NOVE OBČINE Referendumi boao 22, maja Potem ko je Državni zbor sprejel spremembe zakonov o lokalni samoupravi in lokalnih volitvah, je zdaj jasno, da bodo referendumi o preoblikovanju v nove občine morali biti izpeljani do konca maja. V začetku maja poteče mandat sedanjim skupščinam in do izvolitve novih občinskih svetov naj bi sprotne naloge opravljali sedanji občin- ski izvršni sveti. Neposredne volitve županov in volitve v mestne svete pa bi morali izpeljati do konca letošnjega leta. O tem so se pogovarjali tudi na tretjem posvetu predsednikov sve- tov krajevnih skupnosti minuli petek pri ptujskem županu Vojtehu Rajherju. Poglavitna tema posveta pa je bilo financiranje bodočih občin in struktura sedanjega občinskega proračuna. Petkove posvete bodo nadaljevali tudi v bodoče, saj se na njih lahko temeljito pogovorijo o usodi sedanjih krajevnih skupnosti in pretehtajo možnosti za oblikovanje novih občin. Sedaj imajo namreč tako oni kot predvsem občani več časa za premislek in pretehtane odločitve. DLŽ O/, kurenti gredo, gredo... Foto: M. Ozmec 34. PTUJSKO KURENTOVANJE SE JE PRIČELO Karnevalske prireditve v mestu in šotoru čeprav koranti skačejo že od svečnice, seje karnevalski Ptuj uradno prebudil šele v soboto, 5. februarja, z novim, vsestransko obetajočim vsebinskim pristopom in pustno razigranostjo. Po dopoldanskem mestnem nastopu ptujskega in kidričevskega pi- halnega orkestra, pokačev iz Podlehnika, kopjašev iz Markovcev ter korantov iz Rogoznice in Lancove vasi so se v karnevalskem šotoru za ptujsko pošto natanko ob enajstih pričele 10-dnevne prireditve v okviru tradicionalnega, že 34. ptujskega kuren- tovanja. Številne goste in domačine - med njimi tudi ptujskega župana Vojteha Rajhcrja - je v lepo urejenem in ogrevanem karnevalskem šotoru pozdravil predsednik ptujske vlade Branko Brumen, ki je v vlogi člana upravnega odbora Evropskega združenja karneval- skih mest letošnje kuren- tovanje tudi odprl. Ob tem je pozval vse občane, da bi živeli, čutili in dihali zvsemi karneval- skimi prireditvami, ki so se pričele z zvokom fanfar in se bodo do putnega torka vrstile v mestu in šotoru. V šotoru je ob urejenih mi- zah bogata pustno obarvana gostinska ponudba. Za prijet- nejši uvod v karnevalske zabave je v soboto zvečer skrbel Ptujski instrumentalni ansambel, v nedeljo popoldne so se p re ds t av i 1 i čl a n i foj k 1 or ne skupine Anton - Jožef Štrafela iz Markovcev s koranti iz Spuhlje,vzabavnem programu pa ansambel Ptujskih pet. V ponedeljek so se predstavili folkloristi iz Dolenc, skupina korantov Poetovio in ansam- bel Prerod, v torek folkloristi z Destrnika, orači iz Lcskovca, koranti iz SŠC ter ansambel Komet. Včeraj so nastopili folklorna skupina iz bolnišnice, koranti iz Stojncev ter ansambel Jožeta Ekarta. Danes popoldne bodo nas- topili folkloristi iz Lancove vasi in ansambel Ptujskih 5, jutri zvečer pa bodo nastopile gos- tujoče pustne in folkjorne skupine iz Madžarske, Švice, Litve, Romunije in Like ter koranti iz Markovcev in ok- olice. V soboto dopoldne bodo nastopili ploharji izCirkovc ter vse ptujske skupine korantov, popoldne pa bo v šotoru velik karnevalski ples s skupino Šta- jerskih 7, Hajdi in Brendijem. Opravili bodo tudi izbor na- jlepših mask. Vrhunec bo v nedeljo z dopoldanskim nastopom vseh folklornih skupin - pričel se bo ob 10. uri pred Mestno hišo in nadaljeval v šotoru - ter popoldanskim karnevalsko parado po ptujskih ulicah ok- rog grajskega hriba in po starem mestnem jedru. Pričakujejo več kot l.(K)0 nas- topajočih, med njimi okoli 250 korantov, ter okoli 30.000 obiskovalcev iz vseh koncev. Zaključnigovor bo imel ptujski župan Vojteh Rajher, zvečer pa bodo staro in mlado v šotoru razveseljevali Alfi in njegovi muzikantje. V ponedeljek ob 10. uri hov šotoru rajanje otrok iz vrtccv, ob 15. uri pa vsesplošno rajanje otrok. Zadnji karnevalski dan, v torek, 15. februarja, bo ob 10. uri bo v šotoru rajanje in zabava učencev osnovnih in srednjih šol, ob 15. uri pa bo velik zak- ljuček karnevala s pokopom pusta. Vse do pokopa pusta vozi po Ptuju poseben karnevalski vlak Ptujčan, morebitne informa- cije pa so na voljo v Tur- istifnoinformativnem Centru ter v vseh ptujskih turističnih agencijah, kjer lahko po ugodni ceni kupite tudi karnevalski vodnik. Z njim si zagotovite vsakodnevni vstop v karnevalski šotor in ogled vseh karnevalskih prireditev. -OM V PETEK PODELILI OLJENKE - OBČINSKA PRIZNANJA ZA KULTURO: Ob kulturnem prazniku priznanja kulturnim delavcem ....stran 4 DENACIONALIZACIJA: Prodaja zaradi grožnje, prisile ali zvijače. stran 9 DENACIONALIZACIJSKA ZGODBA: Občina nas skuša opehariti .................................................stran? ORMOŽ: Šf/r/noi/eo/^č/ne?......stran 9 JUROVSKI DOL: \/se delajo v troje .................................................stran 9 ADOLF ŽIŽEK: O nekaterih nerešljivih in nerešenih matematičnih in znan- stvenih problemih ...................stran 10 DUŠKO MADŽAROVIČ, DRŽAVNI PRVAK V BODVBUILDINGU: Brez fitnessa zame ni življenja.........stran 10 ROKOMET: Ptujčani odlični v drugem polčasu...................................stran 11 MIRKO KOSTANJEVEC: Za/con o varuhu človekovih pravic.........stran 12 EPILOG VOJNE ZA SLOVENIJO: Sojenje vojaku, ki je ranil električarja ................stran 20 2 - DOMA IN PO SVETU 10. FEBRUAR 1994- tednik Rimski karneval Piše: Branko Cestnik Nekje v no- vembru ste na tej strani lahko brali sestavek o rimskem pro- metu. Rečeno jebilo,dabomo tej temi pos- vetili še kakšno pismo. Za da- našnje nadalje- vanje ni pri- mernejšega termina kot pust. Promet lahko primerjamo s karnevalom in avtomobile z maskami. Poglejumookrogsebe! Ali nismo bolj spoštljivi do pri- jatelja, odkar se ne vozi več v sto- enki,ampak v novem golfu? In ali ni naš prijatelj postal malo bolj očetovski v odnosu do nas, odkar je zamenjal srbsko garo z nemškim gospodom? Pa vendar on ostaja on, le maska je naredila svoje: navadni dečko ja postal fra- jer z golfom. Snemite mu jekleno masko in videli boste, daje ostal navadni dečko s svojimi prob- lemčki in upanji na srečnejše dni. Za razliko od nas so Italijani (enako Francozi) prerasli tisto pubertetniško fazo motorizacije, ki postavlja avto na podstavek božanstva. Finim damam in bogatim gospodom se ni nerodno voziti v prastarih fičkih in zrjav- elih katrah. Važno je, da gre in da ni okorno pri parkiranju. Pogosto obiščem družino plemiškega porekla, ki živi v luk- suzni ulici Via Giulia. Vozi se v petnajst let starem in precej ob- tolčenemaudiju.Prinasbisetega avta sramoval vsak resnejši č/ove/c na položaju, tu pa ga uporablja tudi gospod baron. Poglavje zase so rešilci. Po natlačenih cestah se hitro in spretno prebijajo do bolnika ali bolnice. Vozniki se umaknemo, ko pridrvijo. Takšna so pravila. Tako nam narekuje naš državljanski čut. Včasih se zgodi, da se tik za rešilca prilepi kak iznajdljivec. Izkoristi prazen prostor, ki ga naredi rešilčevo dirkanje. To početje je sicer nevarno - zahteva hitre reflekse in dobre zavore -, vendar prihrani ogromno časa. Cas pa je zlato, marne? Sošolec CIaudio - doma iz ure- jenega Torina - je nekega dne šel na obisk v kliniko San Giovanni. Ker je prišel prezgodaj in ga niso pustili k bolniku, se je sprehodil okoli bolnišnice. Z bližnjega križišča je zaslišal sirene, škri- panje gum in piščalko prornetne policije. Nič posebnega! Še en rešilec! Ves promet na ogrom- nem križišču pred lateransko baziliko je bil za nekaj trenutkov paraliziran in že se je rešilec po- javil na dvorišču klinike. CIaudio se je radovedno približal vratom urgentnega oddelka, kamor je kombi bil namenjen. Nikoli še ni videl, kako sprejemajo nujne primere. Prevzela so ga dramatična občutja. In res! Rešilec je pristal pred urgentnim oddelkom. Reševalec je pohitel in odprl zadnja vrata. Zaklical je prihajajočim bolničarjem: Hitro! Še je topla! CIaudijaje stisnilo. Bolničar seje sklonil v kombi in dvignil neko zadevo v ozkih kvadratnih škat- lah. CIaudio je pogledal bolje. Na škatlah je pisalo PIZZA A TAGLIO. Odleglo mu je: tisto/o- plo ni bilo razmesarjeno telo kakšne ženske, temveč pizza. Ko bom prihodnjič srečal avto, ki prevaža pizze, mu bom dal pred- nost, je sklenil svojo pripoved CIaudio in pojasnil: Kaj veš, mogoče prevaža ranjenca, glede na to, da rimski rešilci prevažajo pizze! Nedolgo tega sem s skupino prijateljic iz Slovenije bil priča še enemu nenavadnemu dogodku z rimskih ulic. Prihajali smo iz bazilike sv. Pavla. Po cesti pred baziliko so pritulili štirje policijski avtomo- bili znamke Alfa Romeo. Dirjali so proti glavni cesti. Tik pred njimi je v križišče pripeljal neki fičko. Morali so ga prehiteti in obenem ostro zaviti v desno na glavno cesto. Prva alfa je to opravila brez problemov. Enako druga. Tretja že stežkoma. Fičko se namreč ni ustavil, ampak počasi pomikal in to ne na desno - k pločniku, ampak na levo - na sredino ozkega cestišča. Kaj mu je bilo, ne vem. Četrta alfa je tako morala močno zavreti in ostro zaviti najprej v levo mimo fička, potem pa spet ostro v desno na glavno cesto. V tistem trenutku, ko je alfa prehitela fička, je iz policijskega vozila prikukala kopilotova roka s pištolo. Pištola je bila namerjena naravnost v glavo voznika v fičku. Fičko se je ustavil in alfa oddrvela. Gledalci smo ostali brez sape. Našo okamenelost je opazil bližnji sladoledar. Italiani, Italiani..., nam je na kratko obrazložil prizor. Brez sape je verjetno ostal tudi gospod v fičku. Sam si je kriv, če je tako trdoglav, da nekatere stvari lahko razume le s cevjo pištole pred očmi! Že v novembrskem članku sem pisal o rimskem pojmovanju rdeče luči na semaforju: rdeča luč ne velja, če nikogar ne ogrožaš in če ni nikogar, ki bi te kaznoval. Tudi sam večkrat postopam po temu pravilu. Zgodilo se je predlani, zadnji dan olimpijskih iger. Vozim kombi mladih Ptujčanov skozi južnofrancoske vasi. Ura je dve ponoči. V kombiju vsi spijo razen dveh kopilotov na prvih sedežih. Zjutraj moramo biti v Barceloni. M isl iš si: Ceste so prazne, predsed- nik Mitterand spi, prav tako njegovi žandarji, zakaj le stati pri rdeči luči? Podležeš skušnjavi in že si skozi prvo rdečo luč, potem drugo, tretjo ... Opaziš, da redki francoski avtomobili spoštljivo čakajo pred semaforji. Obenem te kopilota opozorita, da ni lepo tako nemarno voziti. Postane ti nerodno. Nato pride tolažba: za tabo pelje nek mercedes, ki prav tako kot ti ne spoštuje rdeče luči. Poglejte, saj tudi Francozi vozijo skozi rdečo, se poskušašopravičiti kopilotoma. Marcedes te prehiti. Pogledaš na registrsko tablico. Na elipsasti nalepki vidiš I in na tablici ROMA. Rimska šola vožnje pač, po- pravljaš prejšnje opravičilo in nadaljuješ s svojim karnevalom v smeri Barcelone. Štirje programi ZA LEIOŠNJI PR(X;RAM OKROG 45 TISOČ NEMŠKIH MARK V okviru programa Revit '94 bodov ptujski občini uresničevali štiri programe. Nadaljevalo se bo delo pri katalogu Revit, ki naj bi ga tako izpopolnili, da bi iz pro- jektov lahko bodoči investitor dobil tudi podatke o profitnih stopnjah. Drugo področje zadeva projektno vodenje, v okviru spe- cialnih tem tretjega programa pa bodo v ospredju razvoj turizma. kmetijstva, še posebej visokogor- skega, lesne predelave in tudi in- dustrije. Specialne teme bodo iz- vajali po dejavnostih in ne več po občinah, v zvezi z njimi pa se bodo udeleženci srečevali s posameznimi specialisti iz Nemčije. Četrti program zadeva promocijo Revita in iskanje pro- jektnih povezav, kar je logična naloga, saj projekti niso sami sebi namen. Javno jih je potrebno predstaviti in iskati poslovnevezi. Mag. Štefan Čelan, vodja pro- jekta Revit v ptujski občini, ocen- juje, da