TRGOVSKI Eil a^oR’ 7 , Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje SHS: letno K za pol leta 60 D, za četrt leta ~ Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. )j 30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. - Plača in toži sc v Ljubljani. Časopis sat trgovino, industrijo in LETO vi: LJUBLJANA, dne 15. marca 1923. Štev. 31. Nestabilnost našega dlnarfa. Zagrebški »Trgovinski glasnik« prinaša v zadnji svoji številki nekaj misli o zadnjem naglem padcu dinarja. Ker zraven nebroj drugih, tudi ti vzroki sigurno veliko vplivajo na naš dinar, jih v nasljednjem prinašamo v prevodu po »Trgovinskemu glasniku«: Začetkom minulega tedna je beležil dinar v Ziriichu 6.00 ter je z veliko naglico padel nazaj na 5.50. Karakteristično je, da se to pot ni ničesar dogodilo, niti v naši notranji, niti v naši zunanji politiki, kar bi moglo nanj vplivati. Razloge za to moramo iskati izključeno v naši trgovini in v naših gospodarskih razmerah. Ne smemo preiti tudi trgovino z dinarjem v inozemstvu, katera je imela to pot velik vpliv,- Na našem domačem denarnem trgu smo že večkrat opažali pojav, kateri se siaino ponavlja ter v marsičem neugodno vpliva na stabilizacijo dinarja. Cim začne dinar rasti, kupujejo vsi trgovci z vnemo tuje devize. Vsi špekulirajo na še večjo baisso tujih deviz in dinar se začenja krep,ko popravljati. Inozemski trgovci in posestniki dinarja izkoriščajo take razmere, konterrnin dviga glavo in posledica je navadno nagli obrat. Pri zadnjem porastu dinarja je sodelovala tudi borza v New-Yorku kjer je ležalo mnogo naložb naših izseljencev, ki pošiljajo svoj denar domu, in tam se je konternim nekaj bolj pojavil in to z znatnim uspehom. Posestniki dinarja so prekmalu hoteli izkoristiti njegov porast. Na žalost moramo naglašati, za kar imamo dovolj dokazov, da je praški bančni urad ponovno vrgel velike svote dinarja na trg. Tudi v Pragi se je prenaglo hotelo izkoristiti porast dinarja, kar je vsekakor pripomoglo do njegovega padca. Drugi karakteristični pojav na našem domačem trgu leži v tem, ker vsi kupujejo tuje devize in to v velikih količinah, radi česar začne dinar padati in konečno plačujejo daleko višje cene, nego bi to morali plačati po pariteti. Ta nezdrav pojav ima redne posledice v tem, da dinar oslabi ter začne radi tega naglo padati, ker se ga redno ruši na domačem tržišču. Iz vseh teh pojavov opažamo, da je politika deflacije edina pravilna pot, katera zamore brez znatnih aktivnih posledic potom naravnih ekonomskih zakonov avtomatično izravnati vse ekstremne pojave v tečaju našega dinarja. Nismo zmožni in tudi nimamo dovolj sredstev na razpolago, da bi tehničnim potom popravili naš dinar, ter se moramo stalno držati smernice v naši devizni politiki, ker je ona za naše razmere brezdvomno najboljša. Kramarifa in. branjenja. Opaža se, da se v navadnem življenju pojma branjerija in kra-marija česio med seboj zamenjujeta, in da je obseg njiju obrtne upravičenosti nejasen ali pa, da se ne loči prav od obrtne upravičenosti trgovca z dokazom usposobljenosti. Zato hočemo o tem spregovoriti par besed. Pri nas še veljavni obrtni red zahteva poseben dokaz usposobljenosti za nastop detajlne trgovine z mešanim, kolonijalnim, materijal-n|m in špecerijskim blagom. Imetnikom takih trgovin je pridržana pravica prodajati na drobno sladkor, kavo, čaj, začimbe (dišave), mineralna olja, materijalno blago in barve, kakor tudi žgane opojne piiace v steklenicah zaprtih na trgovski način. Ce pa pogledamo okoli, najdemo da trzi z omeniemmi predmeti mnogo trgovcev, ki niso donesli dokaza usposobljenosti po § 13a obrtnega reda in, ki torej po zakonu niso upravičeni do te prodaje. Vzrok ne-dosiatka tiči raz.ven v pomanjkljivem obrtnem nadzorstvu deloma v tem, da delujejo ti trgovci pod njim samim in često tudi oblastvom nejasno označbo »kramarija« ali »branjerija«, deloma v tem, da se po-deželnim trgovcem, ki nimajo zakonito predpisanega dokaza usposobljenosti izstavljajo obrtni listi »za trgovino z mešanim blagom, izvzemši v § 38., odstavek 5. obrtnega reda naštetih predmetov«. Ker zunanja označba trgovine te klavzule navadno ne nosi, se ista popolnoma prezre, tako s strani trgovca, kakor s strani obrtnih obla-stev. Sicer je že bivše avstrijsko trgovinsko ministrstvo z razpisom z dne 26. julija 1907 št. 23.046 podrejena oblastva opozorilo, naj se dela na to, da bo predmet obratovanja v obrtni prijavi in zunanji označbi kolikor možno natančno označen in da se poslužijo naziva »trgovina z. mešanim blagom« le oni trgovci, ki imajo predpisan dokaz usposobljenosti in žele izvrševati trgovinski obrt v smislu § 38./1. obrtnega reda. Nasprotno naj se onim, ki tega dokaza ne morejo doprinesti in ki hočejo trgovati izključevaje v § 38./5 naštete predmete, zabrani označba »trgovina z mešanim