PoŠtarina plačana. Štev. 3. Posamezna itcv. Din V— V Lfubljani, dne 15. januarja 1926. Leto IX. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Izhaja vsak petek. Varoinla* n tnzemetvo: ietrtletno 7'80 Din poUatn. U Din, oeloletno SO Din J u Inozemstvo: četrtletno 13 Din, polletno 34 Din, celoletno 48 Din. Še enkrat o odgovornosti v jfe* li V politiki je glavna reč, da se ljudstvo ne da premotiti od praznega vpitja, ampak da ostane trezno v presoji vzrokov in posledic. Nobena stvar ne pride brez vzroka in krivde, vsaj ne v javnem življenju. Tako je tudi s težavami v našem državnem življenju. Ako danes vprašaš kmeta, delavca, obrtnika, uradnika, ali so zadovoljni, vsak se bo po svoje hudoval nad neugodnim stanjem. Po tem, kako bi se to dalo popraviti z delom narodnih poslancev, se sodi ali obsoja, koliko je to delo vredno. 2e zadnjič sem poudarjal, da je slovensko ljudstvo svoje kroglice po veliki večini dajalo klerikalcem že vsa leta od prevrata sem. Poleg klerikalcev je bilo zadnjič izvoljenih nekaj radičevcev; samostojni demokrati pa so pri prejšnjih volitvah dobili enega, lani 8. februarja pa dva. Potemtakem je celih 7 let usoda slovenskega kmeta v rokah SLS, to je škofove stranke, ki meša vero v politiko in hujska z avtonomijo. Jasno je za vsakega mislečega človeka, da je krivda v tej izberi, kajti, bodi kakorkoli, v tako dolgi dobi bi bili morali poslanci SLS, ki imajo takšno večino, najti pravo pot. A je niso! Ali naj zaradi neuspehov teh poslancev primemo poslance, ki so izvoljeni v Macedo-niji ali Črni gori. ki imajo sami s svojimi kraji dovolj skrbi? Ali naj se držimo Bosancev in Dalmatincev? In če je tudi g. Pucelj prodal samostojnost svoje strančice v Radi-čevo torbo in se je tam njegova strančica končno zadušila, ali naj se držimo Radiča in tistih Hrvatov, ki so jih naši volilci na Štajerskem po nespametnem izvolili? Rekel bi, da se ljudstvo v Sloveniji more držati le tistih, ki jih je samo volilo že toliko let. — Zato ni čudno, da po vsej deželi vstaja hudo razočaranje zaradi politike klerikalne stranke. Listi SLS neprestano pišejo, da se je našim krajem zgodila krivica in da so prikrajšani. Ce bi bili ti časopisi pametni, bi raje molčali, kajti s tem samo mečejo kamenje na — poslance SLS, ki poročajo o svojih groznih neuspehih. Vse jadikovanje po klerikalnih novinah in shodih, po prižnicah in konsumih je ena samo obsodba klerikalne politike, strašen «maček», ki se polašča vseh njenih dosedanjih pristašev. Na shodu v mariborski oblasti je znani klerikalni posianec-kričač poročal, ne o tem. kai je SLS dosegla za svoje volilce. ampak kaj je tačas vse propadlo in bilo izgubljeno. Mož ni čutil, da je s svojim govorjenjem pokopal sebe. Med njegovim govorom je preprost kmet zaklical: «Zakaj pa smo vas izvolili? Mar da nam pripovedujete, da niste ničesar dosgeli za nas in da ne znate ničesar doseči?« in ljudstvo je ozlovoljeno zapustilo zborovanje. 20 «tigrov» in 4 «radičevce» imamo od 26 poslancev Slovenije. Vsaka pritožba in krivica je samo dokaz, da je bila ta izvolitev velika napaka. Kedar nam torej ti ljudje jadi-kujejo in točijo solze, kako je vse zavoženo, jim mi krepko odgovarjamo, da so jo samo oni zavozili in da imajo za to nositi odgovornost in kazen. Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. Manifestacijski shod SDS v Ljubljani Na shodu bo govoril šef naše stranke g. Svetozar Pribičevic — Veliko zanimanje za ta shod med našimi somišljeniki po vsej Sloveniji zvezo z monakovskim brzovlakom na Jesenicah in pridejo v Ljubljano ob 8. uri 23 minut zjutraj. Notranjci se odpeljejo z vlakom, ki odhaja z Rakeka ob 6. uri 13 minut zjutraj in pride v Ljubljano ob 7. uri 25 minut dopoldne. Dolenjci se pripeljejo z vlakom, ki odhaja iz Metlike ob 5. uri 50 minut zjutraj, iz Novega mesta ob 7. uri 39 minut in pride v Ljubljano ob 10. uri 28 minut. Prijatelji iz Kočevskega se odpeljejo z vlakom, ki odhaja iz Kočevja ob 4. uri 45 minut zjutraj in pride v Ljubljano ob 7. uri 38 minut dopoldne. Prijatelji iz bivše Štajerske pa se odpeljejo z vlakom, ki odhaja iz Brežic ob 6. uri 49 minut zjutraj in pride v Ljubljano ob 9. uri 57 minut dopoldne. S kolodvora se podajo vsi takoj v veliko dvorano na Taboru, kjer se bo vršil manifestacijski shod. V nedeljo 17. t. m. nas bo posetil vrhovni vodja naše stranke g. Svetozar Pribičevic, ki bo govoril na manifestacijskem shodu ob 10. uri dopoldne na Taboru v Ljubljani. Kakor dobivamo poročila, je zanimanje za moža, ki ga po njegovem delu pozna vsa i Jugoslavija, med našimi somišljeniki po vsej j Sloveniji ogromno. Vsakdo želi videti in po-i slušati moža železne volje, nespremenljivega i značaja in neizmernega dela, velikega borca za Jugoslovenstvo in za enakopravnost vseh treh jugoslovenskih plemen. Prijatelji, ki se udeleže manifestacijskega shoda v nedeljo 17. t. m. ob 10. uri dopoldne na Taboru, naj se poslužujejo naslednjih vlakov: Gorenjci se pripeljejo z vlakom, ki odide z Jesenic ob 5. uri 20 minut zjutraj in pride v Ljubljano ob 7. uri 18 minut. Udeleženci iz bohinjskega kota odidejo iz Bohinjske Bistrice ob 5. uri 51 minut, imajo Politični pregled Bolehanje se je lotilo obeh vladnih prvakov, Nikole Pašiča in Štefana Radiča. Pašič ie prejšnji četrtek odpotoval iz Beograda v francosko letovišče Monte Karlo, kjer ostane mesec dni na dopustu, Štefan Radič pa se je zdravil doma v Zagrebu. Obenem pa tudi boleha celotna sporazumaška politika in iščejo vsakojaka zdravila, ki naj bi nanovo učvrstila omajano zvezo med radikali in radi-čevcL Pred Pašičevim povratkom sicer ni pričakovati odločilnih izprememb, toda sedanje mrko razpoloženje nas opozarja, da moramo biti nanje pripravljeni. V Beogradu deluje v Narodni skupščini samo finančni odbor, ki pretresa državni proračun in provaja «štedenje». To «štedenje» je pa takšno, da proračun postaja vedno večji, namesto da bi se manjšal. Venomer se suče okrog trinajsterih milijard, kar je za našo državo daleko preveč. Kjer pa finančni odbor znižuje proračunske postavke. gre to izključno na škodo ljudstva. Tako je na primer vladna večina finančnega odbora najprej znižala postavke ministrstva za socialno politiko, ki ima skrbeti za lajšanje bede. Zdaj pa je znižala še postavke ministrstva za narodno zdravstvo. Naravno, da to «štedcnje» zahteva tudi zmanjšanje števila uradništva, ki bo zopet neusmiljeno moralo na cesto. In za tako štednjo, ki kmetu-davkoplačevalcu nič ne koristi, mnogim drugim pa povzroča gorje, glasuje tudi poslanec Pucelj s svojimi radičevskimi tovariši! Največje upoštevanje uživajo v Beogradu samostojnodemokratski poslanci, ki z vso čvrsto voljo in sposobnostjo zastopajo splošne ljudske koristi ter neizprosno kritizirajo vladno politiko. Zato se samostojno-demokratske vrste venomer množijo. Kako tudi pri nas v Sloveniji vztrajno prodira ideja Bratstva, Enakosti in Bratstva, bo nedvomno pokazal manifestacijski zbor SDS, ki se bo to nedelja vršil v Ljubljani in na katerega pride poleg številnih drugih odposlancev iz Beograda in Zag/eba tudi Svetozaf Prlhlčevič. ^ Da preidemo na dogodke v zunanji politiki, naj pričnemo takoj 7. madžarskim škandalom ponarejanja francoska tisočakov, o katerem podrobneje govorimo na drugem mestu, tu pa naj se omejimo le na njegovo politično ozadje. Madžarski ponarejevalci denarja so plemetiitaži, dostojanstveniki in visoka duhovščina. Torej «ama taka kasta, ki ne more pre-Doleti propasti bivše habsburške monarhije in venomer rovari, da bi vsaj na Madžarskem zopet spravila ilabsburžana na prestol. Tudi ponarejeni francoski bankovci tiai bi bili poslužili temu cilju. Kako opastra je bila cela stvar, se da presoditi iz ogromne količine ponarejenih tisočakov, ki bi v primeru uspelega razpečavanja lahko povzročili velikansko denarno zmedo v vsej Evropi. Se važnejše pa je, da so v komplot zapletene najvišje glave, kar znači, da so skratka vsi sedanji vladajoči krogi na Madžarskem imeli skupen načrt. Madžarska zadeva, o kateri danes razpravlja ves svet, torej ni samo zločinska, marveč naravnost prevratna in zatorej ne spada le pred sodišče nego tudi naravnost pred Zvezo narodov. Le nepotrebni obzirnosti in popustljivosti Francozov ter Angležev se imajo Madžari zahvaliti, da se to bržčas ne bo zgodilo. Toda njihova sramota navzlic temu nc bo v svetovni zgodovini nič manjša. Mi, neposredni sosedi Madžarov, Jugoslovani in Cehoslovaki, pa bomo že znali napram njim varovati svoj hrbet, če se jih bodo še kdaj lotile skomine, da spravijo na svoj prestol propadle Habsburžane. Naša soseda Rumunija ima tudi še šc neprilike z odstopom prestolonaslednika Karia, ki zdaj s svojo ljubico, gospo Lupescu, živi v Italiji. Prestolonaslednik Karol sicer ne povzroča neprijetnosti, ker se je prostovoljno odpovedal prestolu, toda ljudstvo je marsikod tako nezadovoljno, da je sedanja vlada morala proglasiti obsedno stanje. Poleg tega se je v rumunskih dvorskih krogih vnel oster prepir, ker nekateri dolžijo rumunsko kraljico Marijo (starejšo), da je s svojim vplivom pripravila prestolonaslednika Karla ob prestol. Kako se bodo dogodki v Rumu-niji razvijali nadalje, je težko prerokovati. Listi napovedujejo, da se bo v kratkem vršil sestanek Male antante, to je zunanjih ministrov naše, češkoslovaške in rumunske države. Na njej se bo predvsem razpravljalo o stališču teh treh držav napram Madžarski ter o skupnem nastopanja v nadaljnih evropskih političnih zadevah. Razumljivo je, da sc sestanek pričakuje s precejšnjim zanimamern. Posebno zalo, ker je doslej bil neprestano odlagan. DOLENJI LOGATEC. Draga »Domovina«, 6K0FJA LOKA. Tukajšnje Sokoljo društvo priredi \ nedeljo IZ. L m. «fo 8. zvečer svoj vsakoletni plesni večer. Vabite se, fantje in dekleta, možje is žene iz okoliških vasi, da se prireditve zagotovo udeležite. Tu boste našli najlepšo in najcenejšo zabavo. Urejeno je, da se pleše samo valček in pclka, izostanejo pa vsi "tako z\ani moderni plesi. Torej, fantje in dekleta, pogum velja! Vsi do zadnjega našega soiuišJje-nika na la ples! Zdrave! RADOVLJICA. O nesreči, ki se je pripetila na sveti večer našemu velikemu zvonu, so no-vine že na kratko poročale. Po radio telegrafu moja torba je polna veselja in žalosti. Na Sil-jštevllm,h tera-ialk' J" 'v6«£ »pošpegajo. vestrov večer so se klerikalci rri nas imenitno tadl v ** * sech« uZV€de,° ubrt«ra zabavali. Nekateri od njih so počeniafi stvari, ki ta «». ^ znanrfi bogatmov ai vel*, so žaljive za cerkev in vero, kajti po burni za- kov .nek^več\^akor1.n^.,?no ,tudl ?b T*" ibavi so šli posamezni v zvonik zvonil k novemu pr!likl pr*rkavah 0r,'Cl- Wekaten teb so letu ter bili tako glasni, da se je boK slišalo nji- blh'. po ^P°,vedbl godnega večera močno Jiovo glasno govorjenje kakor zvonjenie. Lepo so' vinie"'\ Cudn.° d\se 16 zvon ubl'- Hudo" se izkazali in lep vzgled dajejo mladini! I n^mki * *slab? znamew' da i! ubil prav veliki zvon m baš na sveti večer. No, DOLNJI LOGATEC. V petek 9. t. m. je umrl pa se bo že prebolela tudi ta nesreča, saj je baje tukaj 84letni starček g. Janez Baje, oče pred- dovolj milijonov na razpolago. Novi zvon bo baje seduika tukajšnje krajevne organizacije SDS. še mnogo lepši in večji ter bo imel tri zlate črke. Mož je bil vse svoje življenje vri naprednjak in Glavno bo, da se za zvon ne bo iavno *felrtak>» i vsestransko čislan, kar je pokazal tudi njegov po- pri tistih, ki nimajo nobenega stika z napisi na greb. Blag mu spomin, preostalim naše sožalje!j zvonu. Sreča je opoteča in tudi cerkvenim zvo-— V soboto 16. t. m. ob S. zvečer se bo vršilo v . novom ne prizanaša. — Posebno pridno se agi-; Sokolskem domu predavanje o prvem človeku, tira pri nas po spovednicah za »Domovino.. Evo Predava g. prof. Dolžan. "Vabljeni so vsi prijatelji primer: Preprosta ženica Mica gre za božič k napredka. Vstop prost GORNJI LOGATEC. Naše društveno življenje gre redno svojo pot naprej. Glavne sile posvečamo Sokolskemu domu, ki bi iz njega radi napravili res domačnost dihajoče središče našega narodnega in kulturnega dela. Toda, koliko nam še manjka! Vsak dan donaša nove potrebe in nove zahteve. Treba bo krepkih živcev, trdne volje in vzajemne požrtvovalnosti, preden bo cilj dosežen. Imeli smo v novem domu že več uspelih prireditev, tako na Štefanovo in na Silvestrov večer z bolj humorističnim programom. Sedaj se pripravlja tudi nekaj resnejšega. Pred nami so občni zbori najrazličnejših društev, ki bodo šele podali pravo sliko napredovanja, oziroma nazadovanja. CERKNICA. Pravijo, da se je zaradi potresnega sunka na Novega leta večer pokvaril v stolpu dekanijske cerkve vod, ki spaja cerkveno uro s kazalci, ki ne kažejo več. Bilo bi prav, če bi se ura zopet spravila v red. spovedi Ko Mica konča s smrtnimi grehi, jo spovednik vpraša, katere časopise bere. Mica mu odkritosrčno pove. da je njen mož naročen na »Domovino®. «Kaj, .Domovino' imate v hiši. ta pregrešni in pohujšljivi list? Takoj proč z .Domovino4 in .Domoljub' v hišo!