28. štev.
Večerno izdanje „Edinosti“»št. 58 z dne 22. julija 1893.
"h	4
Izhaja vsako soboto ob i 6. uri zvečer.
Prodaja so v tistih tržaških tobakariish kakor .Edinost'
po 2 kr. odtis.
Naročniki ,Edinosti1 dobivajo to prilogo vse leto, ako priložijo naročnini za ,Edinost1 še 1 gld.
N-------------------^
NOVIC AR
_____SLi—--
Tečaj I. •
-

Cene oglasom v ,Novičarju* so: za petit-vrstico 8 kr., za naslove z debelimi črkami so plačuje prostor,kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi
Frankovana pisma in rokopise je pošiljati vradništvn ,EiKnosti‘.

Xefrankovana pisma se ne sprejemajo.

Ne ponižujmo se sami!
Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti — tako pravi slovenski pesnik.
Pesniki so mnogokrat proroki, ki sć svojim proročkim duhom vidijo jasneje v bodočnost, kakor najprefriganejši diplomati, politiki in učenjaki. In ne le v prihodujost vidi razsvetljeno oko pesnikovo, ampak tudi stvari okoli sebe vidi mnogokrat jasneje, kakor jih vidimo mi navadni ljudje.
In tako se prigodi prav pogosto, da nam pesnik v par verzih, v par besedah napiše veliko resnico, katere izreči ne bi mogel najgostobesednejši govornik.
Tako veliko in večno resnico, veljavno za posamične ljudi, kakor tudi za cele narode, izrekel je naš slavni pesnik slovenski z besedami : Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
Kaj je povedano tu ? Kaj druzega, nego da moramo biti ponosni na to, kar smo, kar znamo in kar imamo ! Zaničevati ne smemo samih sebe. Sami sebe zaničujemo, ako ne umemo ceniti tega, kar znamo in moremo, ako sami krčimo ceno svojih zmožnostij nasproti tujcem. Tako poniževanje samega sebe jo velik greh, a ta greh je zelo razširjen — prosimo, ne zamerite, da vam povemo resnico — mej našimi okoličani. Dan na dan in pri vsakem koraku se lahko prepričamo, kako prepo-ponižni, prepohlevni in skoro bi rekli hlapčevski so nekateri okoličani nasproti dru gorodnim tujcem! Kakor hitro pridejo v dotiko s tujcem ali s drugorodcem — oso bito pa, če je poslednji lepo oblečen, če je „gospod* — pozabi naš okoličan le prerad na samega sobo, svoj rod in svojo zemljo in misli le na tujca.
Tako postopanje ni častno, kajti postavlja v zelo čuden svit ves naš narodni temperament, tako, da si mora misliti tujec : rod ta nima nikako zavesti in nikakega možtva ! Ni čuda potom, da jim raste pogum v njih borbi proti našemu obstanku, tem bolj, ker jim je dobro znana resnica da je kaj lahko podjarmiti tudi velike narode, ako nimajo v sebi samozavesti in možtva. Toda prosimo vas, da nas ne razumelo napačno! S tem nismo nikakor hoteli reči. da bodimo osorni, neuljudni ali cel6 surovi nasproti tujcem. Tega ne, kajti tudi to bi bila velika napaka.
Kar zahtevamo, je le to, da so izne bimo tistega sramotnega klečeplazenja nasproti tujcem. Kajti se suženjskim klečeplazenjem si ne pridobimo nikdar spoštovanja ! In kaj jo mož, kaj je družina, kaj je občina in kaj je ves narod, ako ne uživa spoštovanja pred svetom ?! Le nikar pozabiti, da človeka, ki povsodi po hlapčevski uklanja tilnik svoj, pač izkoristujejo tujci, a spoštujejo ga ne nikdar! Še zaničujejo ga in zasmehujejo, kar nam dokazuje psovka, s katero obsipljejo dan na dan nas preponižne in prepohlevne Slovence
—	psovka: ščiavi, sužnji! A ta psovka ne leti le na nas odločne narodnjake, boreče so za pravico naroda slovenskega — ter odkrite nasprotnika zatiralcev našega življa
—	ampak tudi na tiste, ki v svoji nemo-žatosti podstavljajo svoj hrbet, da ob njem leze kvišku — nasprotnik. Kako plačilo je torej našim veterhjakom in breznačaj-nožem ? Žalostno je to plačilo — zasmeh in zaničevanje.
