tisti, ki v sili, čeprav utegne, bližnjemu ne priskoči na pomoč. Nasa vera ni vera sebičnih, ampak je vera iskrene ljubezni. Vsi smo torej dolžni opravljati dobra dela, ki so v naši moči. Dela usmiljenja, od katerih se nekatera nanašajo na dušo in druga na telo, so vsa izraz in poseben dokaz ljubezni do bližnjega. Glavna so naslednja: molitev, navajanje k Bogu (s sv. mašo, s poukom, z besedo, z žrtvami), delitev miloščine (v obliki denarja ali prehrane in obleke), oskrba bolnikov, pouk nevednih, dobri nasveti, lepa (bratska) posvarila slabim in v zmoti tavajočim, splošna pomoč. D oh ra dela je treba opravljati iz ljubezni do Boga, ne pa iz častihlepnega samoljubja. Pomnimo: Vsako tako dobro delo je nekaj velikega. Njegova veličina je v tem, da ga Zveličar Sebi pripiše, kakor da smo ga Njemu storili: »Karkoli ste storili kateremu od teh mojih bratov, ste meni storili.«
2. Ponižnost je kakor temelj naše duhovne zgradbe. Zgradba, ki nima trdnega temelja, je v nevarnosti, da se poruši. Mnogo ljudi pade, ker so preponosni in ošabni. Vse preradi se tiščijo v ospredje ter dajejo sebi prednost, druge pa zapostavljajo. Bodimo si bratski med seiboj! Tudi predstojniki, gospodarji in gospodinje! Vse veže Jezusov nauk. Med ljudmi mora vladati dobrota in ljubezen. Bog in ljudje, vsi nas hočejo imeti ponižne. V bistvu vsakdo ljubi ponižnost, ker je tako lepa čednost, in jo želi na bližnjem najti, le v lastni praksi je bolj težka. Na-pram Bogu nikdar nismo dovolj ponižni. Jezus nas uči: »Učite se od mene, ki sem krotak in iz srea ponižen!« Pa tudi svari: »Kdor se povišuje, bo ponižan.« Varujmo se božjih ponižanj!
Vlil. letni shod pri Fatimski Kraljici
na Opčinah v nedeljo 9. septembra
Pred osmimi leti smo prinesli beli Marijin kip na Opčine. Tedaj na nedeljo po Marijinem rojstvu smo se tržaški Slovenci prvič zgrnili ckrog Marijinega oltarja in obenem sklenili, da tako naredimo vsako leto. Letos gremo že osmič na Opčine in ni nas malo na Tržaškem, ki smo obljubili Mariji, da bomo prihajali na skupni marijanski shod do konca življenja.
Skupni shod na Opčinah je kratko poldnevno romanje, ki pa dobiva v zadnjih letih vedno lepšo obliko in vedno večji obseg. Opazujemo, da udeležba iz leta v leto raste in tudi mladina rada prihaja k tej skupni marijanski proslavi. Openci se zelo potrudijo in lepo okrasijo vas in cerkev, tako da je procesija vedno bolj slovesna. Po vsem, kar se godi na Tržaškem okrog skupnih Marijinih praznikov — tu mislimo tudi na vsakoletno skupno romanje — se lahko mirno ponovi, da velja tudi za nase primorske kraje, kar je zapisal neki naš' nabožni pisatelj:	»Slovensko	srce je tako ustvarjeno, da se lepo in
srečno počuti samo pri Materi božji.« Srce teh marijanskih praznikov na Tržaškem so številne članice Marijinih družb in množica dobrih mater, ki so prejele od prednikov in znajo vlivati potomcem pravo otroško ljubezen do Matere ‘božje. V zadnjih letih prihajajo na naše skupne marijanske praznike tudi Goričani, zlasti še iz bližnjega devinskega dekanata.
Trdno upamo, da bo tudi letos velika udeležba in to ob vsakem vremenu. Tega praznika namreč nikoli ne prelagamo in zato le na pot ob vsakem vremenu! Po večerni sv. maši, ki se začne ob štirih (bodimo vsi točni!) sledi takoj marijanska procesija, nato govor (msgr. kanonik Kramarič), evharistični blagoslov in sklep, vse pred novim župniščem za cerkvijo. V cerkvi bo nato darovanje kakor vsako leto za kritje stroškov skupnega praznika. Pri vsej slovesnosti bo sodelovala godba iz Trebč. Prinesite s seboj liste s posvetilno molitvijo. Pripeljite veliko otrok, ki pa naj bodo povsod tudi v procesiji pod vašim varstvom. Prinesite cvetja Mariji in zastave v procesijo. Fantje, pridite v procesijo v belili srajcah. Povsod v procesiji naj se veliko prepeva in moli. Blizu godbe pojemo vsi skupno iste pesmi. Vsi cerkveni pevci stopite v procesijo za duhovniki. Treba je poslušati navodila rediteljev, zlasti v drugem delu procesije za Marijinim kipom. Vse napravimo tako, da bo božja Mati lepo počeščena in da bo naš osmi letni shcd lepo uspel.
Z ljubljenim Sinom nas blagoslavlja Devica Marija!
* PAPEŽEV DAN V BONNU
V glavnem mestu Zapadne Nemčije so slovesno obhajali papežev dan. Slovesnosti so se udeležili državni predsednik Heus, kaneler Adenauer, člani parlamenta in diplomatski zbor. Sedanjega papeža Pija XII. v Nemčiji zrlo spoštujejo, ker se ga še živo spominjajo kot papeževega nunoija na Bavarskem in pozneje v Berlinu. Ob tej priliki je tudi papežev nuncij priredil sprejem, katerega so se udeležili kiilnski kardinal Frings, 12 zveznih ministrov in predstavniki 14 držav in drugi politični, gospodarski in kulturni delavci Zapadne Nemčije.
NOVE CERKVE IN SOI,E V ZDA
Meseca julija so v ZDA začeli kampanjo za gradnjo novih cerkva in verskih šol. Stroški za uresničenje, letošnje kampanje so predvideni na lit milijonov dolarjev in so znatno večji- od lanskega leta.
JAPONSKI IZOBRAŽENCI SE ZANIMAJO ZA VERO
Jezuitski pater Erlinger je na tokij-ki univerzi predaval o etiki eksistencializma in marksizma. Budistični študentje so iste-
ga patra naprosili, naj jim govori o temi: Ali moderni človek lahko veruje v Boga? in pa Dijak in vera. Predavanj se je udeleževalo nad 400 akademikov.
OTROCI SO V NEVARNOSTI
k
V Solnogradu so imeli mednarodni sestanek, na katerem so obravnavali vzgojne probleme. Visok avstrijski uradnik dr. Heinrich Peter je povedal, da je dve peti-ni evropskih šoloobveznih otrok v nevarnosti. Njihove matere morajo delati izven doma, otroci žive v neurejenih družinskih razmerah ali so celo sirote. Govornik je poudaril izredno važnost družine pri oblikovanju otrok in mladine. Poudaril je obširne naloge, ki danes čakajo šolo, ker se družine vedno bolj d rob e. Končno je dejal, da more šola storiti mnogo, toda nič ne more nadomestiti matere pri ut roku. Od nje zavisi bodočnost družbe, zato je treba na vse načine pospeševati materino vzgojo otrok.
VABILO KOMUNISTOM
V Washingtonu je bilo •objavljeno odprto pismo vsem komunistom »veta. Pismo je podpisalo 55 Amerikancev. Med njimi so duhovniki, šolniki, novinarji, pravniki
in industrijski direktorji. V pismu pravijo, da je odstranitev Stalina s prestola privedla komunizem v moralno in duhovno krizo. Komunisti naj dovolijo, da v njih dozori ta kriza vesti. Ni sramotno, da so bili v zmoti, toda vztrajati v zmoti pa pomeni izdati ideale človeštva. Pismo dalje poziva, naj ne pozabijo modernih mučenikov delavskega razreda!
POPRAVEK
Naše poročilo o pomoči, ki jo je nudila sveta stolica v času lakote ruskemu prebivalstvu, popravljamo v toliko, da je prejemalo dnevno zadostno hrano 160.000 ljudi in ne samo 60.000. kot smo pomotoma poročali v zadnji številki.