bo letošnji program stal okrog 45 tisoč nemških mark. Pri tem občina računa na soinvesti- torstvo ministrstva za gospodar- ske dejavnost i, za ekonomske od- nose in razvoj ter ministrstva za znanost in tehnologijo. Stroške tujih predstavnikov bo plačalo bavarsko ministrstvo za gospo- darstvo in promet. V program Revit '94 se lahko vključijo vsi zainteresirani. Vsi, ki so sodelovali že lani, so veliko pri- dobili. Ob tem velja posebej omeniti izobraževalni del pro- grama, ki je obsegal 130 ur. MG LASTNINJENJE V SLOVENJEBISTRIŠKI TOVARNI OLJA GEA Delavsko-managerski odkup Letos mineva 90 let, odkar je slovenjebistriški trgovec Albert Štiger v sedanji tovarni olja Gea pričel proizvodnjo bučnega olja. Tej proiz- vodnji je ostala zvesta vse do danes, njena bodoča usmeritev pa je zag- otavljanje zdravih živil iz rastlinskih maščob. Tovarna olja Gea, organizirana kot delniška družba, je uspešno podjetje, ki zaposluje 120 delavcev. Po številu zaposlenih je to srednje veliko podjetje, po nekaterih fi- nančnih kazalcih pa sodi že med velika. Je soustanoviteljica in so- lastnica podjetja Party's, v katero je prenesla razvoj in proizvodnjo deli- kates. Pot do podjetja s poslovnim ugle- dom ni bila lahka. Razlike med tovarno olja danes in pred 90 leti so velike. Za rast in razvoj podjetja so bila odločilna vlaganja v podjetje, kar se je dogajalo vse od 1923. leta, ko se je proizvodnja povečala za petkrat in so z obrtniškega prešli na industrijski način proizvodnje, do danes, ko je najpomembnejša proizvajalka in ponudnica jedilnih olj v Sloveniji. "Ocenitevfirme imamo izdelano, prav tako je pripravljen program: odločili smo se za 30 odstotkov de- lavsko-managerskega odkupa, 10 odstotkov delnic podjetja gre v javno prodajo, drugo pa se tako ali tako lastnini po zakonu. Če ne bi imeli problemov z vračanjem na- cionaliziranega premoženja, bi program lastninjena že oddali," je povedal Leopold Turnišek, direk- tor tovarne olja. Bivšim lastnikom, ki ne želijo svojega deleža vložiti v tovarno olja Gea, bodo morali vrniti stavbo, kjer so trenutno vzdrževalni obrati. "Že nekaj časa smo se pri nas pripravljali na privatizacijo, tako da zaposleni od svojega osebnega do- hodka odvajajo del. Delavci so skoraj stoodstotno soglasni s takšnim načinom odkupa. Certifi- kate bodo vložili tudi upokojenci in tisti družinski člani, za katere je to možno, drugi pa se bodo lahko znašli v desetih odstotkih prostega odkupa delnic," smo izvedeli. Lastninjenja zaposleni nimajo zgolj kot lastninjenje, temveč sočasno kot prestrukturiranje pod- jetja s čiščenjem posameznih pro- gramov, ki morajo preživeti sebe. Zato je vprašljiva osnovna prede- lava surovin. Če država z ekonom- skimi instrumenti ne bo pomagala kmetijcem pri proizvodnji olnje ogrščice, je velika nevarnost, da ta del proizvodnje v bistriški tovarni olja opustijo. Firma Party's, ki je bila us- tanovljena marca lani, je že olastninjena. V 51 odstotkih je njena lastnica tovarna olja, 49 od- stotkov pa nizozemska firma Sttapo iz Rotterdama, ki je do Party's izpolnilavse obveze. Proizvodnjaje stekla in podjetje v mešani lasti do- biva novo vsebino. Leto 1993 zaradi uvajanja dela poslovno ne bo uspešno, 1994. pa bo že povsem normalno, je omenil Leopold Turnšek. "V tovarni Gea amo v letu 1993 dobro poslovali. Ugodni so tudi fizični kazalci, saj smov primerjavi z letom 1992 uspeli povečati prodajo olja za 17 odstotkov." Vida Topolovec ORMOŽ Izobraževanje kmetovalcevv februarju Predavanja za kme- tovalce se bodo nadaljevala še ves februar. Jutri se bodo zbrali v Veliki Nedelji vsi, ki jih zanima namakanje poljščin in vrtnin ter organi- zacija in delovanje nama- kalne zadruge. V ponede- ljek, 14. februaija, se bodo v zadružni dvorani v Ormožu zbrali vinogradniki ter pris- luhnili predavanjem o ek- ološki pridelavi grozdja, vi- nogradniška tema bo na sporedu tudi 17. februaija na Vitanu, kjer bodo govorili o novostih v vinogradniški proizvodnji ter o ekosocial- nem modelu vinogradniške kmetije. 18. februaija bodo vi- nogradniki in sadjaiji v ormoški zadružni dvorani prisluhnili predavanjem o zatiranju bolezni in škodljivcev ter o integralni pridelavi grozdja in sadja, zadnji teden v februaiju pa so na vrsti predavanja o dopolnilnih dejavnostih in kmetijsko gospodinjsko svetovanje. Vida Topolovec LASTNINJENJE V MERCATORJU ZARJI Vabljivo za vložitev certifikatom Mercator Zarja Ormož je ena izmed članic pos- lovnega sistema Mercator, ki je prisoten v 50 sloven- skih občinah. S prenosom družbenega kapitala članic na poslovni sistem je Mercator postal trdno pos- lovno povezan. Osnovi cilj lastninjenja v Mercatorju je, da ta pri- pada tistim, ki so ga ustvar- jali in to še vedno počnejo, in tistim, ki jim je blizu, je povedala Helena Lukaček iz Mercatorja Zarje Ormož. "Po zakonu o lastnin- skem preoblikovanju pripravlja vsako podjetje ocenitev družbenega kapi- tala, kar bo predvidoma do konca marca končano in predloženo v potrditev Agenciji za privatizacijo in prestrukturiranje gospo- darstva. Zaposleni, upoko- jenci in njihovi družinski člani so se množično opre- delili za naložbo v Merca- tor. Povabili smo tudi nek- danje člane Kluba Merca- tor in bivše zaposlene ter jim nudili možnost dobre nalože," je pojasnila Helena Lukaček. Vsak vlagatelj lastni- škega certifikata bo dobil delnico poslovnega siste- ma Mercator. Vse članice imajo možnost lastniniti podjetje do 49 odstotkov, dana pa bo možnost zamenjave delnic znotraj sistema, tako tudi za del- nico Zarje, vendar le do 49 odstotkov premoženja, ki ga je to podjetje preneslo na poslovni sistem Merca- tor. Ocenjujejo, da vloženi certifikati pri Mercatorju Zarji znašajo že več kot 49 odstotkov po vrednosti otvoritvene bilance. VT Jutri o kletarjenju vJuršincih Društvo vinogradnikov in sadjarjev Ptuj bo v skladu s svo- jim programom aktivnosti pripravilo letos šest strokovnih predavanj. Prvo bo jutri, v petek, 11. februarja, ob 9. uri v domu trsničarjev in dre- vesničarjev v Juršincih. O kle- taijenju in vsem, kar sodi zra- ven, to predaval znani strok- ovnjak Tone Vodovnik iz Kmetijskega zavoda Maribor (zanj so vinogradniki že predla- gali v šali, da bi moral svoi pri- imek spremeniti v Vinovnik). Po predavanju bo pokušina lanskega vinskega letnika. Kdor se zanima, naj prinesejo s seboj najmanj litervinavsakesorte ali mešanega vina. JOS BOSNAINHRCEGOVINA: Za pokol na sarajevski tržnici, ko je bilo ubitih 68 ljudi, še vedno niso našli krivca. Takoj ko ga bodo našli in če bo to srbska stran, je odposlanec generalnega sekretaraja OZN Jasuši Akaši napovedal os- trejše ukrepe, vključno z btim- bardiranjcm srbskih položajev nad Sarajevom, pa tudi, da bodo njihove enote spravile pod nadzorstvo srbske in bosanske vojaške enote v krogu 30 kilometrov okoli Sarajeva, saj naj bi nad njim vzpostavili upravo OZN. HRVAŠKA: Varnostni svet OZN je na podlagi obtožb, ki jih je o prisotnosti hrvaške redne vojske na ozemlju BiH izrekel premier BiH Haris Si- lajdžič. Hrvaški zagrozil z uvedbo gospodarskih sankcij. Hrvaško vodstvo se je na to odzvalo, češ da so izjave neute- meljene, saj je hrvaška vojska jomagala tako Muslimanom cot Hrvatom proti srbski agresiji. Muslimanom pa so napovedali, da bodo v primeru nadaljnje agresije na hrvaške enklave prekinili diplomatske odnose med državama. Povečali so se tudi diplomatski pritiski Nemčije na hrvaško vodstvo, saj so ga opozorili, naj takoj umakne hrvaško vojsko iz BiH. FRANCIJA: Spomladi pri- hodnje leto lx)do v Franciji predsedniške volitve. Nanje se pospešeno pripravlja tudi fran- coska desnica - Nacionalna fronta, ki jo vodi Jean-Marie Le Pen. Če bi jim uspelo ob- noviti rezultate iz leta 1984 in 1989, bi bili kar blizu oblasti, še zlasti zato, ker francoski social- isti izgubljajo ugled in so tarča vse ostrejših kritik ui zavijanov. RUSUA: Ruska duma naj bi kmalu razveljavilavse ukaze, ki jih je predsednik Boris Jelcin uporabil za discipliniranje komunistične opozicije in utrditev gospodarskih reform. Sem sodijo tudi ukaz o ob- novitvi vrhovnega sovjeta, o dokončanju privatizacije, razpustitvi ministrstva za državno varnost (KGB), o zasebni latnini zemlje ter celotna nova ruska ustava. Na- jprej naj bi s posebnimi pritiski omejili Jelcinov vpliv na ek- onomsko pol itiko, potem pa ga še politično^strmoglavili. Tudi Vladimir Žirinovski se je vključil v ta scenarij, saj ga zanima predvsem obnovitev nekdanje Sovjetske zveze. V Moskvi je organiziral miting, na katerem je opozarjal pred svetovno vojnoproti Slovanom in zaroti proti Slovanom in pra- voslavju. VELIKA BRITANIJA: Tam je izbruhnila afera zaradi prevoza nevarnih radioak- tivnih odapadkov v navadnih potniških letalih avstralske le- talske družbe v Anglijo. Gre za ostanke jedrskih poskusov v Pacifiku, ki so jih v petdesetih letih izvedli na Božičnih otokih. Avstralska letalska družba ni vedela, za kakšen to- vor gre, saj so ga tovorih med doplomatsko pošto, ki je na vmesnih postajah ne pregleju- jejo. Zunanje ministrstvo Velike Britanije je že izjavilo, da pri tem ni sodelovalo, saj ni vedelo za pošiljke, in napovedalo temeljito preiskavo. SLOVEN U A - ZRJ: Zunanji minister tako imenovan«^ Zvezne republike Jugoslavija Vladislav Jovanovič Sloveniji očita sovraštvo do njegov« države. Če bi Slovenci želel' normalizacijo odnosov, je šc dejal, bi se morali Srbij opravičiti, ker so pred letor^ grobo in nevljudno zavrnil ponudbo ZRJ, da priznž Slovenijo. Pripravila: DLZ tednik -10. FEBRUAR 1994 POROČAMO. KOMENTIRAMO -3 TOSOVI PROSTORI v NAJEM Stečajni postopek Agisove Tovarne orodij in strojev je, kot je povedal stečajni upravitelj odvetnik Darku Vran iz Maribora, v fazi preizkušanja terjatev. Prva je bila sedmega januarja. Trudil se bo, da bi bil stečajni postopek končan še letos, kar bi bil svojevrsten rekord glede na druge tovrstne postopke. Stečaj bo lahko končan, ko bo tovarna prodana. Pri tem se pojavlja problem, ker Tovarna orodij m strojev nima urejenega zemljiškoknjižnega stanja. Za zdaj so osred- nji proizvodni prostor s stroji v njem in še nekaterih drugih ter eno pisarno oddal i v šestmesečni najem zasebnemu podjetju Voteh, d. o. o., Vojteha Belšaka iz Ptuja, ki se ukvarja s tehnologijo, inženirin- gom in marketingom. Čeprav v pogodbi o najemu ni govor o tem, da bi v teh prostorih prednostno zaposlovali bivše Tosove delavce, je stečajni upravitelj prepričan, da bo najemnik zaposloval prav te, ker tudi najbolj poznajo stroje, s katerimi so delali deset in več let. V prvi slapi naj bi delo dobilo deset delavcev. MARCA PRVI GOSTJE V NOVEM TURISTIČNEM NASELJU V ptujskih Termah se pospešeno pripravljajo na odprtje novega turističnega naselja s 170 ležišči. Uporabno dovoljenje naj bi prido- bili do konca meseca, prve goste pa pričakujejo marca. Pospešeno se pripravljajo tudi na gradnjo nove fizioterapije, za katero bodo po idejnem projektu potrebovali 2,5 milijona tolarjev. Kakobodozago- tovili sredstva, v tem trenutku še ne vedo. Do začetka sezone bodo morali marsikaj narediti tudi v starem delu Term. Bazenska tehnika je stara 18 let, dotrajana, zato prihaja do občasnih nevšečnosti zaradi slabe kakovosti vode. PREDSTAVILI SISTEM "HALO, POMOČ" Živite sami? Vas muči skrb, ker ne veste, kdo vam bo pomagal v primeru nenadne slabosti, padca, nasilnega vstopa tujca v stano- vanje in ob drugih podobnih priložnostih? Imate telefon, toda kako m koga poklicati na pomoč? To omogoča sistem "Halo, pomoč". Tudi ko ne morete doseči telefona, lahko pokličete na pomoč. Vse, kar potrebujete, je poseben dodatek k obstoječemu telefonu m brezžična tipka na obesku, ki ga nosite stalno okoli vratu. Sistem "Halo, pomoč" je včeraj v Ptuju predstavilo podjetje Inter alarm iz lxnarta, ki se ukvarja s protivlomno, protipožarno in protiplinsko zaščito ter videotehniko. OTROŠKA MAŠKARADA V LOVRENCU NA DRAVSKEM POUU v Ptuju in okolici bo v teh denh veliko pustnih prireditev. Otroško maškarado bodo pripravili tudi v Lovrencu na Dravskem polju. V nedeljo se bodo otroške pustne skupine najprej sprehodile po naselju, zatem pa se bo ob 15. uri pričelo veliko pustno rajanje v pros- vetni dvorani, na katerem bo nastopila tudi znana pevka Hajdi. 