117ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
JUBILEJI
Dr. Ana Benedeti~ – sedemdesetletnica
Ni neznano, da imamo zgodovinarji do kategorije
~asa poseben in pogosto vzvi{en odnos, pa vendarle
je tudi za nas njegova glavna mera ~love{ko ‘ivljenje
in njegov hiter tek. Bilo je skoraj “v~eraj”, ko smo
lahko v tem ~asopisu brali naklonjene, prijetne bese-
de profesorja dr. Vasilija Melika ob {estdesetletnici
Ane Benedeti~, ene na{ih redkih specialistk za zgo-
dovino prve slovenske univerze.
Prijetno in obenem te‘ko je pisati o ~loveku, s
katerim te skozi dve desetletji ve‘e poznanstvo, {e
ve~, prijateljstvo, ki pa ni, kar je povsem ~love{ko,
izklju~evalo tudi kak{nih medsebojnih ob~asnih kre-
sanj mnenj, strokovnih razhajanj. [e danes, ko je na{a
jubilantka ‘e {tiri leta v pokoju, je vsako sre~anje z
njo praznik, zanimiva zgodovinska ura, pa naj te~e
beseda o resnih strokovnih temah v zvezi z zgodovin-
skim razvojem evropskih in v tem okviru ljubljanske
univerze, dnevnimi dogodki ali o vsakdanjih ‘ivljenj-
skih re~eh. Tako ‘eli ta prispevek, ki seveda ne more
mimo slavljen~inih biografskih in bibliografskih po-
datkov, predstavitve njenega poklicnega dela, znan-
stvenih in drugih dose‘kov, uvodoma izpostaviti neka-
tere njene ~love{ke lastnosti in njene ~love{ke kvalitete. Za na videz zelo samozavestno in nekoliko te‘je
dostopno ‘ensko se skriva skromna, izredno po{tena in dobra Ani, ki je in bo vsakemu pomagala po svojih
najbolj{ih mo~eh. @e sam pogled na nekatere publikacije ljubljanske univerze, katerih nastanku je v veliki
meri botrovala in jih obogatila z dragocenimi vsebinskimi (arhivskimi) podatki, pogosto spremlja praznina
na tistih mestih, kjer bi moralo pisati ime univerzitetne ustanove, ki hrani te podatke, in ki jo je Ana
Benedeti~ zgradila takoreko~ iz ni~, ali pa na “podlagi podatkov Ane Benedeti~”. Da je kitenje s tujim
perjem na{a stara bolezen, ki si mu ne more izogniti niti Alma mater labacensis, je ‘al izpri~ano tudi na
primeru na{e jubilantke.
Zgodovinarka, muzealka in arhivistka Ana Benedeti~, se je rodila v nedeljo 27. julija 1930 v Dravljah, v
takrat {e samostojni ob~ini [i{ka, ki so jo nato ~ez nekaj let priklju~ili Ljubljani, star{em iz kme~kih dru‘in,
ki sta v drugi polovici dvajsetih let pred pogromi italijanskega fa{izma po skrivnih gozdnih poteh, po katerih
si je takrat re{evalo ‘ivljenja mnogo primorskih Slovencev, pribe‘ala iz Primorske: mati Fran~i{ka Benedeti~
roj. Prelc iz vasi Nova Su{ica v Ko{anski dolini na Krasu, o~e Jo‘e Benedeti~ iz vasi Dolnje Cerovo v
Gori{kih Brdih.
^eprav ves ~as ljubljanska me{~anka, je Ana Benedeti~ ostala zvesta svojim koreninam. Rada ima
Primorsko in ohranja vezi z njo. Nekaj prislovi~ne kra{evske trme, o kateri se rada po{ali, pa bi najbr‘ po
materi na{li tudi pri njej, v njeni delavnosti, doslednosti in vztrajnosti.