blagom«, temveč naj se jih napoti k predmetom in obsegu obratovanja odgovarjajoči označbi n. pr. branjerija i. sl. Pojma branjerija in kramerija sta obrtnemu pravu neznana, temveč so to le običajne označbe za trgovine, ki ne smejo prodajati v § 38/5 naštetih predmetov. S »kramarijo« se včasih tudi naziva trgovina z. mešanim blagom v manjšem obsegu v nasprotju s »trgovino«. Obrtni red torej ni prevzel posebne vrste trgovine, imenovane »kramarija«, ki jo obravnavata dekreta dvorne pisarne z dne 18. novembra 1919 in z dne 20. februarja 1922 št. 259. Dasiravno sta pojma kramarija in branjerija pozitivnemu obrtnemu pravu nepoznana, ju — kakor je videti iz prej omenjenega min. razpisa — upravna praksa kot praktična uporablja. Pri tem opazimo sicer semtertja v postopanju upravnih oblastev neko nekonsekvenco, kar pa nas ne sme motiti. Tako je n. pr. v nekem konkretnem prizivnem slučaju opozorilo trg. ministrstvo dne 3. septembra 1908 (torej po izdanju zgornjega razpisa in po iz-danju sistematičnega seznama, o katerem hočemo takoj govoriti ter v nasprotju ž njima, da izstavitev obrtnega lista, glasečega se na kramarijo brez omejitve ne odgovarja obrtnemu redu, ker vsebuje obrt kramarije tudi pravico prodaje v § 38/5 navedenih predmetov, do-čim je trgovanje s temi predmeti na drobno pridržano osebam, ki so donesle dokaz, usposobljenosti po § 13a. Obrtni list naj bi se torej glasil: Kramarija z. izključeno prodajo v § 38/5 naštetih predmetov. jako važen za praktično uporabo je »sistematični seznam obrtov in drugih obrtoma izvrševanih opravil za statistične svrhe trgovskih in obrtniških zbornic«, izdan na podlagi razpisa c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 4. avgusta 1899, št. 29.757. Ta obravnava sledeče posebne vrste trgovin z obsegom njihovih obrtnih pravic: 1. trgovino s tržnimi živili (Markiviktualienhandel), ki obsega trgovino z. jajci, mlekom, pecivom, slaščicami, južnim sadjem, sadjem, sočivjem in zelenjavo, mlečnimi izdelki (surovo maslo, sir, sirotka, skuta, smetana, sirčki); 2. trgovina z. živili (Viktu-alienhandel).^ Ta vsebuje trgovanje s pecivom (črni in beli kruh, otroško pecivo), drvmi, žveplenkami, jajci, poljskimi in vrtnimi pridelki (krompir, kumare, čebula, česen, zelje in repa, sveža in kisla, paradižniki, sočivje vsake vrste, paprika, mak, kumno, majaron), krmo in pičo (oves, lan, proso, brinjeve jagode, ostala kokošja in ptičja piča, buče, bučne pečke, deteljno seme), stročnicami (leča, fižol, grah), mlev-skimi izdelki (moka vsake vrste, zdrob, ješprenj, otrobi, riž), mlečnimi izdelki (surovo maslo, sir, mleko, sirčki, smetana), sadjem vsake vrste (svežim in posušenim vključno povidl), južnim sadjem, prekajenim mesom, senom, slamo, rezanico, kuhinjsko soljo, oetom, pasto za čevlje, peskom, slamo za čevlje, žaganjem, lanenim in repnim oljem, cizaro, žveplenimi nitmi, preslico, svečami in milom; 3. branjerijo — (Greislerei, Fragnerei) s predmeti trgovine z živili, krtačami (omelca iz perja, krtače, čopiči), pridelki zemlje (kreda za pisanje in snaženje, apno ilovica, žveplo itd.), arniki in polenovkami, lesnimi, slamnatimi in pletenimi izdelki (brezove metle, leseni čevlji, pletene in slamnate copate, odeje iz slame in bičja, loporji, biči, ročaji za metle, lopate za sneg, lesene žlice) odjem, vrvarskimi izdelki, vžigalicami, laškim oljem. 4. branjerijo (liockerei). Nje predmet je poleg ravnokar naštetih predmetov še lončena in kamnitna posoda; 5. kramarijo (Kramerei). Ta obsega trgovino z branjevskimi predmeti, raz.ven tega pa še trgovino s predmeti namenjenimi dnevni porabi (kakor papirnate in pisalne potrebščine, posoda, železnina, kratko in galanterijsko blago, krojno blago). V skladu s tem so tudi številna mnenja raznih trgovskih in obrtnih zbornic. 7- ozirom na uvodoma omenjene nedostatke bi bilo primerno, da se: L izvede nekaka revizija trgovin, da se ugotovi, če odgovarja obrat posamezne trgovine njeni obrtni pravici, kar naj bi se zgodilo s sodelovanjem trgovskih gremijev, da sc na eni strani olajša delo obrtnim oblastvom, na drugi strani pa prihrani trgovcem marsikatero neprijetnost, ki bi jo povzročilo poizvedovanje uradnih organov; 2. v smislu razpisa avstr. min. za trg. z. dne 26. julija 1907, št. 23.046 obrtna oblastva izogibljejo »trgo-vr>e z. mešanim blagom izvzemši v § 38/5 naštetih predmetov«, temveč se poslužujejo v navadnem življenju običajnih nazivov »branjerija, kramarija« in slično. Ker pa se v obrt- nem listu ne morejo našteti vsi predmeti, ki spadajo n. pr. v obrat kramarije, naj bi se slično, kakor delajo štajerska obrtna oblastva v mnogih slučajih, stranki izdal kof priloga obrtnega lista pouk o obsegu njene obrtne pravice. Fr. Zelenik: Ponudba, zahteva, cena. INadaljevanje.) Iz prejšnjega odstavka tega članka je razvidno, da dandanes