3.FAŠENKVMARK0VCIH V nedeljo ob 15. uri se bo pred kmečkim mlinom v Zabovcih pričela zdaj že tradicionalna prireditev Fašenk v Markovcih, ki ima predvsem veliko etnografsko vrednost. Na njej je namreč mogoče spoznati izvirne pustne like v domačem okolju in v vsej njihovi razi- granosti. Skupine bodo še številnejše kot lani, saj bo na primer nas- topilo kar po 50 vil in picekov ter veliko rus, kurik, korantov ter gos- tovanjcev, pa tudi drugih pustnih likov izbogate tradicije Markovcev m sosednjih vasi. Skupine se bodo od mlina gibale proti cerkvi sv. Marka, vmes pa se ustavljale na dvoriščih in v domovih domačinov. Prireditev bodo končali pri zadružnem domu v Markovcih. (DLŽ) PUSTNA SOBOTA IN NEDEUA NATV PTUJ Prvafebruarskaoddajanaptujskitelevizijiprinašavečprispevkov s kulturnega področja. Ob slovenskem kulturnem prazniku so v ptu- jski občini pripravili veliko prireditev. V Zavrču so odkrili spomin- sko ploščo v počastitev spomina na igralca Maksa Furjana, v gledališču so podelili oljenke. v Zgodovinskem arhivu so odprli razstavoP/////2a,sto/77irarg/f tednik DUSKO MADZAROVIC. DRŽAVNI PRVAK V BODVBUILDINGU Brez fitnessa zame ni življenja v novem fitness centru na Ptuju z obetajoče strašljivim imenom Panter lahko naenkrat vadi 45 oseb na orodju, v posebnem prostoru pa pod strokovnim vodstvom še 22 žensk. Za ljubitelje fitnessa je tam na voljo kar 300 kvadratov svetlo do temno vijoličastega ambienta, v katerem sta se prejšnjo soboto predstavila državna prvaka v bodybuildingu Dean in Duško Madžarovlč, 19- in 26-letna Koprčana. Pogovarjali smo se s starejšim, Duškom, medtem ko je mlajši brat pokazal telo številnim obiskovalcem in fotografu. In vendar bodybuilding, ki ima korenine v fitnessu, ni razkazovanje, meni najboljši bodybuilder v Sloveniji, pač pa način zdravega življenja, ki ga priporoča tudi vsem drugim. Ste državni prvak. Ali to pomeni, da ste najlepši? Duško: "To pomeni, da sem svoje telo razvil do tistih meja, za katere so sodniki ocenili, daso na- jveč vredne. Gre za mišično maso, mišično definicijo, estetski videz nasploh in prezentacijo na odru ob glasbi, koreografijo nastopa... Na domači sceni z bratom skoraj nimava več konkurence. Na evropski sceni sem četrti, torej sva blizu vrha, za letos pa načrtujem tudi nastop in medaljo." PRED SEDMIMI LETI SEM BIL PODPOVO- PREČNO RAZVIT FANTIČ Mladi ste, oblečeni sicer nek- oliko širši, a vendar nič posebnega. In vendar tehtate kar nekaj... Duško: "Trenutno tehtam 120 kilogramov pri višini 187 cen- timetrov." Ni videti. Kako dolgo se že ukvarjate z bodybuildingom? Duško: "Sedmo leto, vendar je to kratko časovno obdobje, saj je za dosego kvalitetnih rezultatov potrebnih deset in več let. Imel sem srečo, da sem prišel v prave roke izkušenih trenerjev iz tujine. Doma sem iz Kopra, pet minut od meje, in trenerje v Trstu." Koliko ste v teh letih pridobili na teži? Duško: "Čepravsem se ukvarjal z drugimi športi - plavanjem, no- gometom, veslanjem -, sem bil podpovprečno razvit fantič. Imel sem slabih 80 kg." ZA KOGA JE FITNESS PRIMEREN? Ali bi tistim, ki se prehitro redijo, svetovali, da se prično ukvarjati z bodybuildingom? Duško: "Predlagam, dase ne le tisti, ki imajo probleme z odvečno težo, temveč tudi zaradi zdravstvenih in drugih razlogov ne začno ukvarjati s tekmovalnim bodybuildingom, pač pas komer- cialno zvrstjo bociybuildinga, to je fitnessom kot obliko rekreacije. Tekmovalni bodybuilding odsvetujem mladim, ker je pre- drag in sponzorjev zato pri nas ni. Za rekreacijo pa je fitness nadvse primeren." Kaj človek pridobi, če se ukvarja s fitnessom oziroma bodybuildingom? Duško: "Najprej izgubi odvečno maščobo; večina je ob sodobni prehrani nekoliko nagn- jena k rejenju.Kardiosistem telesa boljše deluje po vadbi telesa. Takšen način vadbe usmerja tudi k pravilni prehrani. Fitness je celoten sistem življenja." VSAKI DVE URI IN POL MORAM JESTI Prišla je vaša torba s hrano. Jo bova odprla? Duško: "Res sem lačen, saj že dobrih pet ur nisem jedel. Sicer pa jem na dve uri in pol. Tukaj je torba, v njej pa že pripravljen obrok, ki sem ga pripravil zjutraj. Poglejmo, kaj je notri: 300 a testenin in 300 g kuhanega rižater zmleto konjsko meso brez olja na ponvi." Kdo vam kuha? Duško: "Če imava čas. napraviva z bratom hrano vsak zase, sicer pa pomaga mama. Bolj ali manj vedno." Koliko pojeste na dan? Duško: "V kalorijah 8000 kalorij dnevno. Povprečno poje človek 1500 kalorij, torej je to kar veliko. Sicer pa je potrebno pojesti 35 od- stotkov beljakovin - mesa, jajčnih beljakov, ribe, sirov, proteinskih koncentratov..., ogljikove hidrate - riž, testenine, zelenjavo, črni kruh ... To pomeni dnevno na primer 20 jajc, 300 dag riža, 300 dag krompirja. Nato še vitaminska in mineralna sredstva, ki omogočajo, da vse to prebavimo, sicer je to prevelika obremenitev za prebavni sistem in za telo nas- ploh." RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVUENJE Pravite, da je fitness način življenja. Sedaj se zdi, da pred- vsem odnos do hrane... Duško: "Ne gre le za odnos do hrane, ampak celoten odnos do zdravega načina življenja - za pre- hrano, spanje, delo, strese v življenju, celotno življenje torej." Lahko poveste svoj recept za zdravo življenje: koliko spanja, koliko dela? Duško: "Predvideno je osem do devet ur spanja ponoči in uro do uro in pol podnevi kot popoldanski počitek. V prehrani so dovoljeni vsi vitaminsko-miner- alni dodatki, aminokisline, vsado- voljena sredstva v športu. Stresov se izogibamo - kakršnihkoli, ne pustimo, da nam pridejo do živega. Tu je še vadba, in sicer dve uri dopoldne in dve uri popoldne. Za vse to je 24 ur skoraj premalo." Vi se s pomočjo svojega fit- ness centra ukvarjate z body- buildingom profesionalno. Ali bi neprofesionalec lahko tako živel? Duško: "Možno je, samo težje. Sedenje v službi odvzame človeku ne le čas, pač pa tudi en- ergijo." ŽIVETI NA FITNESS NAČIN Kako naj ravna tisti, ki želi tako živeti? Duško: "Ljudi prvotno učimo o pravilni prehrani in o pravilnem iz- vajanju vaj in to, kako lahko vaje vključijo v svoje delo. Tisti, ki hodi v šolo, ne more biti vrhunski tek- movalec. Skušamo razložiti, da la- hko najdeš čas tudi ob rednem delu in vsakodnevnih ob- veznostih." Ali se v Sloveniji že veliko ljudi ukvarja s fitnessom? Duško: "Ogromno. Menim, da bo to kmalu postal šport številka ena. Je neolimpijski šport, a priznan kot šport. V zahodnih državah, predvsem ZDA, je od- stotek zelo velik. Tam imajo celo državni urad za fitness. Vzpod- buja državljane, d^ se ukvarjajo s tem, saj je fitness institucija, ki proizvaja zdrave državljane: tisti, ki so manj razviti, postajajo bolj razviti." Ne prisegate pa na gibanje v naravi, tek, aktivnosti, ki vključujejo aerobne zmo- gljivosti? Duško: "Aerobne aktivnosti iz- vajamo na drugačen način: vožnja sobnega kolesa, tek na stezi ... Zdrav način predvideva tudi gibanje v naravi, vendar je vse to zopet povezano s časom." Kako dolgo boste vztrajali v bodybuildingu? Duško: "Z bodybuildingom se bom ukvarjal vedno. To je del mene, del mojega življenja in brez bodybuildinga si sebe ne zamišljam. S temovalnim body- buildingom pa se bom ukvarjal še kakšno leto ali dve. Moram razmišljati tudi o svoji bodočnosti, ne morem vedno samo vlagati, moral se bom posvetiti tudi drugim stvarem." Vso srečo za bodočnost in dobertek zdaj takoj! Milena Zupanič Dean Madžarovič na nastopu v fitness centu Panter. Foto Langerholc. Duško Madžarovič. Foto M. Zupanič. Predstavitev najvid- nejše rocli sl^upine Lanskoletno koncertno dogaj'anje v Ptuju seje končalo z odličnim koncertom DEAFINDIANS, skupine iz Nemčije, kije skupaj z zdaj že razpadlimi ARTI- FITIAL PUSSVS nastopila v starem kopališču. Vendar pa entuziasti iz KID-a ne počivajo. Za letos so pripravili še pestrejši program kot lani. Prvi izserijekoncertovje bil nastopvelenjskih Res Nullius, skupine, kije dodobra predramila slovensko ročk sceno. Z odličnimi nastopi po vsej Sloveniji, najodmevnejši je bil na predlanskem Novem rocku v Križankah, in z izdajo samostojnega CD-ja z naslovom "No One Can Like The Drummer Man" so postali eden izmed najboljših sloven- skih ročk bendov. Glasba skupine ima korfn. ine v rocku iz 60. let. Največji vpliv, kar odkrito priznavajo, pa je na njihovo ustvarjanje naredil IGGY POP, predvsem njegova skupina s prehoda 60. v 70. - THE STOOGES. Vendar pa Res Nullius niso iz množice tistih skupin, ki bi enostavno nekoga kopirale, temveč ročk šestdesetih dopolnjujejo in vanj vnašajo novo vsebino. Prava slika skupine je vsekakor njihov nastop v živo. Le-ta nikogar ne pusti hlad- nega, saj človek ob neuk- rotljivem divjanju pevca ter glasbi, polni energije in "dra- jvinga", ne more mirno stati ob strani in ga glasba enostavno potegne vase. ' Boris Voglar O nekaterih nerešljivih in nerešenih matematičnih In znanstvenih problemih TA PRISPEVEK JE POSVEČEN SPOMINU NA PTUJSKEGA MATEMATIKA, KI JE VSE SVOJE ŽIVLJENJE POSVETIL TEMU, DA JE ISKAL REŠITEV MATEMATIČNEGA PROBLEMA KVADRATURE KROGA KVADRATURA KROGA Če je v življenju nek problem težko rešljiv ali je videti nerešljiv, pravimo: 'To pa je kvadratura kroga." In za kaj gre pri kvadraturi kroga? Ta matematični problem izvira še iz antičnih grških časov in so ga skozi več kot dva tisoč let poskušali rešiti matematiki in ljubitelji matematike zvsega sveta, vendar to do danes ni uspelo še nikomur. Problem je naslednji: Na ravnino narišemo s šestilom krog z nekim polmerom. Kako zdaj le z uporabo ravnila in šestila načrtati kvadrat, ki bo imel enako ploščino, kot jo ima prej narisani krog? Problem vsebuje poudarek, da smemo od pripomočkov uporabljati le ravnilo (brez merila) in šestilo, ne pa tudi drugih pri- pomočkov, niti računanja. Kroga s šestilom ni težko naristai, prav tako lahko narišemo na list paprija z ravnilom in šestilom kvadrat, saj pravi kot lahko določimo s pomočjo šestila. Problem je le v tem, kako določiti velikost stranice kvadrata. Računsko to ni težko. Izenačiti je treba le formuli za ploščino kvad- rata (a ) in ploščino kroga (r ). Če pri obeh ploščinah, to je na obeh straneh enačbe, izvedemo oper-, acijo kvadratnega korenjanje, do- bimo, da mora biti dolžina stranice kvadrate enaka kvadratnemu korenu iz števila krat polmer kroga. Potrebujemo le še merilo in prob- lem je z računanjem in merjenjem hitro rešen. Na ta način ali z upo- rabo raznih krivuljnikov je problem mogoče rešiti, vendar to ni tisto ta pravo. Po dveh tisočletjih neuspešnega intenzivnega reševanja problema so se matematiki, ne dolgo tega, začeli spraševati, ali je problem sploh teoretično rešljiv le zuporabo ravnila in šestila. Ugotovili so, da je mogoče z uporabo ravnila in šestila ponazoriti le matematične oper- acije seštevanja, odštevanja, množenja, deljenja in kvadratnega korenjenja, problem kvadrature kroga pa presega obseg teh oper- acij. Po tem razmisleku sougotovili, da je problem kvadrature kroga nerešljiv, torej da ga tudi v prihod- nosti ne bo nihče mogel rešiti. Dokaz za to trditev je dolg in zapleten. Nekateri ljubitelji matematike dokazu ne verjamejo in poskušajo kljub temu razrešiti problem. Kar naprej se znajde