@e v pred{olski dobi jo je mama vpisala v otro{ki vrtec v [entvidu, obiskovala je osnovno {olo
Valentina Vodnika v [i{ki, kjer je bila leta 1938 najbolj{a u~enka in je za nagrado dobila zlato hranilno
118 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
knji‘ico Mestne hranilnice ljubljanske s pologom 50 dinarjev in s pripisom: “Bodi pridna, delaj in var~uj
in ne bo se ti treba bati starosti”. Seveda je hranilna knji‘ico med vojno izgubila vrednost, torej na tisto
“….ne bo se ti treba bati starosti” z njo ne gre ra~unati, pa vendarle jo kot muzealka in arhivistka po du{i
in srcu {e danes hrani “za spomin”. Leta 1950 je maturirala na 6. dr‘avni gimnaziji (v [ubi~evi ulici). Po
maturi se je zna{la na razpotju. @e v gimnaziji se je precej ukvarjala z risanjem, profesor risanja, slikar
Nande Vidmar je opazil njeno nadarjenost, zato jo je usmeril v posebni risarski te~aj, ki je bil takrat v stavbi
kina Union v Ljubljani in ki je pripravljal srednje{olce za likovni {tudij. Kot ‘enski so ji star{i odsvetovali
{tudij slikarstva. Tako se je zna{la med dvesto kandidati za {tudij arhitekture na takratni Tehni{ki visoki
{oli v Ljubljani. Bila je sprejeta, vendar ga je opustila, ker je dru‘ina uvidela, da h~erki s svojimi skromnimi
dohodki ne bo mogla zagotoviti tega razmeroma dragega {tudija. Prepisala se je na {tudij zgodovine na
Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in tam 25. septembra 1956 diplomirala z nalogo o nacionalnem
vpra{anju in jugoslovanskih socialno-demokratskih strankah pri profesorju dr. Metodu Miku‘u. Takrat je
oddelek za zgodovino domoval {e v pritli~ju Narodne in univerzitetne knji‘nice, predavali pa so Gregor
^remo{nik, Milko Kos, Josip Klemenc, Fran Zwitter, Metod Miku‘, Bogo Grafenauer in Jo‘e Kastelic.
@elela si je slu‘bo na In{titutu za delavsko gibanje, vendar je ni dobila. Pristala je kot knjigovodkinja. Prav
ji je pri{lo znanje franco{~ine in risanje. Z in{trukcijami, prevajanjem in risanjem se je nekako dalo
pre‘iveti. Dr. Ferdo Gestrin ji je pomagal, da je pri{la do delovnega mesta profesorice zgodovine na
postojnski gimnaziji. Kasneje se je odpovedala te‘kim podnajemni{kim pogojem v Postojni in se preselila
v Ljubljano, kjer je od jeseni 1959 dalje pou~evala najprej na osemletki Valentina Vodnika v [i{ki, nato pa
na osemletki na Poljanah. Aprila 1961 je opravila strokovni izpit za srednje{olskega profesorja zgodovine,
v naslednjih letih pa {e za kustosa in arhivista. Maja 1964 je namre~ zapustila pedago{ko delo in prevzela
vodenje oddelka za novej{o zgodovino v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prav kranjski muzej s tipi~nimi
muzejskimi opravili: pripravljanjem razstav, zbiranjem dokumentov, pisanjem razprav in raziskavami na
terenu, je bil ena temeljnih postaj na njenem ‘ivljenjskem potovanju, na katerega je ostala ~ustveno vezana
vse do danes. Kot kustos je predvsem izpostavljala terensko delo, saj je prav v terenskem raziskovanju in
evidentiranju gradiva na terenu videla eno primarnih nalog muzejske stroke.
Naslednja ‘ivljenjska postaja je Benedeti~evo pripeljala na Univerzo v Ljubljani in jo nelo~ljivo
povezala z ustanovo: univerzitetnim arhivom, ki ga je v naslednjih desetletjih zgradila dobesedno iz ni~.
