Andrej Skulj: Za deklaracijo Ob petdesetletnici »Zaveze slovenskih učit. društev« moramo prav posebno podčrtati važno dobro notranjih ideoloških borb v naši organizaciji, tako zvano deklaračno gibanje. Destruktivno delo vseh onih, ki so si prizadevali podrediti učiteljstvo in šolo kratkovidnim in sebičnim strankarskim interesom, zanašajoč sporna politična načela v učiteljsko organizacijo in is tem cepljenje stanovskih vrst, je rodilo nujno in odločno zahtevo, da se strne do tedaj razdvojeno učitelistvo v enotno stanovsko organizacijo, v kateri bo vsem zajamčena popolna enakopravnost, svoboda vesti in mišljenja. Po ostrih notranjih borbah, v katere je posegla tudi politična javnost v dnevnem časopisju, je bila sprejeta na celjski skupščini I. 1926. »Deklaracija«, ki je določala za vse učiteljstvo samo eno stanovsko organizacijo, katere član mora biti vsak zaveden učitelj, ne glede na njegovo osebno politično prepričanje. S sprejetjem deklaracije si ie organizacija nadela nalogo: varovati svojo neodvisnost ria vse strani, da bo lahko odbijala kvarne vplive dnevne politike na šolstvo in da bo lahko zastopala interese stanu in šole napram vsakemu režimu. Žalostne izkušnje so rodile iskrene želje in odločne zahtcve, da se vrne učitelistvo šoli in se osvobodi političnega pritiska in izrabljanja z ene kakor z druge strani. Potreba samoobrambe je strnila po 26 letih ločene učiteljske vrste in jih združila v skupno stanovsko organizacijo, prenovljeno in okrepljeno z zdravimi smernicami. S sprejetjem Deklaracije jc bil postavljen trden temelj za nadaljnji napredek učiteljskega stanu. Osnove naše Deklaraciie je sprejelo tudi »Jugoslovansko učiteljsko udruženje« in s tem omogočilo združitev vseh učiteljev v enotni državni učiteljski organizaciji. Čeprav je večina učitcljstva sprejela ideje Deklaracije z umevanjem njih življenjskega pomena za bodočnost učiteljskega stanu, je bil za nekatere ta prehod iz tradicionalne strankarske orientiranosti v apolitično stanovsko ideologijo prenagel. Prelom je povzročil ostre ideološke diskusije in borbe, preden je tudi te posameznike Drevzela zavest, da more koristiti stanu, šoli in prasveti Ie enotna, povsem neodvisna stanovska fronta. Te borbe so ustvarile jasnost in podčrtale razlike med miselnostjo in cilji stanovske politike in politiko, ki jo skuša uveljaviti vsakokratna vodeča politična skupina v učiteljskih vrstah. Našo osamosvojitev in naš dvig so pozdravile vse stanovske in tudi čospodarske organizacije, pozdravila pa je našo odločno in zdravo borbo tudi trezna in preudarna javnost. Vsa nova spoznanja, ideje posameznikov ali skupin, rode ob svojem rojstvu pristaše pa tudi nasprotnike. Za ideje kot take ni važno, kdo jih je spoznal, koliko žrtev je padlo zanje, koliko je bilo borb, važno je le, da zmagujejo in se ohranijo posameznikom in skupinam v korist na njihovi življenjski poti. Tako tudi z idejami Deklaracije. Jugoslovensko učiteljsko udruženje se s svojimi sekcijami bori za popolno izvedbo deklaračnih načel in trdno smo prepričani, da bo prej ali slej doseglo svoj končni cilj. V poživljeni organizaciji je začelo živahno delo in stremljenje po temeljiteiši splošni in posebej še strokovni izobrazbi učiteljstva, in to v mnogih izobraževalnih tečajih, ki so prav posebno dvignili zanimanje za Tazna aktualna šolska in izvenšolska vprašanja in nujno pripomogli k sodobnemu razvoju in napredku naše šole. Učiteljska organizacija je v tei dobi izdatno sodelovala pri snovanju in organiziranju kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnega šolstva ter mu začrtala smer ne samo za našo banovino, temveč je dala tudi pobudo za razvoj tega šolstva za vso državo. V to dobo spada ustanovitev »Učiteljske gospodarske poslovalnice«, ki ie vzbudila v učiteljskih vrstah zanimanje za naše gospodarske ustanove, ki so se ob sodelovanju učiteljstva znova poživile in upajmo, da bodo postale kmalu resnična last vsega stanu. Istotako spada v ta čas ustanovitev »Učiteljskega pevskega zbora«, ki je nredstavil in proslavil slovensko učiteljiSitvo širom naše domovine in, tudi v inozemstvu odlično reprezentiral našo narodno in umetno pesem. Najlepša, največja in najpomembnejša ustanova našega zdravega pokreta pa je »Mladinska matica«. Ta kulturna ustanova, ki je ni enake pri velikih narodih, je viden dokaz, kaj zmore idejno pravilno usmeriena organizacija. Vse klevete in ovire niso in ne bodo mogle zavreti krepkega razmaha te mladinske knjižne ustanove. VbI ti navedeni in neomenjeni uspehi naj nas krepe ob spominu na trde boje za resnično svobodo in napredek našega stanu in nas bodre k nadaljnjemu skupnemu delu po deklaračnih načelih do končne častne zmage. Andrej Skulj, bivši poverjenik UJU in urednik »Učiteljskega tovariša«