kdo, ki trdi, da je rešil problem kvadra- ture kroga, in matematiki se morajo nato potruditi, da mu odkrijejo, kje je naredil napako. Takšno vedenje ljubiteljev matematike je razum- ljivo, saj bi tisti, ki bi razrešil ta dva- tisočletni problem, postal znan po vsem svetu. Žal je njihovo pri- zadevanje že vnaprej obsojeno na neuspeh, saj je problem nerešljiv. TRISEKCUAKOTA Tudi problem trisekcije (razde- litve na tri enake dele) kota izvira iz starogrških časov. Problem je naslednji: Z ravnilom in svinčnikom narišemo na list papirja poljuben kot. Kako je zdaj mogoče le z uporabo ravnila in šestila razde- liti ta kot na tri enake dele? Če imamo na razpolago tudi ko- tomer, lahko podani kot izmerimo, izmerjeno vrednost z računanjem razdelimo s tri, nato pa izračunano tretjino kota s pomočjo kotomera vrišemo na papir. Problem je torej matematično rešljiv, vendar smo pri reševanju uporabljali kotomer in računanje, kar pa po postavljenem problemu ni do- voljeno. Kota samo s šestilom in ravnilom ni težko razdeliti na dva enaka dela (bisekcija kota), saj znamo s šestilom in ravnilom nari- sati njegovosimetralo,vendarv dva tisoč letih ni nikomur uspelo razde- liti kota na tri enake dele le z upo- rabo šestila in ravnila. Po podobnem razmisleku kot pri problemu kvadrature kroga so matematiki dokazali, daje problem trisekcije kota nerešljiv in bo tak tudi ostal. Tudi v zvezi s trisekcijo kota se najdejo nejeverni Tomaži, ki ne verjamejo, da je problem nerešljiv natančno (je pa rešljiv približno) in objavijo svoje "rešitve", za katere pa se vedno izkaže, da vsebujejo v izvajanju na- pako. Naj dostavim, da obstajajo koti, kijih je mogoče samo z ravnilom in šestilom razdeliti na tri enake dele, na primer pravi kot, iztegnjeni kot itd., vendar problem zahteva me- todo za trisekcijo kateregakoli kota. PODVOJITEV KOCKE Tretji klasični matematični prob- lem, ki izvira od antičnih grških matematikov, ja tako imenovana "podvojitev kocke". Problem zasta- vimo tako: Na papirju imamo nari- sano stranico kocke, a. Kako le z upx)rabo ravnila in šestila narisati stranico druge kocke, b, tako da ima druga kocka dvakrat večjo pros- torni no od prve kocke? Tudi ta problem je z uporabo merila in računanja enostavno rešljiv. Vemo namreč, da je pros- tornina prve kocke enaka a", pros- tornina druge kocke pa (po zahtevi) b^ = 2a . Če enačbo kubično korenimo, dobimo, da je stranica druge kocke, b, enaka kubični koren iz 2 krat stranica prve kocke. Če z merilom izmerimo dolžino stranice prve kocke in nato izračunamo dolžino stranice druge kocke ter jo nato z merilom vne- semo na papir, smo nalogo rešili, vendar naloge nismo rešili le s pred- pisanima pripomočkoma. To ni us- pelo doslej še nikomur in tudi v pri- hodnosti ne bo, saj obstaja tudi za problem podvojitve kocke obsežen dokaz, da le z uporabo ravnila in šestila ni rešljiv. Z obema orodjema namreč ni mogoče ponazorili oper- acije kubičnega korenjenja. FERMATOV PROBLEM Ta problem je zastavil francosk matematik Fermat pred kakšnim? dvema stoletjema. Problem spadi na področje naravnih števil, to jf števil, s katerimi štejemo: 1,2,3,4,.' ... Vsako od naravnih števil ima z; eno večjega naslednika, zato n nobenega naravnega števila, ki fc bilozadnje. Pravimo, daje naravnil števil (števno) neskončno mnoge V tej množici vseh naravnih štev iščemo štiri števila n, x, y, z, ki s med seboj povezana tako: x"-l-y" = z" (1) Fermat je postavil vprašanje: A obstaja vsaj ena takšna četveric naravnih števil, ki zadošča izraz (1). Začnimozn= 1. Tedaj dobim izenačbe(l) izraz X -f- y = z Tej enakosti zadošča mnogo tn jic števil, na primer 2,3,5, saj velja -H 3 = 5. Tej enakosti zadoščajo tU' 151, 16, 167, saj velja 151 16 167. Za n = 1 je takšnih števil x, y. ki zadoščajo izrazu (1) mnogo. Nadaljevanje prihodnjič tednik -10. februar 1994 ŠPORT - 11 Aluminij - Publikum 2:1 Kidričani sov sicer pripravljal- nem srečanju z zadetki Fridla in Mertelja premagati prvoligaše iz Celja. Tretje mesto za Poetovio Viceprvaki Slovenije v malem nogometu so na velikem dvoran- skem turnirju v Msriboru osvojili tretje mesto, Silvo Komik pa je bil znova najboljši vratar. Dravi osmo mesto Pionirji Drave so na med- narodnem turnirju v Ljutomeru osvojili zadnje, osmo mesto, po- tem koso tekmos Potrošnikom iz Beltincev za sedmo mesto izgu- bili po šestmetrovkah. Prva zmaga v prvi državni ženski namiznoteniški ligi so igralke Petovije z 2:5 v Ljubljani izgu- bile s Kajuhom Slovanom in so še naprej tretje. Fantje so v drugi ligi v Ptuju dosegli prvo zmago, saj so s 4:3 premagali In- grao, drugo srečanje, z raven- skim Fužinarjem, pa so izgubili z2:5. l.k. Ptujčanom vsa prva mesta v Ptuju je bilo 5. februarja področno invalidsko prven- stvo v streljanju s serijsko zračno puško in pištolo. Na zračnem strelišču so se ob de- veti uri zbrali strelci invalidi iz Murske Sobote, Ljutomera, Ormoža in Ptuja. Po kategorijah invalidnosti so se na državno prvenstvo uvrstili: Ludvik Pšaid st. s 34 krogi, Franček Ljubeč s 328 krogi (oba DI Ptuj^ in Franc NVemdorfer s 321 Krogi - vsi kategorija 01; Jože Pinatrič (322) - kategorija G2, Srečko Majcenovič (321) - G3 ter Slavko Ivanovič (554) z zračno pištolo. Vsi so prekoračili določeno normo in pričaku- jemo lahko dobre vesti z državnega prvenstva. Franc Cetl Ptujčani odlični v drugem polčasu Na našem območju je veliko pozornost vzbudilo gos- tovanje Celjanov v Ptuju, ki so v dvorani Center navdušili, domači pa so v drugem polčasu prikazali izvrstno Igro, saj so ta del dobili z zadetkom prednosti. Velika Nedelja se je dobro upirala v Ajdovščini, Ormožani pa so v derblju vzhodne druge lige pre- senetili Bakovčane In jih v Veliki Nedelji premagali z DRAVA-PIVOVARNA LAŠK017:23 (5:12) Ptujčani sopredpolnošportno dvorano Center začeli izjemno slabo in odlični gostje iz Celja so povedli s 4:0, razliko pa do polčasa povišali na sedem zadet- kov. Igralci Drave so v obrambi igrali še kolikor toliko dobro, v napadu pa neodločno in neučink- ovito. Očitno so s trenerjem Hrupičem ob polčasu imeli koris- ten pogovor, saj je bil drugi polčas nekaj povsem drugega. S serijo 3:0 so v nekaj minutah znižali na štiri zadetke, 8:12, zlasti dobri pa so bili v obrambi. Celjani se seveda niso pustili, kar se od ekipe iz evropskih pokalov tudi pričakuje, zato so gledalci videli zelo kakovostno tekmo. Res je, da so gostje zadetke dosegali z navidezno lahkoto, res pa je tudi, da so razliko petih zadetkov la- hko držali le s čvrsto igro v obrambi, saj so bili Ptujčani v na- padu zelo podjetni in z uspelimi kombinacijami so dosegli kar dvanajst zadetkov. Kakovost Drave potrjuje tudi dejstvo, da je Pivovarna Laško tekmo odigrala s prvo postavo, ki je minulo sredo premagala Avstrijce! Gostje so boljša ekipa predvsem zato, ker trenirajo dvakrat na dan, Ptujčani pa enk- rat, da o igralskih izkušnjah ne pišemo. Ptujčane je tokrat prvič spod- bujala navijaška skupina mlajših igralcev, ki je ob koncu z bučnim navijanjem tudi pred dvoranopo- spremila goste in jim zaželela veliko uspeha v evropskih poka- lih, tako kot kurenti, ki so pred tekmo odplesali na sredini igralne površine. DRA VA: Krauthaker, Novak 4, Terbuc 1, Belšak, A. Potočnjak, Vugrinec 1, Sagadin, Pisar 1, Be- lančič 8, Hmjadovič, Privšek 2, Pintarič. FRUCTAL-VELIKA NEDELJA 21:18 (10:10) Velikonedeljčani so jeseni Ajdovce premagali v svoji dvorani, glede na visoko razliko v točkah pa je bilo pričakovati zanesljivo zmago domačih. Ven- dar ni bilo tako, saj so z začetnim vodstvom 4:1 pokazali, da domačim ne bo lahko. Držali so se zelo dobro, odločila pa je izkušenost Fructala, ki že leta igra v najboljši slovenski ligi. VELIKA NEDEUA: Kovačec, A. Mesarec 4, Zorli 2, Trofenik 4, Gregurič 3, Ivaniiša, Kumer 4, Bezjak 1, Novak, Lah, S. Mesarec, Gaberc. VELIKANEDELJA- DRAVA v 16. kolu prve državne lige bo v soboto zvečer na sporedu tradi- cionalni derbi sosedov, ki bo tok- rat v Veliki Nedelji, začeli pa ga bodo ob 19. uri. Favorit je seveda ptujska Drava, ki pa se bo za zmago morala izjemno potruditi, tako kot je bilojeseni v Ptuju. l.kotar Celjani so se predvsem v prvem polčasu prevečkrat z lahkoto prebili skozi obrambo domačih. Evropa v Ptuju! Goste in gledalce so pred tekmo pozdravili ptujski kurenti. V ekipi Drave se je tokrat izkazal Belančič, kije spodbudil igralce k dobri Igri v drugem polčasu. Zavec zelo uspešen na Reki v soboto in nedeljo seje med- narodnega mitinga na Reki na Hrvaškem udeležil tudi boksar Boksarskeg šole Breg, državni mladinski prvak Dejan Zavec. Spremljal ga je trener Ivan Pucko. Na turnirju je nastopilo 40 boksarjev iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Češke in Slovenije. Po Pučkovih besedah je bil ptujski boksar na tem močnem turnirju razmeroma izstopajoč tekmovalec, saj je uspešno bok- sal v polfinalu m se uvrstil tudi v finale, tako da so ga italijanski kolegi povabili na enega izmed njihovin turnirjev. Dejan Zavec je v polfinalu premagal split- skega boksana Renata Joviča v tretji rundi s Icnock outom, v fi- nalni pa je izgubil s Puljčanom Denisom Baliagičem 2:1 po točkah. McZ Športna zveza Ptuj in Odbojkarski klub Ptuj or- ganizirata v soboto v športni dvorani Center rckrcacijski turnir v odbo- jki "ZA KURENTOV POKAL". Nastopajo la- hko mešane ekipe, ki se lahko prijavijo na Športni zvezi (771-745) ali 15 mi- nut pred pričetkom tek- movanja v dvorani. Tek- movanje se bo pričelo ob 8. uri. Andreja Razlag naj- boljša posameznica Ptujčanka Andreja Razlag, članica Kegljaškega kluba EMO Celje, nadaljuje odlične nastope. V 14. kolu druge zvezne lige za članice je proti ekipi Norik Ljubljana podrla 418 kegljev in bila najboljša posameznica srečanja. Na- sprotnica izkušena Tončka Cenčič jo je v prvih 50 lučajih prehitela za 12 kegljev, kar je za domači teren veliko, ven- dar je Andreja z umirjeno igro nadoknadila izgubljeno in bila ob koncu boljša za 5 kegljev. Odlično pa je igrala tudi v nedeljo doma proti izredno močni ekipi MTT iz Maribora, ki je zraven celjske ekipe najresnejši kandidat za prvo mesto. Andreja je bila s 413 podrtimi keglji ponovno najboljša posameznica inje veliko prispevala k zmagi svoje ekipe, ki ima tri kola pred koncem tako 4 točke pred- nosti in skoraj gotovo seji nasmiha zlata medalja. Ni zato naključje, da so naslovi najboljših za leto 1993 v ženskem kegljanju odšli v Celje: so najboljši ženski kegljaški klub, imajo na- jboljšo ekipo mladink (z njo je An- dreja lani osvojila naslov državnih prvakinj), najboljšo mladinko Katjo Sedinek (z njo sta bili lani državni prvakinji med kadetskimi pari) in najboljšo članico, dvak- ratno svetovno prvakinjo Mariko Kardinar, sicer pa je KK EMO Celje tudi najboljši kegljaški kolek- tiv nasploh v Sloveniji za leto 1993. Ali si je mogoče želeti še boljše športno okolje? Le da bi bilo bližje. Pa nič zato. Andreja že vneto nabira točke za novo sezono tako za klub, kjer bo skoraj zagotovo prva v 2. državni ligi, Iprvi bodo tudi v 3. državni ligi (verjetno tudi članice 1. lige ne bodo izgubile naslova), pa tudi Andrejin državni naslov v mladinskih parih prinaša nove točke tako mladinski kot članski ekipi, gotovo pa tudi kaj točk za pot na evropsko kadetsko prvenstvo maja letosv Italiji in mladinskosve- tovno prvenstvo leta 1995. PLAVANJE Oživljanje športnega plavanja v Ptuju Plavalni klub Toplice je pričel pred dobrim mesecem voditi v Termah športno šolo plavanja, ki jo sedaj obiskuje 25 osnovnošolcev, starih od 7 do 11 let. Vse glavne stile plavanja naj bi osvojili v 40 urah, vadijo pa dvakrat tedensko pod nadzorstvom vaditeljev Sama Glavnika, Franja Rozmana in Boruta Petroviča. Povedal i so, daje v tem trenutku