ne igra več vloge efektivno, t. j. resnično blago, ampak poročilo. Samo ob sebi je umljivo, da se poročila ložje sfabricirajo, kot pa pridela blago in s poročilom se tedaj tudi ložje vpliva na položaj kot z blagom. Res, čas razkriva lažnjiva po-ročlia, ali to se zgodi vedno prepozno in so voditelji že dosegli svoj namen. Iz značilnega razmerja med »voditelji« in »vodjenimi« izhajajo važne posledice. Rodi svobodne vdeležitve spekulativnosti je »zaloga« in »potreba« izgubila mnogo na svoji veljavnosti. Efektivni trg vpliva le toliko, da da prirnikanju cen le smer in sicer na vzgor ali navzdol. Kako daleč gredo potem cene d la hausse ali a la baisse, to je odvisno od spekulacije. Promet nastaja iz želje zaslužka, ne iz potrebe nakupa ali prodaje. Pri nekaterih borznih predmetih dosega spekulativni promet tudi 90 odst. vsega prometa. Kadar ima spekulativni promet tako premoč, tedaj ne določa več potreba in zahteva blaga, ampak samo spekulacija. Oglejmo si sedaj natančno to milostljivo. Noben špekulant ne mara veliko družabnikov. Njegova korist zahteva, da vodeni ne izpregledajo in ne spoznajo njegovega »pravega« namena. Potrebno je, da večkrat menja smer. Zato mora preilr večkrat iz hausse v baisse in narobe. Le potom spekulativnih nakupov in prodaj je voditelj v stanu, da drži svoje sledilce v negotovosti, ker le negotovi sledilci se dajo striči in tudi navadno plačajo, kolikor mogoče veliko. Večkrat niti ne prenesejo tega plačila. Danes ne velja več primerna ali pravična cena starih časov, ki se je ravnala po ponudbi in zahtevi, danes je veljavna le tržna cena, katero določa spekulacija. Ta divja spekulacija se vrši še danes na amerikanskih borzah, čeravno ne v tistem obsegu, kot pred vojno, ker jo onemogočajo ne morda postave ampak revščina evropskih držav in pa valutne razmere. Pri nas v Evropi je spekulacija izgubila mnogo tal. Mednarodni promet ni vrejen, obveščevalna služba je jako slaba in potem tudi valutarne razmere niso ugodne spekulaciji. Vrhtega je producent postal špekulant. Danes ima producent denarja kot smeti, pa tedaj špekulira z efektivnim blagom, kakor so drugi na borzi z papirnatim blagom. Razne dežele so pred vojno skušale omejiti z zakoni divjo spekulacijo. Omenim Nemčijo, katera je prepovedala borzno igro z zrnjem. Pustila je vedno terminsko kupčijo (das handclsrechtliche l.ieferungs-geschaft), ali po novih predpisih ni mogla spekulacija zavzeti razmaha, ker »bianco« kupčije niso bile dovoljene in se diference niso dale ne iztožiti, ne izterjati. Spekulacije se je otepala tudi Francija. Tudi Avstrija je prepove- dala borzno igro (Biancokupčije) ali storila je to seveda polovičarsko. Borzna igra je bila prepovedana v Avstriji, ne pa v Ogerski in zato so sc madžarski čifuti in magnati toliko temeljiteje pečali s tem poslom. Preselili so se na budimpeštansko borzo iudi vsi avstrijski in deloma trdi rajhovski spekulantje in je bila Budimpešta gnezdo najgnusnejše spekulacije. Njeno delovanje je občutila tudi slovenska trgovina in slovenski narod. Vlade raznih držav so hoiele doseči, da bi zopet zavladala pravičnost namesto »uzance«, katera je le sredstvo »voditeljev«. Borzno pravo še omogoča prekrivanje raznih kupčij. Napačna poročila vplivajo na take nakupe in prodaje. Tak borzni prornet ni več poštena kupčija. Le izpopolnitev plačilnih obveznosti (diferenc) sc strogo zahteva. O vršitvi stare naloge trgovine, da posreduje med producentom in kozumentom, ni govora. Borzni spekulaciji je bila korist potrošača in proizvajalca postranska stvar. Zato so se slišale vedne tožbe. Enkrat je stokal potrošač radi visokih cen in pomanjkanja blaga drugič zopet je stokal proizvajač radi nizkih cen. Posledice so bili boji med producenti in konzumenti. Pa tudi med »voditelji« in vodenimi je prišlo navadno do burnih prizorov. Nekoč je prišel amerikanski velespekulant Pettan na borzo za bombaž v Manchestru. Razjarjeni borzni obiskovalci so ga obdelali s pestmi. Svobodna spekulacija nam je prešnje čase'donašala hude cenovne izpremembe. Leta 1891 je bila na dunajski borzi povprečna cena pšenice 27 kron. Mimogrede omenim, da je tisto leto nemški kanclar Ca-privi dolgo časa vsak dan povpraševal, če je v Nemčiji že lakota. Leta 1894 je bila povprečna cena 16.30 in je nekaj dni znašala samo K 14.40. Kornerjev obroč je nagnal leta 1897 do 1898 pšenico na 31 K. Leto 1900 nam je prineslo povprečno ceno 18.20. Od leta 1906 pa je v Avstriji cena stalno rastla, ker je bila s tem letom vpeljana visoka carina. Leta 1907 je bila povprečna cena 24.70, leta 1908 25.30, leta 1909 27.90 in I. 1913 pa povprečno 28 K. Dalje prihodnjič. Omare z žaluzijo, eno- ali dvodelne iz hrastovega lesa, svetle aii črne, The Rex Co, Ljubljana. USTEK. Gustav PTevtag. Sati - Imeti. (Nadaljevanje.) Anton stisne ponudeno mu roko, nakar Fink nadaljuje: »Danes sva bila tako odkritosrčna drug proti drugemu, da bi bilo dobro napraviti odmor, ker sicer si nimava drugič ničesar več povedati. Dobro spite, jutri dalje!