List 38.
              Nova sušivnica za sadje,
ki se da sem in tje prepeljavati. Iznašel dr. Ed. Luk as.
Mnogo skusinj že je potrdilo to novo iznajdbo slav-noznanega đr. Lukas-a.
Kaj pa ima ta sušivnica tako posebnega? — nas bodo vprašali sadjerejci.
Eno prednost te sušivnice kaže že ime, da, ker se da iz enega mesta v druzega prepeljati, potuje zato lahko od gospodarja do gospodarja, in se brez zidarja da postaviti na pripravno mesto.
Druga prednost njena je ta, da se sadje hitreje jo bolje suši, brez dima, pa tudi veliko manj kurjave potrebuje kakor večidel vse druge sušivnice. Ker Namreč sadje v tej mašini suši le na posebni način pre-peljavana gorkota zraka, zato je posušeno sadje posebno okusno in dobro.
Tudi se sadje prav lahko suši.    Izbirati posušeno
»adje je pri tej sušivnici le   takrat^potrebno, če ni vse
e&ako debelo in enako zrelo bilo.   Cešinj, višinj in češ-
če so zadosti zrele,   navadno prav nič ni treba
zbirati.
Naj v potrjenje tega, kar smo ravnokar na hvalo tej popotni sušivnici rekli , navedemo, kar je lansko jesen v shodu sadjerejec v Trier-u, učitelj kmetijstva Arnold iz Bittburga na priporočilo Lukas-ove sušiv-nice rekel, takole:
„V naši kmetijski šoli smo si napravili Lukas-ovo popotno sušivnico (Wanderdorre), katera vse druge prekosi, ki jih poznamo. Vsal^o\sa^e se dd v njej sušiti in to prav hitro; češ pije'potrebujejo 6, k večemu 7 in pol ure, jabelka na 5 krhljev razrezana 6, k večemu 7 ur. Posebno je pri tej sušivnici to, da ima izvrstno dobro izmišljeno napravo, po kateri se sogreti zrak pretaka: suhi zrak v-se jemlje, mokrega težkega pa spodej izpušča, in to ravno je, da se sadje hitro suši." Isto tako hvalita Lukasovo sušivnico Grimm v časniku za sadje- in vinorejo 1. 1873 in pa pl. Bocskaj v Peštu, ki je to sušivnico v Dunajski razstavi kupil.
Sušivnica ima 3 poglavitne dele: 1) predal (omaro), kjer se kuri, 2) omaro sušivni, in 3) notranji prostor za sušenje. Vsi ti deli so železni. Po tem pa, da so stene predalnikov enake tistim denarnim skrinjam, ki so ognja varne, dvojne, se loči ta popotna sušivnica od vseh druzih železnih, in to, da med dvojnimi stenami je nabasan pepel ali kaj druzega tacega, kar gorkoto skozi sebe ne pušča rado, daje prednost tej sušivnici, ker se v njej gorkota ne zgublja navzunaj. L6se, na katerih se sadje suši, imajo za kakih 20 kvadratnih čevljev prostora; ta prostor ni sicer velik; al ker se v tej sušivnici sadje še bolj ko dvakrat hitrejše suši, ni treba večega prostora.
Ker je moč gorkote v tej sušivnici silno velika, zato treba le prav počasi kuriti. Skušnja je kazala, da so z 2 funtoma drv v 10 minutah 75 stopinj vročine R. napravili v sušivnici ter so morali kar brž z gorko-merom se vmakniti iz sušivnice.
Cena navadne popotne sušivnice je 120 mark ali 60 goldinarjev našega denarja, na pol veča pa velja" 172 mark.
Tako  najdemo   zapisano  v  „Oesterr.   Landwirtb. Wochenbl."
Ker smo mi Slovenci, vsaj večidel, s suhim sadjem in vzlasti s suhimi češpljami, ki po dimu smrdijo, še daleč za druzimi, na priliko, Bosniškimi (glej 16. list letošnjih „Novic"), bilo bi želeti, da naša družba kmetijska si za izgled omisli Lukas-ovo popotno sušivnico.