Štev. 2.	V Ljubljani, 10. januarja 1908.	XLVIII. leto.
G-lasUo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljstvo — sebi!
-f- Odkar deluje učiteljstvo, deluje za — druge. Kar je dosegel naš narod v kulturnem in socialnem oziru, mora v veliki meri zahvaliti svojemu učiteljstvu. To se je popolnoma postavilo v njegovo službo. Ni na Slovenskem in v hrvaškem Primorju društva — razen nazadnjaških — kjer bi nesebično in požrtvovalno ne delovalo učiteljstvo. Mnogo je celo društev, ki nalagajo vse delo in vse posle na rame učiteljstva. Tega ne more nihče ovreči. Kdor sodi pravično in nepristransko, mora priznati, da je storilo učiteljstvo nasproti narodu v polni meri svojo dolžnost. Na sodbo sovražnikov se ne oziramo.
Razmere našega stanu — tako materialne kakor pravne — so take, da so nevzdržljive. Treba jih je temeljito predrugačiti. Treba nam je življenja, treba opore in pomoči. Z vseh strani preže na nas, da bi nas pritisnili ob tla in nam težko življenje napravili še težje, neznosno. Resignacija ne bodi odgovor na sovražne navale — ne, ampak novo delo, nove žrtve naj pričajo, da živi v nas moč, da hočemo živeti v bodočnosti bolje in drugače nego smo v preteklosti, da ni naš delež samo zatajevanje in trpljenje, ampak tudi užitek in veselje. Kdor je rojen, ima pravico in dolžnost, da živi. Tako tudi učiteljsko!
In zato menimo, da je dospela doba, ko mora učiteljstvo misliti tudi nase, delati tudi zase in za svojce. Tu ni nobenega izgovora. Kdor že pozabi nase, ne sme pozabiti na one, ki so njegovi, ker jim je dal življenje. To je pravilo, ki ne pozna izjeme, če je izjema, se imenuje samopašnost, egoizem grdega lica. Takih izjem ne maramo, te prepuščamo sovražnikom. Med njimi bodi plevel, med nami kleno zrnje.
Iz dolžnosti, ki jih čutimo sami do sebe in ki jih imamo do svojih otrok, so se rodila razna naša društva, ki skupno ustvarjajo našo organizacijo, s katero se lahko ponašamo pred vsem svetom. Kot učitelji in vzgojevalci pa imamo tudi dolžnosti nasproti tistim, ki pridejo za nami in zavzamejo naša mesta, ko nas ne bo več. Naša skrb bodi, da ne bodo oni
Učiteljski Tovariš izhaja vsak pet*k popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . . 8 K
pol leta......4 „
četrt leta.....• 2 „
posamezne številke po 10 h.
kleli našega spomina, da nas ne bodo obsojali, da se nismo zavedali svoje naloge in svojih dolžnosti, nego da bodo uživali sadove naših naporod in žrtev, se ob tem razvijali vedno bolj ter lažje služili narodu in domovini — človeštvu.
Tisti, ki so bili z nami enakih misli, so nam pred 13 leti ustanovili „Društvo za zdradbo Učiteljskega konvikta", t j. društvo, ki je učiteljskega pomena, in ima zatorej nasproti njemu vse učiteljstvo enake dolžnosti. Takorekoč iz nič se je nateklo v teh 13 letih v društveno blagajnico 58.500 K 58 h. Ogromno denarja, največ pritrganega, pristra-danega! To je vidno znamenje požrtvovalnosti, ki ji ne poznamo primere. Kdor ni nič pomagal, ko smo čarali to svoto iz nič, tega mora biti danes sram, ko se glasneje in glasneje oglaša klic, da moramo od pravil do realizo-vanja, da moramo in hočemo ponosno in veselo stopiti pod — svojo streho!
Pod svojo streho — v "svoj dom 1
Tu bodi naše ognjišče; kraj odkoder se naj širijo vse naše ideje, naša prizadevanja; tu bodi — in to pred vsem! — zavetišče našim sirotam in otrokom, tem in nam dom — u č i t e 1 j s k i d o m !
Med te 58.500 K 58 h ne smemo seči z drzno roko. V primeri s tem, kar mislimo in moramo ustvariti, je ta denar neznatna vsota, a vendar tolika, da lahko in uspešno gradimo na nji dalje ter pridemo tako do mere, da bomo stavili svoje poslopje na trda tla in ne samo na pesek. Postaviti moramo dom, ki ostane, a ki se ne razruši, razen če ne prihruje nadenj elementarna sila.
Tovariš Gangl je izprožil pri zadnjem občnem zboru „Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta" načrt, kako pridemo najhitreje in najsigurneje do potrebnega zgradbenega kapitala. To bi se dalo izvesti tako-Ie:
V naši organizaciji je približno 2000 učiteljev in učiteljic. V jubilejskem letu smo. Vsi stanovi si bodo prizadevali, da ga proslave z dobrodelnimi napravami, ustanovami. Učiteljstvo naj posveti jubilejsko leto — sebi. A ne samo eno leto, ampak t r i leta zapored
Z? oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
naj obhaja učiteljstvo ta jubilej. Vsak in vsaka se naj obveže zase, da daruje tri leta vsak mesec za „Učiteljski konvikt" po 2 K. Na ta način daruje učiteljstvo sebi v treh
letih....... 144.000 K — h,
k temu prištejmo sedanje imetje v znesku . . . 58.000 „ 58 „ obresti in druga darila . 15.000 „ — „ kar da skupaj .... 217.500 K 58 h
To je vsota, ki se da z njo računati in z njo — začeti. V tem še ni všteto obljubljeno darilo deželnega zbora kranjskega in pa brezplačni stavbni prostor ljubljanskega mesta.
Potemtakem ima plačati vsak organizovan učitelj in vsaka organizovana učiteljica 72Kjubilejskega daru, in sicer v treh letih. Ce plača to vsoto prej, je toliko bolje, ker rastejo obresti in ker se lažje preboli. Ce se res uvede ta jubilejski dar, če se res obveže 2000 članov naše organizacije, da prostovoljno prevzame to žrtev, potem zbudi ta požrtvovalnost gotovo tudi med prijatelji učiteljstva odobravanje s tem, da se bodo množili darovi tudi iz neučiteljskih krogov.
Ganglov načrt je izzval pri zborovanju splošno in odkritosrčno priznanje in odobravanje, ker je zasnovan na možnosti in solidnostitervededo gotovega uresničenja. Na učiteljstvu je sedaj, da besede postanejo meso. Nabiranjejubi-lejskega daru naj prevzamejo šolski voditelji in šolske voditeljice. Lepa beseda dobi vedno lepo mesto. Tudi okrajna učiteljska društva naj se z vso silo zavzamejo za to akcijo.
Darujmo tri prihodnja leta sebi! V tem času in pa v primeri z uspehi letošnjega leta lahko stori odbor do tedaj vse potrebne priprave, da čez tri leta položimo temeljni kamen, a čez petletstopimovdom, ki semu naj blestita na pročelju ponosni besedi: Učiteljstvo — sebi!
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Rade volje dajemo na razpolago svo list vsakomur, ki želi tako ali drugače pospešiti to namero. Saj je življenskega pomena za nas!
Napredek hrvaškega učiteljstva.
Zagreb, 6. januarja 1908. — zg — Poročam ti, slovensko učiteljstvo, veselo vest: hrvaško učiteljstvo je napravilo v svoji organizaciji korak naprej. A kar me posebno veseli, je dejstvo, da je pri tem napredku služilo hrvaškemu učiteljstvu za zgled slovensko napredno učiteljstvo, ki si je pridobilo med Hrvati — tako preprostimi kakor inteligentnimi — spričo svoje odločnosti in svojega moškega nastopanja najsplošnejše simpatije.
Naš zaslužni „Hrvatski pedagoško-knji-ževni zbor" [je sklenil, da izdaja od novega leta naprej poleg „Napredka" nov list, ki se zove „Hrvatski učiteljski dom" in ki naj odgovarja vašemu „Učiteljskemu Tovarišu", kakor naj „Napredak" zastopa stališče „Popotnika". Tako smo si delo razdelili in hočemo z novimi, čilimi močmi delovati za napredek šolstva in učiteljstva. Hvala vam, bratje Slovenci, da ste nam pokazali pravo pot, kako se je treba poprijeti dela, da to delo tudi rodi uspeh!
Naš „Napredak" bo odslej „naučno-pedagoška smotra", ki ji bo glavni urednik naš velezaslužni Stjepan Basariček, mož izredne delavnosti in pravega, moškega značaja. V glavnem bo Basariček urejal I. del (Teorijska pedagogija) in V. del (Manji članci i bilješke); pri urejanju mu bodo pomagali: Milan P e j n o v i c v Osjeku (II. del: Praktična pedagogija), Davorin Trstenjak v Gospicu (III. del: Obzor po pedagoškom svijetu) in Josip Š k a v i c v Hreljinu (IV. del : Književa smotra). — „Napredak" bo odslej izhajal v mesečnih zvezkih (izvzemši juli in avgust) ter velja na leto 10 K.
„Hrvatski učiteljski dom" pa bodi, kakor sem že omenil, sličen „Učit. Tovarišu". Urednik mu je naš marljivi tovariš
Za reklamne notice, pojasnila, poslana,, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
LISTEK.
„Zvonček"
Ta naš najboljši in najlepši mladinski list je zaključil svoj osmi letnik in prestopa sedaj v deveto leto svojega izhajanja.
Uredništvo in upravništvo objavljata v 12. štev. minulega leta ta-le poziv do sotrud-nikov in naročnikov „Zvončka" : Za nami je sicer kratka doba, a mnogo poštenega dela, ki smo ga osem let izvrševali z veseljem in — tako upamo — z uspehom v prid ljubi slovenski mladini. Danes je naš list razširjen širom slovenske domovine, in lahko rečemo, da ni slovenskega učenca in slovenske učenke, k' bi ne poznala „Zvončka". Kakor nam poročajo učitelji in učiteljice, ki oskrbujejo šo-Jarske knjižnice, si naša šolska mladina najrajša izposoja „Zvonček". List za listom gre iz rok
v roke, letnik za letnikom roma od enega do drugegai
To nas veseli, ker nam dokazuje, da
ubiramo v svojem listu prave strune — tiste, ki dobe vselej odmev v mladih srcih.
Pa tudi starejši, odrasli svet ne zameta našega lista, saj se ob njem pomlaja in za-taplja v dobo prelepih mladostnih dni. Tako doseza „Zvonček" svoj pravi namen: mladino dviga, razveseljuje in uči, starosti pa zbuja spomine na lepoto mladosti.
Da je temu tako, moramo zahvaliti svoje vrle sotrudnike in sotrudnice, ki so ustvarili „Zvonček" tak, kakršen je. Vsa leta njegovega izhajanja delajo zanj požrtvovalno in s plemenitim navdušenjem, dobro se zavedajoč, da delajo s tem za blaginjo slovenske mladine.
Tej srčni zahvali pridružujemo ob sklepu osmega letnika prav tako srčno prošnjo. Vsi naši prijatelji in vse naše prijateljice naj se nekoliko potrudijo in nam pridobe lepo, prav lepo število novih naročnikov. Mislimo, da ne bi bilo nič težkega, ako nam pridobi vsak vsaj enega novega naročnika. Samo volje je treba. Tej uslugi izkažemo protiuslugo s tem, da bomo izkušali ohraniti „Zvonček" na se-
danji stopnji in ga po možnosti dvigniti še bližje do popolnosti. Prosimo, naj nihče ne presliši te naše prošnje.
Za bodoče leto smo nabrali že lepo zalogo spisov in podob. Kakor nismo obljubljali nikoli doslej, tako ne obljubljamo niti danes nič nemogočega. Trdimo samo: Kolikor bo v naših najboljših močeh, to storimo za „Zvonček."
Vkljub podraženju tiska in papirja ostane cena našemu listu ista. Novi naročniki nam ustrežejo, če se javijo tekom tega meseca vsaj po dopisnici, da bomo vedeli prirediti zadostno število izvodov prihodnjega letnika.
Vsi, ki jim je pri srcu slovenska mladina, naj se pridružijo prijateljem in naročnikom „Zvončka".
Naj se zgodi tako! Zakaj resnica je, da se slovenska javnost vse premalo briga za ta prelepi, po vsebini in po ilustracijah v resnici bogati mladinski list. Samo za lansko leto dolgujejo naročniki 790 K. To je nečuvena brezbrižnost! Skrajni čas je pač, da se te razmere temeljito izpremene. Dolžnost vsakega mladino-
ljuba je, da pridobi „Zvončku" kar največ novih naročnikov. Vsaletna naročnina 5 K je res tako malenkostna, da jo lahko zmaga vsaka slovenska hiša in vsaka slovenska šola. Zal, da je še mnogo, mnogo teh, ki niso naročnice „Zvončka". Upamo, da bo v tem oziru drugo leto bolje. Naj ne bo slovenske rodovine in slovenske šole, ki bi bila brez „Zvončka"! Drugi narodi skrbe z vso vnemo, da se dviga in napreduje njihovo mladinsko slovstvo. Učimo se od njih in jim bodimo v tem pogledu enaki! Kar storimo za mladino, storimo za boljšo bodočnost svojega naroda?