« Po teh besedah zgrabi svojo čepico, pokima z glavo in odide skozi vrata. Anton je bil, resnici na ljubo povedano, nad tem nepričakovano mirnim izidom tako vesel, da dolgo ni mogel zaspati. — Drugega jutra je bila pisarna četrt ure pred dohodom principala polnoštevilno zbrana. Fink vstopi zadnji in glasno prične: »Mylords in gentlemen tvrdke T. O. Schroter! Proti gospodu Wohlfartu sem se včeraj tako vedel, da zdaj, ko sem go spoznal, to odkrito obžalujem. Sinoči sem mu že dal svojo izjavo in ga danes v Vaši navzočnosti prostovoljno še enkrat prosim odpuščanja. Istočasno pripomnim, da se je naš Wohlfart obnašal pri tem sporu izredno častno in sem vesel, Rešenje spornega vprašanja med Južno železnico in carinsko direkcijo, Generalna direkcija carin razglaša odlok C /5 s katerim je konečno rešena zadeva dolgotrajnega spora med južno železnico in Direkcijo carin o postopanju železnice pri izvrševanju carinskih formalnosti v času ko je blago med potjo. Ta odlok se glasi: Na podlagi člena 32, 35, in 273 carinskega zakona, ter po zaslišanju carinskega sveta, je odredil finančni minister da smejo tudi železnice dokler je blago na potu- izvrševati vse carinske formalnosti, ter ocarinjenje. Na podlagi tega rešenja se predlaga mednarodni železniški konvenciji sledeče: 1. Kot uvozna roba na potu se smatra blago katero je iz inozemstva naslovljena z direktnim tovornim listom na železniško postajo v kreju kjer ni carinarnice; 2. Kot izvozna roba med potjo se smatra ono blago, katero je z direktnim tovornim listom naslovljeno za inozemstvo a predtem ni bilo zacarinjeno; 3. Ker morajo po členu 32 in 35 carinskega zakona deklaracije podpisati in predlagati vsi priznani carinski posredniki in ker nc pride blago po ocarinjenju v prosti promet, temveč se ponovno povrne železnici za odpravo v namembno postajo, lahko izvršuje železnica carinjenje blaga samo posredovalnim potom priznanih carinskih posrednikov, ter je dolžna, da pismenim potom izvesti dotično carinarnico, kedaj in kateremu od priznanih posrednikov je dala ali odvzela pravico podpisovanja deklaracij; 4. Železnice imajo pravico po točki 1 in 2 cariniti blago na obmejni ali med-potni postaji kakor to 'zahtevajo prometne razmere; 5. Uvoženo blago, odpremljeno za kraj, kjer obstoja carinarnica na železniški postaji, ne sme železnica ocariniti, niti v obmejni niti v kaki medpotni carinarnici. — Niti obmejne niti medpotne carinarnice ne smejo sprejemati deklaracije, predložene po priznanem, od železnice nastavljenem carinskem posredniku; V namembnem kraju, kjer obstoja carinarnica lahko izvrši carinjenje blaga lastnik robe ali priznani carinski posrednik ali pa .železniški posrednik, če je izrečno zato pooblaščen od prejemnika blaga. 7. Ne smatra se, da je blago na potu, ako potuje od železniške postaje kjer je naloženo in kjer obstoji carinarnica, potom parobrodov ali po suhem. da imam priliko in čast služiti z njim pri isti tvrdki«. Pisarna se je smehljala, Anion je stopil k Finku in mu zopet krepko stisnil roko, gospod Jordan je storil z obema strankama isto — zadeva je bila poravnana. Vendar ni ostala brez posledic. Tudi glas o častni pokori, ki jo je vzel Fink nase, in o mirni poravnavi je dospel v sprednji del hiše. In ko se je Anton skupno s Finkom pokazal pri obedu, so se z zanimanjem in radovednostjo obračali nanj pogledi dam, in principal ni mogel prikriti prijaznega smehljaja. Toda tudi za Finka je imela Sabina prijazne oče in kolikorkrat je pogledala nanj, je imela občutek, da bi ga morala za nekaj velikega prositi odpuščanja. Pri gospodih v pisarni je postalo stališče Wohlfariovo hipoma čisto drugačno. Vsi so mu izkazovali toko spoštovanje, kakršnega drugače ne doseže navadno noben učenec. Največja sprememba pa se je zgodila v razmerju Antonovem do Tinka. Kajti, ko je nekoliko dni po omenjenem dogodku šel Anton za Finkom po stopnjicah navzgor, se slednji vstavi in vpraša: »Bi-Ii ne hoteli pri meni vsto- Perspektiua tržaškega gospodarstva. Številke, ki jih izkazuje tržaška trgovina pričajo, da je v prošlem letu kriza v tržaškem gospodarstvu trajala naprej. Kot dober znak se more smatrati edino okolnost, da je pripisati slab utis, ki nam ga nudi pregled leta 1922, v prvi vrsti slabemu razvoju prvih mesecev leta 1922, med tem ko kažejo zadnji meseci znatno zboljšanje. Bližnja bodočnost bo pokazala, ali je to zboljšanje trajno. Najvažnejši predpogoj za uspevanje Trsta, tako piše »Edinost«, je vzdrževanje obstoječih paroplovnih prog. Koncesije, ki jih hoče, kolikor je do sedaj znano, dati italijanska vlada, namreč državni prispevek namesto stalne subvencije, najbrže