248
Razne reči.
—  Odlikovanja. Presvetli cesar je podelil gali-škemu namestniku grofu Badeniju veliki križ Leopoldo-vega reda in imenoval deželnega maršala kneza San-guszka in načelnika poljskega kluba viteza Javorskega tajnima svetnikoma.
—  Odlikovanje. Presvetli cesar je podelil sodnemu slugi v Velikih Laščah Jožefu Andresu o priliki njegovega umirovljenja srebrni križec za zasluge.
—  Presvetli cesar je odlikoval gospoda župnika na Brezovici Janeza Potočnika z zlatim zaslužnim križem s krono.
—  Oba sina nadvojvode Josipa sta bila dne 31. julija v veliki nevarnosti. Ko sta šla namreč zvečer iz kopališča, udarila je strela. Nadvojvoda Josip Avgust je padel na tla, nadvojvoda Ladislav pa ob drevo. Po sreči sta se oba le malo poškodovala.
—  Gospod deželni   predsednik  baron Winkler se
je vrnil minoli ponedeljek iz kopeli v Laškem Trgu ter zopet prevzel vodstvo deželne vlade.
—   Za deželnega glavarja Vojvodine Kranjske imenovan je gospod deželni odbornik Oton Detela.
—  Izstopil je iz državne službe c. kr. sodni pristav gospod Brumen, ki je bil nedavno premeščen iz Slov. Bistrice v Lož. Gospod Brumen se bode posvetil odvetništvu in je v ta namen vstopil v pisarno gospoda dr. Vrečka v CeljL
—   Letno poročilo I. mestne petrazredne deske ljudske šole v Ljubljani. Na tej šoli podučevalo je s katehetom 8 učiteljev. Učencev bilo je koncem šolskega leta 423. Od teh je stanovalo v Ljubljani 371 in zunaj Ljubljane pa 52. S to šolo v zvezi je obrtna pripravljalno šolo, katero je obiskovalo do konec   šolskega leta
118 obrtnih učencev. Poučevalo seje v tej šoli v dveh oddelkih po pet tedenskih ur. Razven tega so se podu-čevali rokodelčiči ob nedeljah v verstvu od 2. do 3. ure popoludne.
—  Letno poročilo II. mestne petrazredne deške ljudske šole v Ljubljani za šolsko leto 1890/91. Na tej
šoli je podučeval v tem šolskem letu 1 nadučitelj ter ob enem vaditelj. 1 učitelj veronauka, 7 stalnih učiteljev in 2 nadomestna učitelja. Učencev je pa bilo do konec leta 558. 'Ukovino je plačevalo na tej šoli celo 80, pol 33, nič pa 445. Na pripravljavuici za obrtno šolo je bilo
119  učencev.
»
—  C. kr. višja realka v Ljubljani. V šolskem poročilu za leto 1890/91 je priobčil gospod profesor Fran Leveč jako zanimiv spis o turških napadih na Kranjsko in v Istro. Podučevalo je z ravnateljem vred 19 učnih sil. Vstopilo je učencev v šolo 394 in ostali do konec leta 357 in sicer javnih 355, privatista pa 2. Po narodnosti je bilo 170 Nemcev, 162 Slovencev, 12 Italijanov, 5 Hrvatov, 4 Čehi in 1 Poljak. Zrelostni izpit delalo jih je 21, od katerih je ga eden naredil z odliko, 17 pa dobro.
—   C. in kr. državno vojno ministerstvo je odredilo, da bodo dobivali vojaki uže leta 1892 vsak: drugi dan po 30 gr. jušne konserve za zajutrek. Imeli bodo torej en dan zajutrek kot doslej, drugi dan pa jušoo konservo.
—  C. kr. kmetijska družba kranjska je v pomoč tajoištvu nastavila začasno gospoda Fr. Štuparja, ki je dovršil kmetijsko šolo in bil suplent na deželni kmetijski šoli v Grmu.
—  C. gospod Jarnej Babnik, župnik na Dobrovi pri Ljubljani, je nevarno zbolel.
—  Veselica slovenskih abiturijentov, ki je bila v prostorih Ljubljanske čitalnice miuoli ponedeljek, obnesla se v vsakem obziru prav dobro. Lepo ubrano petje močnega pevskega zbora je ugajalo splošno, poseben užitek pa je bilo igranje na tamburico hrvaških abiturijentov mnogobrojnemu odličnemu občinstvu. Gospod Finžgar, Ljubljanski abiturijeot je s svojim izvrstno govorjenim govorooa v vezani besedi provzročil veliko navdušenje in odobravanje med poslušalci. Pri veselici so bili zbrani abiturijeuti iz raznih slovenskih pokrajin, posebno obilno so bili pa zastopani Zagrebški abiturijenti.