Ko se je bli‘ala petdesetletnica ljubljanske univerze, je organizatorjem proslave obletnice takoj postalo
jasno, da bo mogo~e izdati zbornik o zgodovini univerze samo, ~e bo gradivo pravo~asno zbrano in
urejeno, pa tudi, da potrebuje univerza ustanovo, ki bo zdru‘evala arhivsko, muzejsko in dokumentacijsko
dejavnost, kakor jo imajo znamenite univerze v Evropi. Profesor dr. Fran Zwitter je na{el za tako dejavnost
primernega, sposobnega in vztrajnega delavca – to je bila Ana Benedeti~, ki je 1. septembra 1968 nastopila
slu‘bo na univerzi in je tam do upokojitve v letu 1996 vodila arhivsko-muzejsko slu‘bo, danes imenovano
Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani. Z velikim entuziazmom je zbirala arhivsko gradivo po
raznih kleteh in lesenih provizorijih ter na podstrehah, ga sistemati~no in strokovno obdelovala: od
postavitve fondov do njihovega urejanja in popisovanja. Uredila in popisala je fonde rektorata univerze in
skoraj vseh fakultet iz obdobja od ustanovitve univerze pa tja do za~etka {estdesetih let. Poseben talent in
veselje je imela za iskanje podatkov, dokumentov, spominov, fotografij, skratka vsega, kar pri~a o zgodo-
vini ljubljanske univerze, njenih profesorjev in {tudentov, o bojih za univerzo pred njeno ustanovitvijo.
Obiskovala je upokojene profesorje, njihove vdove, h~ere, sinove in druge sorodnike, radi so ji posojali
ali podarjali gradivo in fotografije, dajali podatke, pripovedovali spomine. Nabrala je bogato gradivo,
zlasti zajetno zbirko fotografij, vse to je v organizacijskem in vsebinskem pogledu izoblikovala v arhiv in
muzej po zgledu uglednih evropskih univerz.
Benedeti~eva je ‘e v Gorenjskem muzeju pripravila ve~je ali manj{e razstave iz zgodovine partizanstva
na Gorenjskem, razstavno dejavnost je nadaljevala tudi na univerzi s prikazi razvoja ljubljanske univerze
v letih po njeni ustanovitvi in v ~asu druge svetovne vojne. O njenem pomembnem prispevku k prou~evanju
zgodovine ljubljanske univerze pri~a obse‘en popis njenih razstav, ki so objavljeni v zborniku Biografij in
bibliografij univerzitetnih u~iteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev Univerze v Ljubljani (ULBB), 5/
III (1999), na tem mestu gre omeniti le najbolj odmevni: Univerza v Ljubljani 1919–1930 in Univerza v
Ljubljani 1919–1945.
Bogata je tudi bera strokovnih in znanstvenih objav Ane Benedeti~. Saj njen ustvarjalni opus obsega
skoraj sto bibliografskih enot, v celoti navedenih v ‘e omenjenem ULBB-u, prav tako ve~inoma iz
119ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
zgodovine medvojnega odporni{tva na Gorenjskem in seveda iz zgodovine ljubljanske univerze. Pisala je
o {tudentih pred prvo vojno, med obema vojnama in med drugo vojno v zborniku Petdeset let slovenske
univerze v Ljubljani (1969), v zborniku Zgodovina Ljubljane (1984), v fotografskem zborniku Slovenski
{tudenti v boju za narodno in socialno osvoboditev (1987) in v fotografskem zborniku Slovenski {tudenti
in univerza 1941–1945 (1999), za katera je zbrala dokumentarno gradivo, napisala besedilo k slikam in za
prvo publikacijo dobila tudi nagrado Dneva vstaje slovenskega naroda. Na{la je podatke o velikem
mecenu odvetniku dr. Francu Mundi (1831–1914), ki je ve~ino svojega premo‘enja zapustil {tudentskim
{tipendijam. V Delu je pisala o njem in njegovi {tudentski ustanovi (1984), pisala je o Anki Mayer-
Kansky, prvi doktorici ljubljanske univerze (1975). Re{ila je pomemben del zapu{~ine dr. Mihajla Ro-
stoharja (1878–1966), najaktivnej{ega ~lana vseu~ili{ke komisije, ki je ob koncu prve svetovne vojne
pripravljala ustanovitev prve slovenske univerze. Benedeti~eva je o njem napisala precej ~lankov (1983,
1987, 1989, 1996). Nadalje je pisala tudi o ‘upanu Ivanu Hribarju in univerzi v Ljubljani (1991), predsed-
niku vseu~ili{ke komisije dr. Danilu Majaronu (1992), prvem dekanu Pravne fakultete prof. dr. Leonidu
Pitamicu (1994). Izdala je sto strani obsegajo~o, bogato ilustrirano publikacijo Pot do slovenske univerze
(1981), in skupaj z dokumenti in faksimili skoraj {tiristo strani obsegajo~e delo Poti do univerze (1999),
predelano besedilo doktorske disertacije, ki jo je Benedeti~eva na oddelku za zgodovino Filozofske
fakultete Univerze v Ljubljani uspe{no zagovarjala 26. 11. 1996 pred komisijo, v kateri sta bila poleg
mentorja akademika prof. dr. Vasilija Melika {e prof. dr. France Rozman in izred. prof. dr. Janez Cvirn.