ne bodo zadostovale, da bi se vzdržala proga z Orientom; država bo najbrže morala seči giobokejše v žep, če noče, da pride v nevarnost zgodovinski položaj lui n°voosvobojenje pokrajin Srbije in Črne gore, okupacija Bosne, ki je naredila iz Novo Pazarskega Sandžaka gospodarsko peklo za ljudi. Vse te pokrajine so se poprej oskrbovale iz Ohrida, Prilepa in Štipa, ki so tako izgubili svoje kon-zumente. Vsled tega je Ohrid izgubil cel svoj ogromni posel predelave krzna in je začel propadati, Prilep je izgubil ogromni posel bakrenokov-stva in kotlarskih izdelkov, kakor tudi predelavo krzna; Štip in Veles svojo trgovino, Prizren, Novi Pazar in Bitolj pa svojo predelavo kož itd. Vpliv tega je bil, da se je odselil del obrtnikov na delo v Srbijo, Ru-munijo, Avstrijo in Ameriko, drugi del pa se je, kjerkoli je bilo to z ozirom na javno varnost mogoče, vrgel na poljedelstvo in izvrševal obrt le izven sezone poljedelskih poslov, ker industrije ni bilo, raz-ven nekoliko umetnih mlinov v Skoplju, Velesu, Bitolju in po eden v Prištini, Novem Pazaru in Nego-tinu. Take razmere obrta so povzročile: 1. da se lahko prideluje mak v Makedoniji, ker ob času branja opija opusti vse ljudstvo mesto in gre na delo v svrho nabiranja opija kjer lahko zasluži deset dinarjev na dan in dohodek od osmih do desetih dni zadostuje, da si kupi obleko in obutev. 2. da se prideluje tobak v velikih količinah v bližini mest; 3. da se goji sviloprejka v okolici Gjevgjelije v vrednosti 3,000.000 Din. Delovne mezde čevljarjev so take, da dajejo čevljarji obutev ceneje, kakor čevljarske tovarne in sicer odprte čevlje par po 3 do 10 dinarjev za odrasle; da se brije za 5 dinarskih para in da se poleg tega pri britju v Novem Pazaru in v Prije Polju dobi še kavo, da delajo celodnevno vezenje za 60 dinarskih para itd. V Ohridu kupi cela rodbina V« kg ribe, katere en kilogram stane 20 para ter to je s kruhom po 5 do 6 ljudi. Samoumevno so bile to razmere, ki jih je našla Srbija v teh krajih. V novih krajih je vsaka industrija dobrodošla ter ima znaten rezervar delovnih siL n) Hišna industrija. Ta vrsta dela je bila v Srbiji v starih kakor v novih pokrajinah posebno v gotovih mestih in krajih močno razvita. Najvažnejše so: 1. Leskovško-Vranjska in bujno-vaška vrvarska industrija, ki zaposluje okrog 800 delavcev, po večini kmetov iz okolice Leskovca, Vranje in Bujonovca, ki predelujejo lastno in kupljeno konopljo ter zaposluje meščane Leskovca, Vranje in Bujanovca, ki pridelujejo poleti' tobak ali zelenjavo, pozimi in v ostalem času pa se ba-vijo z vrvarstvom, ali pa, ki izdelujejo vrvarske izdelke izključno doma. Ta industrija izdeluje vrvarskih izdelkov za 3,500.000 Din, od katerih se za nad milijon dinarjev izvaža. (Dalje sledi.) Iz pravosodne prakse. OBRTNO SODIŠČE. I. Toženo podjetje ima svojo tovarno par kilometrov zunaj mesta. Kot vodja te tovarne je vstopil tožitelj meseca januarja 1922 pri toženi tvrdki v službo ter se je pogodilo, da ima dobivati mesečne plače 10.000 K, plačljive polmesečno vsakega 1. in 15. vnaprej, nadalje vsako leto 2 obleki in vsaki dve leti eno vrhnjo suknjo. Tudi mu je imela dajati toženka vsaki dan na razpolago voz za vožnjo v tovarno in nazaj. Službeno razmerje imelo je osiati 3 mesece provizorično, potem se je imela skleniti definitivna pogodba. 1 ožitelju se je meseca avgusta 1922 plača povišala na mesečnih 12.000 K , ker pa defenitivne pogodbe nikakor ni mogel doseči^ je dne 1. septembra odpovedal službo za 15. september. Pri izstopu je zahteval od to-ženke: 1- Za osemmesečno službovanje na to dobo odpadajoči del novoletne nagrade v višini enomesečne plače torej dve tretjini plače to je 2.000 Din. Pri tem priznava tožitelj da novoletna nagrada ni bila pogojena. 2. Nadomestilo za eno obleko pripadajočo za prvo polletje 1000 dinarjev. 3. Nadomestilo za drugo obleko in sicer le tretjino z ozirom na odsluženo tretjino druzega polletja. 4. Nadomestilo za eno suknjo pripadajočo vsake dve leti, torej z ozirom na odsluženih 8 mesecev tretjino je 500 Din. 5. Nadomestilo za nenastopljeni pa mu pristoječi desetdnevni dopust 1000 Din. 6. Odškodnino za 15 dnevno hojo iz mesta v tovarno in nazaj, ker v 15 dneh ni dobil voza je 375 Din; skupaj 5275 Din. Ker mu toženka tega zneska ni hotela priznati, nastopil je tožitelj pravno pot. Po zaslišanju prič razsodilo je obrtno sodišče, da ima toženka plačati tožitelju nadomestilo za tretjino obleke in za tretjino vrhnje suknje, ker mu je to šlo po pogodbi. Višino nadomestila določilo je sodišče na podlagi izpovedbe izvedene priče: Za celo obleko je 4000 K, za tretjino obleke (za tretjino drugega polletja) 1666 K in za suknjo na 8 mesecev odpadajočo tretjino 1100 kron; skupaj 6766 K. Ostale tožiteljeve zahtevke je sodišče zavrnilo in sicer: a) zahtevek zadevajoč nadomestila