—   Nevarni cigani. V nekem gozdiči blizo Dobrova pri Črnučah so se utaborili uže 24. julija cigani, ki so bili oboroženi z revolverji, s puškami in nožmi, ter nadlegovali ondotne in bližnje prebivalce. Dva izmed njihr Gregor «in Alojzij Breščak, sta se grozila dne 2(3. julija nad otrokom baron Lichtenbergovega pristavni&a Jakopa Cotmana. Ko jih je ta zaradi tega oštel, zapretila sta mu z revolverjem. Moral je bežati v hlev, cigana pa za njim ter bi gotovo ulomila po sili vrata, da niso ravno v tem hipu prišli drugi ljudje in ju preplašili. Vse to se je povedalo žendarmerijskemu stražmeštru, ki je pa-troliral tam okoli. Strsžmešter je začel takoj zasledovati cigane, in glej ! na cesti, ki pelje v Trzin, pride mu v pest Gregor Breščak. Ali izmuzne se mu iz rok ter zbeži v bližnjo hosto, kjer se bliskoma obrne proti lovečemu ga žendarmu ter pomeri nanj z revolverjem. Straž -mešter, spoznavši nevarnost, se ustavi, pomeri tudi » puško na cigana, izproži, ali ga slučajno ne zadene. V tem se pa izgubi cigan,   stražmešter ga ni nikjer mogel
najti.
—  Gad je pičil te dni devetletnega dečka Jožefa Gasparinija, ko je bral jagode. Dečku je otekel kmalu ves život, ter je po strašnih bolečinah umrl uže drugi dan. Hitra zdravniška pomoč bi bila morebiti otela dečku življenje, ah v Bohinjski Bistrici ni zdravnika, do Bleda je pa precej daleč.
—  Češka razstava. Za rojstveni dan cesarjev se napravljajo v češki razstavi velikanske priprave.
—   Slovenci in Hrvatje v Pragi. Dne 4. t. m. zvečer se je pripeljalo v Prago okolo 500 Slovencev in Hrvatov. Pred kolodvorom se je zbralo na tisoče naroda, a oficijalen vzprejem je bil prepovedan. Med došlimi je bilo kakih 60 učiteljev in učiteljic, ki se udeleže shodar ki bode  te  dni v Pragi.   Načelnik  učiteljskega razstav-
249
nega odbora je goste drugi dan, ko so prišla v razstavo, srčno pozdravil. Pri obedu v razstavi je napil načelnik razstavnega odbora došlim gostom, v imenu Slovencev odgovarjala sta gg. G-ogola in dr. Gregorin. Zvečer je bila na čast gostom opera „Liboša".
—  Pri dopolnilni volitvi v nadelništvo zavarovalnice :zoper delavske nezgode za Trst, Primorje. Kranjsko in Dalmacijo v Trstu dne 18. julija t. 1. so bili izvoljeni za zastoj nike podjetnikov gg.: V. Tonnies, Filip Zupančič, Valentin Krisper, J. B. Huszak, Iv. Scalmanini, Andrej Milautz ; za zastopaike delavcev pa gg.: K. Cozzi, Fran Kalmus, Karol Ruting, Maks Samahsa n iFran   Lehner.
—  Na vinarski, sadjarski in poljedelski šoli v Grmu pri Novem Mestu razpisanih je do 1. septembra 1891. 1. 5" deželnih ustanov, do katerih imajo pravico sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, kateri pa morajo biti najmanj 16 let stari, krepkega telesa in čvrstega zdravja. — Učenci z deželnimi ustanovami dobe v tej šoli stanovanje, hrano in pcuk brezplačno, za obleko si pa morajo sami skrbeli. Prošnjam, kolko-vanim s kolkom 50 kr., priložiti je rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali obiskovane srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji in župnijsko spričevalo o lepem vedenji. Prošnjam za vzprejem proti plačilu priložiti je ubožni list ali obvezno pismo staršev, oziroma varuha, zaradi vzdrževanja učenca.
—   Prodaja sodavode je prost obrt. C. kr. mini-sterstvo za notranje reči je odločilo sporazumno s c. kr. ministerstvom za trgovino, da je prodaja sodavode, ako se tudi meša s sadnim sokom ali limonado i. t. d., prost obrt ter da se ne sme prištevati k onim gostilničarskim in krčmarskim obrtom, za katere je treba po smislu § 15. točka 15 in § 16. obrtnega reda dopustila ali koncesije.