« je zarohnel spovednik. Mica na to pojasni, da sama niti brati ne zna in da ji ugajajo le lepi »pildi« v »Domovini«. »Tudi šlatati ne smete tega ostudnega lista,« zagrozi posvečeni gospod. Mica pa pravi, da raje gleda in »šlata« »Domovino«, ker ima bolj gladek papir kakor «Domoljuba», ki tudi »pildov« nima tako lepih. Tega mnenja so tudi druge žene. Vzgledi vlečejo! SODRAŽICA. Tudi v drugem poslovnem leta naše knjižnice imamo zaznamovati lep napredek, kar bom na kratko obrazložil z naslednjimi statističnimi podatki: knjižnica ima sedaj 273 zabavnih in poučnih knjig. 54 tehničnih in organiza-teričnih knjig o roknlstvu ter 43 dramskih knjig; skupno torej 470 knjig proti lanskemu izkazu 364. Ivan Albreht: Zlato srce Povest. (Dalje.) »Foltan,« je ponovil Maks, »kar sem rekel, sem rekel!« Njegov obraz je bil mrtvaškobled, a beseda suha in čisto brez nade. Potepuh ga je potrepljal po rami: »Dobro tedaj! V nedeljo zvečer vam prinesem od Mojce pozdrave in še kak spomin-ček po vrhu. Nemški Foltan naj ne bom več, če se to ne zgodi.« Maks se je žalostno nasmehnil: •Bojim se. prav močno se bojim, da ostaneš ti nemški Foitan, Mojca pa Franceljnova ljubica in žena.« »Bomo videli!® je dejal Foltan in se poslovil. «Kje se .torej dobiva v nedeljo zvečer?* še vprašal. »Čakal bom k dejal Maks. «Velja! Torej na svidenje!« «Na svidenje!« je ponovil Maks za odhajajočim in se zaklenil v sebo. Bilo mu je. kakor I jajce Z Din do , . „ verne poslušalce na praznik pri jutranji maši, ko 2 Din 50 p in tako naprej. Ce se pritožiš sem ali »Štajerca.. Rekel je, da je njemu le v čast, ce se je hvalil, kako izborno vodi vse posle, kakor tja, ti v zahvalo še po tej ceni nihče več ničesar ga tu m tam nekoliko pokrtači. Ako bi mr hote i n. pr. cerkvene, župne, posojilniške, občinske itd. ne da. Ko bi imela vsaj kakšen »liberalen« ali kritizira« njegova dela za občino in faro, bi ime.i Dalie je omenjal, katere občinske doklade so1 »kapitalističen« občinski odbor, bi ta gotovo za vsako- številko .Domovine, skozi vse leto uvedli in da bo ta znesek šel za občinske rev-že,1 nekaj storil v prid delavstvu, a tako nam vlada dosti matenjala. Pa mi nismo hoteli, Ker di se z posebno za tiste berače, ki da bodo nastali iz čmo-rdeča večina, katera ie imela toliko socijal- j dopisi, čeravno resničnimi, razvnema prepir med tistih napiednih fantov, ki sedaj popivajo v na-! nih dobrot na jeziku za časa volitev, a sedai na župnikom in farani. Za danes samo to, Ce pa ne _„.._, —------—»-— — 1 ——5 nfe No, sodrugi, kje se pozna vaše . bo miru, se pa dajmo! Ne bojimo se Vas!_ predni gostilni nasproti cerkve. Razburjal se je, vse strani tudi nad tem, da se med službo božjo toči vino. delo v občini? Lahko se pljuje na zavedne na-Toda, dokler ne bo prišel kak zadeven ukaz predne volilce, a delo za javni blagor, to je kaj od kakega višjega oblastva kakor ga predstavlja drugega. — Lepe razmere vladajo tudi v tovarni on, bo ostalo pri starem in mi si bomo po potrebi za duš k. Nemška gospoda je prenasičena slo-gasili žejo v napredni gostilni. Pijanci pa'nismo j venskega kruha in uganja z našim izmozganim in tudi zapravljivci ne! delavstvom nesramne šale. Tovariši, strnimo se liffl ducatom 0brisač.» Dober vzgled. . več nebene poštene služkinje^ je jadikovala gospa Evlalija, «moja Urška mi je pobegnila s ce- cKakšne pa so bile te obriaače?* je vprašala GORTINA PRI MUTI. Dovolite, g. urednik, da v močno, enotno, nacionalno strokovno organi-se tudi mi enkrat oglasimo v naši priljubljeni zacijo, ker le na ta način bomo lahko delovali | .. . ... Klini(ninfia •Domovini«. Dne t. t. m. po 7. uri zvečer smo tako, kakor je potrebno. Koliko časa bomo še Pnjaieipta *umguu • občutili močan potres. Drugače je pri nas veči- trpeli, da nas bodo razni Prusi zasmehovali pri cAh to so bile iz letovišča, kjer smo se na noma vse po starem. Beležiti je predvsem to, vsakdanjem težkem delu in da nam bodo razne najali letos poleti..J>__ nostna dežela; kajti takrat ni še sopihal vlaki skozi goro. Kdor je hotel na Koroško, jej moral lepo pobrati pot pod noge in jo mahniti i čez Korensko sedlo, da je prišel v Beljak, ali pa čez Ljubelj, da je priromal v lepi Rož in ] po Osojniški planoti v Celovec. In kadar so na Veliki Šmaren priromali Korošci na Brezje, jih ni Bohinjcev Francelj nikoli zamudil. Smuk, pa je bil tam. jih ogledaval in poslušal kakor največje čudo. Njihova meh-kost, pravo nasprotje gorenjske trde skorje, potem vedrost, tista šegava, topla preprostost, ki jo je mogoče danes opazovati samo še Dri Slovencih na Koroškem, vse to ga je vabilo, ker mu je bilo novo. Poleg tega pa še govo» rica. Oni mehki, skoroda zabrisani glasovi, ki zvene tudi sredi največjega veselja nekam plaho in ki jih tujec nikoli ne more prav izgovoriti, so tako močno vplivali nanj. da si je silno zaželel med te ljudi: živeti med njimi in od blizu gledati njih dejanje in nehanje. To svojo željo je tudi povedal očetu, ki mu jo je takoj še bolj podžgal. Pravil mu je o Vrbskem jezeru, o zmaju o Celovcu in o neštetih drugih prikaznih in pojavih, ki so vsi bili združeni z nekim davnim, bajnim svetom, polnim lepote in takega življenja, kakor ga more danes človek samo še sanjati... Naposled je dejal oče: »Če boš priden, se pojdeš pa v Celovec učit, ko malo odrasteš. Lahko boš mižat. Boš videl, da ti ne bo manjkalo kruha!« Hej, kruh, kaj kruh l Če je bil lačen, ie prijel mater za krilo, pa je bil kmalu potala-žen. Kaj se je tedaj Francelj brigal za kruh! Le tista dolga pot mu je bila všeč. tisto romanje čez goro, ki je po dolgem trudu naposled nenadoma poplačano s tem. da pride človek v čisto drug svet. Kdo naj ve, kaj ga tam čaka?!... In leta so bežala kakor minute. Danes Francelj ve, kaj ga je čakalo v tej zemlji. Danes je prišel, da si za trdno in v dosmrtno vez priklene to lepo skrivnost, Gozdnikovo Mojco. Iz premišljevanja ga je predramil zvon, ki je oznanjal zadnji evangelij. Francelj se je zdrznil, Foltan je pa mirno pripomnil: «Zdaj bodo pa kmalu zunaj!* Kakor je bil Francelj sicer korenjak, ga je ta preprosta resnica Ie precej zmedla. V mislih so mu brnele besede: kako bo govoril, ko pride tr Gozdniku, kaj poreče gospodarju, kaj gospodinji; za vsakega je pripravljal poseben pozdrav, vendar mu vse skupaj ni prav prijalo. Hotel je še enkrat premisliti, da ne bi bilo kaj narobe in da se ne bi osmešil. Zato so mu prišle Foltanove besede kakor nalašč, ko je dejal: «2e gredo. Ce hočeš, stopim malo naprej, pa jih še enkrat pripravim na tvoj prihod —» In šepetaje: «To bo Moica rdeča, hmm —» Pa je zavil oči in zamlaskal z jezikom, da so se nehote ozrli celo kmetje pri peči. «Le pojdi,« je dejal Francelj. Med vrati se je Foltan še ozrl: ^Pridem kmalu nazaj.« «Kdo te neki pogreša, žlobudra,« je za-godrnjal star kmet za pečjo, Francelj pa je samo namežiknil potepuhu. Ko je bil nemški Foltan zunaj, se je široko zasmejal. Potem je počasi korakal proti Gozdnikovim. ki so domovali bolj na samem, kake četrt ure oddaljeni od osrčja vasi. Ni mu prišlo niti na misel, da bi bil koga ogovoril ali celo šel do Gozdnikovih, ampak je os-al lepo na cesti, gledal v tla in obstal. kak">r hitro je vedel, da ga Francelj ne more več videti. Tako je čakal, dokler ni prišla mimo Mojca. Mesto obvestila o Franceljnovem prihodu ji je naprtal Foltan tisto hudobno prerokovanje, ki smo ga omenili začetkom povesti. Medtem ko je Mojca doma ihtela, je Foltan zmagoslavno prišel v gostilno, kjer se je bilo po maši nabralo dokaj ljudi. Robček in rožmarin je skrbno skril, napravil silno važen obraz in prisedel k Franceljnu, ki ie kar gorel samega pričakovanja. »No?« je hlastnil Bohinjčev: Foltan pa. «Ne vem, kako bo?« cKai ne veš?« Kmetijski pouk ZIMSKO ŠKROPLJENJE SADNEGA DREVJA. Sadno drevje trpi danes po raznih zajedalcili, . za katere se pa navadno nič ali pa premalo zanimamo. Drevje raste kakor hoče. Če raste slabo ali pa že*začne hirati, mu navadno nič ne pomagamo. Živi pač kakor v gozdu. Danes je veliko sadnega drevja, ki ne kaže ne potrebne lasti niti potrebne rodovitosti. Drevje zaostaja in nihče se ne zmeni za vzroke. To slabo uspevanje pripisujemo navadno ali zemlji in legi ali pa neprimerni sorti. Na druge neprilike navadno ne mislimo, ker so premalo očitne. V premnogih slučajih pa trpi drevje po raznih zajedalcih in boleznih. Tako je znano, da trpe n. pr. češplje po kaparjih in listnih glivicah, češnje po raznih listnih glivicah, jablane po škrlupu in krvavi uši itd. Sploh je naše sadno drevje po raznih boleznih in škodljivcih vse bolj prizadeto kakor svojčas. Te rastlinske in živalske zajedalce moramo preganjati in odvračati od sadnega drevja. Težko je to delo, toda pri dobri volji se da vse storiti. Danes se proti različnim takim škodljivcem močno priporoča škropljenje z dendrinom in arbo-rinom in v zadnjem času tudi s tako imenovanim «karbokrimpom». Vse to so neke vrste drevesnega karbolineja. S temi sredstvi je treba sadno drevje škropiti proti koncu zime do prve spomladi, dokler je drevje golo in še ni začelo brsteti. Škropiti je treba ob toliko južnem vremenu, da nam tekočina seveda ne zmrzuje. Kakor uče dosedanje izkušnje, se po takem škropljenju drevje okrepi in pomladi in postane prej rodovitno in odporno proti boleznim. V kolikor očistimo drevje od lišajev, glivičnih bolezni in živalskih škodljivcev, se dž to lahko opazovati. In da dajemo drevju s takim •škropljenjem tudi res več življenske moči, si pa lahko mislimo. Za škropljenje je treba škropilnic s cevmi, ki so na dolgo nasajene, da dosežemo vse veje do vrha. Take škropilnice se dobe po ugodni ceni pri Kmetijski družbi. Prde škropljenjem kaže seveda drevje očistiti vseh suhih in drugih pregostih vej. Vsa navedena sredstva je razredčiti z vodo, i centrih poveča, kar se bo dalo ob primerni pro- da so porabna za škropljenje. Na en del zdravilnega sredstva je vzeti sedem do deset delov vode. (Pri češpljah in češnjah manj, pri jablanah in hruškah več.) Kmetijska družba bo dobila v kratkem «karbokrimp», da napravimo prve poskuse tudi s tem novodobnim sredstvom, ki ga ! danes posebno v Nemčiji močno hvalijo in priporočajo. NAŠE MLEKARSTVO. Najvažnejša stroka našega gospodarstva je danes naša živinoreja v zvezi z mlekarstvom. pagandi in dobro urejeni preskrbi mleka vse laže doseči kakor danes. Danes je naše mlekarstvo tako razcepljeno in tako prisiljeno na samostojno delo, da je treba na vsak način vse potrebno ukreniti, da se po-primemo skupnega dela in enotnega načrta. Le y tem primeru nas čaka ugodna rešitev. V tako važnih gospodarskih vprašanjih, kakor je vprašanje našega mlekarstva in živinoreje, je treba hoditi složno in skupna pota. Le potem borna dosegli tisti uspeh, ki ga po vsej previdnosti lahko pričakujemo. Ob nesložnem nastopanju pa Na uspešen razvoj te panoge je zaradi tega nas lahko zadenejo še vse hujše krize kakor je obračati vso našo skrb in delo. Mnogo dobrega j današnja, ko nam že ta prizadeva hude udarce se je v tem pogledu že storilo in tudi doseglo,1 pri našem gospodarstvu. V slogi je moč! vendar nas čaka še mnogo dela, da spravimo to j - panogo do tistega napredka, ki zasluži in tudi! Absolventom kmetijskih Šol lahko doseže. Smelo trdim, da bi nam lahko dala i živinoreja v zvezi z mlekarstvom saj še enkrat toliko dohodka kakor ga daje danes. Velika pogreška je med drugim že to, da nam manjka za povzdigo te panoge složnega, skupnega dela in enotnega načrta, ki bi moral biti vsestransko pretehtan in preudarjen. Naše mlekarske zadruge so nastale posamič in delajo danes več ali manj na svojo roko, brez medsebojne zveze in skupne notranje organizacije. Mi štejemo danes številne zadruge in druge mlekarske obrate brez zadostnega pregleda. Zato se tudi ne smemo čuditi, da so cene mleka tako različne in so navezani živinorejci zunaj po deželi prodajati svoje mleko tudi po 6 K liter ali pa še ceneje po 3 in 4 K. To so razmere, ki se ne dado na noben način opravičevati in ki v nobenem pogledu ne morejo pospeševati naše živinoreje niti mlekarstva. • Naše mlekarstvo potrebuje celotne organizacije in enotnega vodstva. Pred vsem nam je treba tudi mlekarskega veščaka, ki se bo lahko popolnoma posvetil svoji nalogi in ki mu bodo zagotovljena potrebna sredstva za potovanja po deželi, za pouk in organizacijo naših gospodarjev in gospodinj. Na izvoz mleka v druge države ne smemo računati, pač pa na izvoz presnega masla in sira, Absolventi kmetijskih šol tvorijo pri nas lep štab pionirjev kmetijskega napredka po deželi. Mnogo cd njih je v javnih ali privatnih službah, drugi so ugledni kmetski gospedarji. Zal, da med njimi ni prave zveze in mnrgo jih je, ki so se videli zadnjikrat, ko so si segli s tovariši za slovo v roke takrat, ko so zapuščali zavod, kjer so Črpali kmetijske nauke za praktično življenje. Edino vez je doslej tvorilo med njimi društvo absolventov kmetijskih šol; to pa je le životarilo in je končno zaspalo. Vez med posameznimi kmetijskimi strokovnjaki in našimi kmetjskimi šolami ter zavodi je potrebna, koristna in zato se mora ustvariti ter mora ostati. Kmetijska veda silno napreduje. Posamezni v praksi stoječi kmetijski strokovnjak njenega napredka ne more vselej tako zasledovati kakor kmetijski strokovnjak v javni službi, zlasti na kmetijskih šolah. Zato je potrebno, da se večkrat sestanemo ter razgovorimo o raznih strokovnih zadevah. Koliko lepih in spodbudlji-vih stvari se lahko vidi na naših kmetijskih šolah in vzornih posestvih, državnih in privatnih! Zato je potrebno prirejati sestanke, skupne strokovne izlete, zborovanja itd. Pa tudi stanovske zadeve zahtevajo medsebojnih stikov in skupnega dela. Nujno je torej potrebno, da se vsi z vnemo oklenemo naše edine stanovske organizacije, to je če ga bomo znali prav proizvajati. Vse to se , Društva kmetijskih strokovnjakov »a Slovenijo t bo dalo izvesti s pomočjo dobro organizirane Ljubljani. industrijalizacije našega mlekarstva. Delati bo pa tudi na to, da se konsum svežega mleka po naših Kmetijski strokovnjaki, bodisi da stojite v javnih ali privatnih službah ali pa da ste samostojni «1, vem že, samo povedati ti ne morem,® je zvito mežikal Foltan in v dušku zvrnil kozarec. «Je težavno, veš Francelj, težavno,» je nadaljeval potem. Francelj je bil zdajci kakor sršen. Bled in rdeč, pa spet bled je spreminjal barve in zobje so mu šklepetali, kakor da sedi na sveti večer v snegu. «Povej, kar veš!» jc siknil in trdo prijel potepuha za roko. Foltan se jc priliulil: «Če že mora biti, pa bodi! Veš, prehiteli so te!» Francelj je bil naenkrat kakor mrlič. Zamahnil je že, da bi lopnil potepuha, toda pest je mirno padla na mizo. «Kaj praviš?