Prihodnjič hočemo navesti par vzgledov, kdaj in kako se kažejo naši ljudje rreskromne in prepohlevne.
NOVICAH,
■V,
Nadvojvoda Fran Ferdinand došel je na svojem svetovnem potovanji v Honkong.
Naš vojni minister je nevarno obolel tako, da se je bati najhujšega.
Strosmajer in Starčević sta zapustila krapinske toplice; slovo med njima bilo je presrčno. Starševiča so pri dohodu v Zagreb viharno pozdravljali.
Lev XIII. in njega nečak grof Kami! Pecci sešla sta se dne 14. t. m. v Vatikanu po preteku več let. Na ukaz Leva XIII. moral se jo omenjeni njega nečak se svojo ženo izseliti v Ameriko radi — zapravljivosti. Sedaj pa je sv. Oče privolil, da se grof Pecci zopet povrne v domovino In tako sta se sešla zopet. Grof Pecci je solzami v očeh prosil odpuščenja, katero jo tudi dobil.
Osebne vesti. Gosp. Andrej Jeglič, sin deželnega računarja, imenovan je c. kr. sodnim pristavom v Tolminu.
Gosp. Josip Sauli, kancelist v Kanalu, premeščen je k okrožnem sodišču v Gorico.
Gosp. dr. Dragotin Treo napravil ie v Gradcu odvetniški izpit z odličnim uspehom. Časiitamo !
Veleč. g. dr. Anton Gregorčič, državni in deželni poslanec, odšel je menda danes v Karlove vare popolujevat svoje ozdravljenje.
Čast. g. J. Primožič, kapelan v Kobaridu, imenovan je za vikarija v Logu ; na njegovo mesto pride čast. gosp. Ivan Leban.
Občinski svet tržaški imel je v četrtek zvečer tajno sejo, v kateri so bile imenovane in premeščene razne učiteljske silo. Med ostalim premeščen je čitel j Franc S o v i g iz Skednja v Rojan; na njegovo mesto pride na italijansko paralelko ške-denjske občinsko ljudske šole Leonhard Steffanolli pod pogojem, da položi v teku jednega leta izpit iz nemščine kot učnim predmetom.
Občinski svetovalec Venezian jim je račun pokvaril. Kakor je znano, so naši očetje na magistratu hoteli ustanoviti novo mesto pristava javnih nasadov, češ, da je znani g. Tominc preobložen z delom. S to službico bi bilo združenih 650 gld. plače in 100 gld. voznih stroškov. Za to službo kandidira pa s ta reji sin g. Baškoviča, oni, ki je imel že neprilike radi navdušenosti za bližnje kraljestvo.
Zdaj je brezplačen uradnik pri a v-atrijskem, od vlade dobro podpiranem
je bil m i zÄ, a novi namenjeni adjunkt je tudi breSIsake kmetijske šolo. In tako gre naprej cgl prvega do zadnjega. X.
Iz spodnje okolice so nam piše : Ob priliki procesije v Rojanu v nedeljo dne 16. t. m. obesil jo neki domačin na Greti nad uhod do jednega oltarja venec, spleten od raznega zelenja in cvetlic in se slo» •Askim napisom. Nekomu Gretarju pa ni 1ф menda po volji napis v jeziku lastne mu matere, kajti odtrgal je venec, namenjen edino v božjo čast, ter ga nesel v poznano Križmanovo krčmo na Greti. Tu so uganjali prijatelji tega vrlega Gretar-skega junaka (Г eroe di Gretta) z omenjenim vedrin razne neslane burke. Junak, katerej^j^ime menda ne kaže na potomstvo Rimljanov, pa ni bil zadovoljen le z odstranjenjem venca, ampak pretepal je ^ po vrhu sina onega domačina na Greti
Jti, je razobesil venec, tako, da se bode mcJfcl zagovarjati pred sodiščem. Kajti zdWvnik je preiskal fantiča in napravil spfičov-alo telesnega poškodovanja.