29. SOCIALNI TEDEN ITALIJANSKIH KATOLIČANOV
Od 23. septembra do 30. se bo yrsil v Bergamu Socialni teden italijanskih katoličanov. Na njem bodo obravnavali največje sodobne socialne probleme. Tako: Gospodarska delavnost in moralni red, zasebna gospodarska delavnost in moralni red, zakonitost in meje dobička, oblike zakonitega nadzorstva nad dohodkom, moralne zahteve pri določitvi plače, moralna zavest davkoplačevalca, moralna odgovornost uprave v javnih podjetjih. O teh problemih bodo govorili največji italijanski znanstveniki in sociologi.
POMOŽNI DUNAJSKI S KO F
Sv. oče je imenoval za pomožnega škofa dunajskemu nadškofu dr. Kofnigu dosedanjega generalnega vikarja Jožefa Streidt-a.
Nova knjiga
OBLJUBE SRCA JEZUSOVEGA. Sestavil Rudolf Pate D.J. Uvod k drugi izdaji napisal prelat dr. Jakob Ukmar, za ponatis poskrbel Peter Flander. Izdano v Trstu 1956. Tisk tiskarne Graphis v Trstu.
V letu 1929 je ljubljanski Glasnik presv. Srca Jezusovega izdal drobno knjižico p. R. Patcja D.J. o obljubah presv. Srca Jezusovega sv. Marjeti Alakok, ki je tako častila presv. Srce Jezusovo in to češčenje tudi širila. Božji Zveličar je tistim, ki časte njegovo presv. Srce, obljubil prebogato plačilo. Navajajo 12 obljub. Opisane so v spisih sv. Marjete Alakok. nekatere dobesedno, druge pa točno po smislu. Ni izključeno, da je seznam teh 12 obljub se-stavila že svetnica sama.
Življenje in spise sv. Marjete je sv. Cerkev prav strogo preiskovala. Dognala je, da je tako življenje sv. Marjete kot njeno pisanje polno dokazov zdrave in trezne razsodnosti, ponižnosti, pokorščine, vdane podložnosti predstojnikom in cerkvenim oblastem, da za izkušene bogoslovne učenjake. ni moglo biti dvoma, da so prikazni Srea Jezusovega, kot tudi obljube, resnične. Sicer pa za resničnost priča že dejstvo, da je sv. Cerkev po stoletni preiskavi in na podlagi čudežev redovnico v Paray le Monialu proglasila za blaženo in svetnico.
Češčenje presv. Srea Jezusovega je postala zelo priljubljena, prisrčna pobožnost in vir vedno novega duhovnega preporoda posameznikov in župnij. Božji Zveličar pa svojim častilcem naklanja tudi izredne milosti, ki so izražene v 12 obljubah. Te obljube bi morali poznati predvsem dnini pastirji, po njih pa tudi verniki. Ko je knjižica izšla, so po njej z navdušenjem segli duhovniki in laiki. Število častilcev presv. Srea Jezusovega je slo v Sloveniji v desettisoče. Prvi petki so postali pravi prazniki.
Sedaj je spet pred nami knjižica o obljubah presv. Srca. v priročni izdaji in lični opremi. Lepo priporočilo ji je na" pisal mil. g. prelat dr. Ukmar, ki je dobro nakazal sodobno stanje, da »se hladna vojna nadaljuje v nedogled in samo strah pred novodobnim orožjem zadržuje prehod v krvoprelitje... S strahom gledamo v bodočnost... Tu se nam svita nasproti edina rešilna luč: sveta Cerkev, ki nam poleg božjega nauka in zakramentalnih milosti nudi še pobožnost do presv. Srca Jezusovega in nas spominja obljub tega božjega Srca. Res, velike reči je obljubil Gospod častilcem presv. Srca; obljubil je vse poklicne milosti, mir njihovim družinam, tolažbo v trpljenju, blagoslov v raznih podjetjih in končno na pobožnost devetih petkov še milost stanovitnosti in srečne smrti...«
Hvalevredna je bila misel, da je zopet prišlo do izdaje knjižice o obljubao presv. Srca Jezusovega. Duhovniki in verniki nuj vneto sežejo po njej.
Dr. M.T.
Opomba: knjižico je dobili po vseh katoliških knjigarnah in pri izdajatelju.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
NOVA VRHOVNA PREDSTOJNICA ’ ŠOLSKIH SESTER
Naše šolske sestre 3. reda sv. Frančiška so začele dne 16. avg. v Rimu svoj vrhovni kapitelj, na katerega so pride za: lojnice vseh devetih provinc raztresenih po svetu. Ob tej priliki so izvolile tudi novo vrhovno predstojnico. Izvoljena je bila s. Marija Terezija Vidan. ki je bila dozdaj provincialna predstojnica južnoameriške province, sv. Jožefa, kjer imajo šolske sestre 20 redovnih hiš po raznih krajih s 124 sestrami. Nova vrhovna predstojnica je bila rojena v Dalmaciji in ima 49 let.
Novi vrhovni predstojnici želimo obilo božjega blagoslova na tako odgovornem mestu, da bi vodila kongregacijo šolskih sester do vedno večjega razmaha in do vedno večje popolnosti.
VEDNO VEČ UBEŽNIKOV
IZ JUGOSLAVIJE
Pobegi iz Jugoslavije so prešli že v vsaikdanjost. Nihče se jim več ne čudi. Računajo, da po vsem eoriško-videmskem področju prihaja dnevno v Italijo povprečno 15 oseb. Vsi ti novi begunci potujejo sedaj v novo zbirališče v Cremoni. Pretekli teden sta pribežala v čolnu čez morje dva petnajstletna fanta. Morda gre pri teh dveh mladoletnikih le za pustolovščino, ne moremo pa isto trditi o 111110-
EKSPLOZIJE NA SONCU
Zvezni observatorij v Arozi v Švici je dne 31. avgusta zaznamoval -ilnc eksplozije na soncu. Eksplozivno področje je merilo petkratno površino naše zemlje. Eksplozije so bile tako silne, da bi se di”e primerjati moči milijarde atomskih bomb. Trajale so nad tri ure.
MARS SE PRIBLIŽUJE NAŠI ZEMLJI
Strokovnjaki so izračunali, da ibo planet Mars najbližji naši zemlji dne 10. septembra. Takrat bo oddaljen od nas le 56.5 milijonov kilometrov. Zadnjič je bil Mars »tako blizu« naši zemlji PrP^ ^2 astronomski observatoriji se pripravljajo na napad. Posneli bodo na tisoče in tisoče fotografij in morda odkrili nove tajne vse-mi rja. Mars je za polovico manjši od naše zemlje in je med vsemi planeti najbolj privlačna točka vseh astronomov naše zetn-
u<--
AVTOBUSNA NESREČA PRI VICENZI
V soboto 1. -i ptembra popoldne se je pripetila na cesti, ki vodi h ko-tnici Pa-»ubio pri Vieenzi, huda nesreča. Avtobus, v katerem je bilo 27 turistov, je zašel s
žičnih pobegih celih družin, čestokrat celo z otroki-dojcneki. Z Jesenic poročajo, da je tam v eni noči pobegnil cel oddelek v livarni — 70 mož vsega skupaj.
Kaj mislimo o teh nesrečnikih? Ali jih morda žene po svetu želja po ameriških udobnostih, po avtu. televiziji in hladilniku, kakor sodi »Novi list« v svoji zadnji številki? Naši ljudje ne sanjajo o takem bogastvu. Želijo si le človeka vrednega, dostojnega življenja, predvsem pa verske in kulturne svobode. Tega jim nova Jugoslavija ne more dati. Zato bežijo, da rešijo sebe in svoje otroke ne toliko “ma^ terialnega, kakor duhovnega propada.
OTROŠKA PARALIZA V SLOVENIJI
Od začetka leta do srede avgusta so za‘-beležili v Sloveniji 51 primerov otroške paralize. Samo v Ljubljani jih je bilo 14. v Novi Gorici 4 in v Kočevju 9. V otroškem zavetišču v Ljubljani je bil primer skupnega obolenja otrok. Štirje otroci hkrati so oboleli na otroški paralizi.