za obleko in suknjo, v kolikor presega priznane zneske na podlagi mnenja izvedene priče; b) zahtevek zadevajoč novoletno nagrado, ker prizna tožitelj, da se ta ni pogodila in mu nagrada torej ne gre, kajti zakon take nagrade ne predpisuje; c) zahtevek zadevajoč nadomestila za desetdnevni dopust, ker zakon o trgovskih nastavljencih sicer predpisuje dopust, toda dopust je namenjen za razvedritev in okrepitev delojemalca in ta ne more po zakonu še zahtevati denarni nadomestek; če je pa tožitelj že omenil toženki, da dopusta ne bo utegnil nastopiti in da bo zahteval denarni nadomestek, v kar je baje toženka molče privolila, vendar tožitelj do dopusta po odpovedi službe ni bil več upravičen v smislu § 17. zak. o trg. nastavljencih torej tudi ne do denarnega nadomestka; dl zahtevek zadevajoč odškodnine za pešhojo v 15 dneh je pa sodišče zavrnilo, ker tožitelj pravi sam, da je drugje najel voz samo enkrat, katere izdatke pa mu je toženka takoj povrnila. Druge dni, ko ni dobil od toženke voza, šel je pa peš in niti ne trdi, da je imel pri tem kako škodo. Vsled tožiteljevega priziva razpravljalo je v zadevi še deželno sodišče. To je glede drugih tožite-ljevih zahtev prvo razsodbo potrdilo in mu tudi priznalo, kakor prvo sodišče 6766 K, priznalo mu je pa tudi odškodnino za pešhojo v iz-toževanem znesku 1500 K; skupaj torej 8266 K. Nasproti je pa ugotovilo, o čemur prvo sodišče ni sodilo, da dolguje tožitelj toženki na blagu in predujmih 2411-30 Din ali 9645-20 K in je obenem izreklo, da je tožiteljeva terjatev v znesku 8266 K s to proti terjatvijo pobotana, in da ima tožitelj povrniti toženki pravdne stroške. Izvoz in uvoz. Za izvoznike v Belgijo. Pri izvozu iz naše države v 5elgijo niso več potrebna izkazila o izvoru blaga;1 Izvoz češkega papirja v Jugoslavijo, je bil dosedaj odtežkočen radi visokih cen z ozirom na češko valuto. Ker so češke tovarne v zadnjem času znalno znižale cene papirja, je bilo mogoče izvoziti v Jugoslavijo okoli 70 vagonov, večinama finih vrst papirja. Izvoz rotacijskega časopisnega papirja še ne konvinira. Rumunija bo prepovedala uvoz luksuznih predmetov. Rumunska vlada namerava popolnoma prepovedati uvoz luksuznih predmetov. Trgovci bodo morali te predmete v golovem roku razprodali, blago, ki se bo našlo po lem roku, se bo smatralo kot tihotapsko blago. Narodno gospodarske zadeve. Trgovina. S trga kavčuga in zlata. Iz londonske borze se poroča, da bodo leta 1923 proizvedli na celem svetu 300.000 ton kavčuga, potrebujejo ga pa 383.000 ton. Primanjkljaj bodo krile londonske rezerve. V Parizu nameravajo ustanovili samostojno borzo za kavčug. V Trans- vaalu so producirali meseca januarja 1923 764.469 unc zlata, 26.000 unc manj kakor v decembru 1922. V transvaal-skih zlatokopih so namestili novih 5000 črnih delavcev. Otvoritev praškega velesejma. V nedeljo se je otvoril praški vzorčni sejem. Obisk je bil prvi dan vsled dežja precej majhen, vendar pa se je sklenilo veliko kupčij, zlasti v tekstilni in strojni branši. Industrija. Naša sviloreja. V letu 1920 se je dobilo na Hrvatskem in Slavoniji 7.030 kg surovih kokonov. V letu 1921 se je to število skoraj podvojilo ter znašalo 13 tisoč 46 kg. V leto 1922 je bil napredek ogromen, ter je znašala produkcija 51 tisoč 760 kg. Produkcija sladkorja v čehoslovaški je znašala v letošnji kampaniji 7,163.780 meterskih stotov, lansko leto pa samo 6,625.201 meterskih stotov. Francoska produkcija železa 1. 1922. Produkcija francoske železne industrije v I. 1922 je znašala skupaj 5128 milijonov ton. jekla pa je producirala Francija 1. 1922 4471 milijonov ton. Obrt. Vsa stavbena podjetja in vsa stav-booddajajoča mesta se obvešča, da naj vse proračune z načrtom za vodovodno instalacijsko stroko, glede novih stavbnih instalacij vpošljejo načelstvu pokrajinske zadruge kleparjev, inštalaterjev in kotlarjev v Ljubljani v roke g. Jakob Babnika, inšt. Kapiteljska ulica štev. 3. Glasom zadružnega sklepa se ne bode oziralo na posameznim obrtnikom vpo-slane ponudbe. Carina. Zahteve mlinov glede izvozne carine. Lastniki mlinov zahtevajo, naj se izvozna carina zniža nastopno: za 100 kg: pšenice na 50 Din, pšenične moke na 20 Din, koruzne moke na 10 Din. Zahtevajo namreč naj bodo carinske postavke za moko za 30 Din nižje nego do-tično žito. Za enostavno mednarodno carinstvo. Generalni sekreterijat Zveze Narodov je odposlal vsem svojim članom poziv na konferenco, ki se bode vršila dne 15. oktobra t I. v Ženevi. Namen konference je, doseči enostavno in enotno carinsko formaliteto, ter ukiniti ugodnosti, certifikate, in slično. Carina na živeš v Avstriji. Avstrijska vlada bo v najkrajšem času predložila Narodni Skupščini zakoniti načrt za uvedbo carine na živeš, in to v prvi vrsti na sadje, konzerve, sir, klobase in ribe. Vlada se nadeja, da bo iz tega