Narodna čitalnica v Kamniku slavila
bode jutri petindvajsetletnico svojega obstanka.
V	trgovinski zbornici Praški stavil je Breznovsky predlog, naj zbornica z vsemi o-blastvi dopisuje izključno češki.
Iz Belega grada poročajo, da radikalni klub pritiska na vlado, naj bi dala zapr obtožena bivša liberalna ministra A v r kumoviča in Ribar c a. Mogoče je, da vlada ustreže tej zahtevi.
Toča je pobila okolo Gradiške. Po nekaterih vinogradih je potolkla polovico, a po nekaterih celo 2 tretjini pridelka.
Nove poštne znamke. Finančno ravnateljstvo objavlja, da pridejo v kratkem v splošno rabo nove poštne znamke za pisma (marke), tiskane letos. Te znamke treba bode jako malo pomočiti, da se jih prilepi, kajti drugače odmoči se jako fini Ičp in znamka ni več za rabo. — Toraj štedi ti z vodo!
V	Kobaridu bo v ponedeljek 24. t. m. popoldne „pri Žganu* občni zbor tamošnje podružnice sv. Cirila in Metoda.
Taka je torej tista „kultura“, kojo! ■ prejemajo razni gretarski odpadniki od Dnevni red določen je v pravilih. Vabljeni
svojih „bratov Italijanov*. Te Gretarje privoščimo prav od srca „bratom Italijanom'
so udje in prijatelji društva. (To vest po-
slalo nam je ured. „Soče“, ki jo je pre-
a naše ljudstvo, ki se zaveda svoje narod-1 pozno dobilo za svoj list.) nosti, obsoja najodločneje tako pečenjanje.! Bog V0, Če je res? Iz Berolina doha-Našim odpadnikom pa bi svetovali,! jajo vesti, da je vlada naročila šolskim da so — predno skočijo v naročje bratov j nadzornikom v poljskih krajih, naj Italijanov onkraj Adrijo — priuče pristni poročajo, kako in v koliki meri bi kazalo italijanščini, kajti „bratje“ gotovo ne bodo I uvesti poljščino kot učni jezik v zadovoljni, ako bodo čuli n. pr.: „La pe- j poljske ljudske šole. sterna, ehe spetta la mlokarca“.	I Nepoznan Človekoljub daroval je dne
Utok proti razširjenju italijanskih šol 20. tega m. tržaškemu županstvu svoto
v Gorici uložilo je več davkoplačeval-, 11.000 gld. v dobrodelen namen. Po od-cev. Mestni zastop Goriški nameraval jo bitku davka na dedščine ostane še znatna namreč razširiti nekatero sedanje ital. ljud- svota. 9900 gld., katera se ima razdeliti ske šole ter ustanoviti še jedno novo de- tako le: Ubožnici 3600 gld., zavodu za kliško šolo. Pritoževale! se se sklicujejo zapuščene dečke 1000 gld., sirotišču pri na to, da obiskovanje ljudskih šol ni v ^ sv. Jožefu, pomorskemu zdravišču, bolnici nijednem okraju tako slabo kakor ravno v „Elisabetinum“, „ Albertmiumu11 in „Detin-Gorici, tako, da na vsako učno moč ne | skim jaslicam“ pa po 900 gld. prido niti 40 otrok. Nadalje naglašajo, da V Zagrebu kanijo osnovati tovarno mesto ne stori čisto nič za tiste otroke, sladkarja, katera bi bila prva te vrsto v ki ne govore jezika, na magistratu navad-; vsej Hrvatski in Slavoniji. Deluje se tudi
nega. Glede na te otroke, izgovarja se I o tem, da se zgradi tovarna papirja na