® si je nazadnje opomogel Francelj. «Saj sem ti dejal, da ne morem povedati.® se je branil Foltan, toda Francelj je bil že preveč razgret. Kal dvoma je bila vsaiena in je rastla s peklensko naglico. Fant je jel klicati žgame na mizo in ga je vlival vase kakor nor. Se pravkar jasne oči so jele med-leti in poteze na obrazu so začele dobivati trd, nekam bedast izraz. Foltan se je ključil in stiskal, zmajeval z glavo, vzdihoval in venomer mrmraje ponavljal : «Oj, ti križani Jezus, kako je hudob Celo solze jc znal priklicati v svoje oči. tako da je bil Francelj popolnoma prepričan o resničnosti nicgcvega pripovedovanja. Ko je potepuh uvidel, kako mu gre vse lepo gladko, je spet nekoliko vzrastel. «Pa bomo imeli zopet ohcet v Pobrežju,» je dejal tako glasno, da so ga slišali tudi ostali gostje po sobi. « Ohcet?® se je oglasil za pečjo star kmet. Foltan je prikimal: «Gozdnikova Mojca se vdaja.®* Francelj je slišal že samo v sanjah, a kmet je prikimal. «A, za to sem pa že nekaj sli!al. Pravijo, da —® Foltan mu je hitro presekal besedo: «Med Nemce pojde!® «Kaj ne poveš?! Med Nemce?® se je začudil kmet. Francelj je udaril s pestjo ob mizo in pijano zarenčal: «Pij, Foltan, da se ti jezik ne prisuši, ki imaš toliko novic!® Potem se je zasmejal, da je kar zagnhelo po sobi. Jezno je begal s pogledi od obraza do obraza, potem je zapel: «Pri nas na Kranjskem trav'ca rase, pri nas na Kranjskem vol se pase; kaj boste vi, nemškutarjl, zavrženi, zanikrni — * Na Koroškem pravijo: »Dekle sc vda», t. j.: se moži. Brez konca so mu hreščali vedno hujši in ostrejši pridevki iz ust, a po sobi so jeli odgovarjati srditi pogledi. «Kaj pa hoče ta kranjska zgaga,® je za-robantil zastaven fant. «E,» je dejal starec, «kaj hočemo, živeti moramo vsi. Francelj ni odjenjal. Ko mu je zmar»ika!o «zanikrnih in raztrganih,® je začel iznova: «Pri nas na Kranjskem trav'ca rase —» «Pa bodi tam, hudič,® je zarentačil nekdo. Izza miz so jeli vstajati in preteče dvigati kozarce. Franceljnovo zbadljivko je premagala pesem: «Svovcnji* smo fantje, iz Roža doma, Iz Roža doma, iz Roža doma, svovenje smo misli, svovenjga srca, svovenjga srca, oj srca...» Foltan, ki se je bil sredi te zmede pri-muzal do vrat, se je jel rogati s cvilečim glasom: «Ti ne vdaj se še, mau počaj name —» Francelj ga ni več razumel, izmed ostalih pa so nekateri poprijeli in peli: «— eno leto al' pa dve, počaj na me!» Hrup in krik je naraščal. Potepuh je smuknil v vežo, v sobi pa bi bil skoro nastal SvovenjI, tudi sovenii = slovenski. gospodarji, pristopite vsi kot Slani in se udeležujte pridno zborovanj, sej, sestankov in izletov tega društva. Društvo je razdeljeno na sekcije Ljubljana, Maribor in Novo mesto. Okoli teh središč se moramo zbirati. Novomeška sekcija tega društva je sklenila, da priredi na praznik 25. t m. ob 10. dopoldne v kmetijski šoli nas Grmu sestanek kmetijskih strokovnjakov. Prijave za pristop k društvu in za udeležbo na tem sestanku sprejema do 1. marca t L predsednik novomeške sekcije B. Skalicky. Priglasite se vsi, ki Vam je za dobro skupno stanovsko stvar. Natančni spored sestanka se naznani po 1. marcu. Tedenski tržni pregled ŽITO. Cene piecej čvrste. Na novosadski borzi se je trgovala pšenica po 297 do 300 Din, turščica po 140 do 160 Din, moka <0» po okrog 455 do 487 Din za 100 kg na debelo. ŽIVINA. Cene se držijo. Na zagrebškem sejmu so se trgovali za kilogram žive teže: voli, prvovrstni po 9'50 do 1050 Din, drugovrstni 850 do 950 Din, tretjevrstni 7 do 8 Din; krave, prvovrstne 8 do 10 Din, drugovrstne 6 do 750 Din, tretjevrstne 4 do 5'50 Din; teleta 10 do 12 Din (zaklana teleta 13 do 15 Din); svinje, hrvatske, mesne 1150 do 1250 Din, pitane 13*50 do 15 Din, sremske 13 do 14 Din, (zaklane, hrvatske 14 do 15 Din, zaklane, sremske 15 do 1650 Din). KRMA se je prodajala na zagrebškem sejmu: običajna detelja in lueerna 125 do 150 Din, seno, prvovrstno 100 do 125 Din, drugovrstno 75 do 90 Din, stisnjeno 80 do 90 Din za 100 kg. Kratke vesti = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 13. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 79260 do 802 60 Din, 100 nemških zlatih mark za 1342 50 do 1352 50 Din, 100 italijanskih lir za 227-70 do 23010 Din, 1 dolar za 5625 do 5685 Din, 100 češkoslovaških kron za 166-90 do 16890 Din, 100 švicarskih frankov za 1090 do 1098 Din. = Sadjarska podružnica v Novem mestu priredi še tekom letošnje zime celo vrsto predavanj o sadjarstvu ter vrtnarstvu, in sicer v prostorih osnovne šole. Predavanja se bodo vršila po naslednjem redu: V četrtek 14. t. m. ob pol 6. zvečer predava g. inž. C. Jerglič o cvetličarstvu; v nedeljo 17. t. m. po maši ob pol 10. g. kmet. svetnik B. Skalicky o vzgoji trt na špalirju in pridelovanju namiznega grozdja; v nedeljo 24. t. m. istotako po maši g. upravitelj Fr. Kafol o vzgoji in obrezovanju pritličnega drevja; v nedeljo 31. t. m. ob 10. g. strokovni učitelj Fr. Malasek o gnojenju sadnega drevja; v četrtek 4. februarja ob pol 6. zvečer g. mag. pharm. J. Bergman o cvetličarstvu; v nedeljo 7. februarja po maši ob 10. g. kmet. svetnik B. Skalicky o zatiranju škodljivcev na sadnem drevju in trti in v nedeljo 21. februarja popoldne od 2. do 5. na Grmu demonstrira praktično g. Fr. Kafol o obrezovanju sadnega drevja in špalirjev. Vabijo se vsi člani in članice kakor tudi nečlani, da se važnih predavanj polnoštevilno in redno udeleže. + Znižanje državnih izdatkov. «Kinetski list» piše, kako Stepan Radič naglasa, da je treba v državno upravo uvesti varčevanje. Kako pa ra-dičevci pojmujejo štedenje, pokazuje dejstvo, da je njihova vlada zdelala za prihodnje leto samo za 3000 milijonov večji proračun, kakor je bil dosedanji. To se pravi, da bo naša državna uprava porabila toliko milijonov na leto več kakor doslej in da bodo kmetje, obrtniki in sploh vsi davkoplačevalci morali tudi za toliko več na leto plačati davkov v svrho pokritja povečanih državnih izdatkov. «Kmetski list» in radičevci govore o štedenju samo zaradi tega, da bi ljudi premotili in da bi zakrili žalostno resnico, da hočejo v bodočem letu toliko milijonov več iztisniti iz ljudskih žepov, ker so tekom sedmih mesecev tako gospodarili, da ne more vlada izhajati z 10 milijardami na leto. Še bo tlačil našega kmeta davčni vijak pod radičevsko-radikalsko vlado 1 + Radičevska prosvetna politika. V Ljubljani imamo Tehnično srednjo Šolo, v kateri se naša mladina vzgaja za razne obrtne stroke. Ta šola je velikega pomena za razvoj naše obrti in je pokazala tekom let že lepe uspehe. Glede na to, da je prosvetni minister Stepan Radič ponovno izjavil, da imamo preveč gimnazij in premalo stro- kovnih šol, je vsakdo pričakoval, da bodo radičevci v vladi podpirali predvsem že obstoječe strokovno šolstvo, zlasti pa tehnično srednjo ?olo v Ljubljani, ki je edina te vrste v državi. Z novim letom pa so na tej šoli skrčili pouk na vseh 38 razredih za 4 do 8 ur na teden, ker ni denarja za plačevanje učiteljev! Radičevski trgovinski minister dr. Krajač namreč ni pravočasno imenoval predlaganih učiteljev, denar v to svrho določen je razpadel, drugega denarja pa ni več na razpolago. Ministrstvo tudi ni poskrbelo, da bi se denar za učitelje dobil iz kakih naknadnih kreditov, in tako je za\.od ostal brez učiteljev, učenci pa brez pouka. Navedeno pokazuje, koliko zmisla imajo radičevci za strokovno šolstvo. Potrebno je, da se vsi prizadeti krogi odločno zavzamejo za zopetno upostavitev pouka na tehnični srednji šoli v Ljubljani. + Štedenje. «Štediti je treba povsod! Ministrstev je preveč, uradništva je ponekod preveliko število, za razne komisije, posebno v Beogradu, se razmetavajo po nepotrebnem stotine in stotine milijonov.* Tako pravi Stepan Radič in piše «Kmetski list». Radičevci so že več kot sedem mesecev na vladi, pa je zato čudno, kako so šele zdaj prišli do spoznanja, da je treba štediti, da je preveč ministrstev in uradništva, in da po nepotrebnem razmetavajo milijone za razne komisije. Kaj pa so delali radičevci vseh sedem mesecev? Kako je mogoče, da so pustili razmetavati milijone? Ali so zato molčali, ker so bili sami deležni omenjenih milijonov in ker so potrebovali korita v preštevilnih ministrstvih? Med tem ko j Stepan Radič govori, da je preveč ministrstev in 1 preveč uradništva, pa je nastavil za uradnike v • svojem prosvetnem ministrstvu skoro vse svoje sorodnike. To se je res zgodilo popolnoma v duhu radičevskega štedenja. Cas bi pa bil, da bi začeli j radičevci štediti na tak način, da bi ljudstvo to štedenje res tudi občutilo pri davkih, zakaj obljub je že dovolj čulo od Stepana Radiča in Puclja, koristi pa od obeh še ni občutilo, dasi bi se v sedmih mesecih to že lahko zgodilo. + Nova klerikalna blamaža. V sporu med našo državo in Vatikanom radi zavoda sv. Jero-nima v Rimu so naši klerikalci trdili, da nima naši država sploh nobene pravice v tem zavodu, ; ki je bil ustanovljen z jugoslovanskim denarjem in v katerem se imajo vzgajati jugoslovenski ka-| toliški duhovniki. Klerikalci so se od vsega po-četka postavili na stran Vatikana in naši državi pretep, da ni prišel Gozdnikov Janez. Zamudil se je bil nekoliko na vasi. ko pa je šel mimo Štembala, ga je premagala radovednost, ker je slišal tak krik. Ko je opazil v gruči Franceijna, se je prerinil k njemu: «Bog te sprimi,» mu je ponujal roko, Francelj pa je buljil proti njemu in ga je komaj spoznal. Ko so ostali zapazili, da je zabavljač Gozdnikov znanec, so se pomirili. Ta in oni se je spomnil, da je tudi njemu znan ta obraz. Potem se je vsakdo začudil: «Kaj ga je neki tako razkurilo?» «1. s Foltanom, s tistim potepinom se ga je nabral.» Ko je Francelj spoznal Gozdnikovega, se je zarežal: «No. ali je dobro šla iunica v denar?» Medtem ko ga ta ni mogel razumeti, je med vrati zapel Foltan: «Pa smo, pa smo, kar nas jc kje: za te srebrne tolarje, . za tolarje, za zeksarje ; f -prodamo še srce.* ' •^cr* * " «Ali slišiš?« se je majal Francelj. »Slišiš, kaj?» Poskusil je še sam: «Za te srebrne tolarje —» Jezik se mu je zapletal in glas mu ni hotel biti pokoren, vendar je še zjecljal: «Za koliko je šla ju-ni-ca, se pra-a-a-vi, ya-ša Moj-moj-moica. a?» Janez se je še vedno smejal: «Francelj, danes si pa malo bolan, ali ne?« Bohinjčev je bledel: «Bolan? — Vsi smo — bolni! —» „ . Janez ga je pomilovalno pogledal. Gostje so obmolknili in ogledovali oba fanta, ki sta napravljala nekam čuden vtis. Medtem ko se je Francelj majal kakor nihalo pri uri, je stal Janez kakor skala pred njim. Počasi je izgovoril: «Pojdi z menoj!« Francelj je omahnil na klop: «Jaz — s teboj?! Hahaha. povej raje doma svoji beli golobici, da ji želim dobro srečo pri kupčiji s tistim nemškim goišarjem.« Ko je izrekel, je planil pokonci in trdo, okorno odšel, Janez pa je pogoltnil jezo in ostal. «Kaj mu je neki šinilo v glavo?