—  Za okrajne šolske nadzornike so bili imenovani: Za nemške ljudske šole v Kočevskem okraji gospod Wolsegger, profesor na Kočevski gimnaziji, za slovenske in nemško-slovenske ljudske šole v istem okraji gosp. Luka Pintar, profesor na Novomeški gimnazij, za nemške mestne ljudske šole v Ljubljani gospod Julij Wallner, profesor na visi Ljubljanski gimnaziji, in za ljudske šole v Radovljiškem okraji gosp. Frančišek Leveč, profesor na visi realki v Ljubljani.
—   t t*nrl Je minoli teden na Vrhniki gospod Fran Kotnik v 21. letu svoje dobe. Pokojnik jo bil sin pokojnega Frana Kotnika, posestnika in tovarnarja na Vrhniki. Rajnik je bil vrl in iskren narodnjak in, četudi še mlad, jako priljubljen in spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Med drugimi ustanovami volil je tudi ^no za 1000 gld. za revne slovenske dijake na tukajšnii realki.
—  Uvažanje prevojenega ines* na Nemško in pa zdravstvena spričevala. Trgovska in obrtniška zbornica v Lvovu je naprosila visoko c. k. ministerstvo za trgovino, naj bi izposlovalo pri nemški vladi, da bi bila odpravljena dozdaj predpisana zdravstvena spričevala pri
poštnih pošiljatvah prevojenega mesa na Nemško. Vsled tega je odredila nemška vlada, da se smejo uvažati odslej male pošljatve prevojenega mesa na Nemško tudi brez pridejanih jim spričeval o njih izviru le tedaj, ako se dokaže s fakturami, z voznimi listi, z dopisnicami ali pa sploh na kak drug verodostojen način, da ne izvirajo dotične pošiljatve iz Amerike. To odredbo je c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu naznanilo tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici z dopisom z dne 23. julija 1891. L št. 16.035 vsled ukaza visokega c. k. ministerstva za trgovino z dne 9. julija   1891. št 25.273.
—  Tatvina. V torek minolega tedna je ukradel nekdo posestniku Ivanu Jenku na Pivki v Kranjskem okraji knjižico kranjske hranilnice št. 180.110, vredno 42 gld., dva tolarja in več dvaj&etic. Drugi dan je pa neki 151eten deček na poti iz Šiške proti Ljubljani, izročil knjižico neki znani krušarici, da bi šla ž njo po denar. Predno jej je pa izročil deček knjižico, pravil jej je neki okolo 40 let star človek, na videz kmečkega stanu, da je deček sirota brez stirišev ter da je ravnokar dobil malo dedščine. Ko je spravljal deček za knjižico prejeti denar v mošno, videla je kru-šarica v njej tudi dva tolarja.
—  Toča. Okolo Gorice in po Istri je dne 30. julija razsajal vihar ter padala debela toča, ki je uničila mnogo pridelkov.
—  Letošuja žitna letina. Na Ogrskem ne bode letos dobre letine za žito, posebno pa ne za pšenico. Še slabša letina bode pa na Ruskem, kjer po nekaterih krajih uže danes preti ljudem huda lakota. V Ameriki bode prav bogata žitna žetev, posebno so pa pridelali mnogo pšenice, ki so jo začeli že močno izvažati v Evropo, tako da se ni bati draginje.
—  Ponarejanje kave. Dr. van Hamel Roos priobčuje v listu „Monatsblatt gegen Verfalschugen" raznotere novosti o ponarejanji kave, med njimi tudi te le. Do zdaj so ponarejali kavo iz testa, v katero je bilo zavite nekoliko zmlete kave. Tej slepariji se je pa prišlo kmalu na sled. Zato 80 postali ponerejalci bolj prekanjeni. Ponarejanje kave je v zadnjem času storilo velikanski napredek. Zdaj namreč ne ponerejajo zrnja, ono ostaae, samo nekoliko bolj črno je od pristnega kavnega zrnja, ter mu, ako je gledaš skozi povekšalnik, popolnoma nedostaje onih oljnatih kroglic, ki so vedno v pristnem zrnji. Kemična preiskava je namreč pokazala, da kavno zrnje najpoprej spečejo ter pri tej priliki izvlečejo iz njega na jako umeten način vso oljnato vsebino, iz katere napravljajo potem kavni ekstrakt. Ko se je to zgodilo, denejo zrnje spet peč ter ga pobarvajo z neko sladkorievo povlako. Ta sleparija je še prav nova ter jo bode treba zasledovati z vso previdnostjo.
—  Strašna nesreča na morji. Iz San Frančiška se poroča, da je trčil japonski parobrod „Tamaemaru", ki je vozil 320 delavcev, dne 12. julija, ko se je vračal iz Suta v  Hakodote,   tako   nesrečno   ob   parobrod   „Migo-
250
shimacu", da se je   potopil  in  je ž   njim potonilo  tudi 2G0 delavcev.
