Poštnin« plaCana v gotovini.
KRANJ. 7, iprila 1934
Posamezna Številka 1 Din.
Lftto XVIII.
1 Uredništvo in uprava se na- j 1 hajata v Kranju štev. 173. j
Telefon Stev. 73. j Naročnina polletno 20 Din, j četrtletno 10 Din
1  Izhaja vsako soboto j
Tednik za gospodarstvo, socialno
Štev. 10
Dopise sprejema uredaiMvo do torka zvečer. Rokopisi se ne vračajo. — Nefrackirasa pismu se ne. sprejemajo.
Za odgovor priložite znamko
Govorilne ure uredništva ob ponedeljkih od 10. do 11. ure dopoldne.
politiko in prosveto
Ogiaifčtna stansiiski kultura
Raznovrstni so poklici, v katere Bog klice človeka. Enega postavi kot uradnika v pisarno, drugega pokliče za plug, tretjega pokliče k stroju v tovarno itd.
Tudi delavni človek si je izbral svoj življenjski poklic in sicer poklic, ki človeka uvrščuje v veliko armado delavstva. Delavski stan je v zgodovini najmlajši in je kot stan stopil šele dokaj pozno na pozorišče svetovne zgodovine. Uvrstitev v človeško družbo so razne okoliščine delavskemu stanu zelo otežkočevale, korak za korakom je bilo treba osvajati teren. Meščanski stanovi so bili in so še nasprotni delavskemu stanu, kakor bi se bali za prvenstvo. Le redki so bili ljudje, vzgojeni v meščanskem ozračju, ki so spoznali upravičene zahteve delavskega stanu. In ti sc prelomili z ozkosrčnim naziranjem meščanske vzgoje in miselnosti ter stopili na stran delavskih množic. Tudi katoličani so v tem oziru mnogo grešili in še grešijo. Šele znamenita Leonova okrožnica „Rerum no-varum" je šla v tem druga pota. In od tedaj je postalo marsikaj boljše. Danes že stojijo najboljši katoličani v sredini delavskih množic in se skupno z delavci borijo za pravice delavstva vseh panog, predvsem pa industrijskega delavstva. Delavstvo je s pomočjo dobrih in požrtvovalnih delavskih voditeljev ustvarilo mogočne strokovne delavske organizacije, katere imajo velik vpliv na delavsko zakonodajo in delavske pravice sploh. Vsled organizacije je delavstvo postalo velika sila v človeški družbi in te sile ni mogoče prezreti.
Delavski stan je v zadnjih 50 letih kot stan zelo napredoval in še vedno napreduje. Na delavcu je sedaj ležeče, da si zasigura v človeški družbi upoštevano mesto, s tem, da si ustvari posebno delavsko družabno stopnjo, svojevrstno delavsko duhovno in materialno kulturo. Delavski stan ne sme prevzemati buržujske kulture in meščanskih manir, ker v tem slučaju ne bo kot stan nikdar nič pomenil, ker se samo vloge zamenjujejo.
Kar je dosedaj delavstvo družiio ni nič drugega, kakor zgolj skupna stiska in beda, skupna želja po samo-obrani. Toda delavstvo si hoče s pomočjo voditeljev ustvarjati temelje za splošno delavsko kulturo, delavec hoče ustvarjati delavske družine in s tem ustvarjati tudi temelje novega družabnega reda, ki ne bo temeljil na načelih gospodarskega liberalizma, marveč na podlagi krščanske pravičnosti in krščanske ljubezni do bližnjega.
Delavska stanovska kultura hoče biti boljša in pravičnejša, kakor je bila dosedanja buržujska — lažna kultura. Delavec ne sme sprejeti v svoje kulturno obiležje manire rafiniranega, z vsemi sladkostmi in dobrinami napase-nega buržuja, ampak mora ustvarjati kulturo, ki bo dobra in plemenita. Delavski rod mora res zrasti v pravi delavski kulturi, ne pa da bi se izživljal kakor buržuj v samem neprestanem boju za povišanje mezde, da bi se prej ali sleje približa! stopnji buržuja.
Delavec mora spoštovati svojo delavsko kulturo in v tem čaka delavske organizacije še mnogo dela. Bodimo odkriti. Dokler delavec sam ni nekaj drugega, kakor je sedaj, tudi ne more zahtevati, da bi drugi z njim boljše postopali. Dokler bo delavec sam len, malomaren, strokovno slabo izvežban in so njegova usta polna kvantanja, pre-kiinjevanja ter nedostojnega govorjenja, ne more pričakovati, da bi svet delavca spoštoval. Na delavcih samih je, da postanejo novi ljudje in ne morda samo zakriti buržuji. Če se včasih s pomilovanjem gleda na delavca, je veliko krivde na delavcu samem. Marsikdo misli, da sme kot delavec vse, da sme biti največja packa. Takšni delavci, ki se v sobotnih večerih, ko prejmejo plačo, zatečejo v prvo gostilno, zloglasni pajzelj, ter med kvantami in pri-dušanjem zapijejo zadnji dinar, in nadlegujejo poštena dekleta in poročene žene, takšni delavci največ škodujejo delavski stanovski časti. Kdor se nedostojno obnaša, ta naj si zapomni, da se bo z njim vedno postopalo kot s člo-
vekom druge vrste. Delavec se bo dvigal edino le tedaj, če bo vedno gledal na delavsko stanovsko čast.
Marsikak mlajši delavec se v družbi izven tovarne že sramuje svojega stanu in ga ob prvi priliki skuša zatajiti. Kakor hitro ima za seboj fa-briška vrata, že pozabi, da je delavec. V vsem obnašanju, v eleganci obleke, govorjenju, hoče iti vštric z bogatinom, včasih ga pa hoče se celo prehitevati s kakšnimi bedastimi posebnostmi. Marsikak 3 krvav<mi žulji prislužen dinar gi-e za stvari, ki so za delavca nespametne, za lažne ideale. Seveda je razumljivo, da se mlad delavec in mlada delavka ne smeta zanemariti ne v obnašanju, ne v govorjenju, ne v modi. Saj pa tudi nihče ne zahteva, da bi se mlad fant-delavec in mlado dekle-de-lavka, oblačila kot kakšen star stric ali stara teta. Saj na to vendar nihče ne
misli. Da se pa sleherni dinar porabi samo za wnobelft po meščanskem okusu, je pa gotovo neumnost. Pretirano izenačevanje z drugimi stanovi je znak nesamostojnosti, znak slabosti in ne* kakšno prikrito priznanje, da se sramujejo svojega stanu.