Slovenci nimamo kapitala, da bi ga mogli ostaviti svoji mladini. Storimo pa lahko, da obogatimo njene duše, njena srca, kar se najlažje in najtrajnejše zgodi potom lepe knjige, kakršna je „Zvonček". Tako ji damo najtrdnejšo oporo na pot v življenje, tako jo najbolj usposobimo za boj, ki jo čaka v prihodnjih časih!
Stjepan Š m i d. List bo izhajal vsakega 5. in 20. v mesecu. Zanj ni posebne naročnine, temveč ga dobivajo naročniki „Napredka" brezplačno. V programu pravi uredništvo, da bo listu v prvi vrsti naloga stanovska borba. Smoter tej borbi pa je svobodna šola in svobodno učiteljstvo, a s to je v najožji zvezi svoboda domovine in naroda. Zakaj, ako je resnica, da more svobodna šola delovati samo na svobodni zemlji, tedaj je resnica tudi to, da si ne moremo misliti svobode naroda brez svobodne vzgoje, ki jo jamči samo svobodna šola. — Ljudska šola je vzgojna šola, in v nji ni pouk svrha, nego samo vodstvo, da se med deco razvije značaj ter se narodu vzgoje vrli sinovi in hčere. — Ljudska šola se mora osvoboditi vsakega enostranskega vpliva. Šolo naj imajo v rokah pozvani strokovnjaki, a na elementi, ki jim je ona tuje in nepoznano polje. V tem smislu hoče list zagovarjati svobodo šole in učiteljstva. Isto hočete tudi vi, Slovenci. To mi dokazuje članek vašega tovariša Gangla. — Svijetlo i tmina" — ki ga je priobčil naš „Napredak" lansko leto (str. 617.) — „Hrvatski učiteljski dom" se bo brez ozira na katerokoli osebo boril samo za resnico in pravico, posebno pa za napredek šole in učiteljstva. — Ni mogoče, da pojde brez boja, tudi ta je potreben, samo stvaren mora biti in voditi se mora na dostojen in pošten način.*) Geslo novega lista je: ljubezen za šolo in učiteljstvo, ljubezen za domovino in narod.
Napredek znači tudi namera predsednika „Hrvatske pripomočne i posmrtne zadruge" (nekako slične vašemu „Vdovskemu društvu"), tovariša Matije Lisca, ki misli v to zadrugo uvesti določila, da bi obenem odgovarjala tudi vaši „Jubilejski samopomoči."
Tudi hrvaško učiteljstvo se torej živahno giblje, kar bodi veselo znamenje vesele bodočnosti.
Naš denarni zavod
Geslo: Ear plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca grudna: K 159.940"59.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Preosnova srbskega narodnega šolstva.
B e 1 g r a d, 5. januarja 1908.
— p — Naš naučni minister namerava uvesti v naše narodno šolstvo temeljito preos-novo. Nedavno je bil poklican k njemu učitelj Jovan P. Jovanovic, urednik pedagoškega lista „Prosvete" v Kragujevcu, ki vedno deluje za zbližanje in skupnost jugoslovanskega učiteljstva.
Naučni minister mu je dejal, da je namenjen uvesti korenite reforme v uredbo srbskega narodnega (ljudskega) šolstva. Popolnoma je uverjen o nujni potrebi podaljšanja šolske obveznosti, ker ne daje osnovna šola s štirimi leti učenja zadostnih rezultatov ter tako ne zadošča v popolni meri potrebam, ki se vzdržuje zaradi njih.
V tem uverjenju hoče minister ukreniti, da naj traja obvezno šolsko obiskovanje narodnih šol šest let za one, ki ne prestopijo v srednje šole, a po osnovnem šolanju šestih let v redni osnovni šoli se uvede tudi obvezno šolanje do končanega osemnajstega leta.
Ker pa so za izvedbo te namere potrebna tudi večja denarna sredstva, je naučni minister zahteval že sedaj zvišanje državnih šolskih doklad. Te doklade so znašale v preteklem letu 27%, a v projektu državnega proračuna za leto 1908, so doklade povišane na 32%, torej za 5%.
Srbsko učiteljstvo z veseljem pozdravlja to namero svojega prvega šolskega funkcionarja ter je uverjeno, da se kmalu izpremeni v istino. Tudi kralj Peter je zavzet za napredek narodnega šolstva, ker je z učiteljstvom vred uverjen, da je samo prosveta tista moralna sila, ki more dvigniti narod v vsakem pogledu.
*) Kakšen ne sme biti boj, to vam kažejo naši klerikalci, ki so uSitelji vašim furtimašem. Uredn.
Srbskemu učiteljstvu, ki pazno motri vaše delovanje, je hudo, ko vidi, koliko trdih nasprotnikov ima slovensko učiteljstvo pri svojem plemenitem prizadevanju. Takih nasprotnikov mi nimamo, ker hočemo vsi s šolo prosvetliti narod. Zato pa so naše simpatije na vaši strani!
Dežel, slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani.
Občni zbor tega društva se je vršil takoj po zborovanju „Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta", ki smo o njem poročali v zadnji številki svojega lista.
O tem 39. občnem zborovanju prijavljamo pa danes nastopno poročilo.
Predsednikov nagovor.
Tovariš Juraj E e ž e k:
Slavni zbor! Otvarjam današnje naše glavno zborovanje. Predvsem prav srčno pozdravljam v imenu društvenega odbora vas vse, cenjene gospodične tovarišice in vrle gospode tovariše, ki ste se našemu vabilu letos zopet odzvali v tako mnogobrojnem številu.
Posebno iskreno pa pozdravljam še današnje naše goste, gospode tovariše iz Štajerske in Primorske, ki ob vsaki priliki kažejo lepo svojo kolegialnost in solidarnost z učiteljstvom kranjskim, in g. tovariš P e s e k je iz prijaznosti celo prevzel poročilo ob današnjem našem zborovanja. (Živiol)
Istotako srčno pozdravljam pa tudi gospode zastopnike naših dnevnikov, ki kažejo s tem veliko svoje zanimanje za naš učiteljski stan.
Štirideseto leto bo prihodnje leto že minilo, odkar se je postavil temelj našemu društvu. In v dolgem tem času je naše društvo vedno obračalo vso svojo pozornost na izboljšanje našega narodnega šolstva, ki je bilo ravno ob tistem času še docela zanemarjeno; obračalo pa je tudi vso svojo skrb za izboljšanje našega gmotnega stanja, Žal, da so vsi ti naši napori ob ,nedelavnosti našega deželnega zbora ostali brezuspešni.
Naše društvo je bilo o zadnji Veliki noči toraj sklenilo v tej stvari storiti še zadnji odločni korak, a ob ravno tem času so se zganila tudi druga avstrijska učiteljska društva — in tako je imelo vse avstrijsko učiteljstvo svoj skupni shod na Dunaju, na katerem je končno formuliralo svoje zahteve. Upamo, da bo ta skupni naš korak imel zaželeni uspeh, saj smo videli in slišali, da sede v novem ljudskem parlamentu možje, ki upoštevajo naše veliko kulturno delo in ki nimajo tako zakrknjenega srca, kakor smo to, žal, videli v sedaj že bivšem našem deželnem zboru. Dal Bog, da se ne bi varali v teh svojih upih in nadah! (Dobro 1)
Vse drugo boste zvedeli iz tajnikovega in blagajnikovega poročila. Prosim g. tajnika, da nam poda svoje poročilo.
Tajnikovo poročilo.
Tovariš Jakob F u r 1 an:
Slavni zbor! Zopet mi je čast, poročati vam o delovauju našega društva v preteklem društvenem letu.
Ker je tovariš predsednik že omenil nekaj društvenega delovanja, hočem prav na kratko napraviti, da bo imel tovariš Pesek več časa in da vam ne bode treba poslušati suhoparnega poročila.
Pri zadnjem 38. občnem zborovanju našega društva, ki se je vršilo 27. decembra 1906 ravnotu, ste poverili društveno poslovanje odboru, ki se je v svoji prvi seji tako-le konstituiral: Juraj Eežek, predsednik; Luka Jelene, podpredsednik; Jakob Furlan, tajnik; Jakob Dimnik, blagajnik. Odborniki: Ivan Bernot, Fran Ornagoj, Josip Gregorin, Viktor Jaklič in Janko Likar.
Prošenj za izboljšanje našega gmotnega stanja, za nastavljanje posvetnih učnih oseb na novomeški deški ljudski šoli in za drugi razred v deželni bolnici tudi letos odbor ni mogel oddati, ker deželni zbor ni bil sklican. Upajmo, da nam bo mogoče to storiti v prihodnjem letu, da bi le vse prošnje imele popolen uspeh! (Dobro!)
Odbor je imel v preteklem letu sedem sej, v katerih je reševal tekoče društvene zadeve.
Skoraj pri vseh sejah je bila glavna točka: „Izboljšanje našega gmotnega stanja". Predlagalo in ukrepalo se je U> in ono. Stavil
se je predlog, da bi se sklical zopet učiteljski shod, ali da bi šla deputacija k deželnemu predsedniku prosit, da bi bil sklican deželni zbor, ali naj gre deputacija na Dunaj k ministrom in tudi presvetlemu cesarju, da bi država za nas kaj ukrenila.
Kaj se je slednjič zgodilo, vam je znano. Naše društvo je poslalo na Dunaj kot zastopnika predsednika Juraja Režka.
Društvo „Hrvatski Zmaj" je o Binkoštih odkrilo spominsko ploščo nadučitelju in pisatelju Ljudevitu Tomšiču, bratu našega Ivana. Belokranjsko učiteljsko društvo je povabilo naše društvo, da se udeleži te slavnosti. Naše društvo in „Zavezo" sva zastopala tovariš predsednik in jaz.
Odbor je poslal resolucijo za ureditev učiteljskih plač na državni zbor, kakor tudi peticijo zaradi slovenskih srednjih šol in slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
Delegatom k „Zavezinemu" zborovanju so bili izvoljeni in odposlani tovariši: Furlan Jakob, Likar Janko, Sadar Vendelin in Wider Karel.
Travnova zapuščina je končno uravnana. Naše društvo je dobilo 5000 K, ki jih je sod-nija naložila v Mestni hranilnici pod knjižnično št. 57.761, od katerih bo dobivalo naše društvo letne obresti.
Tovariš nadučitelj Janko Žirovnik je na-svetoval odboru, da naj bi naše društvo prirejalo v zimskem času večerne sestanke z gojenci IV. letnika c. kr. učiteljišča, pri katerih naj bi prevzeli starejši učitelji predavanja o raznih šolskih in s šolo zvezanih življenskih vprašanjih. Po predavanju bi se vršila stvarna debata, potem pa prosta zabava s petjem itd., s čimer bi se kandidatje kolikortoliko uvajali v naš ve-levažni in častitljivi stan. Teh večerov naj bi se smeli udeleževati le učitelji in četrtoletniki s svojimi profesorji.
Ta nasvet je odbor sprejel enoglasno in z veseljem, ter bo, če le mogoče, že v mesecu januarju priredil tak večer. (Zivio!)
Moja dolžnost je, poročati vam tudi o delovanju naših okrajnih učiteljskih društev, ali vam vsaj povedati število društvenikov, kar mora vendar vsako društvo vedeti; a še tega ne morem storiti.
Društvene izkaze sem letos nalašč razposlal šele 20. novembra, da nihče ne bo odlašal z odgovorom. Potem sem čez 14 dni opomnil vsa društva na njihovo dolžnost v „Učiteljskem Tovarišu" ; neko društvo je dobilo celo trikrat izkaz — vrnilo pa ni nobenega — in vendar še danes nimam izkazov od Belokranjskega, Kočevskega, Krškega, Logaškega in Radovljiškega društva; zato mi je vsako na-* tančno poročilo nemogoče, kakor ga tudi magistratu ne bom mogel poslati.
Ne vem, kaj je vzrok tej brezbrižnosti! Svojemu društvu in svojemu stanu bi bil vendar vsak funkcijonar dolžan teh par besedi v „Izkazu" napisati. Kako hočemo od drugih zahtevati vse natančno izpolnjeno, ako sami tega ne storimo?
Lansko leto sem bil končal svoje poročilo v nadeji, da vam bom mogel poročati letos kaj bolj veselega o našem gmotnem stanju, kar se mi pa ni izpolnilo. Upam, da nam bo danes g. Kraševec pokazal natančno pot, po kateri pridemo gotovo in takoj do naših krvavo zasluženih plač. (Dobro!)
S tem končujem ter prosim, da blagovoli slavni zbor vzeti na znanje moje poročilo, ki je brez vseh „natvez" !
Predsednik: Želi kdo besede k tajnikovemu poročilu ? — Tovariš Šega se je oglasil.
Tovariš Š e g a je rekel, da je učiteljstvo med Scilo in Karibdo. Učiteljstvo je že vajeno napadov od svojih starih nasprotnikov ter se ne zmeni zanje, ker so izbruh strastnega sovraštva. Vsakega pa zaboli, če prihajajo napadi od prijateljev. Tak napad je znani dopis nekega Kraševca. (Op. ured.: Glej našo zadnjo štev. lanskega letnika!) Govornik je odločno zavračal očitanja, da bi ne stala učiteljstvo in „Učit. Tov." na višku odločnosti. Ta odločnost se je pokazala pred dvema letoma pri deželni učiteljski skupščini, in taka odločnost nima doslej nikjer primere. Sploh je pa ves napad poln nelogike. Kraševec bi se pokazal kot moža, če bi stopil pred nas in nam povedal naravnost, kar mu leži na srcu. Zabavljanje izza tujega hrbta ni značaj no, še manj možato. „Učit. Tovariš" je stopal vedno pravo pot. Njegovemu uredniku ni treba izrekati zaupanja, ker ga vsi poznamo. (Odobravanje.)