dobila štiri milijone zlatih kron. Zlati carinski nadavek v Nemčiji znaša od 14. do 20. marca 525.000 odst. (prej 493.900 odst.). Denarstuo. Zamenjava denarja v izpraznjeni Dalmaciji. Komisija finančnega ministrstva za izmenjavo denarja v tretjem pasu Dalmacije, ki so ga Italijani te dni izpraznili, je izvršila potrebne priprave in se prične sedaj zamenjava po določbah ki so bile v veljavi za prvi in drugi pas. t)o svote 100.000 kron se bodo zamenjale 4 krone za 1 Din, nad 100.000 kron pa 6 kron za 1 Din. Po računu finančnega ministra bo znašala vsota me-njanega denarja 50 do 60 milijonov K. Zlata pariteta v Avstriji znaša za dobo od 12. do 18. marca 14.450 a. K. Promet. Uradne ure pri poštnih blagajnah. Uvedba novega poštnega pravilnika, ki je stopil v veljavo dne 1. marca t. 1. določa, da preneha pri poštah, ki imajo uradne ure do 18. ure, čas za stranke pol ure pred koncem uradnega časa, to je ob 17. uri 30 minut. Pristojbina za posredovanje brzojavk po telefonu. Poštno in brzojavno ministrstvo je odredilo, da se mora razen letne pristojbine (poslovalnine) 200 Din za vsako brzojavko, ki jo naročnik po telefonu odda ali prejme, plačati še posebna pristojbina 50 par (posredo-valnina). # Zopetna otvoritev pošte Pučonci in izprememba imena. Pošta v Puconcih, ki je bila 10. decembra lanskega leta zatvorjena, je začela dne 12. februarja t. 1. vnovič poslovati in sicer pod novim imenom Puconci ( ne več Pučonci). Zvezo ima ob ponedeljkih, sredah in sobotah z vlaki na progi Murska Sobota—Hodoš, ob nedeljah, torkih, četrtkih in petkih pa po poštnem slu z Mursko Soboto. Poštni okoliš tvorijo občine: Bokrači, Bucovci, Dolina, Gorica, Lecnerje, Moščanci, Pečarovci, Polana, Predanovič, Burovci, šala-munci in Vaneča. — Selški pismonoša dostavlja v Pecarovcih in Vaneči vsak torek, četrtek in petek. Direktni tovorni promet z Mažarsko. Med našimi in mažarskimi delegati je dosežen sporazum o vzpostavitvi direktnega tovornega prometa med našo državo in Mažarsko. Po tem sporazumu se s 1. aprilom vzpostavi tovorni promet za vse postaje v Mažarski in obratno v naši državi z direktnimi tovornimi listi brez posredovanja špediterjev. Isto velja za tovorni promet v Avstrijo in češkoslovaško preko Ma-žarske. Voznina se plača v naprej ali na končni postaji. Prometne omejitve. Sprejemanje in odpošiljanje sporo vozne robe v vozovnih nakladih za Bakar je do vključno 21. marca t. 1. ukinjeno. Izjeme: živila, živo blago, strogo vojaške in režijske pošiljke. Medpotne in že sprejete pošiljke lahko iztečejo. Iz naših organizacij. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani razpuščeno. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je z odlokom št. 921/23 razpustil dosedanje, že 88 let obstoječe Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. Z ozirom na to sklicuje društvo v četrtek 22. t. m. ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma izvan-redni občni zbor. Kot prva in glavna točka dnevnega reda je sklepanje o stališču članov o tem ukrepu. Ker ta občni zbor izredne važnosti, je pričakovati polnoštevilne udeležbe. Mariborska industrijska in trgovinska pogodba z Avstrijo. Na pismeno vabilo Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani je 12. t. m. popoldne v mali Gotzovi dvorani zborovala mariborska sekcija »Zveze industrijcev«, da se izjavi glede predstoječih pogajanj za trgovsko pogodbo med našo državo in Avstrijo. To velevažno sejo je otvoril g. predsednik dr. Pipuš. Predvsem je konstatiral, da je zbornica tozadevno vprašalno polo, obsegajočo 16 zelo važnih točk, vpo-slala dne 8 t. m. s pozivom, da se odgovori predlože do 20. t. m. Naknadno pa je odgovore urgirala že za 14. t. m. Raznovrstne jx! šolske zvezke s za srednje, obrtne in osnovne šole, kompendije, I2tj dnevnike in beležnice, raznovrsten papir in vse {<5 šolske in pisar, potrebščine dobavlja najceneje TISKARNA „SAVA“, KRANJ.® Pozori Za trgovce posebno ugodne cene! Oglašajte v Vsled tega ni bilo mogoče v tem kratkem času sklicati večje število članov »Zveze«. Zato se je vabilu moglo odzvati komaj 12 članov, večinoma iz Maribora. Po kratki debati, v kateri se je izrekla od večine ostra obsodba glede nagajivosti carinske uprave pri uvozu za industrijo neobhodno potrebnih predmetov (n. pr. strojev) se je sprejel sklep predsedstva, Trgovsko zbornico obvestiti, da je »Zvezi« vsled prekratkega roka sploh nemogoče razpravljati oziroma definitivno sklepati o stavljenih vprašanjih. Z odgovori naj se pečajo v svrho študij posamne tvrdke. Nekatera vprašanja so zelo in splošnega pomena. Ta vprašanja so 1. dopolnitev določb glede obmejnega prometa, kolikor se je v praksi pokazala potreba dopolniti sporazum, ki je bil sklenjen med našimi in avstrijskimi delegati v Gradcu oktobra 1921. 