še čas, da se jim priključijo tudi novi. Ptujski plavalni klub nam- erava tako ponovno oživiti športnoplavanje, ki je v Ptuju zamrlo pred desetimi leti. Kljub temu da je v Termah voda za trening nekoliko pre- topla, vodstvo kluba v svojih načrtih stavi na znižanje tem- perature v nekaj letih in s tem, ob možnosti uporabe zunanjega bazena poleti, na primerne pogoje za trening. Vzporedno s šolo šport- nega plavanja organizirajo tudi tečaj za odrasle ne- plavalce. Odzivje bil po bese- dah predsednika kluba Franja Rozmana dober in vsi so že po nekaj urah splavali. McZ JUDO Damjan Petek državni prvak Med 126 tekmovalci so na državnem prvenstvu v judu, ki je bilo v Slovenj Gradcu, nastopili tudi ptujski judoisti in judoisti iz Gorišnice. Tako je odlično nastopil tudi Gorišničan Damjan Petek, s^ je v kategoriji do 86 kilogramov premagal kasneje dni- gouvrščenega Fabijana in osvojil naslov državnega prvaka. Vidni uvrstitvi sta dosegla še član Judo kluba Drava Murko, ki je v kategoriji nad 95 kilogrami dosegel srebrno, Gorišničan Plošinjak pa v isti kategoriji bronasto medaljo. Ekipa Gorišnice je bila v skupni uvrstitvi s 459 točkami četrta za prvouvrščenim Impolom (1166 točk), Celjani (500 točk) in mari- borskim Branikom (497 točk). McZ Damjan Petek DRŽAVNO PRVENSTVO V PARASKIJU Ptujski padalci drugi Skupek rezultatov šestih skokov na cilj in dveh veleslalomov na smučiščih Vitranca pri Kranjski Gori je pokazal, daje trenutno na- jboljši tovrstni tekmovalec v Sloveniji leski padalec Matjaž Pristavec; ekipa ALC Petrol je tudi v ekipni uvrstitvi zmagala. Ptujski padalci so bili med slovenskimi eki- pami drugi, v mednarodni konkurenci pa četrti. V mednarodni konkurenci so zmagali Zagrebčani. Ti, Osiječani in Makedonci so namreč dali prven- stvu mednarodno dimenzijo. Druga je bila ekipa ALC Petrol, tretja ekipa iz Skopja in četrti Ptujčani. Skupno je sodelovalo osem ekip. Ptujski padalci so nastopili v sestavi A eksander Čuš (med posamezniki 16. mesto), Branko Jakolič (17. mesto), Mirko Vršič (20. mesto) in Igor Glažar (25. mesto). Nastopilo je 34 tekmoval- cev. Kot je povedal vodja ptujske ekipe in sodnik na tekmovanju Stanko Čuš, ptujski padalci leških najbrž ne bodo mogli premagati, saj imajo le-ti mnogo oo jše pogoje za trening, ker jih v veliki men finan- cira TO, doma so blizu hribov in tako je kar nekaj njihovih padalcev bilo tudi slovenskih mladinskih reprezentantdv v smučanju, so pa bi i ptujski padalci letos bolje pripravljeni tudi v smučanju, saj jim je domači aeroklub omogočil tren- ing na Pohorju. Skokali so od petka do nedelje v izjemno zahtevnih razmerah, tako daje Leščan Senad Salkič, kije skakal najbolje, dosegel 6 centimetrov, sicer pa je v komoi- naciji zmagal Matjaž Pristevec pred Brankom Mirtom (oba Lesce) in Nenadom Pušutom iz Zagreba. McZ 12 - NASVETI 10. FEBRUAR 1994- tednik PIŠE: MIRKO KOSTANJEVEC Zakon o varuhu človekovih pravic v URADNEM LISTU REPUBLIKE SLOVENIJE ŠT. 71 Z DNE 30/XII-1993 JE BIL OB- JAVUEN ZAKON O VARUHU ČLOVEKOVIH PRAVIC, KI JE ZAČEL VEIJATI15/1-1994 Ker se bodo po vsej verjetnosti tudi mnogi bralci Tednika obračali za pomoč k varuhu človekovih pravic, jim bo koristilo, če bodo seznanjeni vsaj z najvažnejšimi določbami Zakona o varuhu človek- ovih pravic. Upam,da jim jih bom uspel predstaviti s tem člankom. KAJ SO "ČLOVEKOVE PRAVICE" Pod pojmom "človekove pravice" razumemo osebnostne pravice, ki so absolutne, kar pomeni, da učinkujejo zoper vsakega, so nepremoženjske, neprenosljive in nepodedljive ter kot take varujejo osebnost, telo in moralne vrednosti, telesno in moralno integriteto oseb. Takšne pravice, ki so naštete tudi v II. poglavju ustave Republike Slovenije iz leta 1991 pod naslovom "Človekove pravice in temeljne svoboščine" (v členih 14 - 65), so npr. pravica do: enakosti pred zakonom, nedotak- ljivosti človekovega življenja, sodnega varstva, svobode gibanja, nedotakljivosti stanovanja, svobode vesti, zbiranja in združevanja, pribežališča, svobode dela, volilne pravice itd. URESNIČEVANJE IN OMEJEVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC V15. členu sedanje ustave je zapisano: "Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo ne- posredno na podlagi ustave. Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava. Zagotovljeni sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve. Nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, daje ta ustava ne priznava ali jo priznava v manjši meri." ZAČASNA RAZVELJAVITEV IN OMEJITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC Nekatere v ustavi določene človekove pravice in te- meljne svoboščine je mogoče začasno razveljaviti ali omejiti le v vojnem ali izrednem stanju, vendar samo glede nekaterih, ne pa glede vseh (glej 16. člen ustave). KRŠILCI ČLOVEKOVIH PRAVIC Možni kršilci teh pravic so: občani, gospodarske in druge organizacije, društva, državni organi itd. So- glašam z določbo 195. člena slovenske ustave iz leta 1974, kjer je zapisano, da se svoboščine in pravice človeka, določene v ustavi, uresničujejo v medsebcv jni solidarnost i ljudi in z izpolnjevanjem dolžnosti in odgovornosti vsakogar do vseh in vseh do vsakogar. Vsakdo je dolžan spoštovati svoboščine in pravice drugih in je za to odgovoren. KDO VARUJE ČLOVEKOVE PRAVICE Za varstvo človekovih pravic so v ustavi in zakonih predvideni razni organi v društvih, gospodarskih or- ganizacijah, zavodih, v lokalni samoupravi, državni upravi, v pravosodju itd. Ker se pa često dogaja, da tudi tisti, ki so v pravnem redu poklicani za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, te pravice kršijo, so v mnogih državah postavili poseben organ, ki naj varuje človekove pravice in te- meljne svoboščine v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil. Takorgan, kije poznan pod imenom om- budsman (ta beseda pomeni pooblaščeni zastop- nik) imajo Švedska, Finska, Poljska, Madžarska in še nekatere evropske in izvenevropske države. V Sloveniji je že nekaj let opravljal enake oziroma po- dobne naloge, kot jih opravlja omejeni ombuds- man. Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. S sprejetjem Zakona o varuhu človekovih pravic smo realizirali 150. člen ustave, ki se glasi: "Za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil se z zak- onom določi varuh pravic državljanov. Z zakonom se lahko za posamezna področja določijo posebni varuhi pravic državljanov." Oglejmo si nekaj najvaženjših določb iz zakona, ki v celoti vsebuje 59 členov. Naj omenim, da bom v nadaljevnaju tega članka za omenjeni zakon uporabljal okrajšavo ZVČP, za varuha oz. varuhinjo človekovih pravic pa le besedo varuh. VOLITVE VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC Kandidata za varuha predlaga predsednik Repub- like. V ZVČP je navedeno le, daje lahko varuh le državljan Republike Slovenije, medtem ko do- drugih pogojev, ki bi jih moral izpolnjevati kandidat za varuha (npr. izobrazba, praksa, starost itd.), zakon ne vsebuje. Jasno je, da bo glede na položaj in naloge, kijih bo opravljal, moral biti varuh v strokovnem in moral- nem pogledu primerna oseba. Varuha bo za dobo šestih let izvolil državni zbor z dvetretjinsko večino glasov vseh poslancev. Po preteku mandatne dobe bo lahko še enkrat izvoljen za varuha. Nadaljevanje prihodnjič MLADINSKA SOBA ZA BRANKA SARLAHA ^^Presenečen sem, pmsšnečen..." Drugi februar letos je bil za hudega ^ sladkornega bolnika Branka Šarlaha iz Dornave 2/a eden srečnejših dnevov. Obiskali so ga lastnik firme Conexio - proda- jalne Solid Ivan Matjašič z ženo Slavico, lastnik salona pohištva Šmigoc iz Spuhlje Janez Šmigoc in predsednica Društva sladkornih bolnikov Ptuj Marija Velikonja ter mu izročili mladinsko sobo, na- grado firme Conexio, ki bi jo sicer moral dobiti eden od nagrajencev novoletnega žrebanja v Solidovih prodajalnah. Ker pa se nagrajenec ni oglasil, so nagrado namenili v hu- manitarne namene. Tako so pred- videvali že ob žrebanju. Branko Šarlah je ob prevzemu nagrade ves srečen izjavil: "Pre- senečen sem, presenečen..." V stari stanovanjski hiši, ki je last Kmeti- jskega kombinata Ptuj, živi sam. Mama mu je umrla pred sedmimi leti, očim pa seje vrnil v Avstrijo. Ko je bil še pri močeh, je veliko delal v krajevni skupnosti, kinodvorani, skrbel za pokopališče, odkar pomni, pa je član strelske družine. Zadnja leta ga pestijo poškodbe nog, zato se giblje s pomočjo bergel. Za stike s svetom mu zvesto služi moped, s katerim se popelje tudi na ribolov. Ob Pesnici preživi marsi- katero lepo urico. Darilo Conexia, ki je daroval pohištvo za sobo, in Salona pohištva Šmigoc, ki je prispeval Iežišče,jeza Branka potrdiloveč, da humanost med ljudmi še živi. Sicer pa sam rad pove, da mu pri pre- magovanju vsakodnevnih težav po- magajo sosedje in prijatelji. Na bolezen, s katero se spopada že 24 let - zbolel je pri sedemnajstih, ko je bil v rudarski šoli -, skuša pozabiti, kolikor se le da. Prejšnja leta, pravi, je dobesedno silil v družbo, samo da ni bil sam in da je bilo čim manj možnosti, da bi mislil na bolezen. Ta mu je sicer v življenju veliko vzela in nekaterih svojih ciljev zato ni mogel uresničiti. Ker je bil nesposoben za delo, se je nekaj let prebijal kot sezonski delavec, pozneje pa tudi tega ni več zmogel. Danes je njegov edini vir preživljanja družinska pokojnina po mami, ki znaša 15.000 tolarjev. S tem pa se zelo težko preživlja, ker mora kot sladkorni bolnik uživati veliko dietne hrane, ki je izredno draga. Ker pa je navajen odrekanja, mu ni težko. Vsaka pomoč pride prav. Ob novem letu so se ga spomnili v Društvu za boj proti sladkorni bolezni Ptuj, kjer mu skušajo poma- gati po najboljših močeh, spomnila pa se ga je tudi krajevna skupnost Dornava. Kaže, da bo odslej mesečno prejemal tudi paket Rdečega križa. Branko Šarlah se trudi, da bi kljub temu, da živi sam, polno živel. Veliko čita. Najbolj pa si želi, da bi kljub bolezni ostal še kolikor toliko zdrav. Zaveda se, da sladkorna bolezen prinaša številne komplikacije na drugih organih, zatojezelodiscipliniran.Kotdiaba- tiksi pač vsega ne more privoščiti. Z dieto in zdravili pa se da bolezen ob- vladovati. Druga velika želja pa je, da bi mu uspelo prepleskati stanovanje. Novo sobo želi postaviti v urejeno okolje. Ko smo se poslavljali, nas je še enkrat prosil, da se zahvalimo vsem, ki mu pomagajo, da je nje- govo življenje kljub bolezni lepše in bogatejše. Ivan Matjašič je zadovoljen, ker je soba prišla v prave roke: "Živim v Dornavi, pa nisem vedel, da je Branko tako hud bolnik." Kako malo je včasih potrebno, da spoznamo življenje drugih, in če je potrebno, tudi pomagamo. Morda pa bo Branka po našem zapisu obiskal kak pleskar in mu olepšal dom. Naše uredništvo se je že odločilo, da mu bo brezplačno pošiljalo Tednik. MG Branko Šarlah prevzema pohištvo. Foto: OM KRVODAJALCI 25. januar; Franc Greif, Trniče 10, Starše; Rajko Ko- larič, Tovarniška c. 5, Kidričevo; Slavko Ljubeč, Nova vas 73/a, Markovci; Mar- jan Cajnko, Nova vas 100/b; Lucija Cafuta, Trnovec 2, Ivovrenc na Dr. polju; Matevž Mohorko, Apače 3; Albin Dončec, Kajuhova 3, Ptuj; Jože Voglar, Skrblje 9/a, Majšperk; Albin Avguštin, Ia)vrenc na Dr. polju; Radko Hojak, Kraigherjeva 15, Kidričevo; Janko Petek, Trubarjeva 9, Ptuj; Arpad Rudaš, Ljutomerska 24, Ormož; Marija Vajdič, Rim- ska ploščad 1, Ptuj; Ivan Ix- bar, Polenšak 29; Jerica Mar, Moravci 154/a, Mala Nedelja. 