Biagajnikovo poročilo.
Tovariš Jakob D i m n i k je poročal, da ni denarno stanje posebno ugodno, ker člani ne plačujejo redno malenkostnih zneskov. Da ima društvo vkljub temu 5050 K imetja, se mora zahvaliti pokojnemu tovarišu Jos. Travnu, ki nam je oporočil 5000 K. Te je sodišče plodonosno naložilo v Mestni hranilnici ljubljanski, društvo pa bo smelo uporabljati samo obresti.
Tov. Janko Likar je predlagal, naj odbor pazi, da se strogo izpolnujejo pravila, da bodo člani natančno izvrševali vse določbe, torej tudi redno plačevali članarino.
V imenu pregledovalcev je poročal tov. Al. K e c e 1 j ter izjavil, da so vse knjige in vsi računi v najlepšem redu. Predlaga odboru absolutorij. (Sprejeto.)
Peskov referat.
Tovariš Anton Pesek, nadučitelj iz Narapelj na Štajerskem, se je namenil govoriti o socialnem delu učiteljstva. Huda bolezen ga je priklenila na posteljo. Komaj je vstal, da je mogel priti v Ljubljano.
Socialno vprašanje obsega stremljenje, ki naj pridobi vsakemu posamezniku človečanske pravice in tisto stališče, ki je vredno človeškega bitja.
Sovražnik ljudstva je nemško-rimski kle-rikalizem, ki nas je pokristjanil z mečem in ognjem, nas podjarmil in zasužbil. Nemški graščak in nemški duhovnik sta bila gospoda. Toliko govore o ljubezni do kmeta. Kje so bili ti prijatelji, ko so po graščinah in samostanih prirejali orgije, se mastili in pili, spodaj v kleteh pa je zdihoval uklenjeni kmet, žena in otroci pa so stradali doma? Tisti upor, tisti boj, ki se je razvnel med ljudstvom, je bil socialni boj našega kmeta, da si pribori človeško življenje. Takrat je bil klerikalizem plemenitaški.
Potem je prišel meščan do veljave. Sedaj sta v veljavi kmet in delavec, in klerikalizem se vnema za kmeta in delavca. A ta socialni boj še ni končan, zakaj še danes se bolje godi gosposkemu psu in gosposki mački nego ubogemu človeku.
Proti uboštvu in izkoriščanju je danes edino orožje izobrazba in napredek. Ako deluje učiteljstvo s tem orožjem, pospešuje socialni razvoj našega naroda. — V smislu v Radovljici sprejetih resolucij — na delo med ljudstvo! — storimo danes korak naprej in osnujmo narodno socialno zvezo. — V tem naj nam bodo zgled klerikalci, ki potom svoje krščansko - socialne zveze enostransko vzgajajo narod. Ljudstvu pa je treba čuti dve plati zvona, da spozna resnico. Ustanovimo zvezo vseh nepolitiških društev. Odseki za izven-šolsko delovanje učiteljstva naj se izpremene v socialne odseke. Bilo bi prestrahopetno, ko bi se kar tako prepustili klerikalcem. Delo je naša in narodna rešitev.
Govornik potem razvija misli, ki smo jih objavili v zadnji številki lanskega leta v članku „Boj za šolo in Slovenci" ter pravi, da je delo brezuspešno, če nimamo ljudstva za seboj. Ce pride klerikalizem do vlade, nam preti demoralizacija učiteljskega stanu: vohunstvo, svetohlinstvo, klečeplaztvo. To se ne sme zgoditi, zato na delo med ljudstvo, da bo z nami, ko povzdignemo glas v obrambo šole! (Odobravanje).
Tovariš B 1 a g a j n e se je izrekel za tako zvezo, ki obeta provzročiti novo življenje posebno na kmetih.
Tovariš K a b a j pravi, da bo centralni odbor za vse kronovine v Ljubljani, ki naj bo naše ognjišče.
Poročevalec Pesek pravi, da skrbi osrednji (socialni) odsek „Zaveze" za vse jugoslovanske pokrajine, toda nekaj avtonomije moramo pustiti vsaki kronovini. Vsaka dežela imej svojo socialno zvezo, nad vsemi pa bodi socialna zveza v Ljubljani.
Tovariš Dimnik predlaga naj se zadeva prepusti odboru, ki se naj pomnoži z zastopniki okrajnih učiteljskih društev. (Sprejeto).
Volitve.
Novoizvoljeni odbor si je razdelil svoje posle sledeče: Juraj R e ž e k , predsednik; Luka Jelene, podpredsednik; Fr. S k u j, tajnik; Jakob Dimnik, blagajnik; odborniki ; Jakob Furlan, Jos. Gregorin, Janko Likar, Anton L i k o z a r, in Andrej R a p
Dalje v prilogi.
Priloga k 2. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 10. januarja 1908.
Predlogi.
Tovariš Šega predlaga, naj se obrne odbor na kompetentno mesto s prošnjo, da se tudi učiteljstvu šteje jubilejsko leto 1908, za dvojno službeno leto, kakor se to namerava pri državnih uradnikih. (Sprejeto).
S tem je bil dnevni red izčrpan, in tovariš predsednik zaključi zborovanje.
Društvo slov. učiteljic.
Društvo slovenskih učiteljic je zborovalo dne 31. decembra 1907 v šentjakobski osem-razrednici v Ljubljani.
Porodilo predsednice.
Predsednica, tovarišica K. D r o 11 o v a, otvori zborovanje s pozdravom na prisotne ko-leginje, želeč, da bi imelo posvetovanje mnogo uspehov. Zapisnikaricama se izvolita tovarišici Miklavčičeva in Zemljanov a. Potem poroča predsednica o vseavstrijskem shodu učit. delegatov na Dunaju, čigar glavno poročilo je čitala izvestno že vsakatera navzočih v „Učit. Tov." Obžaluje le, da so bile učiteljice zastopane pri tem shodu v tako majhnem številu. Prišle so namreč le 3 čehinje, 4 Du-najčanke in 1 Slovenka, v vsem le 8 učiteljic. Skrajni čas je torej, da se zbude učiteljice iz stanovske letargije, da se združijo v močno falango v društvu učiteljic, ki naj bo seveda v lepem sporazumljenju z že obstoječimi učiteljskimi društvi. Glas množice prodere marsikatero zapreko, dočim se glas posameznika p o i z g u b i kakor slaboten vzdih bolnika. Združimo se torej, da bo naš klic močan, tako da prodere celo do ušes naših gluhih deželnih očetov, ki se jim končno morajo omehčati trda srca.
Skrb za bolne učiteljice.
Tovarišica M. S t u p i c a — ki je menda vadniških učiteljic prva, ki je kdaj milostno počastila naše zborovanje — poroča, kaj bi društvo učiteljic oskrbelo svojim članicam za slučaj bolezni. Obolele učiteljice, ki si pri svoji borni pliči ne morejo privoščiti drugi razred v bolnici, so primorane, da gred6 v tretji razred med deželne ubožčke-bolnike, a še tam jim je postrežba jako nedostatna. Ker je pa bolnica deželni dobrodelni zavod, učiteljice pa smo takorekoč deželne delavke, zato je dolžnost, da nam dežela kot naša delodajalka preskrbi brezplačno oskrbo v deželni bolnici. Društvo slov. učiteljic naj se obrne v to svrho do deželnega odbora s peticijo in prošnjo, da dobi v jubilejskem letu našega presvetlega cesarja v deželni bolnici brezplačno oskrbo obolelih članic v II. razredu.*)
Zdravilišče za učiteljice.
Na to poroča tovarišica Ant. Stupica o ideji, ali bi bilo mogoče ustanoviti nekak sa-natorij ali hospic za slabotne in obolele učiteljice. — Za izvršitev te ideje naj bi se vnele vse avstrijske učiteljice brez ozira na narodnostno in politiško prepričanje. Najpripravnejši kraj za uresničenje te ideje bi bil Bohinj, ki ima poleg divne planinske leže tudi krasne smrekove gozdove. Poročevalka pravi, da je poskrbljeno tudi za vplivno protektorico, ki bi nam zlasti v jubilejskem letu izposlovala pri vladi marsikatero izdatno pomoč. Ker pa poročevalka predlaga, naj bi se temu podjetju odzvale poleg slovenskih, čeških in hrvaških učiteljic tudi nemške, se vname živahna debata.
Tovarišica Miklavčičeva meni, da morajo pri osnovanju te lepe ideje paziti zlasti na to, da ne pridejo v roke katerikoli politiški stranki, tovarišica Zupančičeva pa, da se pri podjetju ozira edinole na Slovanke. Oba predloga obveljata enoglasno.
V osnovalni ali agitacijski odsek, ki naj prevzame nalogo, da razširja to idejo med vsemi slovanskimi učiteljicami in nabira prispevkov po 20 K kot ustanovne članarine, se izvolijo sledeče tovarišice: za Kranjsko : Mayer, Sark, Sirnik, Stupica, Zemljan; za Štajersko: Milčinski, Novak, Stupica, Dostal, Bazlag; za Primorsko: Krajnik, Pavšič, Jelšek, Goli
Sklep.
Po izčrpanem dnevnem redu se tovarišica Drollova zahvali za obilo udeležbo in zaključi
Enak sklep je že storilo „Deželno slov. učit društvo". Peticije pa še ni moglo izročiti deželnemu 7,boru, ker ni ta več let zboroval. Zgodi se pa to takoj, ko se «kliče novi deželni zbor.	Uredn.
zborovanje. Osnovalni odbor se po zaključku še posvetuje, kako bi se ideja za uresničenje zgradbe hospica razširjala najuspešnejše med drugimi neprisotnimi slovanskimi koleginjami.
Upravništvo „Učit. Tovariša" je odslej: Ljubljana, Gradišče št. 2.
Trgovske šole in Slovenci.
„Edinost" pravi, da je naše šolstvo vobče še na nizki stopnji nasproti drugim narodom. Manjka nam še mnogo elementarnih šol, zlasti v Istri in na Koroškem. Manjkajo nam še po vseh kronovinah slovenske srednje šole. Za Kranjsko so sicer obljubljene, toda še sedaj ne bodo čisto slovenske. O slovenskih paralelkah na ljubljanski realki pa ne čujemo nič, akoravno je njih potreba statistično dokazana. Do sedaj je vlada obljubila podpirati ustanovitev trgovske šole v Ljubljani, ali najrajše nam bi privoščila dvo-razredno, ki pa za Ljubljano nikakor ne bi zadostovala. Dvorazredno trgovsko šolo ima Ljubljana že davno; sicer je ta šola nemška, ali njen obstanek je tudi nadalje zagotovljen, ker je šola privatna in mnogoštevilno frekven-tovana od italijanskih in srbo-hrvaških dijakov, ki jo obiskujejo z namenom, da se tu zadostno priuče nemščini. Ljubljana kakor središče Slovencev potrebuje višje šole, ako hočemo kdaj konkurirati s sosednimi narodi.
Pametna je torej misel tistih, ki hočejo prihodnjo trgovsko šolo združiti z višjo obrtno šolo, kakor je to tudi izvršeno v črnovicah. Stroški bi bili izdatno manjši, in trgovska šola bi dobila značaj višje trgovske šole s štirimi razredi. Taka šola bi bila gotovo tudi bolje obiskovana nego dvorazredna, ker bi nudila gojencem večjo izobrazbo, usposobljenost enoletnega vojaškega dobrovoljstva in vobče boljšo prihodnjost. Napačno bi bilo torej, ako bi hoteli merodajni krogi tudi pri tem štediti ter se zadovoljiti le s polovičarstvom, ki Slovence degradira za narod druge vrste.
Z ustanovitvijo trgovske šole v Ljubljani pa trgovsko šolstvo za Slovence še ni rešeno. Enako šolstvo potrebujejo Slovenci v Trstu, kjer je pravzaprav središče vse južnoavstrijske trgovine in kjer je morda tudi slovenski trgovski živelj celo mnogoštevilnejši od ljubljanskega. V novejšem času so Slovenci ustanovili v Trstu po zgledu Italijanov in Nemcev važna trgovska denarna podjetja. Tako se izvršujejo polagoma Vodnikove zlate besede: „Slovenec, tvoja zemlja je zdrava in nje leža naj-prava" in dalje, ko peva — „kupčija, morje tebe rede".