2. Predlogi, ki se tičejo olajšave osebnega prometa, prtljage, vidiranja potnih listov itd. 3. Predlogi glede pisemske pošte, paketnega in telefonskega prometa itd. 4. Predlogi, ki se tičejo tovornega železniškega prometa itd. 5. Seznam blaga, ki pride kol glavni izvozni predmet za izvoz iz tukajšnjega okoliša v Avstrijo v poštev. Trgovski register. V trgovinski register so se vpisale nastopne firme: Konfekcijska tovarna Franc Derenda & Cie. v Ljubljani d. z o. z.; tovarna zaves »Štora«, d. d. v t. Vidu nad Ljubljano; Vider & Kokalj, tovarna kuvert in pisemskega papirja v Ljubljani; Carinsko posredništvo in špedicija »Promet«; A. Toroš & A. Marič v Mariboru; Strausgitl dediči in drug, pekarstvo v Mariboru; Kr. Hirschl in sinovi, trgovina z manufakturo v Murski Soboti; Jadranska banka podružnica v Prevalju; Faget in Kunej, trgovina z lesom v Slovenski Bistrici. Razno. Objave izplačila dividende. Minister trgovine in industrije je svojim rešenjem z dne 23. februarja t. 1. broj VI.-704 odredil, da morajo vse delniške družbe vsako leto objaviti v svojem službenem listu čas in kraj ter višino dividende do-tičnega leta. Beograjska vzorčna razstava. Pod tem naslovom se usnuje v Beogradu delniška družba z glavnico od 2 milijonov dinarjev, katera se bode izključno bavila s perjodičnim prirejevanjem vzorčnih raztav v Beogradu in drugih večjih mestih naše domovine. Zaplenjenje tujih kreditov pri Rumun-skih bankah. Avstrijska Narodna banka javlja, da je rumunska vlada od 1. t. m. odredila za vse tuje kredite v lejih pri rumunskih bankah zapor, tako, da za-morejo tujci s temi krediti razpolagati samo z dovoljenjem deviznega kontrolnega centralnega urada. Radi tega je Avstrijska Narodna Banka odredila, da izostane dosedanje notiranje za izplačilo Bukarešta. Znižan kontingent madžarskega premoga za Jugoslavijo. Na prošnjo madžarske vlade, da se zniža kontingent premoga iz pečujskih premogovnikov, je reparacijska komisija določila, da nam ima Madžarska dobaviti odslej dnevno 800 ton premoga namesto dosedanjih 1000 ton. jugoslovanska trgovinska zbornica v Berlinu. Nekateri naši privredniki, ki živijo stalno v Berlinu kakor tudi oni, ki imajo zveze z Berlinom, so se obrnili na naše ministrstvo trgovine in industrije za dovoljenje osnovanja jugoslovanske trgovinske zbornice v Berlinu. štrajk Ostravskih rudarjev. V smislu sklepa delavske konference je bilo de- lo ustavljeno v vseh rovih, štrajk je po-polen in so prišli na delo samo tisti, ki so nujno potrebni za vzdrževanje rudnikov. Tržna poročila. Novosadska blagovna borza 13. f. m Baška pšenica ponudba 315, oves, 4 vagoni po 290, posušena koruza, '00 odsl. blagajna, poldrugi vagon 300, 10C odst. blagajna, 13 vagonov po 242.50. za april 8 vagonov po 257.50— 260, beli fižol ponudba 450, moka »00« ponudba 657.50, otrobi v papirnih vrečah, 3 vagoni po 160. Tendanca mirna. Žitni irg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: Pšenica 447.50 Din, ječmen 315 Din, oves 390 Din, koruza 240—250 Din, fižol 450 Din, pšenična moka št. 0 650 Din, št. 3 237.50 Din, mekinje 160 Din. Cene perutnine in jajc. Na domačih trgih so cene puranu 100 do 150 Din, kokošim 40 do 60 Din. V Italiji: par piščancev 7.50 do 8 lir, stare kokoši kg 3 do 8.50 lir; piščanci kg 10.50 do 11 lir, race 7.50 do 8 lir. — Jajca so se pocenila. Splošna cena je od 1.25 do 1.50 D. V Bački stane jajce 1.10 Din, v Banatu 1 Din, v Sremu 1.10 Din, v Sloveniji 1.20 Din, v Srbiji 1 Din, v Bosni 95 par. — V Švici in sicer v Curihu stane zaboj jajc, v katerem je 1440 kosov: slovenskih 145, bačkih 125 do 138, banatskih 130 do 132, sremskih 134 do 136, srbskih 130 do 132, bosanskih 118 do 120, bolgarskih 135 do 140 švicarskih frankov. Na Francoskem plačajo 1000 komadov jugoslovanskih jajc, postavljenih v Pariz povprečno 320 do 370 francoskih frankov. Svinjski sejem v Mariboru (9. t. m.) Dogon 79 komadov. Cene v kronah: 7 — 9 tednov stari prašiči 1100—1200, 3—4 mesece stari 1800—2200, 8—10 mesecev stari 4000—4500. Kg mrtve-teže se je plačal po 100—.112 K. r. z. z o. z. UVOZ IN IZVOZ. Prodaja vseh vrst deželnih pridelkov, kolonijalnega blaga in mineralnega olja. Brzojavi: „SLOGA“ Telefon štev. 86. Na veliko in malo! Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. ut Zaloga KLAVIRJEV in pianinov najboljših tovarn BCsendorfer, Ehrbar, Czapka, Holzl, Schweighofer, Stingl i. t. d. — Tudi na obroke. Jerica Hubad roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5. • ^______ Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d, Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industrijske d. d. GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE ceneje In trajnije so kaker usnenel Najbolje varstvo proti vtugl i mraza I Ivan Jax in sin Ljubljana, Gosposvetska c. 2. ‘■aaBsaii^rešistiv S-sEg.S:,; »ePtiS ■— u *"■=: ja r ^1!1H .ee -2 2 c £