mesto, da ni denarja, a sedaj hoče raz-1 mestu sedanjega parnega mlina poleg ko-širjati in snovati nove šolo, kjer ni potreba lodvora, Na čelu tem obrtnim podvzetjem — za laške otroke. Ta utok jo podpisal stoji vitez Pongratz in bratje Turko-tudi g. grof Coronini (menda Alfred ?) viči iz Karlovca, mladi, bogati in jako de-Stotinka, etotejka. Ko sem nasvetoval 1 lavni ljudje. — Pretekle srede odprla se pred letom v „Edinosti“, naj bi se ime-1 je njih velika pivarna v Zagrebu, katero noval stoteri del novega denarja (krone) je prvi dan obiskalo do 6000 ljudi, ka-„stotinka“, oglasilo se je zatem v tej za- terim se je iztočilo do 30.000 kozarcev piva. devi več gg. v „Edinosti“. — Nekateri j Mohamedansk jurist. „Hlas Naroda* so hoteli „stotino*, drugi „stotejko“, tretji poroča z Dunaja, da je pretekli ponedeljek
društvu „Soc'eta agraria“. Ker pa fant
nima nikakih šol — bil je v 2. ali 3. šoli — so ga gospoda hoteli kar tako tiho po-takniti v službico. Zato smo zahvalni svetovalcu Veneziauu, da je zahteval kvalifi-cijo. Radovedni smo, kako se gospoda izvije iz te zagate. Še nekaj moramo omeniti. Zlobni ljudje trde namreč, da gosp. nadzornik javnih nasadov rad spi do pozne uro, a sedaj naj bi še dobil ad jun k ta. Da je g. Venezian zahteval sposobnosti, jo pač potreba, kajti nadzornik Tominc je bil učitelj na g 1 a s o v i r j u, drugi uradnik
„brončič“ itd. Več dopisnikov so je pa1 na tamošnjem vseučilišču dovršil pravne
oglasilo tudi za „stotinko* — in videlo i študije mohamedanec K j amil Karamehme-se je k oj, da ta najbolj ugaja, saj tu- ^ dovič iz Trebinja ter takoj vstopil v sod-kajšnjemu ljudstvu. — Od tedaj se je je nijsko službo pri bosansko-hercegovski
ponajveč posluževalo tudi sl. uredništvo
,Edinosti* in „Naše Sloge“
vladi. To je prvi mohamedanec iz zase-
Stotinko denih pokrajin, ki jo dovršil juridične
sem nasvetoval vedoč, da imenuje tudi! nauke na Dunaju.
bratski nam narod na Balkanskom poluotoku stoteri del svojega „lava“ enako. Stotinka se mi je zdela „vseslovanska“ — a „vinar“ in „belič* le slovenska. Čemu bi ne imenovali torej vsaj stoteri del krone tako, da bi umeli vsi Slovani t’ — Ako ima že bratski slovanski rod stotinko, čemu si je ne bi mi izposodili ?
Branilec „stotinke*. „Narodni dom“ v Ljubljani. Delo se prične še letos. Letos so ogradi namreč prostor in se prične s kopanjem tal.
Truplo ruskega polkovnika Paličina,
padšega v letu 1849, ki je bilo pokopano v Munkaču, na Ogrskem, izkopali so dne 15. julija v navzočnosti vojaških oblasti avstrijskih in vojaškega atašea ruskega, Veronina. Truplo so prepeljali na Rusko. Pri slavnostnem obedu napivalo sc je avstrijskemu in ruskemu cesarju.
Goriška mestna uprava imela je v preteklem letu 24.000 gld. prebitka. Od teh določenih je 17.000 za pokritje primanjkljaja preteklih let.
-demtyäfeft) ^tabor. Dne 18. okt. t. 1. ho te*, od kar se je vršil znameniti št-mpaski tabor, ki je bil velikega pomena v našem narodnem življenju na Goriškem. Odbor politiškega društva „Sloga* v Gorici sklonil je v eeji 17. t. m. skrbeti za to, da se bo 251etnica slovesno praznovala zadnjo nedeljo septembra na prostoru nekdanjega taborja. — Izborna misel! Naj bi se dostojno izvršila !