Seveda, s tem pa nikakor nočemo reči, da naj bi imel delavec ali delavka občutek, da sta manj vredna, kakor ljudje drugih stanov. Nikdar ne smejo zgubiti vere v vrednost in čast svojega dela. Neumno je vendar naziranje, da bi delavec stal na nižji stopinji družabnega reda, kakor kdo drug. Saj vendar ne eksistirajo nikakšne moralne stopnje v ocenjevanju posameznih stanov in poklicev. Vsi poklici so od Boga in vsak naj služi namenu, za katerega je postavljen. In zato so tudi v božjih očeh vsi ljudje enaki.
Due smrtni obsodbi Izrečeni in due izorienl
Dne 28. marca t. 1. so bili pred drž. sodiščem za zaščito države na smrt obsojeni Orel Peter, Begovič Josip in Podgorelec Anton, ker so postali člani nasilne organizacije
„Ustaša*, ker so stregli kralju Aleksandru I. po življenju in ker so ubili enega organa javne varnosti, drugega pa nevarno ranili.
Dne 6. febr. t. I. sta bila na ^smrt obsojena trgovec Dimitrije Drandžič in Gavrilo Jovanovič radi sodelovanja pri prenašanju in po stavljanju peklenskih strojev po Bel-gradu in železnicah po Jugoslaviji. — Eden izmed teh strojev je eks-
plodiral dne 30. sept. 1932. v veži oficirskega doma v Belgradu in na mestu ubil nosača Krešoviča. 27. marca v jutranjih urah je bila smrtna obsodba izvršena. Glavni krivec' Stankovič je pobegnil.
HemCIia l£Ce
Hitler je izprevidel, da z udar ništvom in gromovitimi govori ne pride daleč. Po celem svetu se je zameril, sedaj pa skuša to popraviti in išče prijateljev. S Francijo ni nič, z Italijo tudi nič — oba fašizma sta si preveč v sorodu -zato se je obrnil na Poljsko, s katero je že sklenil pogodbo o nena-padanju. in že ponuja roko tudi Jugoslaviji in državam Male zveze.
Presenečenja niso izključena, upajmo, da ne bodo v našo škodo, čeprav nas resno vznemirjajo izjave voditeljev sedanje Nemčije, ki si upajo pred celim svetom priznati, da je nemško »prodiranje na vzhod" še vedno na programu nemških fanatikov in da je Avstrija prvi in najlažji korak na vzhod, ker taka državica za Nemčijo ni nikaka ovira.
Hlesto pogorelo
Japonsko mesto Hakodate, ki ima 200.000 prebivalcev, je stra hovit požar skoro popolnoma uni-
čil. — 23.000 hiš je pogorelo do tal in 1500 ljudi je našlo smrt v plamenih.
L. N. Tolstoj:
Radi Boga
(Resnična povest)
Nekoč privedejo v ječo nove kaznjence. Zvečer se zberejo vsi stari kaznjenci okrog novih in jih izprašujejo, iz katerega kraja so in kaj so zakrivili. Ak-sijonov je tudi sedel na leseno posteljo poleg novincev in poslušal, kaj kdo pripoveduje. Eden izmed novodošlih, visok, zdrav, star kakih šestdeset let, z ostriženo brado, je pripovedoval:
„E, tovariši, jaz sem za prazen nič prišel sem. Odvezal sem vozniku konja od sani. Prijeli so me in začeli vpiti: .Ukradel je I* Vpil sem, da sem hotel le prej priti domov, konja sem kesneje izpustil. Voznik je moj prijatelj. Ali ni res tako? ,Ne,' pravijo oni, .kradel si!* A ne vedo, kaj in kje sem ukradel. Izvršil sem stvari, radi katerih bi bil moral že davno priti sem, toda ničesar mi niso mogli dokazati, sedaj so me pa prignali sem proti zakonu.
„Kaj lažeš, bil si že v Sibiriji, pa nisi dolgo tu gostoval!"
»Odkod si?" vpraša nekdo.
»Iz mesta Vladimira sem. Kličejo me za Makara, pišem se pa Semjonovič.«
Aksijonov dvigne glavo in vpraša:
»No, Semjonovič, ali si v Vladimiru kaj slišal o trgovcih Aksijonovih? Ali še žive?«
»Kako da ne bi? To so bogati trgovci, le oče je v Sibiriji. Grešnik kot mi. A kaj si ti, ded, zagrešil?«
Aksijonov, ki ni hotel razkladati svojega gorja, vzdihne in reče:
»Za svoje grehe sem že 26 let na robiji.«
Makar Semjonov ga vpraša:
»A kakšni so ti grehi?«
Aksijonov mu odgovori: «Najbrž sem zaslužil«, in noče dalje govoriti; drugi kaznjenci pa pojasnijo novincu, kako je prišel v Sibirijo. Povedo mu, kako je nekdo ubil trgovca in podtaknil Aksijonovu nož in kako so nato nedolžnega obsodili.
Ko je Makar Semjonov to slišal, jo pogledal Aksijonova, udaril z rokami pc kolenih in rekel:
»Olej čudo, kako si se postaral, dedi«
Drugi so ga začeli vpraševati, čemu se je začudil in kje je videl Aksijonova, a Semjonov jim ne odgovori ničesar, ampak le vzklikne:
»To je čudno, da nam je sojeno, da se tu najdemo.«
Na podlagi teh besed se je v Aksijonovu porodila misel, da morda ta človek ve, kdo je ubil trgovca, zato vpraša:
»Ali si ti prej slišal za ta dogodek in ali si prej mene poznal?«
«Kako ne bi bil slišal! Povsod je šlo od ust do ust. Da, da, to je bilo že davno; a kar sem slišal, sem že davno pozabi!.«
»Morda si slišal, kdo je ubil trgovca?« vpraša Aksijonov.