Slovenska trgovska šola v Trstu bi pa našo trgovino še bolj pospeševala. Za ustanovitev take šole bi se morali zavzeti vsi slovenski poslanci — ne le primorski — in potem bi bil uspeh gotov! Stvar je ne le z gospodarskega, ampak tudi z narodnega stališča jako važna, zakaj tuje šole vcepljajo mladini navadno tudi tuji duh. Ponemčevanje in polaščenje našega naroda najbolj pospešujejo nemške in laške šole. Zato se tudi nasprotniki tako krčevito ustavljajo vsaki novi slovenski šoli, obenem pa žrtvujeta kolikor možno društvi „Schulverein" in „Lega nazionale" za svoje šole v mešanih, večkrat pa tudi v čisto slovanskih krajih. Prav domoljubno delo bi storili torej tisti nestrpneži, ki so hrbet obrnili Ciril-Metodovi družbi, ako bi ustanovili lastno šolsko društvo in z njim tudi podpirali razvoj slovenskega šolstva Le tako bo možno paralizovati zlobne nakane Nemcev in Lahov ter ohraniti domačo grudo lastnim sinovom!
Gibanje na Goriškem.
X Dne 2. t. m. se je vršil v Gorici shod, ki ga je sklical v imenu pripravljalnega odbora tov. K r i ž m a n. Udeležilo se je tega shoda okolo 100 učiteljev in učiteljic z vse dežele. Pričujoč je bil kot gost tudi g. deželni poslanec in odvetnik dr. H. T u m a.
Na dnevnem redu sta bili dve točki: a) naš položaj in b) resolucija za premeščenje slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico.
Z ozirom na večjo važnost druge točke so sklenili zborovalci na predlog tov. sklicatelja,
naj se obravnava vprašanje o premestitvi na prvem mestu. Nato da predsednik besedo tov. Bakovščku s Tolminskega, ki utemeljuje resolucijo brez ozira na narodno stališče, opirajoč se le na pedagoški moment, ki nas sili, da zahtevamo premestitev. K sklepu predlaga izvolitev treh članov v deputacijo, ki naj izroči tozadevno spomenico gosp. namestniku v Trstu.
Nato otvori predsednik debato o Bakov-ščkovem poročilu. K besedi se oglasi tov. Kutin iz Tolmina, ki pravi, da so stavili laški učitelji v resolucijo tudi točko, da bi bilo v slučaju premeščenja onemogočeno študiranje italijanskih učiteljiščnikov. Ta razlog je popolnoma neumevan, naiven, da, naravnost absurden; drugič navajajo, da bi bilo slovensko učiteljišče lahko v Sežani, v Tolminu ali v Solkanu. Oe bi pa mi Slovenci proti temu ugovarjali z motivacijo, da ni v navedenih krajih dovolj stanovanj na razpolago, naj država sezida konvikt, v katerem bi stanovali slovenski učiteljiščniki.
Pri sestavi spomenice naj se navedejo razlogi premeščenja in pobijajo naj se argumenti italijanskih učiteljev. Umestno bi bilo tudi, da se pošlje deputacija k našim narodnim voditeljem — mogoče, da store svojo dolžnost. Tudi tov. Bajt govori v tem zmislu. K besedi se oglasi g. deželni poslanec dr. T u m a. Omenja, da smo se učitelji pa tudi politiške stranke premalo brigali za učiteljišče. Že pred 11 leti se je obrnil v deželnem zboru z interpelacijo na vlado, ki naj ukrene potrebno, da bodo uspehi tudi odgovarjali našim žrtvam za ta zavod. Dobil je od voditelja tukajšnjega glavarstva zagotovilo, da bo podpiral to zadevo. V Koper pošilja vlada same smeti za profesorje, ker ne more svojih ljubljencev nikjer tako lahko protežirati. Zadeva o premeščenju se je pretresovala tudi v deželnem šolskem svetu, a tedanji deželni šolski nadzornik vitez Klodič je bil za Koper, zato ni podpiral dr. Tume. Tudi v ministrskem svetu se je obravnavalo to vprašanje, in predlagatelj je dobil I. 1901. me-ritorično izjavo, da se ugodi stavljeni interpelaciji. Politiške stranke same se niso nikoli ogrevale za premestitev učiteljišča, ker niso pričakovale od te akcije direktnih koristi. Akademiki in učitelji sta edino zmožna faktorja, da izboljšajo razmere med ljudstvom in sploh v vsem javnem življenju. Dosedaj je v zadevi premeščenja ostalo pri obljubi vlade, da bo študirala to vprašanje. No prišel je drug mož na čelo primorske vlade, in tudi v tem oziru se boljšajo razmere. Tudi sklep vlade glede premestitve je njegovo delo. Edina želja dr. Tume je vzgoja našega naroda, potem pride šele drugo na vrsto. V spomenici naj se navede, kateri del dežele da največ učiteljiščnikov in potrebuje največ učiteljev in kopersko mi-zerijo; poudarja naj se posebno statistiški moment. Poleg tega bi bilo dobro, da se obrnemo na gg. državnega poslanca Štreklja in dr. By-bara. Nato se je soglasno sprejela nastopna resolucija: Na zaupnem shodu dne 2. prosinca 1908 zbrano učiteljstvo goriške dežele izreka opravičeno zahtevo, da se premesti slovenski oddelek učiteljišča že v šolskem letu 1908/9 v Gorico, ker je to edino primeren kraj za ta kulturni zavod
V deputacijo so bili izvoljeni tov. Bajt, Bakovšček in Kosovel.
O drugi točki dnevnega reda — o našem položaju — referira tov. Križman: Nezadovoljstvo z obstoječimi razmerami v politiki je rodilo na Goriškem tretjo, agrarno stranko. Učiteljstvo je že na svojem shodu dne 13. junija 1. 1. simpatično pozdravilo novo strujo. Ta stranka si je ustanovila svoje glasilo „Naš glas". A tekom časa je voditelj te nove stranke, dr. P r a n k o , izprevidel, da bi ta stranka težko dosegla kakih uspehov, zato se je začela pogajati z napredno in klerikalno stranko. Napredna stranka je odklonila pogajanje s klerikalno, ker jo ločijo načelna nasprotja. Nato so se nadaljevala pogajanja med agrarno in klerikalno stranko. Ker pa ni hotela klerikalna stranka v slučaju priklopljenja dovoliti niti na-daljnega izdajanja „Našega glasu", niti tega, da bi si ohranila agrarna stranka politiško individualnost, ampak hotela popolno spojitev, niso hoteli agrarni delegati nadaljevati pogajanj.
Nato se je otvorila debata o tem poročilu. Prvi se oglasi k besedi „krščanskomi-sleči" Likar, ki zahteva pojasnila, zakaj se prezira pri vseh akcijah društvo krščansko mislečih učiteljev, ki je del klerikalne stranke.
Odgovori mu tov. Križman, da se kot samo-stalen faktor z izrazito politiško individualiteto pečamo le s samostalnimi učiteljskimi društvi, a njihovega društva ne smatramo za enakopravnega našim, ki se niso podvrgla še nobeni stranki in delamo po svojem prepričanju, ne po komandi drugih. Drugi razlog je ta, da ravnamo kot stan ter se v naših stanovskih zadevah oziramo le na stanovske organizacije, kar pa ni društvo krščansko mislečih, ker so udje tega društva povečini neučitelji. Slednjič preziramo njihovo društvo tudi zaradi predsednika, ki smo ga izključili iz našega društva, ker je delal sramoto vsemu stanu.
V debato je posegel tudi dr. Tuma ter tov. Bajt in Možina, nakar se je sklenilo, da pristopi učiteljstvo k agrarni stranki z deleži lista in s tem, da bo naročevalo strankino glasilo, ga širilo in podpiralo tudi moralno; a to le s pogojem, da ostane stranka samostalna, da bo „Naš glas" izhajal tudi zanaprej. Stranka bodi popolnoma neodvisna, sme pa sklepati z drugimi strankami poštene kompromise.
Pisarna.
LXIII.
Vprašanje: Na neki večrazrednici v r—škem okraju je zahteval pred božičnimi počitnicami nadučitelj na pregled vse uradne spise, med njimi tudi dnevnik. Domnevam pa, da je dnevnik last razrednika. Ali je torej razrednik primoran oddati v pregled tudi dnevnik ?
Odgovor: §136. novega šolskega in učnega reda dnevnika nima navedenega, pač pa ga v zmislu tega § predpisuje razpis deželnega šolskega sveta kranjskega z dne 31. maja 1902, št. 345, ki ukazuje učiteljstvu, da se mora vestno pripravljati na pouk ter spiso-vati učno snov za vsak dan in vsako uro posebej v posebnem dnevniku. Dnevnik je torej uradni spis, čeprav nimamo do-tične tiskovine zanj. V zmislu § 136. šolskega in učnega reda mora pa paziti šolski vodja, da se uradni spisi pišejo v redu.
Ne zabite „Učiteljskega konvikta!"
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Učiteljski krožek Št. Vid pri Ljubljani ima svoj III. sestanek v četrtek, 16. januarja, ob 4. pop., pri „Slepem Janezu". Posebnih vabil ne bo. Gostje dobro došli I Na snidenje 1
Štajersko.
Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj ima svoj občni zbor v četrtek, 16. prosinca, predpoldne po sledečem vzporedu:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi.
3.	Poročila: a) tajnikovo, b) blagajni-kovo, c) pevovodje, d) knjižničarjevo.
4.	Poročilo odseka za izvenšolsko delovanje. (Mavrič.)
5.	Poročilo poverjenikov listov.
6.	Volitve novega odbora.
7.	Poročilo o seji upravnega odbora „Zveze" (Tomažič).
8.	Slučajnosti.
Polnoštevilno udeležbo pričakuje
odbor.
Srednješolski vestnik.
Naprosili so nas, naj damo svoj list na razpolago tudi srednješolskemu učiteljstvu, ki ima sicer svojo organizacijo — „Društvo slovenskih profesorjev" — a nima svojega glasila. Tej želji radi ustrezamo in otvarjamo v ta namen v svojem listu novo rubriko. Srednješolsko učiteljstvo naj se je torej marljivo poslužuje. Ljudskošolsko in srednješolsko učiteljstvo ima vendar skupno nalogo: dvigati kulturo slovenskega naroda.
** Društvo slovenskih profesorjev
objavlja: Ljudsko izobraževalno društvo „Akademija" v Ljubljani prosi člane profesorskega društva, naj bi prirejali javna predavanja ne samo v Ljubljani, ampak tudi izven Ljubljane, zlasti na deželi. Imenovano društvo poživlja svoje člane, naj se odzovejo temu povabilu ter naj prirejajo javna predavanja.
Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo!
Književnost in umetnost.
Slava cesarju Francu Jožefu I. Tovariš Emil Adamič v Kamniku sestavlja in komponuje pod naslovom „Slava cesarju Francu Jožefu 1." spevoigro, ki je namenjena šolskim slavnostim v letošnjem jubilejskem letu Spevoigro bo lahko izvajati po ljudskih in srednjih šolah, pa tudi po raznih društvih. Pripravna bo tudi kot darilo. Za podlago ima štiri kitice cesarske pesmi ter proslavlja 60 letno vladanje cesarjevo. Že sedaj opozarjamo na to novo delo našega priznanega glasbenika.
Hans Kirclisteiger: Pod spovednlm pečatom. Eoman. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan. Druga knjiga. Cena 2 K. — Izšla je druga knjiga tega znamenitega romana. Kdor je prečital I. knjigo, gotovo poseže tudi po tej. Tudi o drugi knjigi velja to, kar smo svojedobno povedali o prvi.
Slovenske starše in vzgojevalce slovenske mladine opetovano opozarjamo na izborni mesečnik „Domače ognjišče", ki izhaja v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani vsako zadnjo soboto v mesecu, ter stane vse leto samo dve kroni. „Domače ognjišče" prinaša jako zanimive, koristne, aktualne članke o vzgoji otrok, njihovih hibah in čednostih, zlasti pa o zmotah in napakah staršev in slabih vzgoje-valcev; končno prinaša dopise o delovanju učiteljstva in odgojevalcev, povesti in zanimive drobtine z vsega sveta. Malo imamo toli potrebnih in koristnih slovenskih časopisov kakor je „Domače ognjišče". Naj bi se razširil ta lepi list v vse slovenske hiše!
„Zveza slovenskih pevskih društe\" je imela dne 29. pret. mes. v Ljubljani svoj občni zbor, ki je bil dobro obiskan. „Zvezi" pripada sedaj 41 pevskih društev. Skupni letni dohodki znašajo za min. upravno leto 1379 56 K, stroški 508-65 K. Letue prispevke je plačalo le 17 društev. „Zvezina" društva se porazdele po posameznih deželah tako: Kranjsko 14, Štajersko 9, Koroško 2, Primorsko 10; med pevci (895) je 158 sopranov, 116 altov, 101 prvi tenor, 116 drugih tenorjev, 196 prvih in 164 drugih basov. — Nasvetovala se je ustanovitev pevskih šol in tečaj za pevovodje. — Predsednikom „Zveze" za 1. 1908. je izvoljen dr. Ravnihar. V odboru so tudi tovariši V. E u s iz Kranja, A E a p e iz Ljubljane in C a h e r 1 iz Ljutomera.
levov; letošnji proračun je za pet milijonov levov večji nego lanski.
*	Konfiscirani pečati. Iz Budimpešte poročajo : V seji upravnega odbora županije Csik je šolski ravnatelj javil, da rabijo predsedniki šolskih odborov v romunskih občinah pečate z romunskim napisom. Takoj je bil izdan ukaz, da se ti pečati konfiscirajo.