Opojne pijače na Francoskem. Čeprav
se prebivalstvo v francoski republiki v zadnjih štiridesetih letih ni pomnožilo skoraj nič, povečala se je poraba opojnih alkoholičnih pijač. V zadnjih 40 letih se je popilo trikrat toliko alkoholičnih tekočin nego v predhodnih štiridesetih letih. Dočim jo ves konsum v 1. 1850 znašal 385.000 hektolitrov ali 1*46 litra na glavo, narasel je isti 1. 1869 na 1,008.750 hehtolitrov, oziroma 2’63 litra na osebo. To število je še zrairom raslo ter doseglo leta 1891 celo 1.669.184 hektolitrov ali 4'40 na osebo. Posebno je narasel konsum od 1.	1888
sem, namreč za 67.000 hektolitrov na leto.
Največja morska globočina je v južno-atlantiškem oceanu med otokom Tristan d’ Acunha in izlivom reke Rio de la Plata. Zmerili so tu globočino ter našli, da ista znaša 40'236 stopenj ali 83/4 angleških milj. Tu globočina je za 17.000 stopenj večja nego visočina najvišjega hriba na svetu. V severoatlantskem oceanu, južno od Niiufundlandije so zmerili 27'480 stopenj morsko globočine, a globočine od 34.000 stopenj ali 6)£ angleških milj so se zmerile blizu otokov Vermuda.
Jurij Kritikos, znani grški mladenič) ki je preteklega tedna ustrelil nadporočnika Ledenika, ozdravil je popolnoma od svoje rane na glavi, kojo mu je prizadjala častnikova sablja.
Švedska jela je varčiti. Iz Kristijanije brzojavljajo dne 21. t. m., da je „Štor-thing* (državni zbor) znižal za 80.000 kron kraljevsko civilno listo in za 50.000 kron apanažo kraljevičevo.
Zopet sleparstvo pri narodni banki v Rimu. Komi neke banke Rimske predložil je pri blagajni narodne banke v Rimu jeden ček, glaseči na 45.000 lir, kojega so tudi izplačali brez obotavljanja. Pozneje pa so še le spoznali, da je ček ponarejen. Slepar je odnesel pete.
Ponarejalec denarja. V Korminu so zasačili nekega tihotapca imenom Toddone, ker je izdajal ponarejene petdesetake. Negov tovariš, pri kojem so videli 17 tacih ponarejenih petdesetakov, je zbežal.
Trojčki. Kmetica Ana Bosija iz Opatijo pri Ludbregu povila je 1. t. m. trojčke, dva dečka in eno deklico, ki so vsi živi in zdravi. Krstila jih je na imena Marija, Ciril, Metod.
V	Gorici bil je obsojen 451etni kmet Anton Muravec na 6 tednov zapora, ker so našli pri njem 78 kapsljev dinamita.
V	Livornu napadli so najeti morilci z bodali grškega arkimandrita Frudapkisa Melkizedeka. Prelat je težko ranjen.
Rumena mrzlica razsaja grozovito v Santosu (Brazilija). Umrlo je na tej kužni bolezni že na tisoče oseb, tako, da sta promet in trgovina skoraj ustavljena. To se bode izvestno občutilo tudi v Evropi, kajti Santos izvaža ogromno veliko kave. — V pristaniščih nahaja se 45 ladij brez mornarjev, a 25 ladij je brez poveljnikov, kateri so ali oboleli, ali umrli.
Kolesarji v armadi Francoski. Francoska vlada jako pospešuje kolesarstvo in jo izdala v ta namen posebne službene predpise. Pii velikih vajah so se namreč Francozje prepričali, da bi mogli kolesarji mnogo koristiti v času vojske, istotako bi se dali upotrebiti kot „ordonance* mej posamičnimi garnizijami. Francoski predpisi zahtevajo, da morajo kolesarji, stoječi v službi pri konjici in pri generalnem štabu, preleteti najmanje 90 kilometrov v manj nego 6 urah; pri vseh drugih vojskinih oddelkih pa 48 kilometrov v manj nego
4 urah. Tako je tudi že določena posebna uniforma za kolesarje v fransoski armadi. Kot orožje dobe kolesarji samokres z 18 patron"'. V času mobilizacijo morajo kolesarji seboj prinesti svoja kolesa, kakor tudi posamične dole za nadomeščevanje.