27. januar: Ivan Cafuta, lojžina 6, Podlehnik; Mirko Samobolec, Župe6a vas 2/a, Lovrenc; Vojko Sohar, Zg. Hajdina 137; Janez Čeh, Krčevina 69, Ptuj; Zoran Pe- ternel, Kajuhova 3, Ptuj; Šte- fan Dončec, Ul. N. Tesle 3, Kidričevo; Franc Prelog, Markovci 52; Anton Leskovar, Lovrenc na Dr. polju 1; Vilko Turk, Lovrenc na Dr. polju; Alojz Cajnko, Kajuhova 11, Kidričevo; Miran Pešl, Arba- jterjeva 8, Ptuj; Branko Luk- man, Jurovci 5/a, Videm; Bruno Skuber, B. Kraigherja 26, Kidričevo; Jože Jančec, B. Kraigherja 14, Kidričevo; Ro- mana Mertuk, Kraigherjeva 23, Kidričevo; Milan Lebar, Polenšak 29; Fredi Fijavž, Sestrže 10, Majšperk; Viktor Bukvič, Žetale 84/a; Cvetko Šprah, Kraigherjeva 16, Ptuj; Stanko Kurbus, Volkmerjeva 23, Ptuj; Ivan Nahberger, Draženci 72; Milan Jerebič, Moravci 148, Bučkovci; Branko Forstnerič, Tržeč 14, Videm; Janez Šilak, Slomi 16, Polenšak; Zvonko Kolednik, Ul. 25. maja 3, Ptuj; Janez Bukvič, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Bojan Petek, Tibolci 34, Gorišnica; Franc Tetičkovič, Lovrenc 82; Slobodan Cicima- novič, Ul. 25. maja, Ptuj; Bojan Mere, Soviče 12, Videm pri Ptuju; Matjaž Horvat, Kve- drova 3, Ptuj; Peter Nahber- ger, Župečja vas 20, Lovrenc; Jože Grula, Skorba 41/c; Jože Kramberger, Cirkovce 60/c; Danijel Ters, Hotinja vas 122, Orehova vas; Mirko Kozel, Lahova 19, Maribor; Irena Tašner, Trubarjeva 11, Ptuj; Stanko Topolovec, Jablovec 39, Podlehnik; Anton Topolovec, ledina 20/a, Mari- bor; Štefan Breznik, Ul. Zofke Kukovič 55, Maribor; Marjan Lešnjek, Betnavska 127, Mari- bor; Marjan Kac, Sve- tozarevska 4, Maribor; Kon- rad Svenšek, Kvedrova 2, Ptuj; Mikan Trifunovič, Rancarska 12, Sp. Duplek; Vladimir Moravs, Ljubljanska 98, Rače; Zlatko Galun, Hajdoše 78/f; Marjan Valenko, Gorišnica 170. 28. januar: Miroslav Šimenko, Špindlerjeva 5, Ptuj; Stanko Frčeč, Apače 175; Boris Lacko, Nova vas 90, Ptuj; Jožica Osterc, Maistrova 21, Ptuj; Miran Rižnar, Trubar- jeva 13, Ptuj; Andreja Capu- der, Prvenci l/a, Markovci; Marjan Makovec, Kicar 114; Zdravko Štrucl, Potrčeva50/a, Ptuj; Stane Horvat, Draženci 54, Hajdina; Dragica Horvat, Destrnik 38; Janez Šeruga, Nova vas 105, Ptuj; Zvonko Matijaško, Orešje 154, Ptuj; Ivan Ladinek, Hajdoše 102, Hajdina; Ivan Zemljarič, Dor- nava 141. 31. januar: Milan Bombek, Formin 28/a, Gorišnica; Mar- jan Bezjak, Placerovci 15/a, Gorišnica; Franc Petek, Ti- bolci 1, Gorišnica; Vida Kovačec, Formin 4/a, Gorišnica; Marjana Predi- kaka, Barislovci 6, Lovrenc; IvanPukšič,Rimskaploščad4, Ptuj; Anton Feguš, Sedlašek 15/a, Podlehnik. V vrtu Vinska trta, ki jo vzgajamo v SADNE.M VRTU na brajdah, letos ni najbolje prezimila. Vzrok za to je suša v preteklih letih in zapoznela vegetacija v minuli jeseni. Mladike, pa naj bodo na žlahtni trti ali samorodnice, so slabo do- zorele, zato so vršički rozg pomrznili. Pri takšnem stanju trte opravimo zimsko rez skrbneje, kot če je ves les dobro dozorel in prezimil. Četudi je na voljo še dovolj rodnega lesa, trsov ne obremenjujemo s pretiranim puščanjem rodnih očes. Pri vinski trti, vzgojeni na brajdno oporo, običajno ravnamo napačno, ker želimo že v drugem in tretjem letu po sa- jenju ozeleniti celotno ogrodje, česar trta ne zmore, kar se je v preteklem letu in v teh razmerah še posebej potrdilo. Krake vinske trte vzgajamo na brajdini opori v dolžino postopoma in primerno zmogljivosti trsa. Krake in ogrodne veje razmeščamo vzporedno po opori na medsebojno razdaljo 50 cm, na njih pa vzgajamo tra- jne štrcljez rezniki dveh ali treh rodnih očes in rezervnim čepom. Če ogrodnih krakov ne razmestimo enakomerno po ogrodju in se nam ti križajo, zasenčujejo in ovirajo rast in razvoj trajnih štrcljev, na katerih režemo in oblikujemo trto in uravnavamo rodnost. Z rezjo trte še ni potrebno hiteti, vendar jo je bolje opraviti prej kot prepozno. Vinska trta prične zgodaj vegetirati in po njej se pre- takajo rastlinski sokovi. Zato pri pozni rezi prihaja do močnejšega solzenja, s tem pa do izgub rastlinskih hranilnih snovi. V OKRASNEM VRTU go- jimo okrasne grmovnice in drevnine, da bi nam polepšale bivalno okolje. Zapuščene in nenegovane nam niso sposobne nuditi tega, za kar smo jih namenili - okolju nudijo klavrno podobo. Vremenske razmere v letošnji zimi omogočajo, da pri okrasnih drevninah in grmovnicah lahko opravljamo že vsa dela pri vzgoji in negi. Lahko jih režemo, gnojimo, okopavamo in presajamo. Vzgojna rez okrasnih trajnic je odvisna od zahtev vrste in sorte, v precejšnji meri pa od naše spretnosti, izkušenj in želje po njihovem oblikovanju. Kot velja za sadno drevje, je tudi pri okrasnih drevninah značilno, da bo njihova lepota toliko bolj izrazita, koliko boljšo negojim bomo posvetili. Z rezjo uravnavamo razmerje med rastjo in rodnostjo ozi- roma v primeru okrasnih drevnin cvetja, posebne vrste listja ali oblike rasti. Kot splošno pravilo za rez okrasnih grmov in krošenj velja, da prvenstveno izrežemo starikave, polomljene, suhe in bolne veje. Nadalje izločimo veje, ki se med seboj križajo, prekrivajo ali so v rasti napačno usmerjene, da preprečimo medsebojno zasenčenje in zgoščenost. V ZELENJAVNEM VRTU lahko pridelamo zgodnjo .so- lato, četudi nimamo na voljo toplih gred ali rastlinjaka. Na prosto lahko sejemo šele tak- rat, ko se zemlja dovolj segreje in ko postanejo ugodne vre- menske razmere za rast solate. Lahko pa sadike solate vzgo- jimo v zabojčkih ali primernih posodicah na svetli, pred mra- zom zavarovani okenski polici, dokler vremenske razmere za setev na prostem še niso ugodne, s čimer precej prihra- nimo pri času pridelovanja so- late. Posodo napolnimo z zemljo, ki jo v trgovini dobimo že pripravljeno za te namene. Če pa uporabimo domačo vrtno prst, jo presejemo in razkužimo (to storimo s segre- vanjem v pečici 30 minut pri 150C). V nerazkuženi prsti so namreč glivice plesni, ki komaj kalečo rastlinico okužijo, in preden povsem vzkali, že propade. Seme solate enak- omerno poscjemo in vtisnemo z deščico v prst zaradi enak- omernejše kalitve. Ko se med kličnima listoma pokažejo prvi pravi listi mlade rastlinice, te prepikiranmo. Pikiramo s paličico v obliki svinčnika tako, da rastlinice v zabojčku izpulimo in pre- sadimo na razdaljo 3 do 5 cm, kjer se bodo sadike razraščale. Ko so že dovolj razraščene, jih pred presajanjem na prosto premestimo za en teden na zavetrni balkon ali s folijo pok- rito gredo, da se' tam utrdijo in privadijo na zunanji zrak. Po biokoledarju je pri- poročljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 6. ter od 13. do 15. fe- bruarja, za radi plodov od 6. do 8. ter od 16. do 18. februarja, rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenike ali gomolja, od 8. do 10. in od 18. do 21. fe- bruarja ter zaradi cveta in zdravilna zelišča 11. in 12. ter 15. in 16. februarja. Miran Glušič, ing. agr. tednik -10. februar 1994 7a kratek čas - 15 INFO-glasbene novice! ^edni hitro bežijo, nove plošče pa se v trgovinah s ploščami kar kopičijo! odlična plošča ^jB)^-dobra plošča ^-solidna plošča Četrta mala plošča z albuma jANET ameriške temnopolte pevke J ANETJACKSON nosi nas- lov BECAUSE OF LOVE. * * * Priljubljena BEAVIS and BUTT-HEAD nadaljujeta "norčije" v komadu COME TO BUTT-HEAD.** Kvartet EN VOGUE je v ZDA z EP plošče RUNAWAY LOVE izdalsingleDESIRE.*9|e TONI BRAXTON je s hitom BREATHEAGAlNtikpod vrhom britanske lestvice. Njen novi hit je SEVEN WHOLE DAYS. Skladbe za Toni pr(xlucirata L. A. REID in BABVFACE, ki sta bila lani najboljša producenta v ZDA. SkupinaTONY! TONI! TONE! ima na tržišču komad LAV VOUR HEAD ON M V PILLOW. ** REDHOTCHlLlPEPPERSso posneli ponovno velik hit G1 VE IT AW AY. ** ^ Fantje snemajo nov album! Duo PM DAWN je priredil skladbo VOU GOT ME FLOATIN' ** pevca Jimija Hendirixa. Zanimiva kombinacija sta skupini F. O. V. & JADE v skladbi ALLTHRU THE NIGHT. *** Pevka WENDY MOTEN se je izpela v skladbi COME IN OUT OFTHERAIN.*** Stara, ampak dobra pevka RUBV TURNER se je vrnila s ploščo STAV W1TH ME BABY. švedski duo STAKKA BO ima na lestvicah že novo skladbo LIVIN'ITUP.** Ob koncu bomo pregledali dve ediciji britanskih nagrad ■ za plesno in alternativno sceno. Na DANCE sceni so nagrade do- bili M-PEOPLE, APACHE IN- DIAN, DINA CARROLL. D- REAM, GENERAL LEVI. Na- jboljši plesni komad je bil SLAVE TO THE VIBE skupine AFTER- SHOCK, album paCONNECTED skupine STEREDMCs. Na tako imenovani alternativni sceni so bili nagrajenci BJORK za al- bum DEBUE, RADIOHEAD za komad CREEP, skupina ORBITAL za novosti in skupina SUEDE kot novinci leta. David Breznik 7. AllforLove - BryanAdams & RodStewart&Sting 2.TheSign-AceofBase 3. Return to Innocence - Enigma 4. Now and Forever - Richard Mane 5. Don 7 go breaking my Heart -Elton John &Ru Paul 6. Rock'n'roll Dreams come trought-MeatLoaf 7. Tvvistandshout-ChakaDe- mus&thePiiers 8. Dirty Dawg - New Kids on theBlock 9. Anything - Culture Seat 10. Everyday - Phil Collins Lestvico POPULARNIH 10 lahko jjoslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro). Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki Mladi dopisniki ŽALOSTNA ZIMA Zapadel je visok sneg. Otroci so se igrali in kepali. Jaz pa sem bila bolna. Imela sem visoko vročino in močno sem kašljala. Bolna sem bila na pljučih. Nisem smela v šolo in ne na sneg. Pogrešala sem sošolce in tovarišico. Komaj čakam, da bom' zdrava in da bom lahko šla v šolo. Patricija Bezjak, 1. c OŠ Markovci MOJA PRVA CIGARETA Ko sem bila še mlajša, so me starši zmeraj opozarjali na stvari, ki škodujejovživljenju. Ena izmed teh tem je bilo kajenju - kako ti uniči p\iuea in kako se ga težko odvadiš. Seveda sem to takrat še bolj malo dojemala. Na to so nas opozorjali tudi pri pouku. Toda moja radoved- nost zmeraj zmaga in tako sem tudi tistikrat poskusila. Tisti večer sem pač zašla v slabo družbo in ne rečem, da so mi cigareto vsilili. Ne, sama sem jo hotela in jo tudi dobila. Takrat sov moji družbi vsi kadili in tisti tre- nutek se mi je zdelo prav, nisem pomislila na starševsko opozorilo. K moji odločitvi, da poskusim cigareto, je vpivalo tudi to, ker sem mislila, dačeimašcigaretovustih, si nekaj več kot prej. Pa sem se lepo zmotila! Vzela sem cigareto in prosila za ogenj, si jo prižgala in počasi prinesla k ustom. Mislila sem si, da to ne more biti nič hudega. Končno sem potegnila, pa me je zgrabil silovit kašelj. Začelo meje dušiti in nisem vedela, kaj naj storim. Ponudili so mi sok. Toda šele tedaj mije postalo slabo. Hitro sem vstala in odšla na stranišče. Tisti trenutek sem si želela.danebibilanikoliprišlasem, da bi poslušala starše. Priznam, da mi gre na živce, kadaF mi starši prepovedo počen- jati kakšno stvar, toda tokrat so imeli prav. Cigareta res škoduje zdravju. Čez nekaj let dobiš raka na pljučih, pa tudi zobje ti porumenijo. Ker je v naravi že dovolj zdravju škodljivih stvari, se poskusimo zavedati, daje življenje prekratko in prelepo, da bi si ga sami še bolj zas- trupljali. Brigita Brlek,8.a OŠ Mladika Ptuj ŽABA IN MUHA Na bregu ob reki se sonči žaba. Mimo nje prileti muha. Žaba reče: "Muha, kam se ti tako mudi?" Muha odvrne: "K reki, da se odžejam." "Malo se ustavi, da poklepetava," reče žaba. Muha prileti k bregu in sede poleg žabe. Nekaj časa se pogovar- jata, nato pa žaba vpraša: "Zakaj ponoči letaš okrog mojega doma in brenčiš? Še spati ne morem." Muha odgovori: "Jaz ponoči spim in ne le- tam ob reki, "A tako?!" nadaljuje žaba. "Kdo pa potem brenči ponoči?" Muha reče: "Jaz že ne. Mogoče moje prijateljice, ampak jaz že ne." Nekaj časa se prepirata, nato žaba reče: "Kaznovana pa boš ti." Stegne jezik in nedolžne muhe ni več. Žaba veselo skoči v vodo in od- plava. Aleš Kovačec, 6. b OŠ Videm STARE IGRE Imeli smo prvi projektni dan. Našo skupino sta obiskala dva starejša gospoda: Anton Mohorič inFrancTašner. Uprizorilastanam kar šest starih iger. Najprej smo videli prestavljanje majašov. Ta je podobna lutkovni predstavi. Naslednja igra je bila lovljenje