V PODBRDU JE ZAČELA OBRATOVATI
TEKSTILNA TOVARNA
V Podbrdu je dne I. septembra začela obratovati nova tekstilna tovarna, ki je prvo industrijsko podjetje v Baški grapi. Izdelovala bo predvsem volneno blago. Tovarno so preuredili iz bivših italijanskih vojašnic. Stroške preureditve cenijo na 110 milijonov dinarjev. V novi tovarni bo dobilo zaposlitev okrog 130 domačih deklet in žena. Letna proizvodnja nove tekstilne tovarne naj bi znašala 500 milijonov dinarjev.
ceste in zletel v 350 m globok prepad. Pri strašni nesreči je izgubilo življenje 12 oseb, 11 oseb je težko ranjenih, dve laže ranjeni, dve osebi, šofer in še neki dnyii potnik pa »ta 50 rešila, ker v trenutku nesreče nista bila na avtobusu. Zdi se, da je hotel šofer obrisati mokre šipe in da jo zato za hip ustavil avtobus, da bi jih obrisal še na zunanji strani. V tem sc je avtobus premaknil in zgrmel v prepad. S šoferjem je izstopil še en potnik, ali 0»a sta po nesreči zbežala.
PRIČELO SE JE MEDNARODNO CEO-FIZIČNO LETO
Dne 28. avgusta se je z. eksplozijo ene tone dinamita v nekem jezeru v bližini Col du Galibier na Francoskem uradno pričelo mednarodno geofizično leto. Francoski, italijanski, nemški in japonski znanstveniki so izbrali to jezero za svoje poizkuse, ker je dovolj oddaljeno od bivališč. Steber vode, ki se je ob eksploziji dvignil nad vodno gladino, je bil 50 m visok.
Poslušajte versko uro na radia Trst A vsako nedeljo ob 11,30!
r R A Z N E N O V I C E
ŠTUDIJSKI	TEČAJ	SDZ	NA	OPČVPRftSBJETE - OBfiOVABJAMD
»Slovenska dijaška zveza« v Trstu je pri-pravila tridnevni študijski tečaj, ki se je vršil v Marijanišču na Opčinah v dneh 31. avg. ter 1. in 2. sept. 1956. Namenjen je bil visokošolcem in dijakom zadnjih razredov srednje šole. Udeleževalo se ga je povprečno 30 fantov, povečini Tržačanov, a nekaj je bilo tudi Goričanov. Program je obsegal vrsto predavanj, katerim je vedno sledila debata, večkrat zelo živahna. Sestavljen je bil tako. da bi mlade, oblikujoče se slov. izobražence seznanil z vsemi perečimi vprašanji sedanjega časa in tudi položaja, v katerem živi naš zamejski študent. O tem najjasneje pričajo naslovi predavanj, ki so jih imeli na tečaju sami strokovno izobraženi in razgledani ljudje: Znanost in vera, Filozofija in življenje, Komunizem, Krščanski socializem, Krščanski socialni nauk, Bog in atom, O narodnosti, Zamejski študent in slovensko slovstvo, Komunistična literatura, Fant in dekle ter Edinost med katoličani. Teh enajst predavanj je študente postavilo pred zelo važne pojave in naloge v sodobnem življenju. Udeleženci tečaja so spoznali, kako zapletena in zmedena je sedanjost in kako potrebno je, da se študent ideološko vzgaja, če hoče, da bo kasneje v življenju cel, svetovnonazorsko trden in družbi koristen človek. Mogoče je bilo kako predavanje nekoliko težje, zato si bo SDZ prizadevala izdati predavanja malo skrčena v posebni knjigi, ki bo tako služila za študijski pripomoček. Ta tečaj je bil na Primorskem prvi te vrste v povojnem času. Upamo, da bodo nadaljnji privabili še več
resne in prizadevne mladine. Morala pa bo SDZ čimprej organizirati podoben tečaj tudi za dekleta, ki jih ni tako malo in ki ne smejo imeti občutka, da se zanje nihče ne zmeni. Gotovo bi tudi one veselo pozdravile tak tečaj in bile zanj hvaležne.
Iz popotne torbe
Smola je, ge se človek prepozno odpravi na Sv. Višarje. Zajame te noč in potem si pomagaj, če znaš. Mislil sem, da pridem vsaj do devetih na vrh, a sem se uštel. Ni šlo pri najboljši volji. Pot je bila mo-kra^ večer meglen in tako sem daleč pred planino zašel. Luči nobene in zato naprej sicer nekako po poti, a potipal sem marsikatero drevo. Toliko je tega drevja po hribu, da me je tam ob desetih zvečer popadla na Višarjah prava jeza, ko sem pošteno padel na stopnicah pod cerkvijo. Drugo jutro sem videl, da manjka več lesenih stopnic in ni čudno, da te zanese. Okrog in okrog Višarij toliko lesa, na Višarjah samih pa romarji padajo, ker ni lesenih stopnic! Kaj pa dela tehnični urad žabniške občine? Ali višarske poti ne spadajo pod njegovo oblast in skrb? In potem gostilna?! Mislim na tisto največjo pod cerkvijo. Kaj ni v Trbižu higienskega urada, ki ima po zakonu dolžnost nadzorstva nad vsemi gostilnami? Kakšne so drugod gostilne še na višjih prelazih in še višjih božjih poteh! Zato pričakujemo, da se bo kdo zganil in na Sv. Višarjah popravil in izboljšal, vsaj kar je najnujnejšega.
Komunisti med seboj
Tržaški komunistični prvak Vidali je v svojem glasilu ostro napadel Titov režim, ker je obsodil nekaj kominformistov, ki so jih vrnili Jugoslaviji iz Češkoslovaške, Bolgarije, Albanije in Romunije na žrtve-nik sprave med Beogradom in Moskvo. Vidali piše, da v Jugoslaviji ni spregleda kazni, ne pomilostitve. Nekateri morajo plačati danes, nekateri jutri, a vsi morajo plačati. Vidali dalje graja način, kako je prišlo do sprave med Beogradom in Moskvo, ko so jugoslovanski prvaki dobiii vse zadoščenje od denarnih odškodnin do kesanja in pohvale, od njih pa niso zahtevali niti najmanjšega kesanja. Zdaj pa prav ti ljudje udarjajo neusmiljeno po nekdanjih kominforinistih. Vidali omenja, da hi pozaprli in obsodili tudi slovenske kominformis-te na Tržaškem, če bi bili jugoslovanski državljani. Med rdečimi bratci torej še ni vse v redu, toda Moskva bo že poskrbela, kakor samo ona zna. da bo tudi to negodovanje potlačeno. Tržaški titovci celo šušljajo, da bo Vidali prej ali slej moral iti.
Ciper
Napetost na Cipru se je poostrila. Ker Angleži niso sprejeli premirja, katero so jim ponudili uporniki, odnosno so stavili zanj nesprejemljive pogoje, se teroristično delovanje na otoku nadaljuje. Uporniki so med drugim osvobodili nekega svojega voditelja iz, nikozijske bolnišnice in nastavili bombo naravnost v poslopje glavnega stana britanskega guvernerja Hardinga. Grška vlada se je
KOMUNISTIČNE KOMEDIJE
Počitnice so. Več prostega časa imam na razpolago, zato se tudi nekoliko dalje pomudim pri radijskem aparatu. Poročila poslušam v štirih jezikih. Med temi tudi ljubljansko oddajo. Ta mi je med vsemi, čeprav Slovencu, najmanj razumljiva. Seveda tu je komunistični slovar potreben. Mislim, da ga še ni mogoče dobiti pri nas.
Ob pomanjkanju tega se obračam danes do vas, g. urednik, za nekaj razlag. Oglasil se bom verjetno tudi pozneje.
Na sporedu sem imel besedo »demokracija«. Na to ste pa že v številki 26 Vašega lista odgovorili, kjer ste dokazali, da beseda )demokracija« pri komunistih pomeni: diktatura, ali pa suženjstvo. Dejansko je tudi res, ker pri njih ni ne svobode tiska, niti svobode vere, niti svobode organizacije. O tem torej dovolj.
Letos, čeprav se je število letoviščarjev v Jugoslaviji skrčilo skoro na ničlo v sled bedaste gospodarske politike, me je nekdo ob povratku iz Jugoslavije presenetil s čudno izjavo: Slovenski komunisti so pravi komedijanti. Pri tem mi je omenil neko »pionirsko železnico«, ki jo je videl v Ljubljani menda pod Rožnikom, oziroma videl le še razvaline te tako imenovane železnice. Videti je še ostanke, uničene vrtove, polja itd.