Homerjeva Troja. Iz Aten javljajo „Standardu“, da je ravnatelj nemškega arkeologičnega društva v Atenah, Dorpfeld, našel v Hassarliku (Mala Azija) razvaline prave Homčrjeve Troje. Izkopal je nekaj poslopij in del mestnega ozidja, katejmi je neverjetno debelo. — Izkopavanje' nadaljuje se na stroške nemško vlade.
Artur Seski, oni ubogi otrok, kateri je padel v četrtek raz okno neke hiše v ulici Crosada — kakor poročamo v današnjoj „Edinosti“ — umrl je včeraj v bolnici.
Prebivalstvo Bolgarske. Najnovejša statistika o prebivalstvu Bolgarske kaže, da štejo kneževina 3,304.490 duš. Od leta 1888. som pomnožilo se je prebivalstvo za 151.087 duš, kar odgovarja 4°/0 v 5 letlk.
Židje v Avstro-Ogerski. Zadnja stal-stika kaže, da imamo v Cislitaviji 1,143.305 Židov. Od teh živi v Galiciji 772.213, v Dolnji Avstriji 128.729, na Češkem 94.179, v Bukovini 82.717, na Moravskem 45.324, v Šleziji 10.042 itd. (Koliko jih je v nas, o tem govorica molči). V Translitaviji je 725.222 zidov, od katerih je na Hrvatskem 17.621, na Reki 589. Pomnožili so se v toku 10 let za 80.908, v 40 letih za 356.697 duš. — Na Ogerskem množč se strahovito. V Pešti bilo jih je 1890. leta 103^317, danes jih je naravno mnogo večje štdtilo. Na Dunaju živi 158.490 Židov. Po tem izkazu je v Pešti sleherni peteri stanovnik žid, na Dunaji pa vsaki trinajsti. V Čer-novicu, Lvovu in Krakovem pa je ce!6 vsaki tretji prebivalec žid ! — Po vsej Evropi raztresenih je 6,800.000 Židov.
Kače v vshodnji Indiji. Nek angleški zdravniški časopis poroča na podlagi uradnih podatkov, da je 1. 1890 v Indiji umrlo 23.801 oseb deloma za kačjim pikom, deloma raztrganih po divji zverjadi. Leta 1891 jih je poginilo 24.300 na enak način. Večina jih je umrlo za kačjim pikom ; in sicer jih za to strašno smrtjo umre okoli 21.000 na leto. Angleška vlada si močno prizadeva, da bi pokončala to nevarno golazen, a ovire jej dela kriva vera Indijancev, kateri obožujejo neketere sorto teh kač ter no puste, da bi se pobijale. Rečeni časnik predlaga, naj bi se določila nagrada onemu, ki ubije kako teh kač. Najnevarnejša je kača Kobra, ki je prav navadna, in O f i j o I a g , ki je pa prav redka.
Samomori mej vojaki. Nemški list „Fraukf. Zeitg“ je izračunil nastopno : V Nemčiji prido na vsakih 100.000 mož 61 do 67 samomorov, v Italiji 40. Na Francoskem je razlika mej evropskimi in afričanskimi vojaki : mej prvimi pride na vsakih 100.000 mož samo 29 slučajev samouboja, mej afričanskimi pa do 63. V Belgiji 24 na 100.000. N a Angleškem 23, v R u s i j i 20, v Sp a.-niji 14. V Avstriji smo precej na žalostnem v tem pogledu. Kakor je izračunal omenjeni list pogine v Avstriji več vojakov po samoubojstvu nego vsled le-garja (tifuza) v spodnjem telesu in pljučnice. Število samomorov raste od lota do leta. Dočim jih je prišlo v letu 1869. 85 na 100.000 mož, računati jih moramo za dobo zadnjih 6 let povprečno 131.