»Pa to je jasno: ubil ga je oni, v čigar torbi so našli nož. Ako je pa kdo tebi podtaknil nož, tega niso ujeli in ni obglavljen kot lopov. Pa kako bi bil mogel vtakniti nož v torbo? Saj si jo imel pod zglavjem. To bi bil moral čutiti.«
Ko je Aksijonov to slišal, mu je takoj prišlo na misel, da je vprav ta človek ubil trgovca. Vstal je in se oddaljil.
Vso noč Aksijonov ni mogel zatisnit očesa.
Mislil je na pretekla leta, na dolga leta, ki jih je pretrpel v robiji.
„A vse radi tega zločinca ...« si je mislil Aksijonov,
In popadel ga je tak srd na Makara Semjonova, da bi se nad njim maščeval, pa če tudi bi sam pri tem poginil. Vso noč je molil, a ni se mogel umiriti. Podnevi se ni približal Makaru Semjo-novu in niti pogledati ga ni hotel.
Tako sta minila dva tedna. Ponoči Aksijonov ni moge! spati, toda žalost ga je obvladala, da ni vedel, kam naj se dene.
Neke noči gre skozi ječo in opazi, kako se izpred ene postelje siplje zemlja. Postane in pogleda. Naenkrat skoči Makar Semjonov izpod postelje in ves razburjen pogleda Aksijonovu v lice. Aksijonov je hotel iti dalje, kakor da ga ne vidi. Toda Makar ga zgrabi za roko in mu pove, da je izkopal pod zidom rov in da vsak nese zjutraj zemljo ven v bisagi in jo strese na cesto, ko jih ženejo na delo. Reče mu:
Stran 2
»GORENJEC«
Štev. 10
TEDENSKE NOVICE
Iz uprave »Gorenjca**.
Vsem čitateljein našega lista sporočamo, da smo prvim številkam priložili tudi položnice za naročnino. — Zato nikar ne odlašajte z naročnino. List bi imel lahko večjo obliko, če bi ( naročniki   vršili  svojo dolžnost in bi ■ naročnino redno plačevali. — Uprava j lista prosi vse prijatelje, da pridobivajo novih naročnikov in seznam pošljejo na j upravo.    Vse,   katerim   smo dosedaj pošiljali list, ne da bi  ga naročili, jih smatramo kot naročnike, ker niso vrnili prve številke.
H K H H J
G. dr. France Štele, konservator spomeniškega urada v Ljubljani je bival zadnji teden v Kranju. Zbiral je gradivo za umetnostno-zgodovinsko topografijo Kranja, ki izide v »Zgodovini mesta Kranja", katero bo izdalo muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani. Dr. Štele je doslej že priobčil podrobne študije o starem krilnem oltarju v kranjski župni cerkvi, ki je sedaj razstavljen kot posebna umetnina v dvornem muzeju na Dunaju, in o prekrasnih rokopisih v župnem arhivu v Kranju iz 15. stoletja". To pot so ga zanimale deloma stavbe, deloma zasebne zbirke starin (izkopanin, slik, kipov in mubilij). Najlepše in najznačilnejše namerava fotografirati in priobčiti v omenjenem delu. G. konservator si je ogledal mestno hišo, v kateri se odlikuje t. zv. viteška dvorana, župno cerkev, katere notranjost je v mnogem potrebna restavracije, videl je tudi hišo gospe Stirn V Župni ulici, ki je ohranila nekaj starejših značilnosti. Vobče pa v arhitektonskem pogledu kranjsks mestne stavbe ne nudijo mnogo starejšega.
Kakor izvemo, ima najlepšo zbirko slik gospa Pavšlar. Njene langobardske izkopnine so svetovno znane. G. konservator bo priobčil njene portrete Tr-pincev, Škaria in Florian; nekaj posebnega je Fortunata Berganta Marija iz 18. st. Marsikaj lepega nudijo tudi zbirke ljubiteljev starin kakor dr. Sabolhvja, M. Horwitza, A. Engelmana, I. Aljan-čiča, dr. E. Globočnika in dr. Predvsem prevladujejo izdelki Laverjeve delavnice. Ako bi se priredila umetnostno-zgoddvinska razstava bi prišli do veljave tudi mali rodbinski zakladi, na pr. Gotzlove rodbine pri gospodu Polaku, g. Fr. Berjaku, dr. Levičniku i. dr.
Skupina poselske zveze javlja, da bo sestanek v nedeljo 22. t. m. popoldne ob l/,4 uri v Delavskem domu.
Kat. akcija. Vljudno vabimo k sestanku, ki bo v četrtek 12. t. m. točno ob 8 uri zvečer v dvorani Ljudskega doma. Predava dr. Jože Pogačnik iz Ljubljane.
Posojilo za novo kopališče
Pokojninski zavod v Ljubljani je Mestni občini v Kranju za enkrat samo v načelu dovolil posojilo v znesku 700.000 Din. pod pogoji, ki jih bo naknadno še posebej določil. Le obrestna mera je že določena in znaša 9% beri: devet od slo, ki *se pa lahko po potrebi in volji upnika zviša za cele 3% tri odstotke tako, da se lahko zgodi, da bo Mestna občina za to posojilo plačala 12 /o na leto. Amortizacijska doba je določena na 13 let. Posojilo tedaj ne bo poceni ter bo Mestno občino veliko bolj obremenilo, kakor je izhajalo iz mestnega proračuna in proračunske debate. Ker ho kopališče po izjavi, ki smo jo priobčili v zadnji številki našega lista veljak) veliko več kot 700.000 Din. — župan pravi dvakrat 700.000 in še več več, strokovnjaki pa, ki so videli načrte izjavljajo, da bo veljalo več kot dva milijona in pol, — morejo oni meščani, ki plačujejo mestne doklade, v bodoče računati s stalno obremenitvijo 200 000 do 300.000 Din. samo za obresti brez vsake amortizacije in vseh drugih stroškov za vzdrževanje i. t. d., kar bo moralo imeti za posledico stalno zvišanje občinskih doklad. Tako bosta na mah odpravljeni dve »sramoti", kateri sta se predbacivali prejšnjemu občinskemu gospodarstvu, da ima mesto Kranj prenizke občinske doklade in da nima dolga.