« je premišljeval, ko je prisedel k domačim fantom, ki so ga veselo sprejeli medse. S par vprašanji o brezpomembnih vsakdanjih dogodkih je dal naglo razgovoru drugo smer in je bil za enkrat zadovoljen, da mu je vsaj to uspelo (Dalje prihodnjič.) Tako je prav. Miha: »Draga Urška, ali ne boš poklicala očeta, če te poljubim?« Urška: «Zakaj neki? Ali hočeš vso družino poliubovati?« Usodni prstan (Predpustna dogodbica.) «Tončka, prstan sem ti prinesel,« je poklical Remar svojo starejšo hčer, ko je prišel s sejma. «Poglej ga, kako je lep in kako se sveti; kar neprestano bi ga gledal!« «Pa res!* se je vzradostila hči ter ga je urno pomerila. «In pa kamenček, to vijoličasto sve-tlikanje, prav takega sem si želela!« «No, vidiš, zdaj te bo pa že kdo pogledal. Kupil sem ti ga, ker si bila pridna. Imej ga za spomin.« «Hvala, oče. Tudi to dobroto vam bom povrnila.« Prekinil ju je Lojze, ki je stopil v sobo, praznično oblečen. Prišel je s sejma, kamor je odšel že dopoldne nakupit nekaj potrebščin za gospo-darstvo. Odloživši grablje, vile, motiko in sekiro, je tudi vzel iz žepa majhen zavitek ter ga je položil na mizo. «Dolgo te ni bilo,« je vzdihnil oče. «Doma pa toliko dela!« «Nisem mogel prej nakupiti. V začetku sejma so najvišje cene.« «Kaj imaš pa v zavitku?« ga je vprašala sestra. »Ugani, Tončka! Nekaj takega je, da ti bo gotovo všeč.« «Ali ni morda —» «Kip svetega Antona — si hotela reči. Zadela si. Prav sveti Anton je, vlit iz mavca in pozlačen. 1 Povei no. kako ti ueajaU niso priznavali niti tistih pravic, ki so jih prej brez ugovora priznavali pokojni Avstriji. Spor, ki je nastal med Vatikanom in našo državo zaradi uprave zavoda sv. Jeronima, so naši klerikalci hoteli izrabiti v svoje politične namene ter so pisali o kulturnem boju, ki da ga izziva naša država. Klerikalci so ob tej priliki očitno pokazali, da jim niso prav nič mar naše državne in narodne koristi, pa jih je zaradi tega tudi zadela zaslužena blamaža. Vatikan je namreč končno moral priznati, da so bile naše zahteve glede sodelovanja v upravi zavoda sv. Jeronima popolnoma upravičene in je priznal naši državi iste pravice, kakor jih je imela prej Avstrija in katere smo mi po Avstriji podedovali. Tako bo prišlo do poravnave tega spora med našo državo in Vatikanom, klerikalci pa so doživeli veliko bla-mažo, ker so hoteli biti bolj papeški kakor pa papež sam. -f Prosvetni inšpektor dr. Lončar proti So-kclstvu. Novi prosvetni inšpektor dr. Lončar je izjavil na nekem zborovanju, da hoče čimprej poskrbeti za prepoved posečania sokolskih telovadnic za vso šolsko mladino. Trdil je, da Sokol-stvo ni več potrebno, odkar imamo svojo lastno državo. S to svojo izjavo je samo pokazal, da kot bivši socijalni demokrat sploh ne razume nalog Sokolstva. Na Češkoslovaškem vživa So-kolstvo vso državno podporo, ker se državna oblastva zavedajo, kako velikega vzgojnega pomena je Sokolstvo zlasti za mladino. Če trdi vodja prosvetne uprave v ljubljanski oblasti, da nam v narodni državi narodna in telesna vzgoja ni potrebna, potem dokazuje s tem samo, da ni mož na svojem mestu. Kaj takega bi se niti Ste-pan Radič ne upal trditi, ki je lani spremljal kralja in kraljico na hrvatskem sokolskem zletu v Zagrebu. Sicer pa naj si g. dr. Lončar in vsi njegovi radičevski ter klerikalni prijatelji dobro zapomnijo, da je naš kralj Aleksander protektor iugo-slovenskega Sokolstva. Ob jugosiovenskem So-kolstvu si je še marsikdo, ki se je vanj zaletaval, polomil zobe že v časih stare Avstrije. Dober svet je drag. Prvi potepin: »Dežnik, ki si mi ga posodil, sem Jaz dalje posodil drugemu prijatelju.« Drugi potepin: »To je zelo nerodno. Gospod, ki je posodil dežnik mojemu prijatelju, mi pravi, da ga lastnik želi nazaj.« * «Domovino> lahko naročiš vsak hip. Kdor še ni v krogu naših prijateljev, naj takoj vzame dopisnico, napiše nanjo, da se naroča na «Do-movino», nakar se mu bo poslal list s pcložnico, s katero bo poravnal naročnino. Naročite se lahko samo na četrt leta naenkrat (Din 7•50), ako ne morete plačati večje svete skupaj, potem pa po poteku te dobe obnovile naročnino. Kdor pa more, pa naj le plača za pol leta (15 Din) ali pa kar za celo leto skupaj, ker ima potem mir. Vsak novi naročnik naj natančno napiše svoj naslov. Prav nobenemu našemu nnročniku še ni bilo žal, da je stepi v krog prijateljev . Sloves «Doa>ovine» je segel še preko mej naše države med naše brale v Primorju in na Koroškem, ki jo pridno naročajo. Za inozemstvo stane «Donvovina»: za en mesec 4 Din, za četrt leta 12 Din, za pol leta 24 Din, za celo leto 48 Din. Za inozemstvo je list dražji zaradi večje poštnine. Vse stare naročnike in naročnice prosimo, da marljivo agitirajte za našo in Vašo «Domovino». Kateri še niso izpolnili dcpisnic, ki smo jih zadnjič priložili, nrj se sedaj potrudijo in dobe čim več novih naročnikov. Ako je kdo priloženo drpisnico slučajno izgubil, naj novo pridobljene naročnike pošlje z natančnimi naslovi na navadni peštni dopisnici. Za požrtvovalno delo naših prijateljev se bo uredništvo izkazalo hvaležno s tem, da bo skušalo čitateljem in čitateljicam ustreči s čim zanimivejšim čtivom v listu. * Naša kraljica v Bukarešti. Kraljica Marija je odpotovala v nedeljo v spremstvu dvornega maršala generala Damjanoviča v Bukarešto, kjer ostane več dni. * Hrvati in Srbi na nedeljskem manifestacij-skem jboru. Zagrebška oblastna organizacija SDS je sklenila, da pošlje na manifestacijski zbor v nedeljo ob 10. di poldne na Taboru v Ljubljani kot cficijelnega zastopnika m govornika dr. Ju-rišo. Poleg njega prispe na ljubljnnski zb< r večje število hrvatskih demokratov iz Zagreba in okdice. S Svetozarjem Pribičevirem se v siboto pripeljejo člani glavnega odbora SDS bivši minister M Savčič, narodni poslanec Gligorije Bo- žovič in vseučiliški profesor dr. St. Stannjevid. Pribičevič pride v Ljubljano najbrže v soboto popoldne. V tem primeru se bo v soboto zvečer vršil družabni večer, ki ga voditelju SDS na čast priredijo ljubljanske organizacije stranke. * Nov komandant mesta v Mariboru. Te dni je prevzel komando mesta v Mariboru brigadni general -Peter Kostič. Maribor ima po generalu Maislru to pot prvič zopet generala za komandanta mesta. * Jubilej dela. V nedeljo je praznoval g. Karel Ažman, delovodja valjarne Kranjske industrijske družbe, v krogu svojih stanovskih tovarišev is prijateljev 501elnico svojega službovanja pri imenovanem podjetju. * Sprememba gereatsfva v Domajincih. Dosedanji gerent v Domaj.ncih pri Murski Soboti Mihael Kovač je na lastno prošnjo razrešen ge-rentskih dolžnosti. Na njegovo mesto je imenoval veliki župan mariborske oblasti Janeza Pančorja, posestnika v Domajincih. * Več potresnih sunkov v razdalji 40 do> 45 km od Ljubljane sta zabeležila te dni po-tresomera v ljubljanskem zavodu za meteorologijo- * Poroka. V Šoštanju se je poročil živinozdrav-nik g. Peter Rihtarič, odličen pristaš SDS in narodni delavec v vseh tamkajšnjih društvih, z gospodično Znllco Kleinenčičevo iz znane narodne rodbine. Pri svatbi so nabrali 300 Din za So-kolsko društvo v Šoštanju. G. Rihtarič je znan kot dober narodnjak izza početka vt jne, ko ga je stara Avstrija zaradi njegovega narodnega prepričanja preganjala. Bilo srečno! * Ni tako dobro v Ameriki. V oktobru 1925. je bilo na račun naše kvote pripuščenih v Zedi-njene države 117, v d bi od 1. julija do konca oktobra 1S23. pa 407 jugoslovenskih priseljencev. V Jugoslavijo pa se je vrnilo v oktobru 272. v štirih mesecih 1C68 trajnih povratnikov. V ouie-ujenih štirih mesecih se je torej 661 oseb več \rnilo v staro domovino, kakor se jih je tja izselilo. * Smrtna kosa. V StražiŠču pri Kranju je umrla gospa Marija Benedikova, vdova po ne- Lojze je razvil zavitek ter ji je pokazal kip njenega patrona Antona Padovanskega. »Zares je lep!« ga je pohvalila. »Zamenjajta,« je predlagal oče, «ti mu odstopi prstan in Lojze ti oo dal svetnika » »Ali si zadovoljen?« ga je vprašala Tončka. Fant se je zamislil. Vedel je, da prstana sam ne more nositi, ker mu je premajhen, pač pa bo pripraven za Jelkarjevo Rozaljko, njegovo iz-voljenko.« »No, ali si se premislil?« ga je pogledala sestra. »Nič te ne silim, stori, kakor hočeš.« »Velja!« Lojze ji je izroči! kip svetega Antona, vzel je prstan in zamena je bila izvršena. Tončka je vzela kip ter ga nesla vesela v svojo sobico. Veselje ji je grenila le misel, kaj bo Lojze napravil s prstanom. Ker mu je premajhen, ga bo najbrž oddal za darilo — morda celo Jelkarjevi Rozaljki, česar bi mu ne mogla odpustiti. »Sveti Anton je velik svetnik,« ji je reklo nekaj v srcu in že je zdrknila na kolena pred kipom, da mu predloži svojo prošnjo. Uslišati jo mora in doseči, da se njen prstan ne bo zlorabljal v grešne namene. Lojze je zavil prstan v papir ter ga je spravil v žep. Še tisti večer se je napotil k Jelka r ju ter je poklonil prstan Rozaljki, ki ga je sprejela kot dokaz, da je njegova ljubezen trdna proti vsem oviram. »Najina pot do poroke je še precej dolga,« ji ie govoril pri zakurjeni peči, »vendar pa bo vsak dan krajša in končno pride čas, ko poreče tudi oče: «Pa jo vzemi v božjem imenu!* »Čudno, kaj imajo neki vaši proti meni? S' temnimi obrazi nie srečujejo in s trdimi koraki hodijo mimo mene.« «Tako je menda povsod, Rozaljka.« Lojzetu je zacvililo v grlu, da je moral odkašljati. «Lojze, ti si prehlajen! 2e dalje časa ^ kaš-Ijuješ. Ne veš, kako se bojim za tvoje zdravje.« Tisti večer je bil Lojze zadnjič pri svoji nevesti. Bolezen ga je položila na postelj in v nekaj tednih je odevetelo njegovo mlado življenje. Za pogrebom je šla Rozaljka, vsa objokana: prstan, ki ga je prejela za darilo, ie nosila v žepu, ker se ji je zdelo nespodobno, da bi ga v žalnem sprevodu nataknila na prst. Togotno jo je pogledovala Tončka, sluteč, da se nahaja v posesti njegovega darila. Čutila se je sokriva prerane bratove smrti, ker je stavila svetniku željo, katere ji ni mogel drugače izpolniti, kakor da je odpoklical brata v deželo večne ljubezni. Težka izguba je zadala Rozaljki hudo srčno rano. Šele po dolgih mesecih se je začela celiti in tedaj se je ustavil pred Jelkarjem mladenič na čilem belcu, ki ga je peljal na sprehod. »Muharjev Slavko!« je ostrmela, počaščena po nepričakovanem obisku. Ozrla se je skozi okno — pogleda sta se viela ... »Pozdravljena, Rozaljka!« jo je nagovoril. »Dolgo se že nisva videla; menda si vedno doma kakor stara mamica. Ali še vedno žaluješ?« »Kaj bi žalovala. Morala bom pozabiti.. » »Tako je prav, Rozaljka.« Slavko je privezal konja h kozolcu ter je «to-pil v hišo; sedel je k dekletu, katero je kmalu ' pridobil zase. Lojze je bil pozabljen v trenotkn, ko ji je Slavko obljubil, da jo poroči. »Saj se boš še premislil,« inn je radi lepšega nekoliko ugovarjala. «Nikdar, Rozaljka! Moj namen je resen. Tu je moja roka!« Zm-t.ik sc dolgo in Siioko o vv?n kar jima je prišlo na misel veseieč se dneva, ko postaneta nxž in žena. Vsa sitčna je Rozaljka po njegovem odhodu objela mater ter je odhitela na delo. Drugi večer je prišel Slavko zopet vasovat Prinesel ji je — prstan z višnjevim kamenčkom ter ji ga je nataknil na roko. Tudi Rozaljka mu je morala nekaj dati in tako ga je obdarila s prstanom, s katerim ji je Remarjev Lojze obljubil dosmrtno zvestobo.. «Premajhen ti bo,« se ie opravičevala, ko mu ga je potisnila v roko. »Kupila ti bom večjega, tega pa imej za spomin.« Slavko ga je prejel z navidezno zadovolj-nostio, takoj pa mu v srcu ni bilo nekaj prav in sam ni vedel, kaj se mu je pripetilo. Tako nekam otožen je postal, odpovedala mu je zgovornost, nekaj ga je vleklo v hladno noč. Poslovil se je in odšel. Domov grede se ;'e ustavil na vasi pred Pelinom; očaralo ga je petje domačih deklet. Peljal je konja v hlev, nakar je stopil v hišo, da jim pomaga s svojim tenorjem. »Oho, Slavko?« so ga sprejele z vidnim začudenjem. »Zakaj pa strmite?« se je delal nevednega. »I no, ker si se zmotil in k nam zašel.