Da bi nekoliko zatuširali najbolj barbarsko dejanje, ki so ga izvršili nad od Angležev vrnjenimi domobranci, so začeli
to »otročjo« ali bolje rečeno hinavsko delo. Ogledal sem si tudi traso za preureditev glavne postaje v Ljubljani. Nameravali so modernizirati že zastareli kolodvor. Takoj so šli na delo. Menda se je delalo brez pravega načrta, ker so uničili zaradi tega sadovnjake, polje, nato pa vse zopet pustili v nemar.
Pripomniti mi je, da je to inteligenten, izobražen, trezen mož. Veliko je tudi že prepotoval po svetu. Tako misli on.
Kako pa mislite Vi. g. urednik, o tem delovanju in postopanju? So li »tovariši« imeli pri tern še kake druge namene?
*
Nam se pa ne zdi, da bi bili komunisti samo komedijanti, zakaj njih »komedije« niso v zabavo ljudem, temveč so sredstvo za uspavanje in usužnjevanje naroda. Kar komunist počne, počne vedno z določenim ciljem, ki je vedno isti: uničenje vsake svobode in usužnjenje ljudstva marksistični ideji. Tudi na njih »komedije« in razne gQspodarske poskuse je treba tako gledati. Zato pri njih ni ničesar podcenjevati in ničesar jemati na lahko. Na začetku komunistične borbe so njih borci molili tudi rožni venec, da so ljudi uspavali, po vojni so z udarniki gradili železniške proge, ceste itd. z istim namenom, čeprav so vedeli, da jih bodo morali čez nekaj let popravljati ali celo opustiti. Odslužili so svojemu namenu, zato lahko gredo po gobe. V tej luči moramo gledati na komunistične »komedije« in videli bomo, da so to spretne zanke za preproste ljudi, a žal večkrat tudi za inteligentne.
pri Združenih narodih pritožila nad ostrimi pogoji, ki jih je zahtevala britanska vlada za predajo upornikov. Stanje je še bolj električno, ker so prišli na otok francoski vojaki za primer, da bi izbruhnila vojna z Egiptom.
ZA SMEH V PASJIH DNEH
TAJNE VOLITVE. Pri tajnih volitvah v tovarniške svete dobi delavec zaprto kuverto, katero mora spustiti v volilno žaro. Neki volivec hoče odpreti kuverto, pa ga tovariš hitro posvari:
»Kaj te je pa prijelo, kaj si nor?«
»Hotel bi le vedeti, za koga glasujem,« odgovori naivno delavec.
»Kaj, ali ne veš, da so v ljudski’ demokraciji volitve tajne?«
RAZLIKE MED ŽENAMI KOMUNI-STIČNIH VELJAKOV. Madžarski ministri so se razgovarjali pred leti o svojih ženah. Erik Molnar pravi: »Moja žena je tako fina, da jo ljudje nagovarjajo 'presvetla gospa tovarišica’.«
Erno Gero pripomni: »To ni nič posebnega; moji ženi pravijo 'ekscelenca gospa tovarišica’.«
Končno se oglasi Imre' Nagy, ministrski predsednik: »To ni nič; kadar se pokaže moja žena, vzklikajo ljudje: ’Bog Vsemogočni’.«
MADŽARSKI KMET, KI MU NE GRE SLABO. Madžarski ministrski predsednik, ki rad potuje nepoznan po deželi, sreča nekega dne starega kmeta, ki je zelo dobro oblečen in videti zadovoljen:
»Ugaja mi. da tako dobro izgledaš, tovariš kmet, v kateri zadrugi pa si?«
»V nobeni. Ne delam več in vzdržuje me moj sin.«
»Ta mora hiti pa gotovo uradnik, da tako dobro skrbi za tebe. Kje pa dela?«
»V Ameriki.«
ŽENSKI KOTIČEK
KAVA. ČAJ, KAKAO . . .
Z največjim užitkom popijemo skodelico kave. Poživljajoča pijača se preliva po našem telesu in prebuja dremajoče življenjske duhove v našem telesu. Tako sami po sebi razumljivi so učinki poživil, da se niti ne sprašujemo, kdo je prvi »iznašel« kavo, čaj, čokolado. Čeprav so to naravni proizvodi, je moral le biti nekdo, ki jih je prvi okusil in odkril njihove učinke.
Pri nas je najbolj razširjeno uživanje kave. Domovina kave je abesinska visoka planota. Tu, v deželi Kaffa, so jo najprej uživali zaradi poživljajočega učinka za človeški živčni sistem. V Abesiniji radi pripovedujejo naslednjo zgodbo: Nekega dne se je pojavil pred vrati samostana pastir, ki je menihom ves razburjen pripovedoval, da so se njegove krave preteklo noč izredno čudno obnašale. Namesto, da bi počivale, so skakale sem ter tja. kot da bi ponorele.
Menihe je naprosil, naj bi si vendar stvar ogledali, če krave morda niso začarane. Ko so menihi prišli na pašo, so našli živino, da se mirno in zadovoljno pase. Menihi seveda niso verjeli v začaranje, pač pa so poizvedovali, s čim so se živali krmile in kje je to bilo. Končno jih je pastir privedel na mesto, kjer je raatlo grmičevje z rdečimi češnjami in ki je bilo močno popaseno. Samo koščice teh »češenj« so najbrž — tako so sklepali menihi povzročile tako obnašanje živine.
Naj bo že tako ali drugače, kavni učinki so se hitro razširili in pijača je postala čedalje bolj priljubljena. Okrog leta 1500 so prve grme kakaovca presadili v Arabijo. Tu so kavo sprejeli s posebnim navdušenjem že zato. ker je muslimanom uživanje alkoholnih pijač prepovedano.
Prva kava je prišla v Evropo leta 1624 in sicer v Benetke, ki so takrat vzdrževale
tesne trgovske stike z Orientom. V 19. stoletju 9i je pijača osvojila ves kulturni svet in je postala glavna prehrana za zajtrk ter spodrinila močnik in mlečne juhe.
Danes pridelajo največ kave v Južni in Srednji Ameriki. Prve nasade so v teh krajih zasnovali 1. 1721 na otoku Marti-nique.
Čaj so poznali na Kitajskem že dolgo pred Kristusom kot zdravilno in poživljajočo pijačo. V neki stari knjigi omenjajo Čaj 2700 let pred Kr. r. Na Kitajskem je čaj narodna pijača. V Srednjo Azijo pa je čaj prišel šele v 15. stoletju. Zopet so bile Benetke prvo mesto v Evropi, ki je čaj sprejelo pod svoje okrilje, in to leta 1550, ko je izšla prva slovenska knjiga. V Srednjo Evropo je čaj prodrl šele v 17. stoletju. Prodajali so ga takrat po lekarnah.
Glavni proizvajalni deželi čaja sta poleg Kitajske tudi še Indija in Cejlon za črni čaj. Tudi Rusija prideluje čaj, čeravno ne v taki meri kot omenjene dežele.
V Južni Ameriki pa gojijo Mate čaj. ki se čedalje bolj širi po svetu. Pridelujejo ga iz listov neke vrste palm. Črni čaj vsebuje 3,5 od sto strupa teina, medtem ko vsebuje Mate čaj samo 1 od sto teina.
V praženi kavi je 1 do 1,2 od slo teina.
Pradomovina kakaovca je tropična Amerika s svojim toplim, vlažnim gozdnim podnebjem. V pragozdih pa vse do Arna-conke raste divjii kakaovec v ogromnih množinah. Že v predzgodovinski dobi si ga je človek udomačil. Zlasti so bila to plemena Maja v Srednji Ameriki. Tudi sama beseda »caoau« je povzela iz jezika maja. Indijanci ga uživajo pomešanega z vodo in koruzno moko in imenujejo jed »choeo lati«, kakaova voda. Sladkajo tekočino z medom in vanilijo. Spanci so spoznali kakao na dvoru cesarja Montezume, in tudi s prvo čokolado so jim tam postregli.
Cortez je prvo čokolado prinesel v Španijo 1. 1500.
Danes je najvažnejša proizvajalna dežela Afrika in ne Amerika. Posebno Zlata obala je zasajena s kakaoveem. Tu so pogoji za rast kakaovca posebno ugodni. Tako je Afrika podarila Ameriki kavo, v zameno pa je iz Amerike prejela kakao.