Vkljub temu, da je posojilo pod zelo težkimi pogoji šele v principu dovoljeno, vkljub temu, da ministrstvo najetje posojila še sploh ni dovolilo, vkljub temu, da si graditelji še niso na jasnem, koliko bo kopališče sploh stalo in kje se bo dobil ostali denar, vendar že Mestna občina pridno premetava prst na svetu, kjer naj stoji bodoče kopališče, kar se gotovo ne vrši brezplačno. Vse to kaže, da bo novi kurz občinskega gospodarstva v kratkem temeljito popravil napake poprejšnjega.
Skupina Jugoslovanske stro kovne Z seže v Kranju priredi v soboto, 7. aprila zvečer in na belo nedeljo 8. aprila popoldne, duhovito satirično dramo na račun sitih rodoljubov in vsiljivih nacijonalistov medvojne in povojne Francije z naslovom »Slava in njeni mešetarji. Drarna duhovito odkriva vso hinavščino patentiranega rodo-ljubarstva nekaterih »solidnih gospodov", ki so si znali v dobi, ko je bila Francija v največjih stiskah, iz vsake nesreče svoje domovine kovati denar, po vojni pa so ministrski stolček smatrali za »malenkostno priznanje svojih zaslug za domovino". Bahata karijera takih gospodov je marsikaterega prej neoporečnega Francoza potegnila za seboj, da se je z vedno močnejšimi sunki prerival   h koritom  in v kratkem po-
»Glej, da molčiš,  stari; tudi tebe I bom izvlekel. Če me pa izdaš, me bodo šibali do krvi, toda jaz te ne bom izpustil iz rok — ubil te bom.
Ko je videl Aksijonov svojega škodljivca, je stegnil roko in rekel:
»Nimam vzroka, da bežim, a ubiti me ne moreš, ker si me že davno ubil. Ali te bom izdal ali ne, naj Bog odloči.«
Drugi dan, ko so kaznjence peljali na delo, so vojaki opazili, da Makar Semjonov stresa zemljo; začeli so preiskovati in so našli rov. V celico pride upravnik in začne izpraševati, kdo je izkopal rov. Vsi so tajili. Kateri so vedeli, niso hoteli izdati Semjonova, ker so vedeli, da bi ga za to strahotno šibali. Tedaj se obrne upravnik na Aksijonova. Pozna ga kot poštenega človeka, zato ga vpraša:
»Stari, ti si odkritosrčen- povej zaradi Boga, kdo je to napravil?«
Makar Semjonov je stal kakor da ga to nič ne briga, gledal upravnika, a na Aksijonova se ni oziral. Aksijonovu
so se tresle roke in usta ter dolgo ni mogel spregovor.ti besede. Sam pri sebi si je mislil: »Če zatajim, zakaj bi mu oprostil, ker me je uničil? Naj prejme plačilo za moje muke. A če ga izdam, ga bodo šibali do krvi. A kaj potem, če ga po krivici sumničim? Ali mi bo lažje pri duši?«
Upravnik ga vpraša še enkrat: »No, stari, povej resnico, kdo je izpodkopal zid?« Aksijonov pogleda Makara Semjonova in reče:
»Ne morem vam povedati. Bog mi ne ukazuje, da povem. In jaz nočem povedati. Storite z menoj, kar hočete, v vaših rokah sem.«
Upravnik ga je dolgo nagovarjal, naj pove, a Aksijonov ni izdal ničesar. Tako niso dognali, kdo je izpodkopal zid. Ko je naslednjo noč Aksijonov legel na svoje trdo ležišče in že malo zadremal, je začul, kako se je nekdo priplazil k njemu in mu sedel k nogam. Pogledal je v temo in spoznal Makara. Aksijonov mu reče:
stal »koritar vseh koritarjev". Napisala j sta to dramo Marcel Pagnol in Paul Nivosc, pouašil pa jo je M. Skrbinšek. Narodno gledališče v Ljubljani jo je uprizarjalo z velikim uspehom, v Franciji pa je šla od odra do odra, ker je bila napisana v dobi, ko je bilo meše-tarjenje s slavo najbolj dobičkonosna obrt.
Predavanje o strelskih družinah Strelska družina v Kranju nas obvešča, da se bo vršilo Radio-pre-davanje o strelskih družinah, zgodovinskem orožju i dr. po tajniku te družine g. Ločniškarju Hinku dne 10. t. m. ob pol 8. uri zvečer. Prenos tega predavanja bo iz prijaznosti dal s svojim radijskim ojačevalcem gosp. Lieber, hotelir »Stare pošte" v Kranju. Vabimo vse, ki se zanimajo za strelski pokret, da temu predavanju obrnejo svojo pozornost
Kranjska strelska družina bo v
nedeljo 8. t. m zaključila nagradno streljanje, ki se je vršilo že ves marec, s celodnevno strelsko tekmo z maloka-liberskimi puškami. — Za nagrado najboljšim strelkam in strelcem je zbrala celo vrsto lepih daril, katerih vrednost presega din 1.000'—. Darila so razstavljena v izložnem oknu tovarne »Ika". Vabljeni so tudi člani drugih strelskih družin. Streljanje se vrši na vrtu restavracije Nar. doma.
E    T RŽ I £ 5|
Tržiški občinski proračun. Na
veliko sredo je imel tukajšnji občinski odbor svojo proračunsko sejo, na kateri je v celoti sprejel predloženi proračun v znesku 830 248 Din, ki se razdeli v posamezne postavke: Osebni izdatki 193 541 Din, upravni stroški 53.200 Din, osebna in imovinska varnost 35.880 Din. narodna prosveta 127.460 Din, odplačilo dolgov 108.750 Din, gradbena stroka 30.117 Din, gozdarstvo 3.500 Din, nar. zdravje 16.500 Din, socialno skrbstvo 122.300 Din, trgovina, obrt in turizem 14.500 Din občinsko gospodarstvo 60.800 Din, razne podpore 3.700 Din (v kolikor niso v drugih postavkah) in nepričakovani iz datki 60.000 Din.
Izdatki se o do krili iz naslednjih postavk: 50% doklada na vse neposredne davke D 169.016, občinska trošarina Din 195000, razne občinske takse Din 47.255, odkupnina za osebno delo Din 2000. vodarina D»n 45.000, dohodek od posestev Din 66.532, hladilnica in klavnica 53.120 Din. nepričakovani dohodki in prostovoljni prispevek Predilnice Din 252.325.