« davno umrlem posestniku in gostilničarju g. Valentinu Renediku. Pokcjnica je bila obče priljubljena, kar je pričala tudi mnogobrcjna udeležba na njeni zadnji poti. — V Ljubljani je umrla gospa Gabrijela Zupančičeva, posestnica in znana gostilničarka na Ahacljevi cesti. Pokcjnica je bila izredno ljubeznjiva žena ter vrla naprednjakinja. — V 55. letu starosti je preminul v splošni bolnici v Ljubljani g. Ignacij Gasparič, skladiščnik državnih železnic, skrben oče in dober tovariš. — V Ljubljani je umrl g. Ubald Trnkoczy pl. Zaszkal, najstarejši sin pokojnega lekarnarja Trnkoczyja. Pokojnik se je posebno živahno udej-stvoval v športu. — V Radovljici je preminul v starosti 74 let g. Anton Praprotnik, posestnik in gostilničar. Pokojnik je bil daleč naokrog znan po svoji gostoljubnosti in postrežljivosti. — V splošni bolnici v Ljubljani je umrl v ponedeljek g. Nace Gabrič, piarniški ravnatelj v pokoju, star 73 let. Pokcjnik je bil v Ljubljani splošno znana osebnost. Bil je duhovit in dovtipen družabnik. Kot navdušen Cirilmelodar je sviječasno marljivo zbiral za CMD obrambne kamne ter z veseljem podpiral razna narodna in napredna diu-štva. — Blag jim spomin! * Ameriške novice. V Canon City v Zedinje-nih državah je Blatnikovo družino v slovenski naselbini Rockville zadela težka nessreča. Devetindvajset letni sin Josip Blatnik je šel s petimi tovariši na izlet v okolico. Nenadoma je počilo dvanajst strelov in v glavo smrtno zadet se je Blalnik zgrudil na tla. Kdo je streljal na izletnike, se ni dognalo. — V Clevelandu je umrla naša rojakinja Josipina Klemdienstova v starosti 27 let. Rodom je bila iz vasi Trnje na Notranjskem. * Žene in dekleta, prijateljice in čitateljice (Domovine*! Zadnje dni smo dobili mnogo naročil na tudi od žen in deklet. Najbolj nas je veselilo, da so nam nekatere poslale celo naslove drugih, ki so se po njihovem nagovarjanju naročile na naš list. Ena1 teb naših prijateljic nam piše: «Nič nisem silila, samo brati sem dajala ,Domovino' naprej. Zdflj pa sem samo besedo rekla in kar več prijateljic se je takoj izja1 ilo, da bi želele imeti ,Domovino' pri hiši same. In so se naročile. Kadar berem lepo stvar, mi vedno pride na misel, kakšna škoda je, da nima ,Domovine prav vsaka hiša. Delovala bom še kar naprej za širjenje našega priljubljenega časopisa.* * Smrt najstarejšega mariborskega kanonika. Od kapi zadet je umrl te dni nsjstarejši mariborski kanonik g. A. Arzenžek v starosti 62 let. Bolehal je že dalje časa. Zadnjega pol leta sploh ni več opravljal službe. Blag mu spomin! G. SVETOZAR PRlBIČEVlC OBIŠČE TUDI MARIBOR IN CELJE. Šef Samostojne demokratske stranke, minister na razpoloženju in narodni poslanec g. SVETOZAR PRIBlCEVlC bo zboroval dne 30. t. m. zvečer v CELJU, dne 31. t. m. dopoldne pa v MARIBORU. Natančna navodila pošljemo organizacijam in poverjenikom v vsej oblasti. Oblastni odbor SDS za mariborsko oblast. * Težka bremena bere. Naš prijatelj kmetovalec nam piše: Ne vem, kako pride do tega. da pri nas baš naprednim posestnikom povečujejo bero. Leta 1922. sem moral dati bero 12 litrov pšenice in 18 litrov presa, leta 1923. do 1924. 24 litrov pšenice in 48 litrov prosa, a leta 1925. 30 litrov pšenice in 66 litrov presa. Kaj je to svoboda kmeta, o kaleri vedno čitamo v časopisih? Svoboda je po farovžih, a mi kmetje je ne poznamo. Čas bi že bil, da se napravi v tem oziru red in da se to zakonskim potom uredi. Saj imamo peleg zupnikove še polno drugih .ber. Župnik pošlje kar vozove, njemu sledi vaški mežnar z dvema ali tremi možaki, da mu znosijo v shrambo bežje darove, ki smo jih mi pridelali, nato pride farni mežnar po bero; njemu sledijo usmiljeni bratje iz bolnice, ki zahtevajo skledo pšenice, a drugo sLledo je treba dati še menihom iz samostana. In nihče cd teh ne pozabi priti še po jajca cb Veliki noči, tako da kmet celo lete nima miru. * Kako plačam (Domovino*, če nimam čeka. Najceneje tako-le: Na pošti zahtevam splošno položnico čekovnega urada za 25 par (eno krono) ter vpišem pod sv. Ob neki priliki se je izrazil: «Prokleta naj bo tiskarna, kjer se tiska ,Domovina'. Oskrunjena je pošta, oskrunjen poštni voz, ki vozi ta časopis.* To so nedostojne in dušnega pastirja nevredne besede. Moram izreči svoje začudenje, da se Kristusov namestnik tako daleč izpozabi, dasi mora dobro vedeti, da se v «Domovini* ne piše nič brezverskega. Mi se takšnih izbruhov bolestnega in nestrpnega strankarja ne strašimo in samo rečemo: Po vsej Sloveniji gre glas: cLe ,Domovina' je za nasl> Ko tako jasno vidimo, kako se dela «Domo-vini* krivica, še bolj agitiramo za njo in oblju-bujemo, da bomo nabrali še mnogo novih naročnikov. Naš župnik bo še bridko obžaloval preganjanje naprednjakov, Češ, v cerkvi nima prostora, kdor bere cJutro* in zlasti «Domovino». * Popoln solnčni mrk. Letos bo solnce mrk-nilo dvakrat, mesec pa tekom letošnjega leta enkrat mrkne. Popoln solnčni mrk je bil včeraj 14. januarja; viden je bil v centralni in vzhodni Afriki, na Madagaskarju, v Arabiji, Indiji, v jugovzhodni Kitajski in v Južni Japonski. Drugi delni solnčni mrk bo 9. julija. Viden bo v vzhodni Kitajski in na Japonskem. * Zahvala. Podpisani se aajprisrčneje zahvaljujem g. dr. I. Cedeju njegovo veliko požrtvovalnost ob bolezni moje žene I -ane, ki je bila nevarno bolna, a je z njegovim energičnim in vestnim delom danes mu igo b-.lj5a. Prane Jerneje, tesar, Huda jama pri Laškem. * Nesramnost nemških uslužbencev. Pišejo nam: V neki tovarni je poslal delovodja-Ne-mec slovenskega delavca v zameno za drugega k drugemu delovodji z listkom naslednje vsebine v nemškem jeziku: «Pošljem ti vola in vrni mi svinjo!* Mislimo, da ta nesramnost pritepe-nega Nemca ne potrebuje nikakega komentarja. * Požar v okolici Celja. V nedeljo zvečer je nastal v kozolcu posestnika Golca na Ljubečni pri Celju požar. Kljub naporu gasilcev je kozolec z vsemi spravljenimi pridelki in krmo zgoreL Kako je nastal ogenj, še ni dognano. * Požar v Poljčanah. V ponedeljek zvečer je nenadoma nastal požar v tovarni upognjenega pohištva Kobližek v Poljčanah. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Pekla, dalje od Sv. Duha, Loč in končno iz Maribora. Radi oddaljene vode je bilo gašenje silno otežkočeno. Sele po deseturnem napornem delu se je posrečilo omejiti ogenj in rešiti ostala poslopja. * Požar v Bitnjah. Te dni ponoči je uničil požar hišo čebelarja Florijana Mencingerja v Bitnjah. Pogorelo je vkljub takojšnji pomoči gasilcev vse do tal, med drugimi tudi tam shranjeno gostilniško in sobno pohištvo, orodje, obleke is drugo, last družine Zgaga. * Požar v Primči vasi. Pri posestniku Kovaču v Primči vasi na Dolenjskem je te dni ponoči v hlevu nastal požar, ki se je kmalu razširil tudi na hišo. Ker je pihal močan veter, je bila velika nevarnost za vso vas. Le velikemu naporu gasilnega društva iz Ambrusa se je zahvaliti, da se je požar omejil na omenjena objekta. * Bitka s hudičem. V Sv. Bolfenku v Središču se je zabodel viničar Fran Škrobelj, znan alkoholik. Mjž se je v napadu blaznosti boril z vragom in je z nožem tako divje mahal okoli sebe, da se je sunil v srce in izdihniL * Najden utopljenec. V Gračnici pri Plahuti v Savinji so našli utopljenega 221etnega Lojzeta Povšeta iz Trnovega v laškem okraju. Nesrečnik je šel v smrt baje zavoljo rodbinskih razmer. * Dva tedna mrtva v svoji sobi. Na Javorniku so našli te dni 771etno vdovo Marijo Bučarjevo mrtvo v njeni sobi. Ležala je na postelji popolnoma oblečena. Po zdravniški izjavi jo je zadela kap, ne da bi kdo vedel za njeno smrt * Mlad ubežnik. Dne 9. t. m. je pobegnil od svojega očeta, strokovnega učitelja v Ptuju, 131etni sinček, učenec 3. razreda meščanske šole, Pavel Šegula. Dečko je krenil bržkone proti Ljubljani. Šegula je normalno razvit, svitlih las in modrih oči. Oblečen je v kratke zelene hlače, temne nogavice, sivo kratko suknjo in nosi na glavi športno čepico. * Težka železniška nesreča r Prekmurju. Te dni se je zgod'la na progi Murska Sobota-Hodoš težka železniška nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Potniški voz je med postajama Gornja Lendava-Mačkovac skočil s tira, in sicer v trenotku, ko je vozil z največjo hitrostjo. Potnikov se je polastila velika panika. Delavec Trilef iz okolice Murske Sobote se je pri tej priliki smrtno ponesrečil, ena oseba pa je bila laže ranjena. Kaj je povzročilo težko nesrečo, še ni ugotovljeno. Da nesreča ni večja, se je zahvaliti duševni prisotnosti strojevodje, ki se mu je v odločilnem trenutku posrečilo ustaviti vlak. »edaj last TPD) in ne v vilo Fehleisen, kakor so poročali nekateri listi. — V petek 8. t. m. so potegnili iz Savinje na Drčunu blizu Gračnice 211etnega Alojzija Povšeta, sina rudarskega nad-paznika v Hudi jami. Pokojni Povše je bil priljubljen med domačini in bil znan kot neustrašen borec za napredno stvar. Pogrešali so ga šest tednov. Vzrok njegove prezgodnje smrti je še nepojasnjen. Pri zdravniški preiskavi se je dognalo, da je šel v smrt v duševni zmedenosti. Blag mu spomin! — V nedeljo dopoldne 3. t. m. se je vršil redni občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva pri Sv. Jederti. V odbor so bili izvoljeni gg.: Vidmar Drago, Korošec Ivan, Golob Kari, Knez Franc in Knez Martin. Novi odbor si je vzel za nalogo, da bo vzbudil čim večje zanimanje za sadjarstvo in vrtnarstvo med našim kmečkim ljudstvom. Prostor za drevesnico je odstopila TPD. — Istega dne poopldne se je vršil občni zbor Javne ljudske knjižnice v Breznem pri Sv. Jederti v prostorih g. Petra Kozoieta v Breznem, katerega se je udeležilo 45 članov in članic. Knjižnica obsteji šele eno leto, vendar že beleži lepe uspehe. — Tukajšnja krajevna organizacija SDS bo ustanovila v kratkem tretjo knjižnico v naši občini, in sicer pri g. Cirilu Draksler-ju v Hudi jami. Knjige so že naročene pri ZKD. Člane vpisujeta gg. Klemen Franjo, trgovec, m Draksler Ciril, gostilničar v Hudi jami. — V nedeljo 17. t. m. se bo vršila seja občinskega odbora občine Sv. Krištof, za katero se ljudstvo zelo lanima. Pojasniti se bodo morali neki računi. , — V nedeljo 24. t. m. ob 9. uri dopoldne se bo i-rršil občni zbor krajevne organizacije SDS Sv. iirištof v lovski sobi g. Henke v Laškem. Udeležba članov obvezna. O političnem položaju po-loča delegat iz centrale. — Pred kratkim se je za stalno preselil iz Kočevja v Laško odvetnik g. dr. Flego. Svojo odvetniško pisarno je otvoril v hiši umrlega odvetnika g. dr. Kolška. — V redeljo 10. L m. se je vršil občni zbor Krajevne stupine rudniških nameščencev Laško v posebni sobi g. Tadina v Laškem. V odbor so bili izvoljeni gg.: KušČer Avgust, Križnik Otmar, Drolc Franc, Kresse Ludvik, Korošec Ivan, Golob Karel in Medvešek Franjo. — Na poziv okrožnega tajništva SDS Laško se je priglasilo lepo število inozemskih rentnikov. Kateri se še niso prijavili. naj to store čimprej * Skrajna nedostojnost duhovnika. Neki naš prijatelj iz mariborske oblasti nam piše: V naši vršiti. Jaz bi na moževem mestu drugače ravnala. Koliko izda ta svetnica za sveče, katere prižiga v samostanski kapelici, kadar hoče doseči kako posebno milost! In beračem poklanja bogate darove — denar, ki bi ga on lahko zapil. Nato sem ga že opozorila in ni vrag, da bi mu ne odprla oči.» «Ti boš to storila?« «Jaz! Koliko mi daš, da uničim njuno srečo? Ako ti je kaj na tem, ne boš štedil z darilom.« «Mnogo mi je na njuni pogubi. Samo dvomim, da boš kaj dosegla. Ce se ti pa posreči, dobiš vrečo denarja.« «Dobro! Toda v dveh dneh bom zahtevala plačilo...» «VeIja. Tukaj na tem mestu ga boš prejela.« Poslovila sta se in ločila. Vrag jo je ubrisal proti gozdu, starka pa je krevljala naravnost k Žlcbarju na Hribce, kjer je začela svoje vražje delo. Pobožno jc pozdravila gospodinjo; našla jo le samo. «Pri vas je kakor v nebesih,« je začela po daljšem razgovoru, «mož te nosi na rokah. Tako se ne godi nobeni ženi v tukajšnji okolici.« »Nič se ne morem pritožiti,* je potrdila Žleba-rica, da bi le vedno tako ostalo!« »To je tisto, česar se bojim. Moški so nestanovitni; začetkoma jih je sama ljubezen, pozneje pa postanejo mlačni, sitni in godrnjavi. Zrahlja se jim zvestoba ter se ozirajo po drugih.« »Skoro si me ostrašila. Vendar pa moj mož al tak, da bi se mu ohladila ljubezen.* «Tega ne moreš trditi! 2e mnoge so bile prevarane. Sicer pa mi je znano tajno sredstvo, s katerim lahko ohraniš svojemu možu nepokvarjeno ljubezen in zvestobo. «Povej mi ga, Strgulja! Bogato ti povrnem tvojo dobroto.« »Pojutranjem je kvaterna sreda, čije polnočna ura ima čudovito moč. Vzemi britev ter odreži točno ob dvanajsti uri spečemu možu šop las ter jih zašij v svojo obleko. Dokler boš namreč nosila pri sebi njegove lase, tako dolgo te bo spremljala tudi njegova ljubezen in zvestoba.« «Hvala ti, dobra žena!« se je Zlebarica vzra-doštila. Odprla je omaro ter je obdarila vede-ževalko. «PoskusiIa bom, čeravno mu ne morem ničesar očitati,« je modrovala gospodinja po njenem odhodu. »Kdo ve, kaj vse se bo še pripetilo! Sredstvo pa je preprosto; če že ne bo koristilo, mu prav gotovo ne more škodovati.« Drugo jutro na vse zgodaj je bila Strgulja ponovno pri Žlebarju. Vedela je, da bo našla gospodarja samega, ker odide v zgodnji jutranji uri gospodinja v cerkev v bližnji samostan. »Smiliš se mi, Janez,« ga je pričela milovatL «Zares ne zaslužiš take prevare!« »Kakšne?« je ostrmel. »Ne razumem te, Strgulja!« «Ne smem ti razodetl, preveč boš razočaran.« »Moraš, ako veš, da bom prevaran!« »Nevarnost izhaja od tvoje žene; ona te zalezuje.« »Lažeš, Strgulja! Moja Lucija je angel; niti misliti ne morem o nji kaj slabega.* «In vendar, Lucija te hoče umoriti.« »Lažnivka! Poberi se, da se ne spozabim!* «Janez, pazi na življenje! Vso noč sem gledala v bodočnost in videla tvojo ženo poleg tebe z morilnim namenom!