*	Protivojaška propaganda, „češko Slovo", glasilo državnega poslanca Klofača, piše, da je vojno ministrstvo izdalo vsem poveljstvom v področju osmega vojnega zbora reservatni nalog, v katerem se opozoruje na protivojaško propagando narodno-socialne mladine med vojaštvom, ter se zahteva, da se v poedinih vojašnicah poišče zaupnike narodno-socialne stranke, in ako se jih najde, odpošlje se jih na skrajno mejo monarhije v vojaške posadke na meji Bosne in Hercegovine.
*	Preosnova srbske vojske. Srbski skupščini je predložila komisija za preosnovo vojske poročilo, da je uprava vojske slaba in da jo je treba nujno preosnovati. Komisija je predlagala, naj se reorganizirajo tudi vojna sodišča.
*	Vojne priprave Združenih držav.
Londonska „Times" poroda iz San Frančiška : Iz dobrega vira se zagotovlja, da so bili generalni adjutanti držav Columbije, Oregona in Washingtona pozvani od vojnega ministrstva v glavno mesto Washington, da poročajo glede obrambenih razmer ob morski obali in vežbanja milice v topničarski službi. Na Filipine se še vedno pošiljajo velike množine municije. Vojni material prevažajo ne le tovorni, marveč tudi poštni parniki.
*	Združene države in Japonska. „Frankf. Zeitung" javlja iz Novega Jorka: Vlada Združenih držav je glasom vesti ameriških listov potrojila zaloge municije na Fili-pinah — „Sun" poroča, da si je Japonska nabavila velike množine solitra za pripravljanje eksplozivne snovi „šitose". — Japonski poslanik v Washingtonu je odpotoval na Japonsko in se več ne vrne na svoje mesto, zamenja ga drug diplomat.
Ali ste že obnovili naročnino za leto 1908?
zanesljivega dopisnika, ki nas bo obveščal takoj in redno o vsem in vsakem, kar se dogodi v okraju in utegne zanimati naše bralce. Kdor sprejme ta posel, postane zanj obvezna dolžnost; to zahteva moška čast. Le na ta način se da or-ganizovati naše redno in stalno sotrudništvo. Takega obsega lista ne zmore samo urednik, pa če bi ne bil nič drugega. Zato je treba skupnega dela, da pospešimo skupne zadeve. Mi : prosimo ; vi: bomo !
Proti učiteljstvu. Sobotni „Slovenec" piše doslovno: „Učiteljski Tovariš" od 3. t. m. z ozirom na naša izvajanja, da bomo liberalne zagrizence med učitelji pognali, kamor spadajo, za dobre in vestne vzgojevalce ljudstva pa poskrbeli, piše sledeče: „Naj se zgodi tako! Naj pridejo vsaj dobrim učiteljem dobri časi, druge naj vzame vrag, če je že tako določila „Slovenčeva" volja! Samo prosimo, po katerem zakonitem določilu?" Gospodje očividno mislijo vedno le na povišanje svojih plač, češ, če jih boste povišali, jih boste morali vsem in ne boste mogli razločka delati kakor tudi nebeški oče ne, ki pusti solnce sijati na dobre in slabe. No, nam se pa to ne zdi ravno glavna stvar. Prvo kar liberalni učitelji potrebujejo, je moralna podpora od strani ljudstva in povišanje njihovega ugleda, da morejo vspešneje delovati. Tega pa liberalnim hujskačem med kranjskimi učitelji nihče drugi ne more dovoliti kot ljudstvo samo, ki je v tem oziru suverenno. Mi pa nič drugega ne pravimo kot to : Aktivna rezistenca proti škodljivcem ljudstva na vsej črti! Boj proti njim v vsakem društvu in v vsakem zastopu! Zato nobenih zakonitih določil ni treba. Zgled po drugih kro-novinah kaže, da tudi krajni šolski zastopi kaj premorejo, ako se postavijo. Ljudstvo kratko-malo ne mara liberalnih „vzgojevalcev" mladine, ampak hoče krščanske, ki ga ljubijo in umevajo. Brez zakonov vam pokažemo vrata. Bomo videli, koliko boste napravili sami, kako boste prenesli svojo „splendid isolation"! Zelo smo radovedni. — Taka pisava „Slovenčeva" je čisto navadno hujskanje in nič drugega. Posvečeni in neposvečeni uredniki tega lista alarmirajo proti učiteljstvu pravo vojsko, a k sreči samo proti „liberalnim hujskačem med kranjskimi učitelji." Iz tega se vidi, da ne sega moč teh podpihovalcev preko mej bla žene dežele Kranjske. Če se zgodi kje kako tolovajstvo in če pride neuko ljudstvo zaradi-tega v konflikt z zakonitimi določili, bomo vedeli kje je temu iskati vzroka. Takrat se utegne zgoditi, da pokažejo vrata narodovim zavodnikom, in sicer ona vrata, ki jih zapirajo — jetničarji. Saj menda vendar še vedno veljajo zakoni tudi na Kranjskem, kjer poganja klerikalno rokovnjaštvo najbujnejše cvetove. Na boj proti nam odgovorimo z bojem proti njim. Prevzetni in domišljavi gospodje naj blagovolijo vzeti na znauje, da še ni vseh dni konec in da so še danes resnične besede, ki pravijo, da pade pod mečem tisti, ki hodi z njim okrog. Sicer se pa „Slovenčeve" sirovosti obsojajo same.
Duhovitost. „Slovenec" ne zna biti samo sirov, ampak vsake svete čase je tudi duhovit. Prijatelji našega lista so mu „liberalni glopavci Ganglovega papirja." če to ni duhovitost, potem duhovitosti sploh ni! Kaj pa, ako naš list, njegov napredek in ugled grize njega — „Slovenca"? To bo to !
Kavalirstvo. Med tedenskim pregledom je napravil kavalirski „Slovenec" v talarju lep poklonček — učiteljicam ! Celibatar se laska ženskam — huj! Pravi namreč: „Učiteljice so zborovale ?1. decembra. Glede taktnosti in finih manir se je njihovo zborovanje odlikovalo od zborovanja moških kolegov." — Pri zborovanju „moških kolegov" je bil navzoč „Slo-venčev" poročevalec; ta naj, če ima kaj moštva in poštenosti, izpove, kaj je bilo na zborovanju „moških kolegov" netaktnega in nefinega. 'če pa se bo lagal in zavijal resnico, se utegnejo „moški kolegi" prihodnjič spomniti „Slovenčeve" teorije o kazanju vrat!
Gostinčar — govornik in še kaj dragega ! Ljudje božji ali veste, kdo je Go-stinčar ? Gostinčar! To je človek, ki naj vsak dan desetkrat zahvali Boga, da se je v ljudski šoli naučil branja in pisanja! Sicer bi ne bil državni poslanec in bi ne imel svojega lista, ki se imenuje „Naša moč", in bi ne delal časti svoji domovini ! Kadar nima drugega posla — razen da pobira dijete, sramoti v svojem listu učiteljstvo, moške kolege in ženske koleginje. Glede zadnjih je drugačnega mnenja nego njegov kolega in kavalir v „Slo-venčevem" uredništvu, Ta mu nemara navije ušesa, ker mu hodi v škodo. Poročajo nam, da piše Gostinčarjeva „Naša moč": Učiteljstvo dobi batine od ljudstva. Učiteljstvo spada na klop, kjer ga bo izobraževalo ljudstvo. Učitelji so mu „šomaštri", učiteljice „šomaštrice", ki jim očita nepoštenost. Učitelji niso dostojni člani človeške družbe; predstavljajo višek nevednosti ... O Pesku pravi, da je govoril na zborovanju v „Narodnem domu" — tele-tensko in sirovo! — Samo tega ne pove „Naša moč", kdo je osel in ignorant. Morda bi lahko to povedal kdo drugi, mi seveda nečemo, ker nismo imunni. A besede „Naše moči" smemo ponavljati: t e 1 e t e n -skoin sirovo! Seveda bi bilo dobro, ko bi koga drugega položili na klop in mu na-brisali petindvajset prav gorkih in zasluženih. Drugačega odgovora ne zasluži človek, ki
mu je" teletenstvo in sirovost moč „Naše moči"!
Somišljeniki! Agitujte za naš list med učiteljstvom. Učitelj ali učiteljica brez stanovskega glasila je suha veja v našem stanu, če sploh kedaj, nam je posebno dandanes potreba stanovske samozavesti. Le poglejte delavstvo, koliko žrtvuje za stanovske liste in stanovsko organizacijo. In mi ? Marsikdo in marsiktera si domišljuje, da si ne mflre na leto pritrgati 8 K za „Učiteljskega Tovariša". To ni res ! Kdor se zaveda, da je učitelj, že spravi navzlic draginji in slabim plačam osem krone na leto za stanovsko glasilo, ki je dandanes potrebno vsakemu, kakor ribi voda. Torej, tovariši in tovarišice, otresimo se nezavednosti, zaspanosti in nebrižnosti ter stopimo z novim letom vsi v vrsto naročnikov in sotrudnikov našega iz-bornega glasila „Učiteljskega Tovariša" ! Tovariš, če prideš v družbo s tovarišem pozdravi ga: „Ali si naročnik „Tovarišev" ? Tako storite tudi ve, cenjene tovarišice. Naš klic bodi: Vsaka učiteljica in vsak učitelj bodi naročen na „Tovariša", vsaka šola pa na „Popotnik", „Zvonček" in „Domače ognjišče".
Kdor nI z nami, je zoper nas. Tovariši, skrbite, da bo „Učiteljski Tovariš" na razpolago v vseh čitalnicah in bralnih društvih, kjer ste vi člani. Zahtevajte „Tovariša" v vseh gostilnah in kavarnah, kamor zahaja učiteljstvo !
Domače ognjišče nastopi drugi letnik.. Tovariše in tovarišice prosimo, da list širijo med ljudstvom in mu pridobivajo naročnikov. Novim naročnikom pošljemo radi zadnjo številko brezplačno na ogled; prosimo naj se naznanijo Učiteljski tiskarni naslovi onih, ki bi se hoteli naročiti na Domače ognjišče. 1. in 9. številka prvega letnika sta nam pošli; vse ostale številke se pa še dobe.
„Naš List", ki izhaja v Kamniku, se s hvalevredno vnemo zavzema za učiteljstvo. Prav je tako! Predali „Našega Lista" so narodnemu učiteljstvu na razpolago. Podpirajmo torej ta časopis, saj je le za nas dobro, ako govore odločno in jasno besedo o učiteljstvu tudi ne-učiteljski listi!
Odprava tajne kvalifikacije. Družbe sv. Cirila in Metoda šolski odsek je v svoji seji dne 20. grudna 1907 storil jako važen sklep: odpraviti tajno kvalifikacijo v oziru družbenih učiteljev. — Otroški vrtci se reformirajo, načrt je sestavil učitelj Skulj; ko ga vodstvo odobri, postane navodilo vsem družbinem vrtcem. — Šole se bodo nadzorovale intenzivneje, nadzornik stopi v dotiko tudi z ljudstvom, vse delovanje naj je v evidenci. — Družba bo v proslavo Blei-weisa in Vodnika izdala knjižico, pisano v mladinskem tonu, oskrbela pa tudi umetno izdelanih razglednic teh dveh velikih slovenskih mož. — Z zadovoljstvom pozdravljamo sklep o odpravi tajne kvalifikacije. To je vsaj nekaj modernega duha!
V Kokri v kranjskem okraju je do 20. t. m. razpisano mesto učitelja voditelja. Eazpis, ki smo ga dobili, je nemški. V Kranju ne znajo slovenščine.
Čebelarstvo. Občni zbor čebelarske podružnice v Škofji Loki se vrši 19. t. m. ob 1. uri popoldne. Predava o umni čebeloreji tov. A. L i ko z a r. — čebelarska podružnica v Kranju ima občno zborovanje dne 12. t. m. ob 2. uri popoldne v šoli na Prim-skovem.
Nemška šola v Tržiču. V Tržiču otvo-rijo enorazredno nemško šolo, ki jo bo vzdrževal „Schulverein". Kakor čujemo, delajo Nemci na to, da bi prevzel vodstvo te šole tržišči, učitelj Karel M i k 1 i t s c h , kateremu izkušajo preskrbeti pri šolski oblasti dopust, da bi lahko vodil šulfereinsko šolo. Nemci so baje storili že v tem oziru vse^korake pri okr. šol. svetu v Kranju, kjer se jim je baje obljubilo, da se bo ugodilo njihovi želji. „Gorenjec" pravi: Opozarjamo poklicane faktorje na to nemško nakano ter jih poživljamo, da store, kar jim veleva narodna dolžnost. Ta bi bila lepa, da bi dežela plačevala Miklitscha za to, da bi. vodil šul-vereinsko šolo.
Celjske ljudske šole so zaradi ošpic med otroci zaprte do 15. januarja. Zaprt je tudi prvi razred meščanskih šol.
Imenovanje na mariborskem učiteljišču. Imenovana sta za glavna učitelja Frid. Novotnj iz Iglave in dosedanji vad-niški učitelj — Gabriel Majcen, ki je nedavno provzročil s svojim krivičnim postopanjem štrajk četrtoletnikov. S tem je kazen štrajkujočih seveda jako poostrena. Če bi človek smel, bi dejal, da je tako ravnanje — škandal. Toda mi ne pravimo tega!