Za proračunsko razpravo je vladalo v Tržiču veliko zanimanje, ker je »Slovenec" v svojem članku opozoril na nekatere postavke in na sejo samo. Poslu-šavci so bili »Slovencu" hvaležni za njegovo opozorilo, ker so zvedeli marsikaj, česar bi se drugače nihče ne bil spomnil. — Proračunska debata je bila živah na in tu pa tam zelo ostra. Za to je skrbel g. župan sam, ki je v uvodnih besedah z vso vehemenco napadel opo-
»Kaj hočeš še od mene? Kaj hočeš tukaj ?»
Miikar Semjonov molči. Aksijonov se dvigne in reče:
»Kaj želiš? Pojdi proč, sicer pokličem vojaka!«
Makar se nagne k Aksijonovu in še-petaje govori:
»Ivan Dimitrijevič, oprosti mi!«
»Kaj naj ti oprostim?« vpraša Aksijonov.
»Jaz sem ubil trgovca, jaz sem tebi podtaknil nož. Hotel sem ubiti tudi tebe, pa je nekaj zašumelo na dvorišču. Potisnil sem ti v torbo nož in zbežal skozi okno.«
Aksijonov je molčal In ni vedel, kaj naj reče. Makar Semjonov se dvigne z ležišča, poklekne na zemljo in pravi:
»Ivan Dimitrijevič, odpusti, odpusti radi Boga! Prijavil se bom, da sem jaz ubil trgovca, in tebe bodo izpustili. Vrnil se boš domov.«
Aksijonov pa mu reče:
»Lahko je tebi govoriti, a kaj naj
zicijo radi onih stavkov v »Slovencu" in klical na odgovor g. Majeršiča. V tem svojem govoru pa je g župan izrekel javno marsikaj, na kar mora dobiti javen odgovor.
1. .Slovenec" je prinesel popolnoma točne številke — ni prinesel vseh, a katere je prinesel so bile točne.
2. Proračun naj si g. župan tudi sam dobro prebere in preštudira. Potem ne bo mogel trditi, da prispeva Predilnica k proračunu 85%. Vzeli smo v roke svinčnik, pa smo proračunali, da je prispevek Predilnice res velik, a ne preseže 50%. Vemo, da je Predilnica najvažnejši gospodarski faktor v Tržiču, a župan ie pa vendarle zastopnik tržiških občanov in svojih volivcev. Tega ne bi omenjan, če ne bi županova izjava na seji tako čudno izzvenela.
3. Povest o zmožnih in nezmožnih gospodarjih naj bi si pa g. župan kar prihranil. Ne mislimo tozadevne tržiške sramote nositi v javnost; le poglejte zadružno gospodarstvo — čast izjemam — v povojnih letih in če hočete še občinsko gospodarstvo zraven, pa se bodo pokazale zelo čudne slike; v teh siikah pa se bo marsikateri zaničevani »opozi-cijonaltc« pokazal kot dober gospodar. Bolje pa bo, če o tem molčimo. Vemo pa, da so mnogi volivci pri zadnjih volitvah oddali svoje glasove iz gospodarskih razlogov ljudem, ki po sodbi g. župana nimajo niti pojma o gospodarstvu.
4. Gotovo pa je bila prenagljena izjava g. župana, da večina občinskega odbora ne bo več upoštevala predlogov in želja opozicije, če tudi bi bile upravičene. Ali g. župan ne ve, da ima večina občinskega odbora za sabo zdo, zelo dvomno večino volivcev, ki pa zelo budno zasleduje občinsko gospodarstvo.
5. Vsak občan ima zakonito pravico, interesirati se za občinski proračun in tudi izraziti svojo sodbo o njem. Z?/o naj se večina v občinskem odboru nikar ne razburja, če povemo kdaj tudi kako javno besedo o občinskem gospodarjenju.
6. »Slovenec" je omenil zelo visoko postavko osebnih podpor in jo označil kot značilno za Tržič; s tem pa ni rečeno, da smo proti tem podporam. Časopisi poročajo vedno izredne in značilne stvari, in ta postavka je za delavski Tržič značilna, ker so socialne razmere danes pač take, da ostane onemogli delavec navezan le na javno podporo. Smo in bomo za podpore res potrebnim, ki pa naj se dele nepristransko.
Toliko v kratek in stvaren odgovor večini občinskega odbora na precej nestvarne očitke.
Prosveta. Na belo nedeljo popoldne priredi Vincencijeva konferenca na Skali v svoji dvorani uspeli duhovni igri »Sultanova hčerka in dobri vrtnar" ter »Skrivnost sv. maše". Čisti donos je bil razdeljen že pred prazniki številnim revnim družinam, ki so se zatekle k Vinc. konferenci za podporo. Poleg domačih obiskovalcev vabimo zlasti okoličane.
„Grunt", izvirno igro mladega domačega pisatelja Jožefa Vovka, priredi v nedeljo zvečer tržiška skupina Jugoslov. strokovne zveze. Med odmori godba.
Zdravilno kaštelansko črno vino
Din 12 — liter pri »PETERČKU«.
naj jaz storim? Kam naj grem sedaj? Žena mi je umrla, otroci so name pozabili; ne vem, kam naj giem.«
Makar Semjonov pa ni hotel vstati, udaril je z glavo v zemljo in rekel:
►Ivan Dimitrijevič, odpusti! Ko so me šibali, mi je bilo lažje kakor sedaj, ko gledam tebe... Ti si se me usmilil in me nisi izdal. Odpusti mi, radi Kristusa ! Odpusti skesanemu zločincu!« In pričel je na glas ihteti.
Ko je Aksijonov slišal, da Makar Semjonov joka, so privrele tudi njemu solze v oči in je rekel:
»Bog naj ti odpusti; morda sem jaz stokrat slabši, kakor ti...«
In Aksijonov je nehal hrepeneti po po svojem domu in ni hotel nikamor iz ječe, mislil je le na poslednje reči.
Makar Semjonov ni poslušal Aksijonova in se je prijavil kot morilec. Ko je prišel za Aksijonova odlok, da se more vrniti domov, je bil ta že mrtev
Konec.
Pokopali smo na veliko nedeljo ' čevljarskega mojstra Maksa Stegnarja. Da je bil priljubljen pri znancih, je pokazalo ogromno število pogrebcev.