raka. Je zanimiva igra. Po- tem smo videli podiranje peči, ko dva z burklami podirata lesen štor. Zanimiva je igra z metlo in klobukom. Vsi skupaj smo bmsili škarje. Za to igro je dovolj pet igral- cev. Nato smo zaigrali capičkanje. Pri tej igri smo se tepli z brisačo. Toda ne zares! Na vrsti je bila zad- nja igra - kuhilčkanje ali kimkanje. To je igraš kuhalnico. To je bil res enkraten dan. Roman Maguša,4. r. OŠ Trnovska vas NAŠ KRAJ Stanujem na Zgornji Hajdini. Blizu mojega doma je Mercatorjeva špecerijska trgovina. V njej kupuje mama vse, kar potrebuje za gospo- dinjstvo. Prodajajo pa tudi kolesa, pralne stroje, TV sprejemnike in nekatere šolske potrebščine. Blizu trgovine je mesnica, kjer lahko kupimo meso in mesne izdelke. Nedaleč od mesnice stoji pošta, ki nam nudi svoje poštne usluge. Sosednja zgradba pošte je župnišče, ob njem pa stoji mogočna cerkev. V bližini teh zgradb so prosvetna dvorana, krajevni urad, pisarna kra- jevne skupnosti in dom upoko- jencev. V bližini imamo še trgovino z najrazličnejšim sadjem in zelen- javo ter trgovino Most, ki prodaja različni gradbeni material. Blizu te trgovine stoji še gasilski dom. V kraju imamo tudi lepo urejeno pok- opališče. Pred nekaj leti naš kraj še ni bil tako razvit, zato so morali ljudje od- hajati po opravkih in nakupih v bližnje mesto Ptuj. Matej Serdinšek, 4. a OŠ Hajdina O TA PREKLETI NIKOTIN Cele dneve in noči me zastruplja dim, o ta prekleti nikotin. Gre denar in gre življenje in še ljubezen mi je uničil dim, o ta prekleti nikotin. Kot kralj nad kralji kraljuje nam on v pljučih človeških našel je svoj dom, o ta prekleti nikotin. Ne dam denarja za nikotin, raje kadim to, kardobim, o ta prekleti nikotin! Mateja Kuhar, 8. r. OŠ Mladika Ptuj 16 - ZA RAZVEDRILO 10. FEBRUAR 1994- tednik tednik -10. februar 1004 POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA -17 Bioenergija za zdravje V soboto bo prišel v Ptuj pre- davat ruski prof. dr. medicine Vladimir Grig, ki je tudi us- tanovitelj in predsednik Inšti- tuta za FIZLI metode in predsed- nik Svetovnega združenja za uporabo bioenergije ter izumitelj aparatur VITA; napisal je 17 knjig s področja bioenergije inje glavni i n odgovorni urednik med- narodnega mesečnika Bioener- getics, ki obravnava znanstvene dosežke in metode s področja bioenergije za uporabo v praksi. Predaval bo o novih metodah diagnostike, aparaturah za zdravljenje človeka, živali in rastlin, predstavil bo nove knjige in rezultate zdravljenja tudi v Sloveniji. Predavnje, ki bo po- tekalo s simultanim prevajanjem urednika slovenske revije Bio novice Jana Krizstana, se bo pričelo v Ptuju ob 10. uri v SŠC v amflteatru za odrom. Predavanja na to temo in o uporabi bioenergijskih metod v medicini, veterini, agronomiji, biologiji, ribogojništvu, vrtnar- stvu, tečaje s področja načina zdravljenja s pomočjo bioener- gije in druga organizira po vsej Sloveniji podjetje College za kvaliteto življenja s sedežem v Grosuplju, ki zagotavljazaradi vi- soke strokovnosti predavatelja predvsem tečajnikom velik us- peh. Ob slovenski obali načrtu- jejo izgradnjo Mednarodnega bioenergetskega centra za odrasle in otroke, strokovnjake in znanstvenike, prepričani pa so, da bi privabljal tudi številne tur- iste. Zal je težava tudi tu v de- narju. McZ »Potok Stopnica očistili na lastno pest« Novinarka Darja Lukman Zunec je pod gornjim naslovom v Tedniku 3. februarja objavila članek, v katerem opisuje razmere in dejstva, zaradi katerih so krajani na lastno pest opravili poseg v potok Stopnica, izpustila pa je pomembne po- drobnosti, ki so privedle do tega, da je Vodnogospodarsko pod- jetje Drava Ptuj to početje pri- javilo pristojni inšpekciji. Res je krajanom in lastnikom zemljišč ob Stopnici že leta 1989 Vodnogospodarsko podjetje oblju- bilo, da bo ureditev omenjenega potoka predlagalo v plan večjih vzdrževalnih del na nižinskih vodo- tokih na povodju Drave. To svojo obljubo je podjetje tudi izpolnilo, saj je ureditev Stopnice predlagalo v plan za leto 1990,1991 in 1992. Žal je bilo vedno premalo sredstev za realizacijo vseh predlaganih pro- jektov inje bilo potrebno predloge obravnavati po prioriteti glede na aktualnost problema. Te presoje v primerjavi z drugimi problemi na povodju Drave Stopnica ni vzdržala. Tudi neurje in povodenj julija '89 v tej dolini nista povzročilo toliko razdejanja in škode kot v nekaterih drugih dolinah v Ha- lozah. Veliko, štiri do petkratno zmanjšanje sredstev za vodno gospodarstvo v zad nj i h dve h le t i h i n velike potrebe po ureditvah vodo- tokov, posebej na območjih, kjer še danes niso odpravljene posledice iz novembra 1990, so kazali na to, da Stopnice ne bo mogoče urediti iz sredstev, ki jih državni proračun na- menja za vodnogospodarstvo. S predstavniki KS Žetale smo se leta 1991 dogovorili, da bomo izde- lali načrt - projekt (PZl), kije glede na vedno bolj poudarjeno varstvo vodnega prostora nujen pri vseh posegih v vodotoke. Projekt (št. 18/92) je bil izdelan leta 1992, pred- stavljen krajevni skupnosti in predložen revizijski komisiji Min- istrstva za okolje in prostor (MOP) v pregled in pritrditev. Potrditev projekta je nujna za pridobitev fi- nančnih sredstev, če so le-ta na razpolago, ne pomeni pa še njegove realizacije. Komisija MOP za reviz- ijo projektov je na osnovi teren- skega ogleda in podrobnega pregleda projekta tega načelno potrdila in podala nekaj pripomb, ki jih je potrebno pri izvedbi uptištevati. Pripombe je imel pred- vsem član komisije, ki pokriva nara- vovarstveno področje (M. Jež, dipl. biol. - Zavcxl za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor), in član, ki pokriva hidrotehnično po- dročje (F. Šmidt, dipl. ing. MOP - Direkcija za varstvo okolja in vodni režim Ljubljana). V Vodnogospodarskem pt)d- jetju smosi ves čas prizadevali, da bi potok Stopnico uredili. To dokazu- jejo že izdelani projekt in vsa pri- zadevanja za uspešno opravljeno revizijo. Odločitev krajanov oz. KS Žetale, da sami s svojimi sredstvi uredijo potok v skladu z izdelano projektno dokumentacijo bi v pod- jetju podprli in jim nudili vso strok- ovno pomoč, tako kot smo jo že v veliko primerih v ptujski in tudi drugih občinah na povodju Drave, ko so krajani sami s svojimi sredstvi urejali vodotoke. Takega početja, kot pa so se urejanja lotili krajani bo potoku Stopnica, v nasprotju s pro- jektno dokumentacijo, brezsoglasij pristojnih strokovnih institucij in brez dovoljenj, pa žal ne moremo podpreti. Temeljnih vzrokov poplavljanja, ki so v premajhnih mostnih odprtinah in v prenizki niveleti ceste ob potoku, s tem, kar so naredili, niso rešili, odprli pa so nove, ki se bodo pokazali že ob prvi visoki vodi oz. neurju. Toje osnovni problem in razlog za prijavo, ki joje dala naša rečnonadzorna služba pristojni inšpekciji, in ne kdo bo dela izvajal, kot bi to rada prikazala novinarka. Novinarki Darji Lukman Žunec in javnosti pa o tem, da je VGP hkrati izvajalec in nadzornik, v po- jasnilo le tole: Zakon o vodah (Uradni list št. 38/81) in Zakon o gospodarskih javnihslužbah (Uradni list št. 32/93) velja. Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj je po Zakonu o vodah upravljalec na vodotokih, opravlja vodnogospodarsko javno službo in vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter vzdrževanje naravnih korit na po- vodju Drave v Sloveniji. Če novi- narka ne pozna ali pa premalo pozna naloge, ki jih je po tem zak- onu dolžna opravljati vodnogospo- darska organizacija (35. člen), bi bilo z njene strani korektno, da vpraša tiste, ki se s tem profesion- alno ukvarjajo. Vodnogospodarsko podjetje se seveda v bodoče ne bo moglo izog- niti organizacijskim in statusnim spremembam, ki bodo sledile že v naslednjih mesecih, vendar sem prepričan, da bo tudi v bodoče nadzor nad posegi v vodotoke, v vodni in obvodni prostor še strožji in zaupan zgolj strokovnjakom iz vrst hidrotehnikov, biologov, kraji- narjev itd. Pisanje novinarke o tem, kaj je v tem primeru nevzdržno: nestrok- ovno in samovoljno početje kra- janov ali status in pcK)blastila VGP- ja, ker novinarko Darjo Lukman Zunec poznam kot vneto zagovor- nico varstva narave ter mehkih, naravi prijaznih posegov v prostor, sem skorajda prepričan, da je članek napisala po naročilu. Ali pa je v zelo kratkem času svoje poglede na reševanje tovrstnih vprašanj korenito spremenila. Drago Klobučar, ing. gr., direktor VGP Drava Ptuj 18 - POSLOVNA SPOROCIIA 10. FEBRUAR 1994- tednik tednik -10. februar 1994 OGLASI IN OBJAVE- 19 EPILOG VOJNE ZA SLOVENIJO V PTUJU Sojenje vojaku, kije ranil eiektričarja Po več kot dveh letih seje v četrtek, 3. februarja, dopoldne pred malim sodnim senatom Temeljnega sodišča v Ptuju, ki mu predse- duje sodnik Beno Janžekovič, pričelo sojenje 21-letnemu državljanu tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije Arsimu Muharemiju, sicer natakarju albanske narodnosti s Kosova. Kot je na glavni obravnavi povedal vodja ptujskega tožilstva Marjan Glavar, ga obtožnica bremeni, daje kot vojak tedanje Jugoslovan- ske ljudske armade v Ptuju 24. maja 1991 nekaj po 15. uri streljal na električarja Borisa Frasa, ki je po nalogu predpostavljenih iz Elektra Ptuj v transformatorju ob vojašnici odklopil elektriko. Frasa je pri tem huje ranil v nogo, zaradi cesarje bil ta precej časa delovno nesposoben, posledice pa čuti še sedaj. Sojenje bodo z zaslišat\jem prič nadaljevali v petek, 18. februarja. Sodišče je najprej zaslišalo ob- dolženega Muharemija, ki so ga slovenski policisti prijeli 2. decem- bra lani, ko je skušal vstopiti v Slovenijo, in ga obdržali v priporu. Muharemi se je odločil, da se bo zagovarjal v materinem jeziku - v al- banščini, zato so za pomoč naprosili sodnega tolmača. Po dolgem pri- povevedovanju o takratnih neznos- nih razmerah in grožnjah starešin v ptujski vojašnici je Muharemi med drugim povedal: "Napetost v vojašnici se je še posebej hitro stopnjevala po uboju vojaka Saše Gešovskega v splitski vojašni. Od takrat naprej je več kot polovica ofi- cirjev spala v kasarni. Na urah politične vzgoje so nam neprestano ponavljali, da so se na Hrvaškem in v Sloveniji pojavile teroristične in diverzantske skupine, katerih glavni cilj je rušenje takratne Ju- goslavije." Na vprašanje sodnika, ali se spomni, kateri oficirji so to trdili, je obdolženec odgovoril, da v glavnem podpolkovnik Fabijan Jurleta ter edenod majorjev in vod- nikov, ter nadaljeval: "Po toliko prepričevanjih o sovražnikih in di- verzantih smo bili vsi vojaki glo- boko prepričani, da nam oficirji go- vorijo resnico, saj smo bili bolj siti njihovih besed kot kruha. Zato smo bili negotovi in v stoodstotni pripravljenosti. Ko smo nekoč gledali dnevnik hrvaške TV, so nam oficirji rekli, da je to ustaški pro- gram, ki ga podpirajo fašistične in protijugoslovanske skupine. Zato so nam tudi prepovedali gledanje tega in tudi slovenskega TV dnevnika. Sicer smo lahko gledali ostali del programov, le informa- tivnih oddaj ne. Zelopogostosonasopozarjalina vojaško zaprisego ter poudarjali, da se je moramo izrecno držati. V nasprotnem primeru bomo vsi izda- jalci in noben izdajalec ne bo prišel živizvojašnice." Na vprašanje sodnika, ali so imeli stike z ljudmi zunaj vojašnice, je povedal, da so sicer imeli redke izhode v mesto, a so lahko šli le v skupinah, ne posamezno. Tistega petka, 24. maja 1991, ko je prišlo do incidenta, pa se Muharemi takole spominja: "Toje bil že peti ali šesti dan, ko sem bil skupaj s še dvema vojakoma na stražarskem mestu številka 1, ki je čisto blizu transformatorske postaje. Moja prva izmena je bila tega dne že od 8. do 10. ure. Koman- dant straže nam je dal navodilo, da moramo