Na Angleškem so dogajajo samoubojstva večinoma mej starejšimi vojaki, v vseh druzih državah pa mej novinci. Največ vojakov se seveda ustreli; drugi se potopijo ali obesijo. Največ samomorov se dogodi v mesecih juniju in juliju, najmanje v januvarju.
Upljiv gozda na število prebivalstva.
Na Francoskem .so na podlagi statistiških številk opazovali, kakšen upljiv ima iz-trebljevanje gozdov na množino prebivalstva. Trideset okrajev ali departementov,
v katerih so gozdove celoma iztrebili, zgubilo ^pbd zadnjega ljudskega štetja I. 1886 šem preko 80.000 prebivalcev.
Lehko se skoraj trdi, da jo naravni zakon sledeči : ako se obljudijo ravani in doline, morajo biti okolu stoječi hribi kriti z gozdi. Kajti ako je hrib gol, odprta je )od hudournikom, kateri drč v doline noseč seboj obdelano zemljo, rujoč drevje in učinjajoč ogromno škodo.
Kmet, kateremu neplodna zemlja ne daje zadostne hrane, živi v uboštvu ali se izseluje. Sekanje gozdov je torej eden glavnih uzrokov izseljevanja. Vse one dežele v Aziji in Afriki, v katerih je človeška roka posekala gozdove, postale so prave puščave. Notranja Azija se znova naseljuje ne samo zato, ker gradi tamkaj Rusija že-eznico, temveč zato, ker ruska vlada tamošnje kraje znova pogozduje. Na Francoskem prouzročč povodnji vsako loto do 85 milijonov škode. Ako bi bilo možno zopet zasaditi golo gorovje z gozdi, prihranilo bi se do 80 milijonov frankov, kar oi zadoščevalo za prehranitev kacih 100.000 kmetskih družin, koje sicer propadejo gmotno.
Lonec zlata.
Spisal Jadranski.
Ko je vrag potoval po svetu, popustil je na cesti lonec zlata, katerega je našel nek lakomnik. Tega je zadela kap od samega veselja in je nagloma umrl.
Lakomnikov jedini dedič bil je neki oderuh, ki je neutrudno skupljal premoženje iz visocih obresti, zatiral uboge kmete ter jih spravljal na beraško palico, ali pa jih tiral v sužnost, da so mu morali delati na roboti.
Po njegovi smrti podedoval je lonec zlata njegov sin: najhujši skopuh, kar jih je bilo kedaj na svetu. Žlice mrzlo vode bi ne bil privoščil svojemu bližniku, ako-prem bi ga bil gledal umirati pred seboj od žeje.
Ta skopuh zakopal je lonec zlata v vinogradu nečega poštenega kmeta, češ, da mu poslednji dolguje na obrestih, pa da si tako kmalu prisvoji vinograd njegov potem javne dražbe. A tudi skopuh je poginil in pošten kmetič je nečega dne izkopal lonec zlata, ter ga privlekel izpod zemlje na beli dan. Skrbno ga je shranil ali kaj pomaga, prišli so nočni tatovi ter mu ga ukradli in odnesli daleč daleč v neko jamo, kder so se skrivali in podtikali, da bi jih ne dosegla roka-kaznilka. Ko so pa včasih šli po svojih opravilih, puščali so doma nečega lenuha, ki naj bi bil varoval lonec zlata. A lenuh ni drugega delal, nego posedal, polegel, se pre-tezal in spal.
Okradeni kmetič pa je ostavil svoj vinograd in svoj dom ter šel po svetu zasledovat tatove in otet ukradeno mu blago. — Mnogo vode je poteklo v morje napreden je zasledil pot do zaklada v jamo, kder so bivali tatovi. A naposled se mu je vender-le posrečilo priti do lonca zlata in oteti ukradeno mu blago, medtem ko so bili tatovi po svojih opravilih, in je lenuh pridno spal v jami. Vesel se je vrnil pošteni kmotič z otetim zakladom domov, ali kako nemilo bil je presenečen, ko je domov prišedši zapazil, da se v Ione ne nahaja več zlato, ampak črna žlindra. Ali je bil nagajivi škrat spremenil zlato v črno žlindro, ali so pa tatovi izpraznili lonec zlatom, in ga napolnili črno žlindro ?