So- J o i t
Nova gostilna je bila odprta na velikonočni ponedeljek v Pševem pod sV. Joštom, — se ve, z godbo in plesom. Nehote pridejo človeku na misel besede pesnikove: „Kaj pa je tebe treba bilo?"
Soseska sv. Jošt šteje 208 prebivalcev, pa je imela že do sedaj 3 gostilne, prišla je še četrta, tako, da pride na vsakih 50 duš ena gostilna. Vas Pševo nima celih 8 hiš, vaščani gostilne niso želeli, nasprotno, prepričani so, da jim ne bo v korist.
Čudimo se, kako je mogel bivši občinski odbor dati izjavo, da obstoji krajevna potreba za podelitev nove koncesije, ko pa je vsa soseska, izvzemši enega moža prepričana, da krajevne potrebe za novo gostilno ni. Morda pa je bil bivši občinski odbor mnenja, da bo nova gostilna pripomoček za rešitev težke gospodarske krize in za povzdigo n »rodne pr o svete in vzgoje!
PREDDUOR
»Othelo", Shakespearjeva drama je na odru Ljudskega doma doživela sijajen uspeh. Kljub kaj nevelikonočne-mu vremenu je prišlo toliko navdušenih prijateljev ljudskega odra, da je bila dvorana namah polna in še vstopnic je zmanjkalo. Na belo nedeljo, dne 8. aprila tega leta, jo bomo zopet zaigrali, nadaljnih ponovitev ne bo.
TURI ZEH1
Zborovanje kranjskega Tujsko-prometnega društva
Nepobitno dejstvo je, da dobro razvit tujski promet prinaša ljudstvu blagostanje in je tudi važna postavka v državnih dohodkih. To pa samo tum, kjer se ljudstvo zaveda važnosti te gospodarske panoge, tam kjer je tujski promet na višku.
Za pospeševanje tujskega prometa se ustanavljajo po posameznih krajih tujsko-prometna društva, katerih naloga je, da nesebično in z nepristransko požrtvovalnostjo delajo inicijativno ali dejansko na izpopolnitvi tujsko-prometnih naprav, na olepšavi kraja, vodijo evidenco sob, kontrolo cen, vrše propagando ter delujejo vsestransko, kjer se rešuje in obdelava vprašanje tujskega prometa.
To nalogo vrši tudi tujsko-promet-no društvo v Kranju, ki je v treh letih svojega obstoja izvršilo ogromno dela in priprav za nadaljni uspešen razvoj tujskega prometa. Na občnem zboru v torek 27. marca je odbor društva polagal pred članstvom obračun dela v preteklem letu. Agilni in znani strokovnjak na tujsko-prometnem polju, predsednik društva in sreski načelnik dr. Franc Ogrin, je v svojem poročilu jasno orisal delo, katero je društvo izvršilo v preteklem letu.  Iz njegovega poročila po-
P030R!
Botri in botrice, ženini in  neveste I
Največja izbira ur, zlatnine in srebrni ne, ki Vam jo nudim najceneje in in najsolidneje. —
Priporoča se
snemamo, da je društveno delovanje v glavnem obstojalo v tem, da se v Kranju izpopolnijo tujsko-prcmetne naprave, ki so potrebne, preden društvo preide k sistematični propagandi. Društvo je doseglo, da se je nabavil prepotrebni škropilni avto, olepšali nasadi, restavri-rala pota, preuredili parki, da pride Kranj do zgraditve javnega, mrzlega modernega kopališča, ki ga že grade. V propagandne svrhe je društvo dalo izdelati prekrasen relief Kranja, katerega ustvaritelj je znani samouk Ivan Se-lan. Relief je vzbujal že opetovano na raznih razstavah pozornost. Stal je 36.000 D, kateri znesek pa je popolnoma plačan. Društvo je izdelalo tudi pregleden zemljevid Kranja in okolice ter povečane slike Kranja, ki se pošiljajo na razne razstave in velesejme.
Društvenega zborovanja se je udeležil tudi znani delavec na tem polju, g. dr. Šter, kot zastopnik banske uprave in tujsko-prometnega sveta pri ban-ski upravi v Ljubljani. V kratkih in jedrnatih besedah je očrtai stanje tujskega prometa v naši državi in poudarjal izredno važen pomen te gospodarske panoge za Slovenijo.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Zmago Kožman, se vidi, da je odbor društva vršil stalno propagando ter bil pri tem v stalnih stikih s pisarnami „ Publika" v državi ter celo v stikih s Tourist-Officem na Dunaju in v Pragi. Od časa do časa je društvo dajalo članke in slike Kranja v časopise, revije in publikacije. V vseh pomembnejših tujsko-prometnih revijah in knjigah, ki bodo v bližnji bodočnosti izdane, bo Kranj zastopan s članki in sli-
kami. Društvo je v lanskem letu polagalo veliko pažnjo na olepšavo mesta in okolice. Zasluga društva je tudi, da je Kranj vedno častno zastopan na raz-znih tujsko-prometnih razstavah celo v inozemstvu. Članstvo pa je kljub temu, da društvo deluje za splošno dobrobit meščanstva, v vednem stalnem padanju, kar ni pripisovati zgolj gospodarski krizi, ampak več ali manj nezavednosti meščanstva. V letu 1931 je društvo 151 članov,!. 1932 128 in 1. 1933 106 rednih in 6 ustanovnih članov. Ustanovni člani so oni, ki plačajo društvu najmanj Din 1000; tako so plačali k stroškom reliefa: Združenje gostilničarjev Din 2500, Združenje trgovcev, Jugobruna in Jugo-češka po Din 2000, Združenje obrtnikov in Semperit po Din 1000.
V letu 1933 je društvo prejelo 305 dopisov, ne vštevši številne brošure, fotograf ične posnetke, zemljevide in okrožnice.
Predsednik društva, sreski načelnik dr. Franc Ogrin je razvil še daljši delovni program društva v tekočem letu, ki naj bi obstojal v olepševanju mesta, popravilu trotoarjev, odpravi telefonskih drogov in v sistematični propagandi za otvoritev kopališča. — Posebno zanimiva je bila razprava pri sestavi programa za delovanje društva v tekočem letu. Najbolj boleča točka in znak naše nezavednosti je propadajoča restavracija na Šmarjetni gori. Odbor si je nadel nalogo, da bo skušal to najlepšo izletno točko Gorenjske urediti, da bo spet pripravljena na dostojen sprejem izletnikov. Društvo bu tudi izvedlo nagradno tekmovanje za okrasitev hiš.