« Svarilno mu je požugala po teh besedah ter je odšla skozi vrata. Peklenski strup sumničenja je pritekel v čev-ljarjevo srce in neznosna muka se je polastila njegove duše. To je bil prvi nesrečni dan njegovega zakonskega življenja. Kmalu nato se je vrnila iz cerkve Lucija, ki ga je kakor po navadi prijazno nagovorila. Namesto odgovora pa je treščil ob tla kopito ter je šel k sosedu iskat razvedrila. Prvič, odkar sta skupaj, jo je ostavil brez poslovilne besede. »Prerokovanje Strgulje se bo izpolnilo,« je vztrepetala v žalosti. «Ako se mu je ohladila ljubezen, je v nevarnosti tudi njegova zvestoba. Oh, če bi že imela šop njegovih las! Prav, da je že jutri kvaterna sreda!« Brez veselja do dela in življenja je Jan?z preživel tisti dan. S težkimi mislimi in s temnim obrazom je postajal okrog hiše; kamor je stopil, mu je udarjalo na ušesa: »Tvoja žena je morilka!« Tako sta potekla dan in noč. Žene se je polastila grozovita skrb, skozi katero se je v medlem svitu svetlikalo upanje na čudovito sredstvo. Pripravila je britev, zavila jo je v papir ter io vtaknila v žep, da ji bo pri roki v važnem trenutku. Izmučen se je Janez po težkem premišljevanja podal k nočitku. Za branilno orožje si je vzel v * Ubegel zapravljive«. Krojač Anton Jakše iz Zapuž pri Dravljah je bil znan gost ljubljanskih gostiln in kavarn, kjer je zapravljal denar kar na debelo. Pozneje je prišlo na dan, da se je zabaval na račun svojih klijentov, katerim je pone-verjal zaupano in v delo mu izročeno blago. Jakše, ki je vedel, da svojih obveznosti ne bo mogel poravnati, je neznano kam izginil, ne da bi se poslovil od družine. Ni izključeno, da je šel prostovoljno v smrt. * Smrt pod vlakom. Železniški čuvaj Surko je našel v nedeljo zjutraj na železniškem tiru v zagrebški okolici močno razmesarjeno žensko truplo. Nesrečnico je povozil brzovlak, ki je iz Koprivnice vozil v Zagreb. Hodila je po železniškem tiru ter se hotela izogniti tovornemu vlaku na drugi tir, kjer pa jo je zgrabila lokomotiva brzo-viaka. Ponesrečenka je Marija Daničeva, žena strojnega ključavničarja. Po možu je pristojna v Kamnik. * Strah pred mrličem. Na Brezjah je na novega leta dan ležala Bobkova mati na mrtvaškem odru. Zaradi potresa se je mrtva, žena zazibala in svečniki so popadali na tla. Ljudje, ki so bili navzoči v mrtvaški sobi, so bili mnenja, da je mrlič oživel, ter so v strahu in grozi zbežali iz hiše. * Premeten slepar. Iz Remšnika nam pišej^: Sin tukajšnjega posestnika Ivan Šantl je bil od vojaškega sodišča obsojen na eno in pol leta zapora radi dezertacije v letu 1921. kazen je nastopil maja meseca lanskega leta ter se rahaja sedaj v zaporih mariborskega sodišča. Nedavno pa se je zglasil pri njegovih stariših v Renišniku neki elegantno oblečen gospod, se predstavil kot jetniški paznik iz Maribora ter rekel, da ga je poslal sin, ki prosi starše, naj mu po r jem pošljejo 600 Din, češ, da mora on (paznik) v Zagreb po dokumente, na podlagi katerih bo potem I\ an šantl takoj iz zapora izpuščen. Rekel je, da mora iti v Zagreb h g. Radiču, ki bo pomilostitev podpisal. Stariši so sleparju nasedli, mu dali 600 Din, dobro kosilo in mu vrhu tega še nabasali torbo z jestvinami. Kmalu so pa prevarani starši spoznali, da so nasedli sleparju, ter so zadevo naznanili orožništvu, ki zlikovca do sedaj še ni moglo izslediti. * Velik vlom. Pred nekaj.dnevi so neznani zlikovci vlomili pri sejmarju Ivanu Misjaku v šmihelu ter mu odnesli skoro vso zalogo. Prisvojili so si več kosov svilenega cefirja, pisanega j blaga za srajce in hlače, nekaj navadnega cefirja, plavega barhanta, platna za rjuhe, rjave konte-nine ter več izgotovljenih srajc in spodnjih hlač. * Tatvina v vlaku. Med vožnjo v vlaku od Ljubljane do Lavrice je zmanjkala Ivani Barto-lovi iz Št. Ruperta modrozelena šerpa. Tatvine je osumljena okrog 161etna deklica, ki je izstopila na Lavrici. * Aretacija radi suma umora. Radi suma umora posestnice Severjeve iz Savelj, ki je bil izvršen lansko leto baje od nekega berača, je te dni bil prijet že tretji osumljenec. * Učiteljica se je vrgla pod vlak. V živčnem napadu se je te dni vrgla pod vlak učiteljica iz Št. Jurija pod Kumom. Lokomotiva je nesrečnico s silnim sunkom vrgla s tira. Težko poškodovano so prepeljali v Ljubljansko splošno bolnico. * Žejni vlomilci. Neznani zlikovci so vdrli te dni v pivnico g. Martinška v Suhadolu in mu izpraznili več sodov pijače. posteljo «kneftro», katero je skril pod odejo in čakal na napad. Lucija je po večerji sedla k šivanju; hotela je bedeti do usodnega hipa, da ne zamudi skrivnostne kvaterne polnočne ure. Od dejanja, ki ga bo izvršila, je odvisna njena zakonska sreča. Vaški čuvaj je zaklical enajsto uro. Kakor kladivo ji je udarilo srce, plaho se je ozrla proti postelji na spečega moža, ki se je delal, kakor da se. ziblje v mirnem spanju. Vzela je britev ter se mu bližala po prstih; že je iztegnila desnico ter se rahlo dotaknila njegove glave. Tedaj se je dvignil kakor besen, zgrabil je ženo ter jo začel neusmiljeno pretepati. Kar ni mogel izvesti satan, je dosegla hudobna ženska. O nočnem pretepu pri Zlebarju je drugi dan govorila vsa okolica. Mnogi so se čudili temu dogodku, drugi sploh niso mogli verjeti, tretji pa so se obema škodoželjno posmehovali. Pozno proti večeru je lezla ob palici hudobna Strgulja po stezi čez samostansko polje po obljubljeno plačilo. Sedla je na kamen tam, kjer se stezica križa z drugo stezo ter je čakala neznanca. Dolgo je čakala in godrnjala, končno pa ?e zagledala pred sabo senco, prihajajočo od črne postave, ki je obstala nekaj korakov od kamena, na katerem je sedela. »Vzemi!» je velela prikazen, moleč ji na dolgem drogu vrečico denarja. «Jaz sem satan, ki pa se ne upam v tvojo bližino, zakaj hujša od vraga je ženska zvijač? S o t e š č a n. VOLITVE V DELAVSKO ZBORNICO. Kakor hitro je potekla reklamacijska doba za popravo volilnih imenikov za Delavsko zbornico, so se pokazali prvi obrisi volilnega boja. Kakor kaže, bo imelo delavstvo pri teh volitvah prestati težko preizkušnjo. Politična nestrpnost klerikalcev sega tako daleč, da niti pri volitvah v Delavsko zbornico ne morejo ukrotiti svojih političnih strasti. Kakor po navadi se tudi sedaj poslužujejo vere, ki z volitvami v Delavsko zbornico nima prav nobenega stika; poleg tega so celo postali neke vrste socialisti. Način volilnega boja ne sme temeljiti na demagogiji, ampak na iskrenosti in značajnosti izvoljenih delegatov, ki v Delavski zbornici ne smejo uganjati brezplodne in brezmiselne politike. Zato tudi mi take vrste politični boj s prezirom in gnusom odklanjamo, ker gremo v volilni bo:, da dosežemo s tem popoln strokovni značaj Delavske zbornice. Zato bomo šli danes preko tega in na kratko ponovili, kako bomo volili pri volitvah v Delavsko zbornico, kar naj velja za vse naše pristaše in prijatelje res stvarnega in solidarnega nastopa Neodvisne delavske liste, katere pojav je našel prijazen in solidaren odmev v vseh vrstah delavstva. Kako bomo volili v Delavsko zbornico. Pri volitvah v Delavsko zbornico se ne glasuje z volilnimi kroglicami, ampak dobi vsak vo-lilec v roke tele stvari: kuverto, na kateri je napisano: «Glavnemu volilnemu cdboru Delavske zbornice za Slovenijo, Ljubljana, Okrožni urad za zavarovanje delavcev«. Na kuverti je pritrjen oddajni listek. Na tega napiše vsakdo lastnoročno svoje ime in priimek. Potem dobi v kuverti glasovnico, s katero glasuje pri volitvah v Delavsko zbornico. Ta ima podpise glavnega volilnega odbora. Četrta stvar, ki jo vsak dobi, pa je bel glasovalni listek, na katerega volilec napiše, kaj bo volil. To mora vsakdo dobiti v roke. Kje se dobe glasovnice. Kjer je nad 20 delavcev skupaj, tam dobe v delavnici glasovnice. Prinese jih tja uradnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Tukaj bi Vas opozorili v prvi vrsti na naše klerikalce, ki vedo, da nikakor ne pridejo do večine, in bodo zato skušali slepariti na vse načine. Vsako sleparijo javite takoj Glavnemu volilnemu odboru Neodvisne delavske liste, ki posluje v tajništvu NSSZ v Narodnem domu v Ljubljani. Drugi dobe glasovnice pri posredovalnicah Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, če niso oddaljeni od tega urada čez 5 km. Vsi volilci v krajih, ki so oddaljeni, naj gredo po glasovnice posameznih edinic in naj vzamejo s seboj posel-sko ali delavsko knjižico, domovinski list ali kaj podobnega, da se s tem v primeru potrebe legitimiralo Volilci, ki so oddaljeni čez 5 km, dobijo glasovnice po pošti na naslov podjetja ali na naslov podjetja ali naslov delodajalca, pri katerere so v službi. Kako se glasuje. Vsak volilec dene v kuverto dve stvari: glasovnico in bel listek. Na beli listek napiše ali natisne, da glasuje za Neodvisno delavsko listo. Listek je lahko kakor oni, ki je bil uradno odposlan, vendar mora biti bel, iz mehkega pa* pirja in v velikosti kuverte. Na oddajnem listku, ki se drži od zunaj kuverte, napiše vsakdo svoje ime in priimek. Potem kuverto zalepi in jo odda našemu zanesljivemu zaupniku. Ta jo potem izroči glavnemu volilnemu odboru ali jo pa sam odpošlje na naslov, ki je na kuverti napisan; 2. februarja jo more oddati tudi sam odborom, ki bodo pri poslovalnicah okrožnih uradov sprejemali glasovnice. Opozarjamo delavstvo kakor tudi zaupnike, da se ravnajo po navodilih okrožnic volilnega odbora Neodvisne delavske kandidatne liste ter naj pazno zasleduje vse objave v »Jutru«, »Domovini« in «Novi Pravdi«. Vsak naš delavec naj bo v teh dneh agitator za Neodvisno delavsko listo, katere izvoljeni kandidati bodo v bodoče posvečali vso skrb le v korist delavstva! Zato proč s klerikalci in drugimi političnimi špekultanti in zmaga bo gotoval Krajevne volilne edinice za volitve v Delavsko zbornico so v mariborski oblasti: Celje—Štore za OUZD in BS., Maribor OUZD, Ptuj OUZD, Gornja Radgona OUZD, Konjice OUZD, Murska i Sobota OUZD, Slovenjgradec—Mislinje OUZD, Šoštanj—Velenje OUZD in BS, Guštanj BS, Mežica BS; v ljubljanski oblasti: Ljubljana—Kamnik OUZD, Logatec OUZD, Kočevje OUZD in BS, Novo mesto—št. Janž OUZD in BS, Krško—Rajhenburg OUZD in BS, Laško— Trbovlje—Hrastnik OUZD in BS, Zagorje ob Savi OUZD in BS. Litija BS, Kranj OUZD, Tržič OUZD, Jesenice OUZD in BS (Kratice OUZD in BS značijo prva: Okrožni urad za zavarovanje delavcev in druga: Bratovska skladnica). Pojasnilo. Vsak volilec dobi od našega zaupnika IlsteTc, katerega naj zgane in zalepi: Na tem listu je, zapisano: Glasujem za Neodvisno delavsko listo, katere nosilec je Rudolf Juvan. VSEM, KI VOLIJO V DELAVSKO ZBORNICO. Že v zadnji številki «Domovine» smo se se-' znanili s pomenom Delavske zbornice. Rekli smo,^ da je Delavska zbornica delavski parlament, kjer, se imajo obravnavati sploh vsa delavska vprašanja. Zato stojimo na stališču, da v to delavsko hišo ne spadajo ljudje, ki iščejo osebnih časti, ali pa ljudje, ki bi radi to delavsko hišo spremenili v najgršo politično beznico. Naši klerikalci so pa toliko politično nestrpni, da hočejo še Delavska zbornico napraviti za neke vrste klerikalno podružnico, kamor naj bi hodili krščanski kapita-' listi norčevat se iz ubogega delavca. Krščanski kapitalisti bi si v primeru zmage zadovoljno meli roke in še naprej na najgrši način izkoriščali ubogo delavstvo. O tem bi mogli precej povedati delavci in delavke, ki so zaposleni v klerikalnih podjetjih in ki dobro vedo,'> kaj se pravi pogajati se za plačo. Največ klerikalne milosti so deležni ubogi v!