Ojačevalna televizijska postaja na Vrhu
Na zadnji seji odbora goriške trgovinske zbornipe so med drugim sklenili, da bodo na Vrhu sv. Mihaela postavili ojačevalno televizijsko postajo. Vojaško poveljstvo v Padovi je že dalo svoje privoljenje in di-rekeija RAI je že stopila v zvezo z lokalno sekcijo SELVEG za postavitev potrebnega gradbenega dela. Ojačevalna televizijska postaja na Vrhu ho služila za vse tri radijske programe.
Začasno izvozno dovoljenje
Rimsko finančno ministrstvo je izdalo nova navodila za avtomobile in motorje, ki gredo začasno čez mejo. Sedaj ne bo več potreben doslej predpisani »carnet«. ampak bo zadostovalo le začasno izvozno dovoljenje, ki ga bodo lastniki motornih vozil dobili na uradu ACI in pri Touring Ciuhu. Tako dovoljenje bo veljalo za eno leto. Ni znano, če to velja tudi za Jugoslavijo.
Duhovne vaje za fante
V Gorici so se pretekli teden vršile v malem semenišču duhovne vaje za fante, ki jih je vodil č. g. J. Jamnik, ravnatelj Marijanišča na Opčinah. Lepo vreme, kras-
na lega semenišča, požrtvovalnost fantov" in globoka premišljevanja voditelja duhovnih vaj so pripomogla, da so dobro uspele. Skoda, da ni bilo fantov več, saj le od duhovne obnove mladine lahko pričakujemo lepšo bodočnost za naš narod.
Oprostitev šolskih taks
Šolsko ministrstvo je objavilo predpise glede novih šolskih taks. Teh taks bodo oproščeni le revni dijaki in tisti, ki pripadajo družinam z najmanj 7 otroki.
Oslavje
Končno so pri nas začeli z delom, ki smo ga vsi nestrpno čakali, namreč, začeli so z napeljavo vode na Oslavje in v Št. Maver. Ker se je delo kar dobro začelo, upamo tudi, da bo srečno prišlo do konca. Tako bomo Oslavei in tudi Šentrna-verci končno vendar imeli vodovod in dobro vodo. Zlasti Oslavei hotno s tem zadovoljni, ker nam bo tako prihranjenega mnogo truda, saj smo morali hoditi po vodo za živino celo v Pevmo, s čimer se je vsekakor izgubilo mnogo časa.
Drugače smo pa kar zadovoljni. Letina kaže še precej dobro, zlasti pa se obeta bogata trgatev. Samo da bi nas Bog obvaroval toče!
MIRKO FILEJ:	3
^ <T0. yt. oJTlo^acf
Žioljcnjc in (leto
Iz te dobe (17:3-77) imamo veliko njegovih kompozicij. Med drugimi: diverti-mente v 4 stavkih, koncert za violino in orkester, kvartete za godala, vee simfonij, posebno tisto v g molu, iz katere se preliva vsa •vehementna pasionalnost veselih in tragičnih občutkov in markantna impulzivnost ritmičnih oblik. V njej odkriva Mozart glavno poteizo svojega značaja: revolucionarno silnost svoje duše.
Njegova polifonična cerkvena glasba te dobe kaže izraz pobožne verne duše, ki ne trpi posvetne primesi (Missa Solemnis v C duru ter mojstrski gradualni spev »Soneta Maria«),
Najvažnejša kompozicija tega časa pa je šaljiva opera »La finta giardiniera« (1774). V tej operi preide iz poplitvene oblike karikaturne satire v veren prikaz globljih občutij veselja in žalosti. S tem pa že nekako zaide v resni operni stil. Seveda tnu še manjka absolutne enotnosti celotne koncepcije, prave doziranosti občutkov in popoln dramatični stil. Toda zgodovina
priznava, da je Mozart daroval svetu velik umotvor v svojem 18. letu. In kritik Kristijan Schubert pravi: »Slišal sem ope-io »La finta giardiniera«, ki je umotvor, kjer se nam kažejo jasne poteze blestečega Mozartovega genija.«
Odslej naprej ho vedno iskal, kar ve, da mu manjka, dokler se ne ho umiril pri popolni spojitvi ideje, dejanja in čustev.
NA LASTNIH POTIH
Kakor vsakega 20-lctnega mladeniča, tako je tudi Wolfganga klicalo življenje na samostojno pot.
Preveč časa je ostal pod očetovim pokroviteljstvom, preveč dolgo je. moral hlapčevati kot najemnik in kot umetnik Pri solnograšketn škofu Colloredu. Le počasi, težko in z vso obzirnostjo si je mogel pridobiti samostojnost pri očetu. Težje in ne brez posledic, se od časa do časa odtrga službi nadškofa, da spoznava širši glasbeni svet kot mu ga more dati ozkosrčnost Colloredova.
Toliko uspe, da gre spet na potovanje in tokrat prvič brez očeta in brez sestre. Le še mati sama ga spremlja.
V MANHEIMU
Odpotoval je v Manheim, ki jo postal v
tedanji dobi izrazito središče glasbe. Manheim so imenovali »la ville sinfonique«.
Na glasbenem polju je tam prednjačil francoski nežen rokoko stil. A poleg tega najdemo resne početke nemške opere Singspiela z J. Stamitzem. Fr. Richterjem: posebno pa še s Holzbauerjem, ki je z opero »Gunther von Schvvarzburg« dal prvo najlepše in posrečeno delo nemškega Singspiela. Ta opera je močno vplivala na Mozarta in ga vsega omamila. Z opero vred je prvič slišal najbolj znameniti tedanji orkester (godala in pihala-klarinet!), ki je bil čudovit v tehniki orkestralne ko-lorature in dinamičnega crescenda. Ta orkester ga je očaral.
Vse, kar je videl, slišal in občutil, mu je nov svet, v katerega ho uvrstil svoje bodoče umotvore.
Za časa bivanja v Manheimu je podu-eeval in komponiral. Med drugim je komponiral: koncert v »d« za violino; koncert v Es duru za klavir; slavno sonato v C duru za klavir. Najbolj pa si je zaželel, da bi zložil novo opero. Ali ni še prišel čas za to. Drugi so mu nasvetovali, naj se uveljavi pred javnostjo s francosko glasbo. Zato ho skušal iti do Pariza. In po dolgi borbi z očetom in z nadškofom Colloredom dobi slednjič dovoljenje, da sme v Pariz.
V PARIZU
A sedaj moramo omeniti dogodek, ki bo v Wolfgangovi duši ostal neizbrisen do zadnjega diha: srečal je bitje, v katero se je zaljubil z vsem silnim hrepenenjen 20 letnega mladeniča: bila je to Alojzija Veber. Očarala ga je, a tudi kaj kmalu razočarala, tako da bo v njegovi duši ostal le žalosten grenak spomin izgubljenega ideala lepe ljubezni.
Slednjič 11. marca 1777 prideta z materjo v Pariz. Wolfgang je veliko pričakoval od Pariza. Toda našel je le grenko razočaranje. Ko je bil prvič v Parizu, si ga je osvojil kot čudežni otrok. Sedaj Pariz noče več poznati 20-letnega mladeniča.
Tedanji Pariz, polmilijonsko mesto, je bil velevažno pozorišče znanosti in umetnosti. Filozofi, pesniki, glasbeniki so skušali diktirati Evropi novo pot.
Pa omejimo se na glasbeno polje, kjer je potekal boj med ital. in francosko opero. Pariz je hotel imeti svojo narodno francosko komično opero, ki naj hi imela bolj racionalne in konservativne osnove. Zanjo so se bili Lully, Philidor, Monsigny, Curetry. Na drugi strani pa je iskala zmage ital. opera s svojo čustvenostjo in kreativno sproščenostjo. Zanjo so se bili Pie-
cinni, Saerati, Cavalli, Pergolesi in drugi.
Nadaljnjega razvoja francoski operi pa je v najvišji meri dal Rarneau, ki je dosegel večjo harmonsko spojitev glasbe z besedilom, realno življenje z odrom in poudaril važnost raznolikosti ritmike.
Toda konec tej borbi je napravil Krištof Gluck s svojo reformo: Gluck je hotel dati na od(;r realno dramsko vsebino, ki naj bi bila povezana v reeitativno, pesniško in melodično linijo; zborovski del, posebno pa orkester, naj hi jo z umetniškim zanosom poglabljal in obogatil.
lil Mozart pri vsem tem?