GOSPODARSTVO
loan Leoičnih
u   r  a r Kranj-Jesenice
Poročilo o IV. rednem občnem zboru  Kmetijske okrajne zadruge v Kranju,
reg. zadr. z om. zav. dne 26. marca 1934.
Kljub lepemu vremenu, ki je vabilo kmete k nujnemu delu na polje, je bila velika dvorana v Ljudskem domu nabito polna.
Ob pol deseti uri je otvoril predsednik gospod Lovro Novak občni zbor, pozdravil navzoče, konstatiral sklepčnost, ter da je bil občni zbor pravilno sklican in sicer z objavo v Narodnem gospodarju in vabili posameznim članom.
Za zapisnikarja je bil določen gosp. Ivan Zupan, za preglednika zapisnika pa gg. Strupi Janez in Udir Joža.
V imenu načelstva je podal predsednik g. Lovro Novak izčrpno poročilo o pretečenem poslovnem letu, kakor tudi o različnih ovadbah proti zadrugi. Nadalje je omenjal s kakimi tež-kočami je zvezano vnovčevanje poljskih pridelkov, posebno v krajih, kjer še ne obstojajo organizacije, ker tam dajo kmetje trgovcem krompir po zelo nizkih cenah. Pravtako je omenil denarne težkoče pri zadrugi, ter da se je v zadnjem mesecu vendar posrečilo zadrugi, da je dobila večje posojilo od Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani in sicer po nizki obrestni meri, s čimer je zadrugi mnogo pomagano. Nadalje je prosil člane, da sodelujejo ter pokažejo česa je zmožno 602 discipliniranih članov.
Predsednik nadzorstva Alojzij Šareč je poročal, da je predsedstvo imelo več sej, pregledalo knjige in primerjalo bilanco, ter našlo vse v najlepšem redu. Povdarjal je tudi težkoče pri vnovče-vanju poljskih pridelkov, da je blago prodati lahko, vendar kako priti do denarja. Zadruga sklepa vse kupčije tako previdno, da do danes ni utrpela nobene škode vsled morebitnega neplačila.
Tajnik gospod Ivan Zupan je pre-čital in obrazložil bilanco za leto 1933, ki se enoglasno potrdi.
Nato je bil občni zbor za 5 minut prekinjen, da se je članstvo lahko pogovorilo radi volitev v nadzorstvo in načelstvo. Po odmoru je predlagal g. Zelnik za predsednika g. Lovra Novaka, posestnika iz Nakla, ter gospoda Bur-garja Joža, posestnika iz Hraš in Janeza Hafnerja, posestnika od Sv, Duha kot podpredsednika, kakor tudi vse ostale dosedanje odbornike, ki so bili enoglasno sprejeti. Na novo je bilo izvoljenih 9 odbornikov in sicer uglednih posestnikov ter se je vzelo v obzir vse glavne kraje.
V nadzorstvo je bil izvoljen stari odbor s predsednikom preč. g. Alojzijem Sarcem.
Predsednik Novak se je zahvalil članom za zaupanje ter zagotovil, da bo odbor z novimi močmi delal le za zadrugo. Potem je dal besedo gospodu ravnatelju Alojziju Lesjaku.
Radi pomanjkanja prostora ne moremo na žalost priobčiti celotnega njegovega poročila, katerega so vsi prisotni z največjim zanimanjem zasledovali. Prinašamo samo kratek izvleček.
Blagovni promet v preteklem letu je znašal 331 vagonov. Blagovni promet in število članov v primeri s prejšnjima dvema poslovnima letoma: koncem 1 1931. 354 Član., blag. promet 106 vag , "   „      . 1932. H21   „ .    200 vag,
„ 1933. 559   . „    331 vag.
Danes ima zadruga C02 člana in od januarja 1934 do danes smo imeli že 116 vagonov prometa, od teh 93 vagonov krompirja. Članom smo izplačali za poljske pridelke v letu 1932 Din 1,375.662'-, v letu 1933 Din 1,812.852'-, od januarja 1934 do danes pa 700.000 Din.
Kakor v prejšnjih letih, tako smo imeli tudi v preteklem letu nemalo skrbi zaradi pomanjkanja denarja. Gotovo se spominjate mojega predloga pri zadnjem občnem zboru, po katerem naj bi vsak član jeseni oddal določeno količino krompirja zadrugi, na plačilo pa naj bi počakal do konca sezije. Vendar tega nismo mogli izvesti. Zakaj ne? Je-
seni so bije cene za krompir zelo nizke, nekaj časa so znašale samo 40 par za kg. Ker pa je bil pri nas pridelek za 40 V0 slabši in smo na drugi strani brali v časopisju, da so poplave drugod uničile skoraj vse poljske pridelke, smo upravičeno upali, da se bodo cene spomladi dvignile. Pri takih okolnostih seveda nismo mogli pregovoriti članov, naj jeseni oddajo krompir po smešno nizki ceni. Za Rožnik krompirjem pa jeseni sploh ni bilo nikakega povpraševanja. Kateri so tedaj vzroki tako nizkih cen za poljske pridelke? Po vsem svetu pač vlada kriza. To pa le deloma odgovarja resnici. Kdo je kriv poloma v gospodarstvu? Eden izmed krivcev je tudi Narodna banka. Pred tremi leti, ko je bil ogromen naval vložnikov na denarne zavode, Narodna banka ni prišla na pomoč. S par sto milijoni bi Narodna banka lahko situacijo rešila in ljudstvo bi imelo zaupanje v denarne zavode. Toda Narodna banka je dovoljene kredite kratkomalo skrčila in je s tem seveda katastrofo še poostrila. Denarni obtok je padel skoraj na 4 miljar-de sto milijonov. Ljudje so obupali nad tako gospodarsko politiko. Resnica pa je tudi, da se pri nas že govori lahko o nadprodukciji krompirja. Prav tako je resnica, da z najvažnejšimi uvoznimi državami za krompir, tako z Italijo, Španijo, Egiptom in Palestino nimamo nikakih odgovarjajočih pogodb. Te države pa lahko svobodno uvažajo k nam svoje pridelke, kakor citrone, oranže,
dateljne in celo cvetlice.