-^ ničarji iz Haloz in okolice na Štajerskem, katere* klerikalni veljaki res prav po krščansko izko-; riščajo. Klerikalci pri teh volitvah nastopajo pod klobukom, ki nosi naslov Jugoslovanska stroškovna zveza. Kaj je Jugogoslovanska strokovna zveza? Je to najponižnejša dekla klerikalne stranke, potom^ katere hočejo klerikalci med delavstvo. Vsa uprava je v rokah denarnih mogotcev SLS, tako da glavni tajnik JSZ brez dovoljenja glavnega tajnika SLS sploh kihniti ne sme. Tako bi radi s pomočjo plačanih priganjačev še Delavsko zbornico pobasali v klerikalno malho. Jugoslo-1 vanska strokovna zveza nima razen razdiralnega dela med delavstvom prav ničesar pokazati. V preteklem letu je priredila par parad in s tem zaključila svoje delo. Ta zveza je tinansirana od SLS, ki jo ob vsakih volitvah podpre. Skratka: Jugoslovanska strokovna zveza je krinka, za katero se skrivajo najzagrizenejši klerikalci, misleč, da jih delavstvo ne pozna. Enaki prijatelji delavstva so tudi internacionalni socialisti, ki so v svoji bahavi domišljavosti razbili enotni nastop delavstva. Od njih delavstvo nima kaj pričakovati; z ljudmi, ki se samo prepirajo in nikjer ničesar ne delajo, delavstvo ne more iti, ker jim ne zaupa. Delavska zbornica je tem ljudem zadnja nada. Upajo na veliko, kljub temu da so zelo majhnir napihujejo se kakor žaba v basni, ki prej ne odneha, da poči. Tem nasproti stoji armada strokovno organiziranega delavstva. Premislili sn o in se združili na strokovni podlagi na Neodvisni delavski listi, katere kandidati predstavljajo listo naprednega delavstva, za katero bomo oddali svoje glasov-niče. Tovariši, tovarniški delavci, rudarji, graščinski delavci, usnjarji, steklarji, kovinarji,, kuharice, hišne, hlapci, dekle in sploh vsi delavci in delavke, vsi oddajmo glasovnice za Neodvisno delavsko listo in zopet bosta zavladala mir in red v Delavski zbornici, ki ne sme biti nikdar podružnica klerikalcev ali socialistov, ampak mora biti in ostati vedno le delavska zaščitnica. lje); Marija Mihajlovič, kuharica (Ljubljana); Jože Hika, rudar (Krmelj); Franc Gruden, delavec (Kranj); Ivan Anžič, zidar (Ljubljana); Leo Zorž st., kovinski delavec (Ljubljana); Franjo Budja, sodar (Laško); Henrik Šetor, tkaln;ški mojster (št Pavel); Josip Bufolin, zidar (Ljubljana); Pavel Muzga, predilniiki delavec (Litija); Ivan Jelene, delavec (Velike Lašče); Andrej Tr-ček, voznik (Logatec). PODRUŽNICAM SSDU. Vljudno, naprošamo vse podružnične funkci-jonarje, da takoj pošljejo tajništvu v Ljubljano prepise imenika članov s točnimi podatki (ime, priimek, rojstno leto) in ime delojemalca, kar zaradi evidence nujno potrebujemo. Poročajte nam tudi, kdaj nameravate prirediti občne zbore, da vemo na iste odposlati delegate. Dalje opozarjamo podružnice na okrožnice in navodila k volitvam v Delavsko zbornico. Tovariši in tovarišice! Pripravite se in organizirajte sestanke ter o vsem takoj poročajte v Ljubljano na nasfov: Tajništvo Samostojne strokovne delavske Unije, Ljubljana, Kazino II. P oti nkhtftfvf sodn ih ustrnov. Že v zzcfnji številki «l)omovine» smo uisali, da namerava vfaJa uk nui poleg dregih socialnih ustfiiiov iudi po^edoval^o za d fo. V znamenjj štedenja hočejo prikrajšati delavca. Proti štedenju v d.ža-ni upravi nimamo ničesar. Varčevati je treba povsodi. Toda varčevanje na načir, ki ga namerava izvesti RR vlada na škodo delovnega ljudstva, z nafostrejllm protestom odklanjaim. Poleg borze dela hočejo znižati po sklepih finančnega odbora tudi kredite za brezposelne podpore za polovico, kar pomeni težek udarec za naše delavstvo, ki živi v težkih razmerah naraščajoče brezposelnosti Na tisoče jugoslovanskega delavstva trpi že pod -plivo-m gospodar ike krize in se nahaja po cele mesece brez dela. Vzemimo za vzgled samo arzenalsko delavstvo v Šiški, 1:1 že več mesecev dela na polovico ?'hta. fsto je v kovinski industriji. '.ltijslca topilnica je bila prisiljena baš v rrcmlabšem času odpustiti nad 70 delavcev zaradi slabe konjunkture. Isto je z ru- pa je pogrešen in ne bo prinesel uspeha. Ponovno se poudarja krivičnost davka na ročno dela in se zahteva njegova odprava. Istotako se zahteva konča enotna ureditev viničarskega vprašanja. Ponavlja se tudi energično že ponovno izražena zahteva po takojšnjem izplačilu razlik na uradniških plačah. Soglasno se je izrekla zahteva, da se po tolikih težkih borbah pridobljena velika kulturna Inštl-tucija ljubljanske univerze ne okrne, nasprotno, da se ji dado vsi potrebni krediti na razpolago za njen popolni razvoj. Se kaj novega z Gorenjskega V lepem kraju na Gorenjskem je živel župnik K., priljubljen v fari, poštenjak, a zameril se je škofu, ki je od njega zahteval denarja za šent-vidske zavode. Moral je v pokoj in je tu zapadel revščini. Duhovni sobratje se ga izogibljejo iz strahu, da se ne bi zamerili na višjem mestu. Spomnili pa so se dobrega svojega pastirja farani in so zanj nabrali za božič lepo vsoto. Ko pa so klerikalci za to izvedeli, je bil ogenj v strehi. Zmerjali so nabiralce in skušali zabraniti prostovoljno darovanje revežu-poštenjaku, ki te zašel v bedo, ker ni hotel križa pomočiti v blato SLS. Ali je to Kristova ljubezen do bližnjega? Ko smo to čuli, smo samo dostavili: »Liberalci so boljši kristjani, kajti pri klerikalcih je vse le darjf v rovih Sitar jevca, kjer so irh tudi že rmogo b i s a g a in podrepništvo!* odpustili. Kaj naj počnejo in kam naj gredo ti ubogi ljudje? Orlovstvo na Gorenjskem precej propada. Saj ni čudno: kar je sezidano na sovraštvu, to >e gnilo in se mora sesuti1. Zastonj uniforma, zastonj pijača; to vleče er.krat, to drži, dokler ie upanje na prihodnjo pijačo, a prava vzgoja to ni. Kar mladenič za prav spozna, to mora pospeševati in za to se mora boriti iz prepr cania. Zato oblastnega predsednika dr. Lipolda. Zastopani so a bi prav bilo. da se zapeljana mladina vrne iz bili vsi srezi. Politična poročila, ki sta jih podala klerikalne pokvarjenosti nazaj v svobodni zrak. Seja oblastn2ga odbora SD3 za mariborsko oblast se je vršila 10. t. m. v Celju pod predsedstvom poslanca minister n. r. dr. Gregor Žerjav in doktor Ljudevit Pivko, so bila soglasno odobrena. kjer se dela po prepričaniu za ljudstvo-, a rte za moč duhovščine. Mladina, ne daj se izrabljati in NEODVISNA DELAVSKA LISTA za volitve v delavsko zbornico ima naslednje kandidate: Rudolf Juvan, skladiščnik (Ljubljana); dr. Joža Bohinjec, ravnatelj okrožnega urada za zavarovanje delavcev (Ljubljana); Vinko Sedlar, rudar (Zagorje); Luka Bizjak, skladiščnik (Litija); Franc Duh, delovodja (Ruše); Albin Tome, zidar (Ljubljana); Marija Kisovec, tobačna delavka (Ljubljana); Dragotin Kosem, strojni stavec (Ljubljana); Franjo DerČa, tkalniški mojster (Št. Pavel); Jakob 2uk>vec, ključavničar (Vevče); Andrej Globožnik, kovinski delavec (Jesenice); Ivan Prosenc, rudar (Zagorje); Tomaž Svajgar, kurjač (Ptuj); Matevž Zust, ključavničar (Logatec); Anton Baje, lesni delavec (Logatec); Pavel Doraik, rudar (Trbovlje); Janko Ravnik, kovinski delavec (Jesenice); Jernej Podobnik, čevljarski pomočnik (Ziri); Matevž Sa-vernik, vrtnar (Bled); Ivan Koritnik, sodar (Laška); Matej Ivčevič, brivce (Ljubljana); Peter Bajželj, delavee (Kranj); Janko Zupančič, mehanik (Slovenjgradec); Matija Lavrenčič, lesni delavec (Planina); Jože Knez, rudar (Huda jama); Karol Majcen, prirezovalni mojster (Ljubljana); Ignac Persker, pekovski pomočnik (Krško); Franc Pctrpin L, kepač (Hrastnik); Leo S trava, kovinski delavee (Dobrava); Jakob Bučar, predilni delavec (Litija); Marija Bergant, tobačna delavka (Ljubljana); Franjo Umek, strojnik (Zagorje); Ivan Zaje, predilni delavec (Litija); Valentin Zupan, kovinski delavec (Jesenice); Franc Lorbek, delavec art. delavnice (Ljubljana); Karol Oblak, sluga (Ljubljana); Ma-vija Gladek, šivilja (Ziri); Franc Savinšek, sta-jvec (Liiihlianah Ivan Novak III., rudar (Trbov- Na seji se je tudi obširno razpravljalo o go- zlorabljati od milijonarjev, ki za svoje dobičke spodarskem položaju mariborske oblasti in se je rabijo krščanski videz. Sicer se pa, hvala Bogu, soglasno obsodilo zavlačevanje predložitve za- oči ljudstvu bolj in boli odpirajo, ho. a o izenačenju davčnih bremen v vsej kralje- V večini okrajev, zlasti v radovljiškem okraju, vini. Izrekla se je zahteva, da se tak zakon takoj je krepko gibanje. Tu se snuje pevski, tam tam-predloži narodni skupščini in reši še pred rednim buraški zbor. Tu je v delu oder in se dajejo iz-proračunom za leto 1926./1927., da se tako omo- vrstne predstave, tam se dobro uporablja knjiž-goči sestava proračuna že na podlagi izenačenih niča. Seveda še ni vse v redu. davkov. j Vsaka vas rabi organizacijo SDS, ki bi na Posebno nujna je pa takojšnja revizija hišnega mnogobrojnih sejah morala razpravljati o vseh davka in debodariue, katera naj se začasno do vprašanjih, ki nas zanimajo: novega dohodarinskega sistema vsaj na ta način L) Katere gospodarske zahteve ima naša vas? omili, da se preuredi skala po že ponovno izre- Ali je v redu elektrika? Ali se da rrrHiti na vodo-čenih načelih. Pri Izterjaniu davkov naj se vsaj vod? Ako ga imamo, ali v redu posluje? Kako ie v onih primerih, kjer je ogrožena eksistenca, do- z občinskimi pott? Aii se v občini varčno go-volijo daljši in manjši obroki. I spodari? Ali je šolska zgradba v redu, ali so za- Zahteva se takojšnja revizija taksnega zakrna dostna učila na razpolago? Ali že imamo liudsko in da se zlasti prenosne pristojbine za pogodbe knjižnico? Tamburaški zbor? Ali bi se fantje in izenačijo s prenosnimi pristojbinami v primeru dekleta ne mogli vežbati v petju? Ali imamo kaj smrti. i predavanj? Odobrava se stališče stranke v vprašanju Iz- 2.) Dobra organizacija se vpraša tudi: Kako vozne cariue za okrogli les* ker bi odprava te bi pobijali neizmernost v pijači, oderuštvo? Kako carine naše žage uničila. | bi se branili pred vsakoletnimi kužnimi bolez- Soglasno se je ugotovila nujnost provedbe ob- nimi, ki nam more otroke? Kako se skrbi v oblastne in sreske samouprave in takojšnja povrni- čini za siromake? tev zneskov, katere dolguje država okrajnim za»| .) V posebnih sejah naj se razpravlja vpra-stopom za vzdrževanje cest. Izrekel se je obenem šanje, kako bi zboljšali živinorejo, travnike, kako protest proti znižanju centralnih kreditov za ceste bi začeli boj za urediev pašnikov ali planine, v Sloveniji. Istotako se je izrekel protest proti kako bi bolje prodali pridelke. Ali tukaj kaže temu, da hočejo v novem proračunu ukiuiti kre-' vprašati strokovnjake, okrajnega ekonoma, dite za pospeševanje kmetijstva. j strankinega okrajnega tajnika ali pa vodstvo Nujno potrebno je, da pride takoj do provedbe SDS? zakona o centralni upravi, ker bo šele potem raz- j Neizmerno je koristnega dela v vsaki vasici, umno in dalekesežno štedenje v vseh panogah Z* zadovoljstvom vidimo, da na Gorenjskem državne uprave izvršljivo. | zmisel za drobno delo in samopomoč raste. Se- Zlasti nujno potrebno je, da se vse zakonite veda tam, kjer sme samo duhovnik misliti ali pa kompetence prenesejo na oblasti in sreze ter da kakšen klerikalni petelin, tam je vse pusto in se pri oblastih čimprej uvedejo gradbeni referati prazno. Enako slabo je tam, kjer radičevstvo namesto dosedanje skupne gradbene direkcije v kmeta hujska v zaničevanje proti drugim sta- * Ljubljani. I novom in goni lajno o «kmetu in kmetu®; od te Brezdvomno je potrebno, spraviti cene živ-: prisiljene juhe ni bil še nihče nasičen. Vsi mo-Ijenskih potrebščin v sklad s splošnimi gospodar- ramo delati skupaj kakor pravi demokrati! Ta skimi prilikami. Tozadevni vladni zakonski načrt > duh Drcvladuie na Gorenjskem! Sokolsko društvo v Sodražici je imelo svoj redni občni zbor dne 6. t. m. v prostorih knjižnice pri br. Gnidicu. Ob veliki udeležbi 56 članov ( in članic se je izvolil naslednji odbor: starosta br. Jože Obrstar, podstarosta br. Lojze Gnidca, tamik br. Vence Drobnič, blagajnik br. Ev cen Ivane, načelnik br. Franc Ostanek, načelnica sestra Vida Vrbičeva, prosvetar br. Vinko Rup-nik; odborniki: bratje Ivan Vesel, Stanko Vesel, Rade Lušin, Jože Vesel; računska pregledovalca brata Fran Faidipa st., ter Ivan Arko. Društvo je vzlic vsem težkočam, s kojim se je imelo boriti, lepo napredovalo. Le tako naprej, da postanemo eno najagUnejših podeželskih dmštev.i Zdravo! J. L naenkrat slabo mojemu tovarišu, ki je piskal na .pumpardum'. Pa so si domislili, da bi mu poiskali namestnika v kakšnem duhovniku, ki imajo navadno krepko sapo, potrebno baš za tak instrument. Zdaj pa pomislite, g. župnik, niti enega niso mogli iztakniti. Ni ga bilo, pa je. Jaz sem se nato zbudil in začel premišljati: Torej v nebesih nobenega duhovnika, godci pa smo bili tam. Gotovo bom prišel jaz v nebesa, vi pa ne!» Župnik: »Je že dobro. Vi ste pač godec in nepoboljšljiv človek!' MI SMO TAMBURAŠJ! Po vaseh manjkajo pogoja za večje glasbene užitke. .Mogoči pa so prav povsod pevski in tambuTaški zbori. Tamboranje goji zmisel za ubran nastop ter vežba posluh. Narodne popevke na tamburici jako ugajajo ljudstvu. Tambnranje ni draga stvar in se da hitro naučiti. Vsaka vas bi lahko imela svoj tamburaški zbor. i Fantje se mnogokie kar sami zbero in pišejo i Zvezi kulturnih društev v Ljubljano! ali pa preko krajevnih organizacij SDS, da bi se radi iz ve ž bal i v tamburanju. In Zveza jhn posodi instrumente za šolanje. če vidi r e s n o v o I i o in polteno veselje ter če ima sigurne iamčitelje. Mladina ne čaka več na pozive od zgoraj, ampak se združi sama in kmalu se čujejo »Mladi vojaki* in lepo ubrane pesmi. Tako prodira omika v vasi ter razgania meglo in temo. Ne čakajmo, da nas drugi potisnejo na-PTej, vsaka vas naj vzame stvar sama v roke. Po vsej Sloveniji gre glas: Le ..Domovina" je za nas! IZ POPOTNIKOVE TORBE OODCEVSKA. Šmarje pri Jelšah, jannarja. V našem šmarskem srezu kakor morda tudi drugod so se začeli pridno ženiti. Tako je v neki fari imel župnik pouk ženinom in nevestam. Med temi ie bil tudi neki ženin godec, ki je bil naročen na »Domovino*. Tega si je hotel župnik prav po krščansko privoščiti. Razvil se je med njima naslednji razgovor: Župnik: «Vi. P., ki ste tako modri, ker čitate .Domovino', povejte mi, koliko delov ima rožni venec!* P.: »Rožni venec ima prav toliko delov kakor berači.* Župnik: «Kako to?