Najbolj je poštenega kmetiča zabolelo srce, ko je, zopet stopivši v svoj vinograd, videl, da so mu pomrle vse trte, medtem ko je < n drl za zakladom po svetu, in da je namesto divnih mladik rastla tam velika trava, trnje in vsakovrstni osat.
Poprijel je zopet za motiko, ter z neumornim trudom začel zopet kopati in obdelovati svoj vinograd in Bog je blagoslovil njegov trud in delo njegovih rok ter ga bogato nadaril z obilnostjo pridelkov.
Ko je v poznih letih pripovedoval svojim vnukom, kako se mu je godilo z najdenim zakladom, opominjal jih je in svaril, naj nikar ne hrepene po zakladih, ampak po blaženi motiki in lopati, po trudu in znoju. Bogastvo zlata in srebra — jo dejal — ako je skupljeno po goljufljivih rokah skopuhov, oderuhov in lakomnikov brez poštenega dela in znoja — jo dediščina samega vraga, kateri ga poprej ali poslej spremeni v črno žlindro. —A kar so žuljave roko poštenega delavca pripravile, leto tekne in nosi božji blagoslov v sebi. Vsak vinar ima za vsebino poleg kovine, cvenka in vidnega znamenja, ki mu ga je vtisnila država, so nekaj druzega, kar se odteguje človeškim očem, nekaj nevidnega, nekaj, kar se tiče lastnikovega bistva.
—	Sredstvo, po katerem si ga je pridobil in lastnikov značaj, prehajata nekako v njegov denar, ter mu dajeta še le pravo notranjo vrednost. Poštenjakov groš je težak trd in okoren, pa ravno zato se rud ustavi v žepu in na kupu, a goljufiv zlat je lahek kakor poro, ima noge in peruta, da hitro pobegne tako, uprav kakor njegov lastnik, lah-konožni goljuf. Krivično pridobljeni denar ima veliko žrelo, od tod pregovor: Jeden krivičen vinar sto pravičnih požre.
Zato se prej ali pozneje razmrvi in in zdrobi v prah zlato slepiteljev, lakomnikov, skopuhov in oderuhov, a raste kot hmelj blagoslovljeno premoženje pridnega in poštenega kmeta.
S poštenim delom tedaj zaslužite in ohranite si lonec zlata, pa vam ga škrat ne spremeni v črno žlindro.
Smešnici.
Pod vislicami.
Rabelj jo zategnil zločincu vrv okolu vratu, Moteč ga potegniti gori na vislice, utrgala se je vrv in obsojenec jo padel na tla. „Sto medvedov“ — zaklel je rabelj
—	„kaj tacega se mi ni so zgodilo v vsem mojem življenji“. — „Meni pa tudi ne !“ vskliknil je na to zločinec.
To mu pa že moramo verjeti.
Zagovoril se je.
— Prosim, sedite !
— Hvala lepa, sera ravnokar odsedel tri mesece.
vjiieana zadruga z omejenim poroštvom v Rojami pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(pmdlsjpOmStD®
(v ulici Belvedere št. 3)
pristopno zadružnikom in nozadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Fertotovo)
10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se točijo izborna
dLomuča "vina,, teran, pivo v steklenicah itd. Točna postrežba z gorkimi in mrzlimi jedili.
ЂФ* Novi člani
se še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 uro predp.	104—5
Ml! .Mia cil 61 Gm' Ä
poleg kavarne „Univereo“ priporoča se Slovencem v mostu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Gl	JAKOB KUMAR.
E. Sverljiaga, Ä,!
dion št. 1, priporoča se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
Mlekarna Frana Gržine &&
na Notranjskem (Via Campaiiille v hiši Jakoba Brunnorja št. 5 (Piazza Pontorosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter no-dosredno iz Št. Petra, sveža (frisna) smetana.
Josip Kocjančič,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
B. Modic in Grebenc, st.v ö
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmrrje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.