Mozart je nosil v sebi nemirnost ljubezenskih afektov. V Parizu samem pa je našel vsepovsod zapreke in zapostavljanje. Sanjal je, da si bo s svojo glasbo osvojil Pariz, a Pariz ga ni več hotel. Poleg tega ga je doletela v Parizu še materina smrt. Hujše tragedije ne bi mogel doživeti!
Nekaj bo pa le odnesel iz Pariza: Glu-ckovo reformo operne glasbe, ki mu bo nadaljnji kažipot njegovega ustvarjanja in pa pariške kompozicije. Krasi jih globlja zamisel, lepa modulacija ter bogatejša frazeologija. Tu pa tam najdemo v njih akorde njegove razdvojenosti ter utripe razbolele duše.
(Se nadaljuje}
Stran 4
KATOLIŠKI GLA.**
Leto VIII - 1956 - Štev. 36
Smrt
V torek ponoči je nenadoma umrla ga. Podgornik r. Žnidarčič Marija, dolgoletna postrežniea v Malem domu v Gorici in tašča ravnatelja g. Josipa Nemca. Pokojna je učakala čvrsta in zdrava zavidljivo starost 86 let. Letos je zadnjo nedeljo v avgustu bila še na Sv. Višarjah (in to menda šestindvajsetič v svojem življenju) s p. Fi-delisom in drugimi Goričani. Gotovo je to bila letošnja najstarejša romarica na tej božji poti. Dan prej je še delala na vrtu, kajti ga. Marija ni mogla biti nikoli brez dela. Zato je tudi zaprosila in ostala v službi, čeprav že tako priletna, prav do zadnjega. Če bi ji bili vzeli službo in jo prisilili k brezdelju, bi gotovo umrla veliko prej. Pobožna in dobra je bila stalna obiskovalka vseli slovenskih pobožnosti in cerkvenih prireditev. Ne slabo vreme ne leta je niso ovirala, da bi ne bila vedno med najzvestejšimi. Bivši šolarji v Malem domu jo poznajo vsi, saj je služila tam že od prve svetovne vojne naprej. Storila je veliko dobrega. Bog ji bo gotovo bo. gat plačnik. Njenim domačim, posebno hčerki g. Nemčevi in gospodu ravnatelju naše sožalje.	Pogreb je bil v sredo zjutraj.
Štandrež
V prijetnem veselju je preživel preteklo nedeljo mladi štandreški pevski zbor skupno z mladino, ki se mu je pridružila na romanji) in izletu po Benečiji. S svojini dušnim pastirjem in z organistom gosp. Maksom smo se odpravili od doma v zgodnjem jutru in opravili sv. maso v romarski cerkvi Marije Tolažnice žalostnih v Barnasu: Lepe pesmi so se glasile Mariji v čast in prošnjo se dolgo po sv. maši. Nato smo obiskali šemipetrsiko župno cerkev' in znamenito Landarsko jamo. In že je bilo poldne. Popoldne smo prebili pa pri Mariji na Stari gori. Res lep prestol si je Marija izbrala tam gori med hribi in gozdovi. Imeli smo tam blagoslov in spet leipo točko sporeda: venec Marijinih najlepših pesmic v pozdrav nebeški Materi in v slovo od te božje poti. Najlepše razpoloženje je spremljalo mlado družbo do doma. Tako duševno in telesno poživljeni smo se vrnili k svojim vsakdanjim poslom.
*
V	soboto sta	sklenila	zakonsko zvezo
naša	domačina	Aldo De	Vetta	in Marija
Faganclj. ki je hotela ostati zvesta svoji rojstni župniji.	Čeravno	sedaj	prebiva v
sosedni župniji na Rojeah, je hotela skleniti sv. zakon v njej tako dragi domači cerkvi, ki jo je s svojo dobro mamo dolgo let marljivo oskrbovala s cvetjem in požrtvovalnim delom in je tudi ne bo pozabila	vse življenje. Tudi	vsem	drugim le-
tošnjim srečnim zakoncem obilo božjega blagoslov a!
Števerjan
V petek 31. avgusta je obiskal našo župnijo prevzv. g. nadškof. Prišel je popoldne v spremstvu g. kanclerja, da popolnoma privatno opravi pastirski obisk, ki ga ni mogel zaradi bolezni opraviti lansko leto ob priliki sv. birme.
Ogledal si je cerkev, župnijski urad in pokopališče, da je pomolil za naše rajne. Nad vsem je,bil zadovoljen, samo nad pokopališčem ne. katero je našel zelo zanemarjeno, kar priča, da se Števerjanci premalo spominjajo na svoje drage rajne. To gotovo ni v čast občinski upravi, ki ima pokopališče v oskrbi.
Preden se je poslovil, je očetovsko pozdravil vse farane.
*
Kot prejšnja leta je tudi letos Kmečko-
S P E C I A LISTI
V krajevni nas je sedelo šestero poleg upravnika. Bili so delavci iz vaške opekarne, ki so se po delu ustavili, da splaknejo ilovico, ki se jim je med dnevom nabrala ne samo na ol>leki, nego tudi v grlu, kot so trdili. Prisedel sem k njim, čeprav so takoj videli, da sem tujec. Tega nisem skrival. Čemu i S propustnico sem prišel in imam vendar pravico tudi jaz, da splaknem grlo, ki je suho kakor njihovo; če ni od ilovice, je pa od cestnega prahu, ki ga od Nove Gorice do Voleje drage nabereš v poletni susi za poln koš. Hoteli so vedeti, kako je pri nas, tam v Italiji. »No, kako; tako kot povsod. Nekateri so zadovoljni, drugi pa ne, kakor tu pri vas. Kdor je fpri koritu, je povsod zadovoljen. Oni, ki so od korita daleč vstran, pa povsod godrnjajo.«
Starejši med njimi povzame:	»Nismo
mislili tako. Mi vprašujemo, kako se godi delavcu; koliko mora delati in koliko zasluži. Saj vemo, da je treba garati povsod, a vendar je ponekod zaslužek lažji, drugod težji.«
»Z zaslužkom je zopet kakor menda tudi pri vas. Specialisti zaslužijo več; kdor
delavska zveza iz Števerjana priredila 1. in 2. septembra poučni kmetijski izlet. Bilo nas je okrog 40. Med nami je bilo tudi nekaj kmetov z O slavja in iz Gorice. Ogledali smo si okolico Verone. V Bre-ganze (Vicenza) smo obiskali tovarno kmetijskih strojev »Laverda«.
Hvaležni smo gospodarju te tovarne, ki nas je prav vljudno sprejel in nam vse natančno razkazal in pojasnil. Nato smo se v spremstvu zastopnikov kmetijskega Inšpektorata iz Vieenze podali v mesto Vicenza in si ogledali eksperimentalno središče za kokošjerejo. Jako zanimivi so bili moderno urejeni kurniki. Od tu smo šli v Soave (Verona), kjer smo videli moderno vinsko klet tvrdke Ruffo, ki dnevno proda okrog 1000 hi vina, in to vse v pletenkah in steklenicah.
Naslednje jutro smo se podali na glavno točko' našega izleta, na posestvo Cavaiou, v okolici trga Bardolino ob Gardskem jezeru. To posestvo ni veliko, a je zelo moderno urejeno. Ker ima lego. ki je zelo slična našim Brdom, nam je nudilo marsikaj dobrega v pouk. Ukvarja se najbolj z živinorejo in s trtami, ker so spoznali, da v taki legi to dvoje najbolje uspeva.
Veliko lepega smo videli in si skušali marsikaj koristnega zapomniti za naše vinograde, kleti, hleve in kurnike.
Hvaležni smo ravnatelju goriškega kmetijskega urada g. prof. Marsanu za pripravo izletnega sporeda in vodstvu Kmeč-ko-delavske zveze v Števerjanu za trud pri dobro uspelem izletu.	Udeleženec
Jazbine
Za danes samo suha dejstva.