—  Dne 31; julija je pripeljal prvi posebni vlak z Bolgarskega nad 150 bolgarskih gostov v Prago. K pozdravu se je zbrala velika množica naroda. Vsebina oficijalnih govorov pri pozdravu je bila posvečena bolj gospodarskemu pomenu češke razstave nego političnemu.
—  Ob otvoritvi železniške  proge Sarajevo-Konjica
minoli teden piše „Fremdenblatt* prilično tako le : Bosna je storila ta dni spet važen korak na potu svojega uspešnega razvitka. Dovršila se je zveza med Sarajevom in jadranskim morjem. Proga med Sarajevom in Konjiconi dolga, meri le GO kilometrov, ali je važaa. Iz Konjice dalje pelje uže druga železnica po skalnatem hercegovskem svetu do IVLstara in od tod v Metkovič do širokega zaliva Narente, katera se izliva v jadransko morje. Potemtakem je Bosni odprta pot do morja ter jej tako omogočena svetovna trgovina. Ali pretežavna je bila ta zveza. Svet je bil jako neugoden. Da se je omogočil prehod čez gorovje, katerega sleme je podobno Semerin-škemu, napraviti se je morala železnica z zobatimi železnimi palicami (Zahnstangenbahn), kakeršne ni še dosibdob v mornarhiji ter se bede enaka gradila šele zdaj na progi Eisenerz - Vordernberg. V gospodarskem pogledu napredujejo zasedene dežele očividno, o čemer pričajo železnice. Železniška proga Bosna je dala v letu 1890. 4 °/0 čistega dohodka, isto tako tudi proga Doboj - Tuzla., Sarajevska tramvaj pa 13 %• Izvoz oglja, lesa in pa rud se je pomnožil izdatno. Po novi progi do Metkoviča se bode pa posebno izvažalo sadje in vino. Otvoritev te proge pa kaže, kako Avstro-Ogrska razumeva svoj poklic v zasedenih deželah. Ko je poveril cesar upravo Bosne in Hercegovine Kal-layu, merile so vse železniške proge komaj 161 kilometrov , a še te so bile nepopolne in nedodelane, zdaj pa merijo železniške proge uže 615 kilometrov brez raznih rudarskih prog. Te železnice vežejo glavno mesto Sarajevo z ene strani z Budimpešto-Dunajem, z druge pa z morjem. „Vaterland" pa meni, da imajo Ogri več povoda, veselite se nove proge, nego prebivalci tostranske državne polovice, ter da se nekako preveč skrbi za zvezo zasedenih dežel z Ogrsko, ki do-naša k skupnim stroškom le 30 %» za zvezo tostranske polovice, ki plačuje 70 % skupnih stroškov, pa se prav nič ne stori.
—  Božkanje psov je nevarno. Te dni je umrlo v nekem kraji ob Renu mlado dekletce po strašnih mukah, ne da bi spoznali zdravniki bolezen. Šele pri sekciji se je dokazalo, da je imelo dekletce v možganih pasje črve, ki jih je dobilo v glavo najbrže malo prej, ko se je igralo z lovskim psom.
—  Mednarodna glasbena in gledališka razstava na Dunaji leta 1892.  Pod  pokroviteljstvom Nj. c. kr. Viso-
kosti gospoda nadvojvode Karola Ludovika bode v ru-tundi v c. kr. praterji in po bljižnjih vrtih leta 1892. mednarodna glasbena in gledališka razstava od 7. maja do 9. oktobra 1892. leta. Vzpored tej razstavi bode : A. Životopisne zoameuitosti. B. Glasba, in sicer: I. Instrumenti, IL grafično zapisovanje glasbe, III. glasbeno slovstvo in glasbeni pouk. C. Gledališče, in sicer : I. Gledališke zgradbe, II. pripomočki gledaliških predstav; III. slike o gledališKih predstavah, IV. vsakovrstna dramatična dela , V. dramaturgija . kritika in gledališko slovstvo. D. Zanimive narodopisne reči zgoraj omenjenih kategorij. Z razstavo vred bodo tudi glasbene in gledališke predstave sploh, posebno pa z czirom na 7godo-vinske narodne narodopisue razmere. Oglasnice za po-šiljatve v strokovno kakor tudi v posebno obrtno razstavo se dobivajo ali neposredno pri komisiji za mednarodno glasbeno in gledališko razstavo na Dunaji L, E-chenbachgasse, ali pa tudi po posredovanji trgovske in obrtniške zbornice v LJubljani.