biti še posebej pozorni na ograjo vojašnice, ter poudaril, da se ograji ne sme približati nobena civilna oseba, če pa se to zgodi, moramo po opozorilih nanj streljati. Nekaj po deveti uri sem sicer videl nekaj civilov, ki so se ob ograji približali transformatorju. Zelo napeto je bilo, saj sem se bal, da so teroristi in da mi bodo kaj sto- rili, a nisem reagiral, saj so se potem kmalu oddaljili. Kmalu po nji- hovem odhodu sooficirji pobesneli, češ zakaj sem civilom dovolil, da so odklopili elektriko. Zaslišal sem kričanje Jurleta. Šele takrat so mi rekli, daje transormator naš in daje v njem elektrika za vojašnico. Pozneje nam je vodja straže povedal, da so elektriko spet prik- lopih in da so se z vodstvom Elektra dogovorili, da je ne bodo več odklapljali, ter da moramo tudi vo- jaki čuvati, daje ne bi nihče od di- verzantov odklapljal. Zagrozili so mi, da če se bo to še enkrat zgodilo, bo vsak stražar, ki bo dovolil, da se kdo približa transormatorju, ne da bi streljal, tudi sam ustreljen, češ izdajalcev v vojski ne potrebujemo. Popoldne sem stražil na istem mestu. Po novem ukazu smo se la- hko sprehajali le v 10-metrskem pasu okoli transformatorja. Raz- vodnik straže Nenad Jovanovič nam je dal druge puške s polnimi okvirji, major Andjelko Životič pa mi je še posebej naročil: 'Bodi po- zoren, tebi seje tože enkrat zgodilo, glej, da se to ne ponovi več. Še pose- bej bodi pozoren na diverzante, ki bi se približali nevsakdanje, od zadaj.Cejihnebošustrelilti,tebom ustrelil jaz osebno prav tu, pred trafo postajo!' In Okoli 15.15 sem videl skupino ljudi, ki se je obnašala natanko tako, kot me je opozoril major, zato sem bil prepričan, da so diverzanti. Približali so se skoraj v teku od zadaj po njivah. Bili so trije in ko so se približali na nekaj metrov, sem jim stoje zaklical: STOJ! Zatem sem prijel puško v roke in še enkrat zak- lical: Stoj, streljal bom! Ker so nadaljevali premikanje, sem legel. Med tem sta dva vstopila v transfor- mator. Eden je takoj izstopil, drugi je prišel šele po nekaj trenutkih. Ko je stal med vrati, sem v senci videl, da drži nekaj v roki, morda pištolo. Postalo me je strah: na eni strani groženj oficirjev, na drugi strani tega, da me ustreli diverzant. Zad- njič sem zaklical: 'Vstran, streljal bom!' pomeril v tla in sprožil. Če bi hotel, bi ga lahko s tako kratke razdalje zagotovo zadel v telo, a sem meril pod noge, da bi ga prestrašil in spodil. Vem, da sem mu poškodoval nogo, saj seje opotekel. Da me ne bi napadli, sem sprožil še dva strela v zrak. V kasarni je bil takoj alarm. Med prvimi je s pištolo v roki pri- hitel major Zivotič in kričal, zakaj jih nisem pobil. Psihično sem bil na robu zloma, saj sem bil prepričan, da me bo ustrelil. Vendar je kmalu prišel še komandant Jurleta in mi čestital, da ni prišlo do česa hujšega. Videli so, da sem preveč vznemir- jen, in me poslali v vojašnično am- bulanto. Pozneje je iz mariborske komande prišel sklep in dobil sem 15 dni nagradnega dopusta. Jurleta sem prosil, ali lahko govorim s človekom, ki sem ga ranil, a mi je od- vrnil, da se nimam česa bati, saj sem ravnal po ukazih..." Iz najdaljnega pripovedavanja smo izvedeli, da je Muharemi, razočaran, ker črnogorski in srbski vojaki niso mogli k svojim staršem, ki sojih obiskali vptujski vojašnici, in potem ko je od drugi h izvedel, kaj se pravzaprav v Sloveniji dogaja, julija 1991 pobegnil iz vojašnice in se predal slovenski TO. Sodiščejenatozaslišaloše Borisa Frasa. Ta je povedal: "Z Murkom sva se nekaj po 15. uri s službenim vozilom pripeljala kakih 10 korakov od tranformatorja ob vojašnici. Parkirala sva vozilo in normalno izstopila ter se napotila k transfor- matorju. Nobenega vojaka ali stražarja nisem videl. Odklenil sem ključavnico, vstopil in odklopil elektriko. Ko sem hotel izstopiti, je bilo slišati v kasarni paniko. Nobe- nih opozoril nisem slišal, le neko kričanje in nato me je zaskelelo v kolenu, da sem klecnil. Odkrito povem, da še poka orožja nisem slišal. Splazil sem se čez njivo do ograje bližnje hiše, saj do avtomo- bila nisem več mogel. Tam so mi domačini nudili prvo pomoč. Na- jhuje je bilo ob prihodu reševalnega avotomobila, ko so me vojaki hoteli odvleči, da me ne bi odpeljal civilni rešilni avtomobil." Zaradi razjasnitve nekaterih ok- oliščin je sodišče zaslišalo še Fra- sova sodelavca Draga Murka in Franca Premužiča, oba zaposlena v Elektru Ptuj, ki stabilaob incidentu prisotna. Tudi njune izjave se niso bistveno razlikovale od tistih, ki smo jih objavili v Tedniku št. 21 v četrtek, 30. maja. Ker pa se pozivu sodišča niso odzvale priče Dino Ko- larič, Robert Perkovič in Milan Klepec, je senat ob koncu prvega dela razprave sklenil, da se glavna obravnava nadaljuje 18. februarja ob 8.30. Na zahtevo tožilca naj bi takrat v zvezi z omenjenim dogod- kom zaslišali še dva slovenska ofi- cirja, ki sta bila takrat zaposlena v bivši JLA, Franca Megliča in Va- lentina Fekonja. Prošnji branilca, da bi zoper obdolženega odpravili pripor, senat ni ugodil. OČE OBDOLŽENCA: »MOJ SIN NI KRIV!« Glavne obravnave v Ptuju se je z velikimi napori in odrekanji udeležil tudi obdolženčev oče Seljami Muharemi. Iz vasi Zgatar pri Prizreznu je pripotoval čez Madžarsko, za vstop v Slovenijo pa je potreboval p)osebno vizo, ki mu jo je pomagal urediti sinov zago- vornik. Pred obravnavo je ves utru- jen od dolge poti povedal: "Hudo mi je, ker sodijo sinu, ki ni kriv za to, kar je storil. Vsak, ki je bil pri vojakih, ve, kaj pomeni ukaz. On je le izvrševal noro povelje svojih zbeganih starešin takratne J LA. Če bi bil ubijalec, bi lahko po ukazu streljal kam drugam, pa je naperil proti zemlji. Zelo mi je težko, kerje kljub temu zadel in ranil elek- tričarja v nogo. Zato je meni in tudi njemu globoko žal. Z ženo Fatimo sva v bedi in z velikimi napori vzgojila sedem otrok - dve hčeri in pet sinov. Bili smo srečna in delavna družina, ki ni nikogar sovražila, še najmanj Slovence, in zato tudi ni imela sovražnikov. Prepričan sem, da bo sodba pravična in da bo Arsim kmalu na prostosti, kajti je edini zaposlen in skrbi za 12 lačnih ust naše družine." M. Ozmec Boris Fras dan po incidentu po operaciji kolena v mariborski bolnišnici. Foto: M. Ozmec Seljami Muharemi, oče ob- dolženega Arslma: "Moj sin ni kriv." Kulturni križemkražern LE NART * V galeriji K. Kranjca bodo danes ob 18. uri odprli v družbi ptujskih kurentov razstavo kurentov, ki jo je pripravila Martina Golja. PTUJ * V viteški dvorani gradu bo v četrtek, 10. februarja, ob 19.30 | uri koncert pianistov Igorja Dekleve in Vvonne Fiedler iz Nemčije. Skladatelj in pianist Igor Dekleva bo prvič predstavil suito v petih stavkih Maškarada, umetnika pa bosta izvajala še dela Haydna in Brahmsa. PTUJ * V razstavišču Zgodovinskega arhiva si lahko ogledate razstavo Arhiv podobo na ogled postavi - stare razglednice in litera- ture o njih. Razstava bo odprta do 18. februarja. PTUJ * V gledališki kleti je razstava Pokrajinskega muzeja ž/i/fovo in Babičevo ptujsko gledališko otxlobje. Ogled razstave je vsak dan od 10. do 18. ure. PTUJ * V galeriji Florijan razstavlja svoje zadnje akvarele Andrej Božič. PTUJ * Knjižnica Ivana Potrča v tednu kulturnega praznika svojim bralcem ne bo zaračunala stroškov opomina, v mladinskem oddelku pa bodo v četrtek, 10. februarja, brezplačno delili poškodovane ^ knjige. PTUJ * V Blagovnici razstavlja olja Branko Gajšt iz Sestrž. Z AVTOM TRČIL V KOLESARKO Po Belšakovi ulici proti križišču z Ormoško cesto v Ruju se je v sredo, 2. februarja, ob 5.45 peljala s kole- som Majda Čeh iz Spuhlje. Z Ormoške ceste v Belšakovo je prav tedaj zavijal z osebnim avtomo- bilom AndrijaTurk iz Muretincev, KS Gorišnica. Nameraval je zaviti proti trgovini Sava, pri tem pa ni spustil mimo kolesarke. S sprednjim delom avtomobila jetrčil v Majdo Čeh, dajo je vrglo na pokrov motorja, potem je padla na cestišče in hudo ranjeno so pripeljali v ptujsko bolnišnico. PEŠEC NENADOMA PRED AVTO Po lokalni cesti skozi naselje Brunšvik, KS Rače, je v sredo, 2. fe- bruarja, nekaj pred 20. uro vozil ose- bni avtomobil Milan Raščan iz Pre- polj. Nenadomaje stopil na cestišče Rudolf Podgoršek iz Brunšvika in Raščan je trčil vanj. Podgoršek je padel po cestišču in se hudo ranil. KOLESARV DREVO IN SMRT " Vsredo,2.februarja,popoldnese je po lokalni cesti v bližini Hrastovca, občina Lenart, peljal s kolesom 78- letni Franc Grandošek iz Hrastovca. Med vožnjo po klancu navzdol je nenadoma zavil na desno s cestišča in silovito trčil v drevo. Pri tem se je tako hudo ranil, da je na kraju nesreče umrl. HUDANESREČAVNASEUU _SVETINCI_ Po cesti od Ločiča proti Ruju je v nedeljo, 6. februarja, uro po polnoči vozil osebni avtomobil Igor Zamuda iz Mihovcev pri Veliki Nedelji. Zunaj naselja Svetinci, KS Destrnik, je na nepreglednem desnem ovinku zapeljal na levo s cestišča. Trčil je v leseni drog ograje, od tam ga je zaneslo v 15 metrov oddaljen kup betonskih zidakov in nazadnje je trčil še v drevo. V nesreči sta umrla dva sopotnika, 19-letni Boris Kovačec iz Velike Nedelje 37 in 17- letna Suzana Z. iz Žabjaka 43 pri Ruju, hudo ranjena je bila 17-letna Renata R. iz Jablovca pri Podlehniku.voznikZamudapajebil le lažje poškodovan. PONAREJENE MARKE IN _ŠILINGI_ Zadnji petek v januarju so iz ek- spoziture KB Maribor v Ormožu ob- vestili policiste o sumu, da ima ena od strank ponarejene nemške marke. Policisti so ugotovili, da je bankovec za 200 DEM, ki ga je poskušal zamenjati Željko P., resnično ponarejen, zato so mu ponaredek zasegli in začeli nadaljnje poizvedovanje. V ponedeljek, 31. januarja, pa so imeli tudi ptujski policisti opravek s ponarejenimi nemškimi markami. Nek občan je v poslovalnici Breg KBM - PE Ruj želel vnovčiti bank- ovec za 100 DEM, vendar so uslužbenci ugotovili, da gre za pon- arejen bankovec, zato so nadaljnje zbiranje obvestil predali policiji. V Mariboru pa je pred dnevi občan našel na pločniku bankovec za 1000 šilingov in ga izročil uslužbencu na bližnji bencinski črpalki. Ta je ugotovil, da je bank- ovec ponarejen, zato je poklical policijo in ta poskuša priti na sled tistemu, kije ponarejen tisočak izgu- bil. VLOM V STANOVANJE v četrtek, 3. februarja, je neznanec vlomil v stanovanje Cirile K. v Slovenski Bistrici. Z vlomilcem j« izginil žig podjetja Kamag trade, d 0.0., žepni računalnik in brivski apa rat. Po oceni je lastnik oškodovan zc okoli 15.000 tolarjev. FF Rodile so - čestitamo: An- tonija Vidovič, Zg. Gruško- vje 52, l^skovec - dečka; Rozika Murko, Sela 10, lx)vrenc - deklico; Marta Švarc, Bišečki Vrh 37, Trnovska vas - Zofijo; Klarica Križanič, Plešivica 11, Ivanjkovci - Aleša; Darja Plohi,Ormoška4, Ptuj-dek- lico; Brigita Plohi, Zabovci 89, Markovci - Marka; Irena Žnidarič, Volkmerjeva 23, Ptuj - deklico; Mateja Špi- clin, Žerovinci 17/a, Ivanjkovci - Katjo; Slava Bauman, Lancova vas 82, Videm - deklico; Jožica Fri- dauer, Pobrežje 2/a, Videm - dečka; Marta Leskovar, Dravinjska c. 101, Poljčane - Dejana. Poroke - Ptuj: Ciril Ber- anič, Apače 111, in Terezija Škrabl, Pod lože 37; Miroslav Kovačec, Muzejski trg 2/a, Ptuj, in Brigita Horvat, Baris- lovci 5; Branko Roškar in Klavdija Podhostnik, Gabernik 6/a; Jožef Krajnc, Barislovci 7, in Mira Vojsk, Zagojiči 14/c. UMRLI SO:ŠtefanijaJer- enko, Lancova vas 41, ❖ 1932 -131. januarja 1994; Marija Mlakar, Selška cesta 19, Ptuj, 1928 -1 1. februarja 1994; Franc Žmauc, Savci 25, A' 1928 - t 3. februarja 1994; Marija Pernek, Rabelčja vas 20/a, Ptuj, ::: 1924 - 1 2. fe- bruarja 1994; Janez Zajšek, Sedlašek 99, - i 2. f«- , bruarja 1994; Justina Ma- rinič, Dolena 9,^1921 - t 3. februarja 1994; Jera Herga, Moškanjci88,^ 1933-t 3. fe- bruarja 1994.