Umrla je dne 26. pret. m. v 46. letu svoje starosti po komaj 4 dnevni a mučni bolezni gospa Marija Trebše, rojena Kranjec, soproga tov. Andreja Trebšeta. nadučitelja na Srpenici. — Njene telesne ostanke so izročili materi zemlji dne 28. decembra. — Kako je bila blaga pokojnica priljubljena povsod, se je pokazalo s tem, da je prihitelo vse polno ljudstva od blizu in daleč izkazat ji zadnjo čast. Došlo učiiteljstvo, na čelu mu c. kr. šol. nadzornik g. Andrej LašiČ je zbralo mesto venca svoji nekdanji tovarišici znesek 20 K 16 h, ki se ga je odposlalo družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano. — Eajnici blag spomin, potrtemu tovarišu in ostalim pa naše iskreno sožalje.
Podelitev Leopold Filipove ustanove za učitelje. Ta ustanova v znesku
Politiški pregled.
*	Deželnozborske volitve na Kranjskem. Kmetiške občine volijo 21. februarja, mesta in trgi 28. februarja, veleposestvo pa 6. marca.
*	Zakon o belokranjski železnici je cesar sankcijoniral. Železnico začno graditi spomladi.
*	Zakon o tajnih volitvah v štajerskih občinah je priobčila „Grazer Zeitung" v svoji novoletni številki. Zakon stopi v veljavo po 90 dneh.
*	Deželnozborske volitve na Češkem. „Prager Zeitung" je razglasila volitve za češki deželni zbor. Kmetiške občine bodo volile dne 20. februarja, mesta in industrialni kraji dne 27. februarja, trgovske in obrtne zbornice 2. marca, veleposestvo 5. marca t. 1. v krajih, določenih po zakonu.
*	Tirolski deželni zbor je bil s ces. patentom od 30. m. m. razpuščen in bodo razpisane nove volitve,
*	Za deželnozborske volitve na Češkem. Eksekutivni odbor češke socialno-demokraške stranke je priobčil povodom pred-stoječih deželnozborskih volitev oklic, v katerem pravi med drugim, da bo narodni mir možen le tedaj, ako bo v deželnem zboru konec fevdalnega gospodstva ter pridejo v deželni zbor tudi zastopniki delavskega stanu.
*	Državni zbor ima prvo sejo po božičnih počitnicah v ponedeljek, dne 13. t m.
*	Matko Mandič, znani istrski slov. poslanec, je obhajal na novega leta dan 25 letnico svojega politiškega delovanja.
*	Na Hrvaškem imajo novega bana, in sicer je imenovan za bana baron Eauch. Bakodczayevo vladanje je bilo torej kratko.
*	Bosanska pragmatika. Iz Sarajevega poročajo, da je bosanska vlada izdala pragma-tiko za uraduištvo v Bosni in Hercegovini. S to pragmatiko se zabranjuje uradništvu, da se pridruži katerisibodi politiški struji ali stranki v deželi. Enako se jim prepoveduje kritika uprave, kakor tudi sodelovanje v vsakem privatnem društvu, kjer se kritikuje vlado, z nalogom, da vsak tak slučaj takoj prijavijo oblastniji.
*	Aneksija Bosne in Ilercegovine.
Francoski listi so priobčili vest, da se Avstro-Ogrska tajno pripravlja, da koncem leta 1908 anektira Bosno in Hercegovino. Istočasno se ti listi podrobneje bavijo z avstro-ogrsko upravo teh zasedenih dežel ter strogo obsojajo preganjanje časnikarstva, ki ne uživa nikake svobode.
*	Amnestija zabosansko-hercegovske vojaške begunce. Uradni list „Wiener Zeitung" je objavil odlok cesarjev z dne 12. decembra 1907 o pomiloščenju bosansko-herce-govskih vojaških beguncev.
*	Novi bolgarski proračun. Točna vsota proračuna za leto 1908 znaša 126,900.000
Jubilejski dar.
Učiteljstvo — sebi! Otvarjamo novo rubriko, kjer bomo priobčevali vse darove, ki jih bo bodoča tri leta prejemalo „Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta" v smislu današnjega uvodnega članka.
Doslej so darovali: Tov. E. G a n g 1, Jakobina G a n^g 1 o v a in Marija G a n g 1 o v a iz Idrije po 10 K, skupa: 30 K; tov. Jakob Dimnik 10 K; tov. Slavoj Dimnik iz Postojne 3 K, učiteljiščnik 17. leta Ivan Dimnik iz Ljubljane 2 K, gospa Jedert S 1 a p š a k , nadučiteljeva soproga v Vodicah na Gorenjskem, 10 K s pripomnjo: V j u -bile j nem letu pa hočemo tudi učiteljeve žene prispevati za učiteljski konvikt; da se pa v denarnici naših ljubih možne bo preveč poznalo,jim obljubljamo: „Pri gospodinjstvu bomo hranile in za konvikt denar dobil e." Gospa Josipina Dimnik, nadučiteljeva soproga v Ljubljani, 10 K. Živele darovalke in naslednice! — Skupaj 65 K.
Vestnik.
Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: Tvrdka Leskovic & Meden, trgovina špecerijskega blaga na Jurčičevem trgu v Ljubljani 20 K; tov. Lojze G o r u p v veseli družbi v Postojni prikrošnjaril 3*54 K ; g. Fran M a s e 1 j , c. in kr stotnik v Ljubljani, 2 K; tov. Budolf W u d 1 e r iz Griž nabral pri sestanku v Št. Petru v Savinski dolini ob priliki godovanja dveh Franceljnov 2'40 K; tov. Josip Ambrožič iz Čateža ob Savi zanovoleto2K. Bog plati.
Letnino za učiteljski konvikt so plačali : tov. Janez P o k o r n iz Horjula; tov. .Martin Eepič iz Eakovca; tov. Alojzij E a č i č , tov. Marija E a č i č in tov. Marija Vider, vsi iz Boštanja. Živili!
Sotrudnikom. Ob vstopu v 48. leto se obrača naš list do vseh sedanjih sotrudnikov in sotrudnic s prošnjo, naj mu ostanejo zvesti tudi letos. Dela je mnogo, zato bi moralo biti tudi mnogo delavcev. Od dopisnikov pa si želimo tudi redu, ki je pri listu med glavnimi stvarmi. Naj nam pošiljajo rokopise o pravem času: članke in daljša poročila takoj začetkom tedna, drobne vesti pa moramo imeti vsaj do srede opoldne. Kar pride pozneje, ne more več v list dotičnega tedna. Vedno naj uporabljajo samo naslov, ki je označen na čelni strani. — Poročila naj bodo točna, jedrnata in aktualna. Okrajna učiteljska društva — iu sicer vsa in gotovo! naj nominujejo po svojem okraju, recimo za vsak sodni okraj, po enega
89 K 18 h so dobili za leta 1908, 1909 in 1910: pomožna učitelja Ivan Weber v Verdrengu in Josip M i h e 1 i č v Selu, provi-zorična učitelja Anton Knap v Vrabčah in Franc K e r m e 1 j na Šentjurski gori, de-flnitivni učitelj Ignacij Labernik V Lešah in provizorična učiteljica Antonija V i ž i n pri Sv. Trojici, — Leopold Filip je napravil dne 15 oktobra 1859 1. ustanovo, ¡,ki jo podeli kranjski deželni šolski svet onemu učiteljstvu na kmetih, ki je najslabše plačano.
Hrvaško učiteljišče v Kastvu. „Wiener Zeitung" objavlja: Naučni minister je imenoval voditelja obrtne nadaljevalne šole v Kastvu, Mateja Šepica, provizoričnim glavnim učiteljem na hrvaškem učiteljišču v Kastvu.
Noto društvo t varstvo zanemarjenih otrok. 0. kr. namestništvo v Trstu je vzelo na znanje pravila novega „Društva za varstvo zanemarjenih otrok za sodni okraj Kobarid s sedežem v Kobaridu.
„Schulverein" in „Lega Nazionale". Te dni je izdala uprava Lege Nazionale za Trentin italijanski prevod poročila o delovanju in napredovanju nemškega Schulvereina v Tri-dentu, na čisto italijanskih tleh. Naši Italijani prelivajo grenke solze zaradi nevarnosti, ki grozi njihovim krajem od nemške strani ter poživljajo svojce, da pošteno pomagajo Legi Nazionale, ki ne more odbijati navalov Schul-vereina. — In res dela to društvo čudeže. Posejalo je po vsem Tridentu male, drobne nemške kolonije, v katerih so družbine šole prave nemške trdnjave. Pet tisoč razkropljenih Nemcev zna delati skrbi 35.000 Italijanom I To je žalostno dejstvo, nasproti kateremu ne moremo ostajati ravnodušni ni mi Slovenci in Hrvatje. Zakaj na vsak način Nemci napredujejo od ene ali druge strani, ali vedno proti našemu morju in našim krajem. Italijani pa ne morejo nikakor preprečiti te nemške poplave. Zakaj? K er so sami krivični in pravi zločinci nasproti nam, svojim sosedom, Hrvatom in Slovencem, katere tlačijo in raznarodujejo mnogo brezob-zirneje, nego delajo to Nemci v Tridentu. Zaman je sklicevati se na etičnost narodne borbe za samoobrano, ko se v tem pogledu greši uprav tam, kjer bi se moralo dokazati, da se pravičnost in etičnost te borbe pripoznava absolutno in nasproti vsem! Italijani-mučeniki v Tridentu ne morejo zadobiti simpatij ni naših ni nikogar drugega, dokler so na isti način zločinci proti naši deci in našemu narodu. Lega bo mogla odbijati Schulverein tedaj, ko bo pravičneje zastavljala svoje moči, ko ne bo raznarodovala nas, ki branimo svoje otroke I
Izjava. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda nam poroča: „Slovenski Gospodar" piše v svoji št. 58. z dne 19. grudna 1907 v notici na tretji strani, da so se šolske sestre na družbeni šoli na Muti morale umakniti z Mute, oziroma, da so same prostovoljno odpovedale zaradi raznih napadov radikalnega dija-štva in nehonetnega postopanja o d b o'r a d r u ž b i n e g a. Na to povsem neutemeljeno in za družbino vodstvo žaljivo predbacivanje si dovoljujemo vsled vodstvenega sklepa z dne 27. grudna 1907 na podlagi aktov konštatirati tale dejstva: Na Muti je imela družba doslej enorazredno dekliško šolo, ki so jo oskrbovale častite šolske sestre iz Maribora. Kmalu po otvoritvi te šole so se pri vodstvu oglašali različni rodoljubi duhovniškega in posvetnega stanu z nasveti, naj se šola spremeni v mešano dvorazrednico, ker šola samo za deklice ne donaša zadostne koristi. Tako je n. pr. č. g. kaplan Josip Somrek v Marenbergu v dopisu z dne 29. septembra 1900 stavil te tri nasvete: 1. da se šola razširi v dvorazrednico, 2. da se sprejmejo dečki, kar je glavna stvar pri obmenjeni šoli, in ker tudi kmetje in delavci to žele, 3. da se nastavi moška učiteljska moč. — Tudi odborniki obeh podružnic mariborskih so z dopisom z dne 15. marca 1907 prosili, naj izkuša družba preje kot mogoče ustanoviti tudi deško šolo na Muti, ter so naglašali, da je treba nastaviti za deško šolo poštenega, vernega, delavnega, vestnega in neomadeževanega učitelja. V 185. vodstveni seji je sedanji odbor sklenil na Muti otvoriti dvorazrednico za dečke in deklice. Na to so častite šolske sestre v Mariboru s pismom z due 15. septembra 1907, št. 121 pisale to-le: „Predstojništvo vpraša in prosi določnega odgovora, če namerava slavni odbor družbe s to novo ureditvijo mutske šole odpustiti šolske sestie, ali jih če še nadalje porabiti za pouk in v kakem razmerju." — Na to jim je družba z dopisom z dne 25. septembra 1907, št. 1274 naznanila, da je družba res sklenila šolo na Muti razširiti v mešano dvorazrednico — in pristavila tole: „Ker pa je v svrho izvršitve tega sklepa treba zadostiti mnogim predpogojem in ker odbor po svojem tehniškem izvedencu šele študira vprašanje, se li bo dvorazrednica dala spraviti v naše poslopje, Vam danes ne moremo dati nobenega določenega odgovora. Zato Vas prosimo kratkega potrpljenja z zagotovilom, da Vam pravočasno pišemo, ko bode mogoče storiti kak definitiven sklep." Na vodstveno prošnjo si je preteklo jesen g. nadinženir Jul. Hilbert kot tehniški strokovnjak ogledal graščino in vsa druga gospodarska poslopja, ter pozneje vodstvu izročil utemeljene nasvete o prezidavah in popravah bodisi sploh, bodisi zaradi pridobitve druge šolske sobe. V seji dne 6. novembra 1906 je vodstvo predlogom g. nadinženirja
Hilberta pritrdilo in z dopisom z dne 7. novembra 1907 se je častitim šolskim sestram na Muti naznanilo, katere poprave in prezidave se morajo izvršiti na družbinem poslopju, ter da bode ta popravila in prenaredbe nadzoroval član družbinega odbora gospod P a -h e r n i k. Na ta dopis so častite šolske sestre v Mariboru z dopisom z dne 9. novembra št. 147 odgovorile to-le: „Ker vodstvo šolskih sester v Mariboru ni dobilo na prošnjo glede mutske šole nobenega določnega odgovora, pač pa zagotovilo, da se osnuje na Muti v kratkem dvorazredna mešana šola, sklepa, da namerava družbino vodstvo glede učiteljskega osobja uvesti stanje, vsled katerega bi ne bilo več mogoče šolskim sestram poučevati na ta-mošnji šoli. Raditega se usoja vodstvo šolskih sester v Mariboru družbi sklicujoč se na pogodbo, odpovedati oskrbovanje šolskega pouka na Muti in javiti, da šolske sestre ostanejo le pod pogoji, ki so jim zajamčeni v pogodbi z dne 8. grudna 1896 št. 3702, oziroma z dne 17. julija 1903, št. 2323, torej samostojno, kakor do sedaj na Muti do 30. septembra 1908." V tem dopisu šolske sestre ugovarjajo nekaterim popravilom, češ, da so za časa njihovega bivanja na Muti nemogoča in da bi jih taka popravila in prenaredbe motile v njih posesti. — Ugovorom radi prenaredb v poslopju je vodstvo z dopisom 11. novembra 1907 v toliko ustreglo, da je naročilo edi-nole priredbo druge šolske sobe, priredbo prostorov za pisarno in učila se pa odloži do časa izselitve šolskih sester. Dopis o odpovedi je vodstvo na podlagi vodstvenega sklepa rešilo z dopisom z dne 2. grudna 1907, št. 1759: „Častitim šolskim sestram v Mariboru. — Na cenjeni dopis z dne 9. novembra 1907, štev. 147, se častitim šolskim sestram naznanja, da je vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v seji dne 25. novembra 1907 odpoved oskrbovanja šolskega pouka na Muti in naznanilo, da se velečastite šolske sestre iz Mute izselijo dne 30. septembra 1908 vzelo obžaluje na znanje. Pri tem se je konštatovalo, da vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda pri svojih dosedanjih ukrepih v zadevi družbine šole na Muti ni storilo ničesar, kar bi moglo dati kak utemeljen povod za napade, ki so se vršili po javnih listih na družbino vodstvo, in kar bi onemogočilo daljše sodelovanje častitih šolskih sester na Muti. Dalje je vodstvo v isti seji sklenilo, če bode le mogoče pričetkom prihodnjega šolskega leta, t. j. o Veliki noči 1908 na Muti otvoriti prvi razred mešane ljudske dvorazrednice. Poleg tega razreda še ostane drugi razred dekliške šole, v katerega pridejo deklice, ki pohajajo sedaj v prvi razred dekliške šole. Za pouk na mešanem prvem razredu se nastavi posvetna učiteljska moč, glede pouka v drugem razredu pa se naprosijo častite šolske sestre, da istega oskrbujejo pod dosedanjimi pogoji do 1. septembra 1908, t. j. do časa svoje izselitve. — Častite šolske sestre vljudno prosimo, da sprejem tega dopisa družbi potrdijo ter obenem naznanijo je-li hočejo pouk v drugem dekliškem razredu oskrbovati do 1. septembra 1908." Častite šolske sestre so na ta odlok z dopisom z dne 17. grudna 1907, št. 162 javile: „da ni mogoče, dasi bi (predstojništvo) rado ustreglo želji slavne družbe, oskrbovati pouka v drugem dekliškem razredu I do 1. septembra 1908 zajedno z moško učiteljsko močjo, ker se to ne strinja s pravili re-dovništva." To so fakta, na podlagi teh fakt blagovoli slavno občinstvo soditi, je li vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v tej stvari postopalo res — nehonetno.
Razgled po šolskem svetu.
—	Rockefeller za vseučilišče. Kakor javljajo iz Novega Jorka, je znani milijonar Rockefeller daroval vseučilišču v čikagu dva milijona dolarjev za pokritje primanjkljaja v minulem akademskem letu. Rockefeller je doslej daroval za to vseučilišče že 23 milijonov dolarjev.
—	Novi učiteljski zakon za Bosno in Hercegovino je bil v uradnem časopisju objavljen na dan novega leta. Po tem zakonu bo učiteljstvo v teh dveh deželah pomnoženo, toda še ne tako, kakor bi bilo treba. Sicer je pa učiteljstvo tamkaj dobro organizovano in izbojuje sčasoma še boljih uspehov.
—	Bolgarsko vseučilišče. Bolgarsko naučno ministrstvo je izdelalo zakonski načrt, s katerim se na bolgarskem vseučilišču ustanovi tehniška fakulteta.
—	Koncert za otroke. Cehi store mnogo za svojo mladino tudi v umetniškem oziru. Dne 19. novembra pret. 1. se je vršil v Pragi v dvorani Rudolfina že drugi veliki umetniški koncert za otroke Pri tem koncertu so sodelovali prvi umetniki ter so se izvajale same umetniške orkestralne in pevske točke. Mladina je bila nad vse navdušena. — Ali bi ne mogla „Glasbena Matica" kaj enakega prirejati za slovensko mladino v Ljubljani?
—	Bivši vseučiliščni prof. Schwing. Umrl je v Pragi v 62. letu svoje starosti bivši vseučiliščui profesor na medicinski fakulteti češkega vseučilišča, vladni svetnik dr. Karel Schwing.
—	Dr. Swida — dvorni svetnik.
„Wiener Zeitung* je objavila dne 31. decembra: Cesar je z najvišjim odlokom od 22. decembra t. 1. podelil deželnemu šolskemu nad-
zorniku dr. Franu Swida v Trstu povodom njegovega zaprošenega umirovljenja naslov dvornega svetnika.
—	Učiteljstvo v Zedinjenih državah.
Učnih oseb je v tej državi 500.000, med njimi je 4/s učiteljic. Učencev je 16,000.000. Šolski stroški znašajo 1300 milijonov kron. V Novem Jorku prejemajo učitelji po 3500 K na leto, a ne morejo izhajati s to vsoto v tem velikanskem mestu. O slabih plačah so napisali že isto literaturo. Po vsem svetu — ista pesem.
—	Častno darilo. Deželno učiteljsko društvo v Šleziji je darovalo svojemu nekdanjemu zaslužnemu predsedniku Schuligu častno darilo 2000 K.
—	Kongres ruskih vseučiliških rektorjev se je vršil te dni v Petrogradu. Rektorji so razpravljali o položaju, ki je nastal v zadnjem času na ruskih vseučiliščih. Rektor kijevskega vseučilišča je zaradi nedavnih nemirov^na kijevskem vseučilišču krivil policijo in oblastnije, ki so se, namesto da so pustile, da dijaki svoje stvari sami rešujejo, mešali mednje in izzvali še večje nemire. Profesorji bi se že z dijaki sporazumeli. Kar se tiče varšavskega vseučilišča, se tamošnje dija-štvo bori za to, da zavlada na njem povsem poljski vpliv. Na to ne more naučno ministrstvo nikakor pristati in zaraditega ne more dovoliti, da se to vseučilišče na novo odpre. Varšavski rektor Karskij je branil varšavsko vseučilišče ter dokazoval, da se varšavskemu vseučilišču kratijo vse reforme in privilegiji, ki jih dobivajo ruska vseučilišča. Naj se varšavskim profesorjem ne vežejo roke, a on uredi s svobodnimi profesorji varšavsko vseučilišče, kakor želi to ministrstvo. Varšavskemu rektorju je takoj odgovoril naučni minister Kaufman, da ne more ruska vlada ničesar popustiti niti dati kakih olajšav za rešitev vprašanja varšavskega vseučilišča. — Končno se je razpravljalo tudi o nekih profesorskih vprašanjih, kakor tudi o večji kontroli na vseučiliščih od strani ministrstva. Po daljši razpravi je večina rektorjev sklenila, da je sedanja kontrola ministrstva povsem dovolj na in da ni strožja kontrola nad vseučilišči z ničemer opravičena niti potrebna.
Z gospodarskega polja.
= Perntninarsko zadrugo za Kranjsko so osnovali dne 2. t. m. v Ljubljani.
= Voznino je znižala državna železnica ob nedeljah in praznikih na gotovih postajnih zvezah na Koroškem za prijatelje zimskega športa. Seveda mora dotična oseba dokazati, da se pelje po železnici le zaradi zimskega športa.
= Minister za poljedelstvo dr. Eben-hoch, je naslovil na gozdarske in domenske direkcije naredbo, s katero nalaga gospodarskim organom v dolžnost, naj bodo vljudni in dobrotni v občevanju s prebivalstvom. V na-redbi je rečeno: „Polagam veliko važnost v to, da se ne stavlja z odurnim in gospodovalnim nastopanjem prebivalstva na deželi v neprijetno nasprotstvo do drž. gozd. uprave in da se ne otežuje s tem potrebnega konciljantnega občevanja; pričakujem za trdno, da se toliko s treznim osebno taktnim eplivanjem, kolikor v slučaju potrebe z energičnim nastopom posreči vzdržati, oziroma vspostaviti uspešno sporazum-Ijenje med vsemi gozdarskimi organi na eni, in onimi sloji prebivalstva — posebno na deželi — ki so z uravnavanjem velikega števila interesov, posezajočih v praktiško gospodarsko življenje, navezani na to, da mu organi drž. gozdarske uprave gredo razumno na roko."
= Malo loterijo odpravijo? V finančnem ministrstvu razpravljajo o načrtu, bi li ne kazalo odpraviti male loterije ter uvesti razredno loterijo, kakor že obstoja v drugih državah.
= Občni zbor „Slov. čeb. društva za Spodnje Štajersko" se je vršil dne 28. pr. m. v mali dvorani „Narodnega doma" v Celju. Bile so zastopane skoraj vse podružnice po svojih delegatih. Iz tajnikovega poročila po-vzemljemo sledeče: Slov. čeb. društvo šteje danes 20 podružnic z nekaj nad 500 članov. V tekočem letu se je ustanovilo 6 novih podružnic. Vzimljenih je letos 2530 ljudstev s premakljivimi in 1530 z nepremakljivimi sati. Neorganizovanih čebelarjev je še okolo 1276 z 2207 panji. Bučelarsko leto je bilo letos skoraj povsod prav povoljno. Društveniki so pridelali 12.390 kg medu in 393 kg voska. Izborno društveno glasilo „Slov. Čebelar" je romal v 515 iztisih na Štajersko. Društvo ima 1413 K 20 v dohodkov ter ima koncem leta 198 K 50 v prebitka. Za prihodnje čebelarsko leto se je izvolil sledeči odbor: Kurbus Tomaž, nad-učiielj na Slivnici, predsednik; Sivka Anton, nadučitelj v Št. Jurju ob j. žel., tajnik; Kosi Anton, c. kr. poštni oficijal, blagajnik; Strelec Ivan, nadučitelj, prof. Zelenik, c. kr. sodni pristav A. Zdolšek in veleposestnik I. Samec, odborniki.
= Nemški štajerski obrtniki so sklenili prirediti jeseni leta 1908, jubilejsko obrtniško razstavo v Gradcu.
= Vinska kupčija se je zadnji čas na Goriškem nekoliko izboljšala. Prišlo je več trgovcev z Dunaja in s češkega. Vipavsko vino plačujejo po 30 do 36 K, briško pa po 33 do 36 K hektoliter. Vino, ki ni vrelo na tropinah in ima bledo barvo, plačujejo za dve kroni
dražje nego drugo vino. Prav trdega vina pa nočejo ti kupci niti imeti.
= Štrajki v Avstriji leta 1906. Trgovinsko ministrstvo je izdalo statistično poročilo o štrajkih v Avstriji leta 1906. Iz tega poročila je posneti, da se je štrajkovsko gibanje leta 1906. znatno povečalo. V tem letu je bilo skupno 1083 štrajkov na 6049 obratih z 276.424 delavci. Od teh je prostovoljno štraj-kalo 153.688 oseb, dočim je bilo 13.098 delavcev prisiljenih praznovati. Največ štrajkovcev je pripadalo rudarstvu, namreč 25 2 odstotkov vseh štrajkovcev, potem tekstilni industriji (18'7%), tovarnam za predelovanje kovin (107%) in stavbeni stroki (10%). Štrajkovsko gibanje je trajalo v največ slučajih (62 2% vseh štrajkov) 1—10 in povprečno v vseh štrajkih 16'9 dni. Vzroki štrajkovskega gibanja so bili kakor navadno nezadovoljnost z mezdo, oziroma delavni čas.
= Avstro - ogrska banka je imela 30. pret. m. izredni občni zbor, na katerem je generalni svet stavil predlog: „Občni zbor izvoli skleniti, naj se generalnemu svetu da pooblastilo, vložiti prošnjo na obe vladi za na-daljno podaljšanje privilegija." Predlog je bil enoglasno sprejet. Pokazalo se bo, ali bodo Madjari, katerim se tako mudi ustanoviti samostojno državno banko, imeli toliko moči, da odklonijo prošnjo za podaljšanje bančnega privilegija. Sedanje razmere na svetovnem denarnem trgu so madjarskim težnjam po svoji državni banki skrajno neprijazne in gotovo je, da bodo tudi v bodoče milostivo uživali ugodnosti, ki jih jim dajejo dobro utrjene avstrijske finance in skupna državna banka.
= Povišanje davka na špirit. Vlada bo uporabila dohodke iz povišanja davka na špirit za saniranje deželnih financ. Vlada pripravlja zakonski načrt, ki ga spomladi predloži parlamentu. Dandanes znaša davek na kontin-gentirani špirit po 90 K na en hektoliter ter bo po vladnem načrtu zvišan za 30 do 40 K na en hektoliter; tarif na nekontingentiran špirit bo povišan na 144 do 154 K na 1 hI. Sedanje razpetje (razlika) v znesku 20 K med kontingentiranim in nekontingentiranim špiritom bi se zvišalo na škodo industrijalnih tvornic za špirit za 4 K na 1 hI. Po novi ureditvi kontingentiranja se bo industrijalcem kontingent znižal, kmetiškim izdelovalcem pa povišal. Danes znaša množina kontingentiranega špirita 1,017.000 hI na katere bi znašal povišek davka 30 do 40 milijonov kron. Anketa o saniranju deželnih financ, ki bi se bila imela vršiti že novembra, bo šele januarja meseca na Dunaju.
= Parobrodno društvo Dalmacija. Te dni prične plovbno službo društvo „Dalmacija." Društvo prevzame v glavnem dve progi: Trst-Korčula in Trst-Metkovič. Vsako nedeljo ob 8. uri v jutro bo odhajal iz Trsta brzi društveni parnik v Korčulo, a vsak ponedeljek in soboto ob 5. uri popoldne isti brzi parnik v Metkovic. Vsako sredo bo odhajal poštni parnik opoldne v Metkovic, a vsako soboto ob 5. uri zjutraj v Spljet. Ta poslednji se bo ustavljal tudi v kvarnerskih lukah.
= Mandžurska železnica. Iz Pekinga poročajo, da se bivši ruski finančni minister Sipov pogaja s kitajsko vlado zaradi dogradnje karbinske železnice in zaradi koncesije v Mandžuriji.
Raznoterosti.
X Barve pri cveticah. Tudi pri cveticah je med vsemi barvami najpogostejša rumena barva, ki se javlja v 808 vrstah. Potem pride bela pri 687 vrstah, rdeča pri 504, zelena pri 313, modra pri 157, izpremenljiva pri 136, vijoličasta pri 122, večbarvna pri 68 vrstah. Rumena barva se nahaja pri divjih cveticah na neravnem, rekultiviranem zemljišču, v gozdu je najštevilneje belo cvetje, zeleno pa na vlažnem zemljišču in na morskih obalih.
X Kultura v Abcsiniji. Abesinija se v kulturnem pogledu čimdaljebolj razvija. Nedavno je cesar Menleik izdal dekret, s katerim je bilo ustanovljeno prvo ministrstvo po evropskem vzorcu. Vsak minister dobi po enega evropskega svetovalca, ki bo imel čast državnega predsednika. V prestolnici je zgrajen velik dvonadstropni hotel z evropskim konfortom. Razen tega se gradijo tudi železnice.
X Punt v šoli. V Djakovu so se učenci spuntali proti učitelju ter prišli v šolo oboroženi z noži, a vodja puutarjev 13 letni Damjanovic je imel celo revolver. Učitelj je pravočasno zvedel za zaroto ter poklical orožnike, ki so dečke razorožili.
X Jubilejno svetinjo za kmečke župane je ustanovil nižjeavstrijski deželni zbor. Svetinje se razdele že ta mesec ter jih bodo nosili župani okoli vratu na traku v deželnih barvah.
X Lov slanikov na Angleškem. Letošnji lov slanikov v Yarmouthu in Lowe-stoftu je bil nenavadno ugoden ter prekaša vsa zadnja leta. Nalovilo se je namreč okroglo 900 milijonov slanikov v skupni teži 157.500 ton:
X Veliki škandali so bili te dni v dunajskem občinskem svetu. Krščanski socialisti so napadli stenografa ter mu raztrgali zapisnik, ker je stenografiral oster govor socialno-demo-kratiškega občinskega svetovalca Winarskega. Winarsky je bil od dveh sej izključen.
X Koliko Slovanov Jo v Ameriki.
V Zveznih državah ameriških živi okolo 4 mi-milijone Slovanov, in sicer 1,900 000 Poljakov, 500.000 Čehov, 500.000 Slovakov, 300.000 Rusinov. 300.000 Hrvatov. 200.000 Srbov, 100.000 Slovencev in 150.000 Rusov. V Južni Ameriki je število slovanskih naseljencev majhno in jih je le nekaj tisoč. Razen tega najdete Slovane v Avstraliji. Novi Zelandiji, Transvalu in Indiji.
X Novo vseslovansko društvo. V Moskvi se je ustanovilo novo vseslovansko društvo pod imenom „Aksakovljevo društvo". Utemeljitelj društva je bivši sotrudnik Aksa-kovljev imenom Šarapov. Šarapov je spisal mnogo panslavistiških spisov.
X O švedski kraljevi rodbini. Vladajoča švedska dinastija se imenuje Bernadotte ter izvira iz nižje meščanske rodbine. Nedavno umrli kralj Oskar II. je bil četrti kralj iz te dinastije. Rod Bernadottov izvira iz južne Francije, in sicer iz mesteca Pau Jean de Berna-dotto, stari oče prvega kralja Karla XIV. je bil leta 1760. skromen krojač v svojem rojstnem kraju ter je šival za dnino. Zgodovina rodbinskega imena izvira od nekega Bertranda, ki je bil nenavadno majhen možiček ter so ga vsled tega imenovali Bertrandotte, t. j. mali Bertrand. Pozneje se je ime izpremenilo v Bernadotte. Jean Jules Bernadotte, poznejši maršal in končno kralj, je pričel leta 1780. svojo ka-rijero kot navaden vojak pri francoskem polku „Boyal-Marines". Leta 1782. je postal grenadir, leta 1785., t. j. v petih letih je prispel do korporala. Služboval je v mali trdnjavi Bergues, kjer se je hudo zaljubil v lepo brivčevo hčerko Terezo Hiolet. Zasnubil jo je, toda dobil je košarico, ker je lepa Tereza hotela dobiti kaj boljšega kakor korporala, računala je vsaj na straž-meštra. Pozneje se je res omožila z nekim vojaškim puškarjem ter je umrla kot vdova leta 1853. Potemtakem je preživela zavrnjenega ljubimca, ki je umrl kot kralj Švedske in Norveške leta 1844. Kot zaljubljeni korporal si je dal na roki tetovirati ime obožavane ljubice Tereze Hiolet, zato si ni pustil kot kralj na tej roki nikoli puščati žile, da bi ne izdal svoje mladostne spomine. Kot sergeant je imel za ljubico Katarino Lamour, hčer nekega branjevca. Ta ljubica je porodila leta 1789. otroka, ki ga je Bernadotte priznal za svojega. Otrok je kmalu po porodu umrl. Zaradi izrednega junaštva je postal Bernadotte tega leta od ser-geanta divizijski general ter se je 17. avgusta 1789 poročil s hčerjo bogatega trgovca v Mar-zilji Bernadino Evgenijo Destree, ki je bila pozneje ž njim kronana za švedsko kraljico. Da je maršala Bernadotteja posinovil švedski kralj Kari XIII. ter ga na ta način spravil po svoji smrti na kraljevi prestol, pripisuje se vplivu prostozidarjev, ki so igrali takrat na Švedskem važno vlogo.
Listnica uredništva.
Popravek. Predsednik „Pevske zvese morav-skih užiteljev" se imenuje D o v r t e 1. Torej je glede tega popraviti naše poročilo v zadnjem listu o koncertu. —
Misli starega nadueitelja priobčimo prihodnjič. — Na Dolenjsko! Porabimo prihodnjič, ker nam je danes zmanjkalo prostora. — Učitelj -stvo prosimo, naj v lastnem interesu poskrbi, da se čimbolj razširi naš list.
Listnica upravništva.
C enj e n e t o v ar i š i c e i n t o va ri š i, naročnice in naročniki! Z novim letom se je naš stanovski list odei v novo obleko in obenem se je podpisanemu naprtila bridka in težavna naloga izvršilnega organa v kcrist listovi blagajni. Ko se Vam predstavljam kot nov upravnik, Vas predvsem prosim, da blagohotno potrpite prvi čas, če bi bile v dostavljanju kake nerednosti. Vse pride v red.
Deset let se je trudil in mučil moj predhodnik v potu svojega obraza, da je izvrtel toliko drobiža iz Vaših, vem, neprenapolnjenih žepov, da je list izhajal, za kar mu gre vse priznanje, a takisto ogromno delo čaka tudi mene, z edino pripombo Tin upanjem, da ne tako dolgo. Žal pa mi je moj predhodnik, ne da bi pobegnil v Ameriko, zapustil — prazno blagajno. Segal sem in segal v njeno globino, a kakor Krjavelj — nič! Usmil>te se torej reveža upravnika, in podprite ga, njega in njegovo blagajniško vrečo, ki prazna nikakor noče stati pokonci, še manj pa, da bi se ž njo pokrivali stroški za list, in to čim prej, takoj, kajti sicer Vas čaka žalostna usoda, da morate, če ne za več, vsaj za en mesec, kar po vrsti prevzeti upravništvo, s čimer bi bili dovolj kaznovani za svojo počasnost. Na Vašo stanovsko zavest apelujem, na Vaš stanovski ponos, ki ne sme nikakor dopustiti, da je umrl na blagajniški jetiki starosta -slovenskih listov „U. T."
Trdno torej upam in pričakujem, da bom tekom tega nrseca prejel od vseh Vas — ne samo od nekaterih že priznano točnih — najiskrenejše častitke k svojemu novemu poslu, toda edinole v obliki — poštnih nakaznic.
Kdor cenjenih naročnikov želi izpremenjen naslov, prosim nujno, da javi to v osmih dneh podpisanemu, ker se bo potem imenik tiskal.
Prvo številko so dobili mnogi na ogled. Kdor se ne naroči, prosim, naj jo vrne.
Naročnino je pošiljati le na naslov: Upravništvo „Učit. Tov." v Ljubljani, Gradišče 2.
V Ljubljani, 8. prosinca 1908.
Andrej ISapč, upravnik.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 8.	Kranjsko.	39 1—1
Na enorazredni šoli na Ubeljskem se razpisuje s tem učno mesto v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 5. februarja 1908.
Prosilci, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Postojni, dne 4. januarja 1908.
Št 3526.	40 1—1
Na enorazredni ljudski šoli v Jurščah se razpisuje s tem učno mesto v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 30. januarja 1908.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okr. šolski svet v Postojni, dne 29. decembra 1907.
St. 1300. Na
Štajersko.
štirirazredni ljudski šoli
41 1-1 Ormoi-okolica se
začasno namesti učiteljska služba z dohodki po kraj-nem razredu in a prosto izbo.
Prosilci ali prosilke za to mesto naj vložijo svoje redno opremljene prošnje predpisanim potom do 81, januarja 1908, pri krajnem šolskem svetu Ormoš-okoliea.
Okrajni šolski svet Ormož, dne 10. decembra 1907.
Učiteljska tiskarna priporoča vizitke.

^arodna , 2610 knjigarna
v Ljubljani,
združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh
knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin.
Anton Sare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest. Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene,
&g. učiteljem in njih. rodbinam 5% popusta.
Svetlolikalnica: === is 52-18 Kolodvorske ulice št. 8.
VERONIKA KENDA
! ■ : - •
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, \rede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	14 52—19
Postrežba točna in solidna.
j G-lavna zaloga
Jos. Petričevih zvezkov.
G
Slavnemu učiteljstvu se priporoča stara in znana gostilna pri
„Zlati ribi':
Izborna kuhinja in klet. — Vsak petek raki in sveže morske ribe.
Za obilni obisk se priporoča
38 i2—i	M. Rozman.
PANORAMA KOSMORAMA
v Ljubljani, Dvorski trg št. 3
__(pod Narodno kavarno). 6 52—2
Od 12. januarja do vštetega 18. januarja:
Potovanje s Štajerskega na Koroško.
Uitanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih barv, laka in firneža v LJubljani, Miklošičeve ulice 6
rtaspsoti hotela, „T7aaioia.' priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli	19 52—2
lak za šolske table.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-ur
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik; za vso Kranjsko, ter zastopnik ur Schaff» bansen, Klasslg [In Glashütte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine iit dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebra in kinasrebra
Fr. Čuden
urarjin trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
Poskusite
in priporočite = izdelke =
Tydrope tonarns hrani!
^d Pragi VIII. Cenopnik zastonj. jj
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Knjige v vseh velikostih, črtane, z eno ali
dvema kolonama, v papir, platno, gradi ali polusnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli, citre, kitare in tamburice. — Štambilje, pečatniki, vignete (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršuje se v najkrajšem času. — Dopisnice, umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriprostejše do najfinejše. — Albumi za slike, dopisnice in poezije. —
Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. — Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. — Priznano dobro blago.
Solidna in točna postrežba.	5 53—15
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
v Ljubljani, Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine
I^v^s. iz svoje zaloge.	■
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. J
Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna po zmernih
cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah.
Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvali.
Tiskanje muzikalij in časopisov. (2) 12-1
Telefon št. 118.
Litograflja.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Naprednemu učiteljstvu!
Vsakdo bodi naročnik ,Zavezinihl listov, ki so:
Učiteljski Tovariš Popotnik Zvonček Domače ognjišče.