* P.: »Rožni venec ima tri dele: veselega, žalostnega in častitljivega. Berači so prav tako razdeljeni v tri skupine. Veseli del beračev tvorimo mi, muzikantje, žalostni del so pravi berači, ki morajo lačni prositi za vsakdanji živež, a častitljivi del beračev ste pa vi, duhovniki, ker nimate nikoli polne malhe.* Župnik: »Vi ste pa res učen možak; se kar pozna, da berete .Domovino'. No, zdaj mi pa še povejte, kai je najbolj pohujšljivega v naši fari?» P.: «Najboli pohujšliivi sta dve stvari v naši fari, in sicer vaš časopis .Slovenski Gospodar', ki pogosto piše neresnico in krade poštenim ljudem ugled; druga pohuišpiva stvar pa je, če se na farovškem plotu suše plenice.* Župnik: »Nobeden godec še ni prišel v nebesa, tako tudi vi ne boste videli raja.* P.: »Veste kaj, g. župnik, meni se je nekoč sanjalo, da sem v nebesih poleg svojih tovarišev godcev gode] sv. Petru za god. Pa je postalo VELIKANSKI ŠKANDAL PONAREJEVALCEV DENARJA NA MADŽARSKEM. Na Madžarskem preživljajo velikanski škandal, o katerem zadnje dni govori in razpravlja ves svet. Razkrilo se je namreč, da so Madžari v ogromnih količinah ponarejali francoske tisočake in da so pri tem vele-zločinskem delu sodelovali visoki dostojanstveniki, pletnenitaši in cerkveni veHkaši. Stvar se je godila tako-le: Princ Ludovik WindischgrStz (Vindiš-grec), ki ima na Madžarskem in drugod velika posestva, a je navzlic temu vedno zadolžen, se je že par let bavii z mislijo, da bi začel ponarejati denar. Francoski tisočaki so se mu v to videli najpripravnejši. in sicer ne le zaradi lahkotnega ponarejanja, marveč tudi zato. da bi Francija, katero princ Win-dischgratz smrtno sovraži, začela denarno propadati, obenem pa. da bi se s pomočjo ponarejenega denarja spravili Habsburžani zopet na prestol. Princ VVindischgratz je končno sredi lanskega leta iztaknil sposobnega moža za ponarejanje v osebi Ladislava Gdroja. ki je -bil zaposlen kot tehnični vodja v madžarskem vojaškem kartografskem zavodu. kjer se izdelujejo natančni zemljevidi in take stvari. Princ je torej nagovoril 06-roja za ponarejanje, obenem pa ie pridobil še nekaj drugih nameščencev tega zavoda in sklenil zvezo z raznimi dostojanstveniki. Posebej je o celi stvari obvestil vrhovnega policijskega šeia Nadošija. vojnega ministra Csakija. notranjega ministra Rakovskega in vojaškega škofa Zadravca. Nabavili so torej stroje v Nemčiji in jih namestili v spodnjih prostorih kartografskega zavoda. Ko so dobavili še druge potrebščine, kakor posebni papir, ter ko je Goro posrečeno izgotovil klišeje. se je tiskanje pričelo. Slo je naglo od rok in kmalu je bilo natiskanih nad 25 tisoč bankovcev, kar bi zamenjano v pravi denar iznašalo nad 25 milijonov francoskih frankov. Torej že prilično lepa vsotica! Natiskane zaloge so ponarejevalci spravljali na \Vidischgratzov gradič v Saros-pataku. kjer so bankovce pregledovali in manj posrečene izločevali. Obenem pa so tudi pridobili celo vrsto ljudi, ki so bili pripravljeni, da se s ponarejenimi tisočaki podajo sirom Evrope in da jih začnejo raz-pečavati. Toda sreča jim ni bila mila. Trije bivši madžarski častniki, ki so se podali na Nizozemsko. so bili takoj prijeti. Obenem se ie pripetila še naslednja nezgoda, ki je razkrila prave sledove: Gašper Kovač, komorni sluga princa \Vindischgratza, je v gradiču v Saros-pataku brskal po skrinjah in si prilastil sedem tisočakov, ki so bili slabo ponarejeni in izločeni iz zaloge. Z enim teh tisočakov se je podal v Budimpešto in zan: nakupil razne obleke. Toda že naslednje jutro je za njim prišla policija, našla pri njem obleko, kupljeno za ponarejeni denar, ter ga aretirala.: Kovač je priznal, da je vzel bankovec iz skrinje svojega gospodarja. To ie bilo usodno. Preiskava v gradiču je razkrila, da stoji princ Windischgratz na čelu ponarejalske bande in je tudi njega aretirala. Vendar pa je princu še tik pred aretacijo uspelo sežgati vso zalogo ponarejenih bankovcev. Zdaj so si razkritja sledila drugo za drugim kakor v kinematografu. Na podlagi zasliševanj izsledenih krivcev sta bila aretirana policijski šef Nadoši in notranji minister Ra-kovski, Vojni minister Csaky je pravočasno odnesel pete, vojaški škof Zadravec pa je bii izročen vojaškemu sodišču. Francoski policijski uradniki, ki so iz Pariza prišli v Budimpešto in neumorno sodelovali pri preiskavi, so tekom kratkih dni spravili v preiskovalni zapor celo vrsto odlični ko v. Po vsem svetu so vesti Iz Budimpešte vzbudile velikansko ogorčenje. Zdaj ie končno postalo jasno, da so Madžari imeli s ponarejanjem bankovcev razne politične namene, ki bi utegnili vnovič kaliti svetovni mir. Kako se bo stvar nadalje razvijala, bomo še poročali. Zaenkrat se namreč razkritja še vedno nadaljujejo. Vsekakor pa je sedanji madžarski škandal, v katerega so zapleteni ministri, plemenitaši in škoi največji te vrste v zgodovini človeštva in pomeni neizbrisno sramoto Madžarov. X Zlato v grobu. Moskovski listi poročajo o ogromnem zlatem zakladu, ki je bil nedavno najden. Ljudski komisarijat za finance je prejel obvestilo, da so našli v nekem skupnem grobu celih 15 vozov zlata. To zlato so baje med zavzetjem Turkestana ukradli trije doslej še neizsledni ljudje iz državne blagajne. V strahu pred zasledovanjem so tatovi na begu vrgli svoj plen v velik še odprt skupni grob, mimo katerega so šli ter položili mrtvece preko zlatega zaklada. Dva roparja sta baje pozneje poginila, tretji pa je, čim je uvidel, da je plen za njega izgubljen, opozoril nanj sveje sovaščane. Na dotičnem grobu so med tem zgradili malo kapelo. Spočetka govorici o zaklada ni nihče verjel, končno pa so dotični prostor vea-dardle razkopali ter našli bajni zaklad. X Starodavna zapestnica kot mačji okrasek. Da je 2000 let stara zapestnica iz čistega zlata služila kot mačji okrasek, ni nekaj vsakdanjega. Prigodilo se je pred kratkim v Angliji, da je reka vzgojiteljica našla v pesku zapestnico, ki je pa ni smatrala za kaj posebnega. Zato jo je priv-^ala mački okrog vratu. Neki tamošnji zlatar je slučajno videJ ta mačji okrasek ter dognal, da je iz čistega zlata in visoke vrednosti. Pri natančneje šem preiskovanju se je ugotovilo, da je to približno 2000 let star britanski okrasek. Zapestnica je bila proglašena za državno last in izročena britanskemu muzeju, dočitn dobi najditeljica pri' merno nagrado. X Najčudovitejša žival. Dve živi tuaterl ki sta razstavljeni na neki živalski razstavi na Novi Zelandiji, vzbujata med gledalci največjo pozornost. Tuatera je najredkejši živeči plazivec, ki se je obdržal neizpremenjen skozi milijone let; predstavlja torej še živalsko obliko, kakršne sicer najdemo samo okamenele v zemlji. Ta žival živi še samo na nekaterih malih otokih ob obrežju Nove Zelandije in postane stara do 100 let. Obe razstavljeni živali, ki sta stari preko 50 let, dobita samo enkrat na teden hrano, in sicer črve ter, muhe. LISTNICA UREDNIŠTVA. Uršna sela. Vaš dopis ni prav jasen, zato smd ga morali odložiti. Ako želite objave, prosimo natančnejšega poročila. Sv. Jurij. Dopisa ne moremo priobčiti, ker jo brez podpisa. Ž. v D.! Pošljite slike za našo prilogo! Krška vas. Po novem zakonu nemogoče priobčiti. Št. Florjan. Zakon ne dopušča. Sv. Tomaž pri Ormožu. Novi tiskovni zakon onemogoča priobčitev. Nemška Loka. Doposlane slike imamo hranjene. Ob primerni priliki bodo polagoma gotov® prišle na vrsto ( Nevednost jo Cesto vir mnogemu trpljenju Ali danes so že pevsod razširjeni časopisi in so oni idsalno sredstvo za razširjanje prosvete in vede. Tudi mi si prizadevamo našim čitateljem vedno služiti z dcbrim nasvetom. Pri prehlajenju, ki sedaj tako lahko nastopi in pri vedno gostejših reumatičnih bolečinah bi Vas hoteli spomniti na že 27 let priljubljeno in preizkušeno domače sredstvo in kosmetikum: Fellerjev blagodišeči cElsaflujd*. Kot mazilo zope.- reumatične bolečine in v vseh slučajih, kjer je drgnenje potrebno, hitro deluje. Odpravlja nahod, dela neobčutljivim za hladni zrak, je enako dober za oči, ušesa, zobe in glavo, vrat in usta. Odznotraj in odzunaj je močnejši in bržega delovanja kot francosko žganje. 6 dvoj- natili ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 specijalne steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic za 250 Din, že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti naprej vposlanemu denarju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. Posamezne steklenice Elsafluida po 10 dinarjev v lekarnah in sorodnih trgovinah. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Pred sodiščem. Sodnik: «Vi ste znani kot pijanec in ste obsojeni, da dobite ali dva dni zapora ali 100 dinarje? kazni.» Pijanec: «Prosim za 100 dinarjev .. Otroško modrovanje. Micika: «Ata, ali živijo na mesecu tudi ljudje ?> Oče: «Gotovo, Micika.s Micika: «To mora biti gori stiska, kadar je samo polmesec.* Ljubezen in doia. Kaplan na deželi se je udeležil ženitovanja, kjer je napravil ženinu in nevesti nagovor, ki ga je končal: «Ljubezen je, ki Vaju je združila, ljubezen je, ki Vaju bo vodila.. «Samo ljubezen in ljubezen,» je godrnjal nevestin oče za hrbtom svojega soseda. «Dote pa ne omeni, ki sem jo moral odšteti !> Najkoristnejši del pri nožu. Učitelj je pokazal učencem žepni nož, ki je imel dvajset klinj. Ko jim je razložil uporabo vsake klinje je končno vprašal: «Kdo mi more povedati, katero klinjo najbolj rabim?* Neki deček v ozadju je takoj zakhcal: «Vijak za zamaške!* To je tako. Evlalija: «Dragi možek, včasih imaš res nekaj moškegi na sebi, včasih pa tudi mnogo ženskega. Kako je to?» Možek: «To je pač tako, ker sem sin moškega ln žene.» Njegova želja. «Da,> je rekel stari mož, «ponosen sem na svoje hčerke in želim, da se vsaka omoži z dobrim in značajn m človekom, ki bi ji napravil srečno življenje. Nobena ne pcjde prazna k svojemu možu. Neža, ki je stara 25 let, dobi na dan poroke 100.000 dinarjev Meta, ki ima nekaj nad trideset let, dobi na dan poroke 200 tisočakov; Jera, dobra usmiljena duša, ki je praznovala zadnji mesec svoje štirideseto leto, bo pa dobila 300 tisočakov na dan svoje poroke.* «Prosim vas,> je pripomnil ženitve željni mladi mož, cnimate morda katere, ki bi bila stara petdeset let?> Pomota. Neka ženska se je kopala. Plavati ni znala, pa Je po nesreči zašla v globoko vodo. Nedaleč proč 6e je nahajal mlad mož, ki je to zapazil. Ne-nenadoma pa je prebledel ter začel klicati na pomoč. cKaj se je zgodilo?» je hitel spraševati v bližini stoječi ribič. cMcja žena se potaplja jaz pa ne znam plakati. Deset tisoč dinarjev, če jo rešite.* V naslednjem trenutku je ribič že planil v vodo. Potekla je minuta hudega boja in ribič je prinesel potapljajočo se na obrežje. Ponosno je fitopil k možu: cKako bo s tistimi deset tisoči?* Toda obraz mladega moža, ki je bil prej pe-jelnato siv, je sedaj kazal naravnost mrtvaško Medico, ko je zrl brez besed na obrazne poteze jrešene ženske. cDa,» je rekel obupno. cKo sem vam ponudil Jeset tisočakov, sem menil, da se potaplja moja Jena. Zdaj se je pa izkazalo, da je to moja tašča.* Nepotrebno. Hudodelec je bil obsojen na vislice ter so mu tik pred izvedbo kazni poslali duhovnika, da ga pripravi na smrt. cPrišel sem vas spravit z Bogom,* mu je povedal duhovnik, stopivši v celico. n Ve/.a ti t platno..... 65 Din Ka| piše kritik o knjlgla Roman je poln divne stare rommtike ki je ni več v moderni literaturi. Toda molri ujeii cvet še vedno dehti, še vedno se pri tik*nem čtivu orose nežne oči, in tudi debelokožuejši bralec ue more knjige odložiti neoiebrane. Slovenski prevod bo v danataii dobi. ko je tako malo /.arei dobrega čtiva, tr krat dobrodošel, temliolj, ker je za obširno, pa zelo okusno i«d-lau > ia bogato ilustrirano knjigo cena prav uizka. Pri atelji dobre knjige, naročite si io in izpopolnite svoje domače knjižnice! tmmmtmi zlata visoh) plemenita in najfinejša . zdraoiliščna mešanica . o najdooršenejši popolnost: * edina obstoječa čajna meiaiu-. najfinejših cvetov in nepre -kosljiva v izdatnosti, v porabi ne dražia kot sredn/e vrste. MALI OGLASI Imam 141etno pridno deklico, katero bi dal v pošteno hišo, v gostilno ali v trgovino. Naslov je poslati na upravo «Doraovine» pod šifro «Pridna deklica*. 7 Kuharico sprejme državna kmetijska šola na Qrmu (Novo mesto). Ponudbe z navedbo zahtev o plači in dosedanjem zaposlen ju sprejema ravnateljstvo šole. 5 Hranilnica In posojilnica v Globokem pri Bretlcah naznanja vsem zuaucem in priiateljetn pretresljivo vest, da je uaš vestni in delavni tajnik, gospod Justek Tominc učitelj v Globokem pri Brežicah na Novega leta dan, ob 10. uri predpoldne, neondoma preminul. Zemeljski ostanki preblagega pokojnika so se v nedeljo, dne 3. t. m., položili k v«d-nemu počitku na mirodvoru v 1'išecah. čast njegovemu spominu! (i! o 1) o k o, dne 4. januarja 1926. Načsistvs in nadzorstvo. Izdaja za konzorcil cDomovlne. Adolf Ribnikar. Mrejuie F Hip Omladič, Za Narodno tiskarna Fran Jezeršek.