Cerkev bi bila morala biti dovršena do 2. avgusta, pa zaradi raznih ovir bo delo končano «*ele jeseni. Običajni »likof« ob pokritju stavbe se je vršil čisto na tihem
Sv. ofie tržaškim romarjem
Romarji z Orope so poslali sv. očetu brzojavne pozdrave. 27. avg. je tržaški gospod škof prejel naslednji odgovor iz Vatikana :
Dragim slovenskim duhovnikom in vernikom, romarjem iz Trsta v Oropo! Sveti oče je s hvaležnostjo sprejel izraze vdanosti in rad pošilja svoj apostolski blagoslov v znamenje obilne božje pomoči po (posredovanju slavne in mogočne božje Matere. Namestnik DeH’Acqua.
Zavod Sol. sester pri Sv. Ivanu
V Trstu pri Sv. Ivanu 'so letos šolske sestre po mnogih trudili in žrtvah dogradile novo obširno poslopje, ki ustreza vsem zahtevam moderno urejenega zavoda.
Krasna lega sredi parka v neposredni bližini mesta, pa vendar daleč od mestnega šuma in vrvenja, lep razgled, zračne, svetle, okusno opremljene sobe,’ prostorni hodniki, moderne kopalnice, vse, vse ga priporoča.
Zavod bo otvorjen s prihodnjim šolskim letom 1956-57.. Sprejemal ho gojenke vseh iol od osnovne do univerze. Nudil jim bo vzgojo po verskonravnih načelih, pomoč pri učenju in vso oskrbo po razmeroma zelo nizki odškodnini. Sestre nameravajo začeti tudi gospodinjske tečaje, kakor so jih imele prej v Tomaju.
Natančnejša navodila daje vodstvo zavoda - Sv. Ivan, ulica Delle Doceie, 36.
je pa le težak, se mora zadovoljiti z manjšim zaslužkom.«
»Res, prav pravite. Specialisti so vedno živina posebne sorte,« se vmeša v pogovor eden, ki je do sedaj molčal. »Na Reki sem na primer prva leta po vojni videl, kako so živeli in služili specialisti, ki so milo delali iz človeških kosti. Tito danes ne živi tako.«
»Kaj praviš! Kje si pa to slišal, da so delali milo iz človeških kosti,« se vmeša tretji.
»Kaj nisi slišal še? Takoj po vojni, leta 1946 in 1947, ko nisi dobil pri nas mila za čisto zlato, so ga na Reki začeli delati iz mrtvecev. Teh je bilo takrat na pretek. Iz njih so kuhali milo.«
»Ta je bosa. Tega ne verjamem,« povzame prejšnji.
»Kako da ne. Tudi jaz sem slišal. Poznaš Sovo? Ta je tista leta vozil krompir na Reko. Pa ni hotel nikoli spati v nobenem hotelu, ker se je bal, da bi ga kje ne zadavili in tudi iz njega skuhali milo. Tudi nekateri Vrtojbenei in Biljenci so mi pravili, da so na Reki kuhali milo iz ljudi,« je posegel v besedo moj sosed na levi.
Stvar je postajala zanimiva,, zato sem vprašal onega, ki je prvi videl specialiste za kuhanje mila na Reki, ali je sam kaj
in zelo skromno.
Hiša božja bo kmalu dokončana. Prostor za oltar je pripravljen: oltar sam pa bo iz bivše prevalske cerkve. Z gotskim slogom nove cerkve se sicer prenovljeni baročni oltar ne bo ujemal, vendar bo lep. Vanj pride okvir brezjanske Marije.
Ker si pristojni gradbeni urad izgovarja za potrditev stavbe rok šestih mesecev' po dograditvi, se bo cerkev slovesno odprla bogoslužju šele 1. 1957. Začasno pa se bo obhajala božja služba na zasilnem oltarju v novi cerkvi, kakor hitro se bo dala zapreti : upamo, da pred letošnjo trgatvijo. Čas je, da pridemo po devetih letih iz kleti v cerkev! Do praznika Marije Pomočnice prihodnje leto bo cerkev že kaj bolj opremljena. Pravijo, da bo v novem zvoniku cela muzika: kar 11-12 zvonov v skupni teži 19 q. Se mora pač poznati, da gradi cerkev zvonarski veščak!
Kapljajo že tudi darovi od zunaj: g. I-van Komic iz Inglevvood-a v Kaliforniji ZDA nam je financiral dve dragi zastavi, ki sta že gotovi. Posebej je poslal še 10 dolarjev. — Neka oseba iz Gorice, ki noče biti imenovana, je darovala v prosto razpolago lepo vsoto 100.000 lir. Verjetno se denar porabi za oltarno sliko, tabernakelj ali večji harmonij na novem koru, dokler ne bo orgel. Potreb je toliko, da nas je strah! Veselega darovalca ljubi Gospod in ponižnega; takega, ki ne postavlja pogojev: Naj se dar obrne po uvidevnosti duhovnika za najpotrebnejše reči. Za dobrotnike nove cerkve redno molimo ob nedeljah. Naj se oglasijo še drugi velikodušni častilci Marijini! Največ stroškov ho s postavljanjem oltarja in montiranjem novih zvonov ter * urejevanjem prostora okrog cerkve za ugoden razmah procesij in romarskih vozil.
2. septembra smo romali k Tolažnici žalostnih v Barnas. Bilo je lepo.
Trebče
Nepozaben je spomin v naši vati na rajno Marijo Čuk. ki nas je tako naglo zapustila, ko bi jo še Tako potrebovali. Za
30. dan njene smrti objavljamo njeno sliko, da bo tako še bolj živ in trajen spomin nanjo. Bog ji je gotovo že njena večna sreča.
Bazovica
Naš dopisnik si je privoščil mesec dni počitka. To je bil vzrok, da se nismo oglasili v listu, ki ga tako radi beremo. Danes pa stresemo iz koša, kar se jc medtem nabralo. V mesecu juliju in avgustu smo slovesno počastili svoje patrone:	najprej
sv. Cirila in Metoda na Padričah, potem farno zavetnico sv. Marijo Magdaleno v Bazovici in nazadnje še sv. Roka v Gro-padi; cerkev na Pesku pa še čaka na zi-
takega doživel.
»Seveda sem, saj bi vam sicer tega ne pravil. Še marsikdo je kaj podobnega doživel, tako kakor jaz pa gotovo nihče.«
»Povej, kaj si videl. Jaz ti tako ne verujem. Vse ono o kuhanju mila iz mrtvecev so le prazne govorice,« je trdil dalje dvomljivec.
»Pa poslušaj. In boš videl,« pristavi prejšnji. Pa začne:
»Bilo je v začetku leta 1946. Tisti čas nisi dobil mila za vse na svetu in, če si ga dobil, je bilo brez tolšče, sama soda. Med ljudmi se je povsod razširila govorica, da je milo tako, zato ker je iz mrtvecev. Ti so bili vsi suhi, saj so se mnogi komaj vrnili iz nemških taborišč. Tedaj sem delal v Dalmaciji na železnici. Tudi tam se je razširila ta govorica in seveda vsi smo verjeli. Tudi jaz. Pa sem se naveličal železnice in Dalmacije in si mislil: Boljo doma piti vodo kakor tukaj vino. In sem se odpravil domov.
Pridem na Sušak. Ura je bila že pozna, vlaka nobenega do drugega jutra. Truden sem bil in zaspan. Zato se odločim, da grem spat kamor koli. Potrkam nekje, kjer so mi je zdelo, da bi morala biti gostilna, oziroma hotel. Neka postarana ženska pride odpirat.	(Nadaljevanje)
mo: Brezmadežno. V avgustu smo se podali na romanje: z materami in otroki na Barbano — bilo nas je nad‘100	in kas-
neje z mladino na Sv. Višarje.
Ves ta čas so se vrstili po naših vaseh tudi plesi, ki so se nedvomno zelo dobro obnesli. Moramo javno priznati, da se prireditelji plesov še vedno ozirajo na cerkveno pravilo, da naj bo opasilo sveto praznovanje brez hrupnega in škodljivega plesa. Hvalevredno in pametno! Ni pa pametno — nikoli se ne bomo naveličali svariti in opominjati — da se doraščajoca dekleta vračajo domov s plesov celo iz oddaljenih vasi v poznih urah. Zgleda, da so hišna vrata pri nas brez ključev in zapahov, tako da se mladina lahko domov vrača, ne da bi bilo treba sitarše buditi in jim povedati, da je že davno minila polnoč.