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 50 par. Najmanjši znesek je 6 D.
Otomane, divane, modroce in vsa v
stroko spadajoča dela Vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana.
Vsa soboslikarska in pleskarska dela izvršujem točno, solidno in po nizkih cenah. Priporoča se Jernej Vomhert>ar, Cerklje 30.
Vrtne ograje kakor vsa v stroko spT-dajoča oela solidno in poceni izvrši Čamernik, ključavničar, Cerklje.
Meblirana soba se odda pri Ručiga-
ju, Jože Brolich, Kranj.
Prodam porcelo na Klancu štev. 18. poizve se istotam.
BIRMANCI, ŽENINI IN NEVESTE popust za vsa darila ah popravila, ki se strokovno izvrSe v prvi zlatarski delavnici na Gorenjskem
Kunuiem B' HJINGUS, KRANJ
Kupujem ve,|ka ^   „ ;utntiM „/
staro jlato bralne, očal, toplomerov itd.
Vendar enkrat!
po hudi zimi ste se prepričali, da so cementni strešniki najbolj odporni. Naročite pri: JANEZ U RAZPET, iz-
delovatelj cement, izdelkov, Bistrica 22 poŠta Podbrezje. VeCjo množino proti naročilu. Na željo pride tudi na dom.
Kmetijska oknju zadruga r Kralju
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Največja vnovčevalna zadruga na Gorenjskem
Kupuje od svojih članov krompir, fižol in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah.
Prodaja svojim Članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko,  motorje  in vse špecerijsko blago po najnižjih cenah.
Kmetovalci, bodite člani te »adnage t
3601
Stran 4
»GORENJEC«
Štev, 10
(Velika binkoštna prodaja
\ po tovarniških cenah:
Q i
od Din
Kontenina bela Ztf r za srajce Sifon „ Vel. izbira delen rut „ Deleni polnovolneni» F^plin za srajce . Papl. za kombineže , Klot za odeje 140 cm Platno za rjuhe 150 cm Gradi za madrace po
5*80 Izgotovljene moške srajce od Din
6'— Stof za damske obltke      „ .
8"— Štof za fantovske obleke
7— Volneni paplin 100 cm n
8'— Štof za športne plašče „
10*— Crepe de Chine brez napake • „
11 •— Kamgarn za moške obleke „ „
lö— Češki kamgarn „ „
16 — Angleški kamgarn ,
17— Odeje iz klota, ročno delo ,
Oglejte si našo veliko zalogo in naše brez konkurenčne cene!
i
u
1
"i
18 —
22 — 22 — 26-— 32-— 32 — 60 — 5
Logar & Kalan, Kranj |
Priporoči se Vam
Jttanufakturna za'oga - Lastnik Srečko Vidmar.
Usnjarska in čevljarska zadruga
Runo
priporoča sledeče lastne in zato
najcenejše izdelke:
ovčine v raznih barvah kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas!
Botri! Botrice!
N'1 pozabit \ da ja lepa l'ot orra i največje veselje kakor tudi najlepši in najtrdnejši birmanski spomin, ki ga daste svoji:p. bir-mancem.
Zato dajte fotografirati svoje bir-mance v foto ateljeju
Janko Kramar, Kranj, Glav. trg 183
v hiši Sajovica
Cenjenemu občinstvu sporočava, da sva prevzela v Kranju staroznano GOSTILNO RUČIGflJ nasproti cerkve. Dobra pijača in jedila. Sprejemajo se tudi abonenti.
Se priporočata
Jože in Frančiška Brolih
Knjigarna Ilirija Kranj
Glavni trg
Za birmance priporočamo nakup:
molitvenikov, podobic, rožnih vencev in mirtnih vencev   za   na glavo.
Botri in botrice, oglejte si bogato izbiro I
Pozor! Pozor!
Stavbne parcele
na Kranjskem polju. Odda sevtudi hiša na glavnem trgu št. 185 pri Čadežu za daljšo dobo v najem, eventuelno se tudi proda. Vsa pojasnila daje Lovro Rebolj, Kranj.
Času odgovarjajoče Vam očisti in zlika Vašo obleko, snežno belo opere perilo in ovratnike v kombinacijah tvrdka
FRANJO POTOČNIK
svetlolikalnica in kemično čiščenje oblek — Kranj
Cene času primerne!
3(olesa!
Nova 900 Din, plašči od 40 Din dalje kupite v Cerkljah pri R. Lipar
Ako hočete elegantne trpežne čevlje,  obiščite  dom. tvrdko
Franc Strniša v Kranju
ki Vam nudi trpežno obutev ročnega izdelka za mal denar. Popravljamo vso staro obutev hitro in nocenil Obiščite nas!
Janko t(ant
J(ranj
Trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom. Špirit in žganje v odprtih in zaprtih steklenicah. — Na drobno in na debelo.
Telefonšt. 65 —  Brzojavi ; RAN T KRANJ
Vsake vrste rolete, žaluzije, zavese in samonavijalci.
PETER KOBAL
KRANJ
Specijainl lastni izde ek dobavlja v vsaki mnotini in dimenzijah.
SB
BE
lili in Pili ii ji
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne
položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo  po  pogovoru in se izplačujejo  vsak čas brez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje
Zaloga pohištva. — Izdelovanje vseh najfinejših tapetniških del. Najcenejša postrežba, solidno delo. — Prepričajte sel
3EE
Kmetovalci!
Kakovost vaših pridelkov izboljšate z uporabo superfosfata znamke HRASTNIK, ki ga proizvaja domača
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d.,
Hrastnik.
40°|otta M
je najbolj važno in potrebno gnojilo za zemljišča na
Gorenjskem
Krompirju j naj se sedaj gnoji s 75 -150 kg
fr^vntKu 40 o|0 ne   3( ^1 E 3 J S 0 £ S0£3
detelji in lucerni ) po enem oralu.
ftgriHtttt HcmičHi ttred za umi gnojenje
V Zagrebu, Trg WashingtOna br. 3 da vsa potrebna navodila brezplačno.