[tudija, ki jo je Ana Benedeti~ na tak ali druga~en na~in pripravljala dlje ~asa, raziskuje obdobje tik pred
ustanovitvijo slovenske univerze v Ljubljani: pri~enja se v letu 1848 in predvsem podrobno govori o letih
med 1898 in 1914, ko je bila opravljena ve~ina pripravljalnih del za vzpostavitev tega inavguralnega in tudi
konstitutivnega elementa slovenstva v novi dr‘avi, Kraljevini SHS. Benedeti~eva tu posebej izpostavlja,
da je bil boj za slovensko univerzo dokaj mo~an, imel pa je tudi vrsto te‘kih napak. Ni bil stalen in
dosleden, ampak buren in zelo {irok. Tako so v za~etku organizirali zborovanja, manifestacije in preda-
vanja z zahtevami po univerzi v vrsti manj{ih slovenskih krajev, od Kranja do ̂ rnomlja in od Svete Lucije
do Slovenskih goric – drugi~ pa je prevladala apatija in neodlo~nost. Ne smemo tudi pozabiti, da nikakor
niso bili vsi Slovenci za univerzo. Pri tem Benedeti~eva lepo poka‘e, da zgodovina slovenskega univerzi-
tetnega boja izpri~uje tudi usodno razcepljenost slovenske politike. Tako na liberalni kot na katoli{ki strani
so boj za slovensko univerzo nemalokrat uporabljali le kot trenutno sredstvo politi~nega presti‘a …
@ivljenjska obletnica Ane Benedeti~ nam daje mo‘nost in povod, da izpostavimo njeno predanost
poklicu, ki ga ni nikdar razumela kot slu‘bo, temve~ zmeraj kot poklicanost. Njeno aktivnost in veselje do
dela je sicer oviralo dokaj{nje nerazumevanje vodstva univerze in rektorata, kjer je le s te‘ka uveljavljala
spoznanje, da brez arhivskega gradiva ni verodostojnega zgodovinskega spomina, tudi ne verodostojne
zgodovine ljubljanske univerze. Toda tudi ko je bilo najte‘je, ni popustila, ni se vdala pesimizmu, ampak
se je odlo~no postavljala po robu pogubnim te‘njam s pisano besedo in neutrudnim delom. Urejen in
opremljen arhiv – muzej Univerze v Ljubljani in ~e le mogo~e polna ~italnica raziskovalcev ali obiskoval-
cev razstav sta bila jubilantki vizija in cilj, h katerima je bilo usmerjeno vse njeno prizadevanje in njeno
delo. To niso bile le “slu‘bene zadol‘itve”, ampak predvsem njeni osebni na~rti. Ni ji bilo ‘al ne prostega
~asa ne truda, ko je {lo za uresni~itev teh na~rtov.
Ob njenem jubileju ji iskreno ~estitamo v upanju, da ji bosta zdravje in muza Clio naklonjeni in bo
slovensko zgodovinsko znanost obogatila {e z marsikaterimi novimi spoznanji iz preteklosti prve sloven-
ske univerze in boja za njen nastanek. Na~rtov in delovne vneme ji nikoli ni manjkalo in tega se veselimo.
J o ‘ e  C i p e r l e