6. septembra se Slovenci spominjamo bazoviških žrtev. Ta dan je bila pri nas sv. maša za vse naše padle v drugi svetovni vojni. Naj spomin nanje budi v nas narodno zavest. Sem nas je božje previdnost postavila kot Slovence; tu hočemo živeti kot Slovenci, imeti svoje šole, svoje petje in svojo molitev. Nobena sila nas ne bo strla, če se sami ne bomo vdali.
Prosek
Ta teden bo dne 7., 8. in 9. septembra v naši župni cerkvi običajna tridnevnica v čast Rojstvu M. D. Vodil jo bo preč. g. Stanko Janežič, ki je prej bil za župnega upravitelja v Maokovljah, sedaj se pa pripravlja za misijonarja v Rimu. Na praznik Marijin, v soboto 8. sept., bo ob 8.30 zvečer procesija z lučkami. Zaključili pa bomo tridnevnico v nedeljo ob 3.30 zato. da se verniki lahko udeležijo še skupne slovesnosti na Opčinah ob 4.30.
Vabimo k tej tridnevnici tudi okoličane, zlasti bližnje Kontovelce, da bo Marijina čast eimvečja.
Opčine
K dopisom v zadnji številki KG o praznovanju našega farnega patrona moramo povedati, da je bilo predhodno določeno, da se bo glavno sv. opravilo vršilo tako: pred peto mašo bodo imeli pridigo in petje slovenski verniki, nato bo sv. maša z liturgičnim latinskim petjem, po sv. maši pa bodo imeli italijanski verniki svojo pobožnost. O tem so bili obveščeni vsi in temu dogovoru se ni prej nihče protivil. Zaradi nekega napačnega tolmačenja so zapeli pevci med sv. mašo staro pesem o sv. Jerneju proti dogovoru. Nihče, najmanj pa g. dekan ni prepovedal slovenskega petja kot to sovražniki duhovnikov trobijo med ljudi, ampak je resnica ta, da se je po napačnem tolmačenju nekaterih kršil prej določeni spored. Popolnoma pa se strinjamo s tem, da odbor krajevne KA ni ravnal prav, ko se je obrnil na tržaški »Piccolo«, ko bi se vendar, po pojasnilu, ki ga je dobil od g. dekana, moral obrniti na cerkvene predstojnike, če se je že hotel pritožiti o zadevi.
Rojan
V ponedeljek smo spremili k zadnjemu počitku gdč. Ljudmilo Jeran. Bog jo je očistil z dolgini trpljenjem: Vdano je prenašala trpljenje, ko ji je bolezen počasi črpala moči. Mirno je zaspala za vedno ravno na vigilijo svojega 50. rojstnega dne. Zelo lepo se nam je zdelo, da je bil pogreb* združen s sv. mašo. Pokojni Mili želimo večno srečo, sorodnikom pa izrekamo naše sožalje.
Prejšnji teden pa nas je zapustila ga. Roža Piščanc. Vkljub visrtki starosti smo jo skoro vsak dan videli, kako je na trgu prodajala razno zelenjavo. Skromno in tiho je živela med nami, da je skoro nismo opazili. Bog je pa gotovo ni prezrl, saj je videl, kako je bila njena duša popolnoma vdana v njegovo voljo. Bog nam daj še mnogo takih žena.
Jesensko slavje SDZ na Opčinah
V nedeljo 2. septembra je Slov. demokratska zveza priredila svoje vsakoletno jesensko slavje na Opčinah. Slavje je na lepem in za take prireditve primernem tramvajskem vrtu dobro uspelo. Otvoril ga je dr. Agneletto s kratkim nagovorom; sledil je lepo izbran spored slov. narodnih in umetnih pesmi, ki so jih zapeli zbori iz Nabrežine in Boršta. Nastopil je tudi znani ženski vokalni tercet »Metuljček« z vrsto narodnih pesmi ter tenorist Renat Kodermac s tremi priljubljenimi samospevi. Med posameznimi točkami je igrala nabrežinska godba.
Sončna nedelja jc se pripomogla k veselemu razpoloženju na tem po vrsti devetem jesenskem slavju Slov. dem. zveze.
DAROVI ZA SLOV. SIROTIŠČE: N. N. družfbenica iz Gorice 1000 lir.
ZA SLOV. ALOJZIJEVISČE:	N. N.
družbenica iz Gorice 2000 lir.
Bog povrni!
OBVESTILA
POPRAVEK
Za NIŽJO INDUSTRIJSKO in TRGOVSKO ŠOLO ni nobenih šolskih tak>. Plača se le za diplomo 250 lir.
IZPITI NA OSNOVNIH ŠOLAH. Jesenski rok izpitov se prične na vseh šolah goriškega okrožja dne 20. septembra t. 1. ob 8.30.
Podroben razpored je sledeči:
Izpiti čez vse razrede: 20. 21. m 22. septembra t. 1. v Gorici - ul. Croce in ui. Randaceio — v Štandrežu, v Pevmi (za Pevmo in Št. Maver) in v Števerjanu.
20. in 21. sept. v Jazbinah za Jazbine in Valerišče.
24. in 25. sept. v Pod gori in na Plešivem.
26. in 27. sept. v Mirniku za Mirnik in Skriljevo.
Vpisovanje se 'bo vršilo od 20. do 30. septembra 1956. Otroci, rojeni 1. 1950 (za prvi razred), so dolžni predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju kozic in proti davici.
Šolsko leto 1956-57 se otvori dne 1. oktobra 1956 s šolsko mašo; reden pouk se prične 2. oktobra.
V dobrdobskem okrožju ipa bo red izpitov naslednji:	22.	in 24. septembra v
Doberdobu, v Jamljah, v Gabrjaih, na Vrhu in v Sovodnjah.
25. in 26. septenuhra v Rupi, v Dolu in v Tržiču.
Vpisovanje se bo vršilo od 26. do 30. septembra 1956.
VPISOVANJE V SREDNJE ŠOLE v Gorici se je pričnelo 1. sept. in se zaključi 25. septembra. Morebitna pojasnila daje tajništvo vsake posamezne šole. ki je odprto vsak delavnik od 8. do 12. ure.
Opozarjajo se dijaki, ki so položili sprejemni izpit za Nižjo srednjo šolo (gimna-zijo), da sam izpit se ne zadostuje, temveč se morajo tudi vpisati za posečanje šole.
NA VIŠJI REALNI GIMNAZIJI s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šol*ko leto 1956-1957 od 1. septembra do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12.	v
tajništvu zavoda v ulici Lazzaretto V eechio 9/11.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi razglasni deski.
RAVNATELJSTVO Državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu, Piazzale Gio-berti 4 sporoča, da. se vpisovanje za šolsko leto 1956-57 prične 1. septembra in traja do vključno 25. septembra 1956. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Popravni izpiti čez I. in II. razred ter nižji tečajni izpiti so se pričeli 3. sept. 1956 po razporedu, ki je objavljen na o-glasni deski zavoda.
OBJAVA PREDNOSTNIH LESTVIC. Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da je objavljena v šentjakobski osnovni šoli, v ulici Scuole Nuove 12 T, prednostna lestvica za poverjena in nadomestna mesta na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1956-57.
Prednostna lestvica je na vpogled vsak dan od 9. do 12. ure od 31. avgusta do vključno 9. septembra t. 1.
DUHOVNE VAJE ZA DEKLETA. V sredo 12. sept. ob 6.30 zvečer pričetek duh. vaj za dekleta; zaključek v nedeljo zjutraj 16. sept.. Javiti se je treba do 10. sept.!
Za dijakinje (pozor na to spremembo!!) in »bituVientke se bodo vršile duh. vaje od 17. do 21. seipt. Pričetek v ponedeljek 17. sept. ob 6.30 zvečer. Udeležbo sporočite do 15, sept. Oba tečaja bosta pri čč. šolskih sestrah pri Sv. Ivanu (ulica delle Doeeie, 36). Vsaka udeleženka naj prinese s seboj 2 rjuhi in prispeva 2000 lir za o-skrbo. Toplo vabljena zlasti mlajša dekleta!
KDOR SE ZELI udeležiti romanja na M. Berieo, ki se bo vršilo v nedeljo 23. sept., naj se čimprej prijavi. V odil ga bo e. g. Vidmar. Obenem si bomo ogledali v Riese hišo papeža sv. Pija X. ter v Padovi celico in gr«b patra Leopolda. Vpisovanje pri g. Kleindienstu.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7% daivek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr, Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici