Nijvčji alorenalri
V Združenih dritTth
Za pol leta » • • • • Za New York celo leto .
TELEFON: CHelaea 3—1242
No. 20Q. — Stev. 200.
NARODA
The largest Slovenian Daily b the United
List slovenskih delavcev y Ameriki.
Entered as 8econd Claai Matter September 21, 1903, at the Port OKioe at Hew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879?
and legal Holidays,/ 75,000 Readers,
TELEFON: CHelsea 3—1242
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 26, 1936—SREDA, 26. AVGUSTA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
RUSIJA IN NEMČIJA PREPOVEDALI IZVOZ OROŽJA
VSLED NEMŠKEGA EMBARGA NA OROŽJE JE PRECEJ PONEHALA MEDNARODNA NAPETOST
Nemčija zahteva vrnitev aeroplanov in v španskih vodah bo močna straža. — Rusija bo nevtralna, ako bodo tudi druge države. — Obnovitev bombardiranja San Sebastiana in Iruna. — Vladni letalci bombardirajo Granado.
BERLIN, Nemčija, 25. avgusta. — Nemška vlada je naznanila, da je prepovedala izvoz vsakega orožja in municije na Špansko in da je prepoved stopila takoj v veljavo. Obenem pa je nemška vlada naznanila, da še ni pozabila, da španska vlada še vedno drži nemški aeroplan. Nemčija je tudi obvestila velesile, da bo imela v špariskh vodah močno pomorsko stražo.
Nemčija je sporočila francoski vladi, da pričakuje od nje, da bo preprečila, da bi privatni podjetniki ali posamezniki pošiljali orožje na Špansko.
Vsled nemškega embarga na orožje je ponehala mednarodna napetost, katero je povzročila španska državljanska vojna.
MOSKVA, Rusija, 25. avgUsta. — Vnanji komisar Maksim Lit vino v in francoski poslanik Jean Payart sta se sporazumela glede francoskega predloga o nevtralnosti v španski državljanski vojni ter je Rusija obljubila, da bo prepovedala pošiljati o-rožje na špansko.
Toda ta sporazum ne stopi prej v veljavo, dokler sličnega sporazuma ne sklenejo s Francijo tudi Italija, Nemčija in Portugalska.
Francosko - ruski sporazum določa:
1.	Da je prepovedan izvoz, posreden ali neposreden, municije* vojnega materjala in aeroplanov na Špansko, v španfski Maroko in na španske otoke.
2.	Da naj bo tudi prepovedana izvršitev dosedanjih naroČil.
Sporazum pa ne omenja petroleja, katerega Rusija prideluje velike množine.
LIZBONA, Portugalska, 25. avgusta. — Španski uporniki imajo v svoji oblasti štiri petine španskega ozemlja in sedem enajstin celega prebivalstva.
Uporniki imajo 665,000 kvadratnih kilometrov kontinentalne in kolonijalne španske, madridska vlada pa samo 164,000.
Četudi pa uporniki začasno napredujejo, vendar je izid državljanske vojne še negotov.
IRUN, Španska, 25. avgusta. — Uporniška kri-žarka Alimirante Cervera, katero so prejšnji teden poškodovali streli vladne artilerije, se je zopet vrnila v boj ter je bombardirala staro utrdbo Gua-delupe, ki obvladuje cesto, ki pelje v San Sebastian in Irun.
Obstreljevanje je trajalo dve uri in oddanih je bilo 30 strelov.
MADRID, Španska, 25. avgusta. — Tekom bojev v Guadarrama gorovju so bili izstreljeni trije fašistični aeroplani, ki so v plamenih padli na tla. Piloti so zgoreli.
Vladni letalci so bombardirali letališče v Gra-nadi v povračilo, ker so v nedeljo uporni letalci bombardirali dve letališči v Madridu.
Na Jugu uporniki še vedno pritiskajo proti To-ledi, da bi osvobili svoje tovariše, ki še vedno drže trdnjavo Alcazar.
VERA CRUZ, Mehika, 25. avgusta. — španski parnik Magallanes se nahaja v Mehiškem zalivu in je na potu na Špansko z vojnim materijalom, katerega je poslala mehiška vlada socijalistični vladi v
Madridu«	\
Kompanijske unije proti kompanijam
ROOSEVELT JE JE POVABIL SEN. GLASSA
Politični krogi v tem vidijo pripravo na kampanjo. — Predsednik bo danes odpotoval v kraje suše.
WASHINGTON, D. C., 25. avgusta. — Predsednik Roosevelt je za jutri povabil senatorja Carter Glasba na konferenco v Belo hišo, kar je dalo političnim krogom povod za domnevo, da se hoče predsednik s senatorjem razgovariti glede volitvene kampanje.
Glass, ki ostro oporeka marsikaterim točkam New Deala, nima pri svoji kandidaturi za demokratskega senatorja nobene opozicije.
il Niti najmanj nisem mislil, da želi predsednik govoriti z menoj," je rekel senator z dodatkom, da v bližnji bodočnosti ni nameraval nikakega govora.
Poleg razgovora s senatorjem Glassom bo imel predsed-rik še več drugih konferenc, predno odpotuje za dva tedna proti severozapadu, da si o-gleda po suši opustošene kraje. Ko se je predsednik vrnil iz Hj-de Parka v Belo hišo, je imel več konferenc glede suše in vnanjih problemov.
Na svojem nadzorovalnem potovanju bo imel predsednik | več ;konferenc z governerji 16 držav, m^d njimi tudi s svojim političnim nasprotnikom, governer jem Landonom. Na potovanju bosta spremljala predsednika poljedeljski taj nik Wallace in PWA administrator Harry L. Hopkins in več izvedencev.
Predsednik je tudi imel konferenco z državnim pod tajnikom Williamom Phillipsom, ki je s predsednikom razpravljal o evropskem položaju. Phillips bo v kratkem odpotoval kot ameriški poslanik v Rim.
LAND0N JE IMEL DOSTI POSLUŠALCEV
Že eno uro pred Lando-novijn prihodom so pričeli ljudje napolnjevati velik amfiteater. — Bilo je okoli 14,000 poslušalcev.
CHATATJQUA, N. Y., 25. avgusta. — Nad 14,000 cenijo število ljudi, ki so se <sinoči zbrali v velikanskem amfitea-tru v Chautauqua, da slišijo govor rapublikanskega predsed-' nižkega kandidata governerja Alfreda M. Landona. Ko so bila ob 6. — eno uro pred časom, ko je imel priti governer Land on — odprta vrata amfi-teatra, so pričeli prihajati ljudje in v nekaj minutah je bilo zasedenih 7000 sedežev. Ravno toliko število ljudi" je Liandona poslušalo pred velikem poslopjem, kjer je bilo mogoče po radio razločno slišati govornikov glas.
Predno je prišel Landon v amfiteater, se je še sestal z bivšim državnem tajnikom v Wils.onovi administraciji, B. Colbyjem, ki je sicer demokrat, toda velik nasprotnik predsednika Roosevelta. Pozneje je Colby časnikarskim poročevalcem rekel, da ga kot demokrata zelo veseli, da je republikanska stranka postavila za svojega predsedniškega kandidata moža, čegar zvestoba do ameriških načel in idealov ne dopušča nikakih dvomov.
V ALBANIJI JE BAJE REVOLUCIJA
PARIZ, Francija, 25. avgusta. —Kot pravijo dosedaj še ne potrjena poročila, je bilo v severni Albaniji vsled zarote proti kralju Zogu razglašeno vojno stanje.
Aretiranih je bilo več častnikov in mobilizirani sta bili dve diviziji.
BEOGRAD, Jugoslavija, 25. avgusta. — Četudi jugoslovan ski krogi nimajo zadostnih potrdil glede poročil o vstaji v severni Albaniji, vendar navadno dobro informirani grški vili zagotavljajo, da je albanska .vlada aretirala 7 častnikov in več visokih oseib in da j« bilo razglašeno obsedno stanje.
ZMAJ POGINIL
WASHINGTON, D. C., 24. avgusta. — Zmaj današnjih dni, Koko, je mrtev. Zmaj je Lil 12 čevljev dolg kuščar in potomec zmajev, kakoršnega je videti na sliki sv. Jurija.
Koko je ime»l kot britev ostre zobe, jezit je 'bil podoben meni in luskine njegovega telesi so ibile kot oklep. Rep je bil dolg 5 čevljev in kot pravijo nekateri, bi mogel ž njim z enim zamahom človeku odbiti nogo.
Ustaiee so bile velike in nekateri celo pravijo, da je &kozi nje puhal iskre.
Kbko je bil pred dvema letoma pripeljan v zverin j ak v Washingtonu iz Komodo otoka, ki pripada k Malajskemu otočju. Komodo otok je dolg 35 milj in je edini kraj na svetu, kjer žive ti velikanski kuščarju
Koko je bila prava podoba p red zgodovinskega am a j a, kadar je premikal svoje veJliko truplo po pesku in skalah.
Pred nekaj meseci je Koko zbolel in ni hotel jesti. Zaidnjih šest mesecev so njegovi pazniki vedeli, da počasi hira.
TR0CKI PRAVI, DA NI KRIV
Obsojenci niso vložili pri-ziva. — Trocki je pripravljen stopiti pred nepristransko sodišče.
MOSKVA, Rusija, 25. avgusta. — Do pozne večerne ure ^nobeden izmed 16 zarotnikov proti sovjetski vladi, ki so bili obsojeni na smrt, ni vloži i priziva proti razsodbi. Postava jim dovoljuje tri dni časa za tak priziv. Po preteku tega roka, ako se obsojenci niso pritožili, mora biti po postavi smrtna obsodba izvršena.
Obsojenci bodo ustreljeni na dvorišču kaznilnice v Kremlju v sredini Moskve. Med obsojenci sta naj odličnejša Grigorij Zinovjev, ki je bil nekdaj predsednik Tretje internacijonale in Leo Kamene v, bivši predsednik moskviškili sovjetov, komisar, in poslanik.
Ko je bila obsodba razglašena, so bili delavci po vseh industrijah sklicani na zborovanja. Delavci so obsodbo povsem odolbrili in zahtevali, da 14morajo biti Trocki-Zinovjevi banditi izstrebljeni s površja zemlje."
Nikakih vesti pa ni o Nikolaju Buharinu in Karlu Rade-ku, ki sta vsled izpovedi obtožencev zadnjega procesa tudi v preiskavi.
OSLO, Norveška, 25. avgusta. — Leon Trocki je izjavil, da je pripravljen stopiti pred nepristransko norveško sodišče, da odgovarja na obdolžbe, ki so bile proti njemu dvignje ne v senzacionalnem zarotni-škem procesu, na katerem je bilo 16 zarotnikov obsojenih na smrt.
Četudi je vseh 16 obtožencev v Moskvi priznalo, da so se za-rotili, da umore Josipa Stalina in strmoglavijo sovjetsko vlado, so mnogi med njimi izjavili, da so bili samo orodje v rokah Trockega, ki je celo zaroto vodil iz izgnanstva.
Urednik J ohan Scharften-burg piše v delavskem listu Arbeiderbladet:
11 Trocki pravi, da more dokazati, da so obdolžbe, ki so bile proti njemu dvignjene v procesu v Moskvi, krivične. — Ako je temu tako, 4edaj je njegova moralna dolžnost, da gre takoj pred kako sodišče v Moskvi.''
JEKLARJI ZAHTEVAJO SVOBODNO UNIJO, KNIH BO ZASTOPALA
PITTSBURGH, Pa., 25. avgusta. — Vstaški voditelji kompanijskih unij so pozvali danes Carnegie Steel Corporation, največjo podružnico United States Steel Corporation, naj prizna pri kolektivnih pogajanjih kot za'stopnico jeklarjev svobodno unijo, kakoršno priporoča Lewisov odbor za indu-strijalno organizacijo.
S tozadevno zahtevo se je pojavilo pet jeklarjev, ki so bili nedavno izvoljeni od delavcev Carnegie - Illinois tovarn v Chicago in Gary v odbor kompanijskih unij.
Odborniki so označili kompa-rijske unije kot nesmiselne^ ker se mora njihovo članstvo v vseh ozirih pokoriti volji kompanije.
Nadalje so stavili sledeče zahteve :
Jeklarjem mora biti plača takoj zvišana za 25 odstotkov; v vseh oddelkih mora biti uveden štirideseturni delovni teden ;
pri kolektivnih pogajanjih mora delavce zastopati odbor, ki je .popolnoma neodvisen od kompanije;
delavci morajo imeti plačane počitnice.
Spomenico je podpisal Geo. Patterson, voditelj odbora pe-torice. Zahteve temelje na resoluciji, ki so jo dne 19. avgusta sprejeli zastopniki jeklar-
VZTRAJEN PIJANEC
ATLANTIC CITY, N. J., 24. avgusta. — 25Jetna Carrie Eliasen je dala aretirati svoje ga 48 let stareiga očeta. Sodnik ga je obsodil na trideset dni ječe zaradi pijanosti.
Hči je povedala sodniku: — Moj oče je neznosen. Ves zaslužek zapije, potem pa proda vse, kar dobi v hiši, samo da ima za pijačo. Prejšnji teden je prodal čevlje in je hodij. bos.
je v.
Že takrat je rekel M. A. Bitt-ner, okrajni ravnatelj odbora za industrijalno organizacijo in vodja kampanje za organiziranje jeklarjev, da je 47,000 jeklarjev calumetskega okraja glasovalo, da se pridružijo Le-wisovemu odboru.
Današnja spomenica poziva tudi druge :kompanijske unije, naj se njihovi zastopniki medsebojno posvetujejo in naj se pridružijo Lewisovemu odboru.
—	Mi in naši sodelavci, — pravi spomenica, — se popol -noma zavedamo nesmiselnosti kompanijskih unij, ker so podrejene komjpanijam ter nimajo sredstev, da bi mogle po svoje odločevati. V Pittsburgh smo prišli, da pojasnimo predsednikom Carnegie Illinois Steel Corporation svoje mnenje ter jim izrazimo želje in stremljenja jeklarjev.
—	Naš odbor poziva zastopnike vseh kompanijskih unij, naj slede našemu vzgledu. Ce so imeli jeiklarji kdaj priliko prepričati se, da je v slogi moč, imajo to priliko danes, ko je za njimi vse organizirano delavstvo.
Delegacijo je sprejel podpredsednik L. H. Burnett, ker se nahaja predsednik Benjamin Fairless na počitnicah.
OBDOLŽBE PROTI "ČRNI LEGIJI"
5 članov je hotelo umoriti mestnega svetovalca, — Velika porota preiskuje del o v a n j e "Črne legije".
LAŠKA TRGOVSKA MORNARICA POVIŠALA PLAČE
RIM, Italija, 23. avgusta. — Z današnjim dnem je bila vsem (mornarjem in uslužben-
DETROIT, Mich., 25. avgu sta. — Velilka porota, ki preiskuje teroristično delovanje 14Črne legije", je dvignila obči olžbo proti petim nadaljnim članom legije, da so hoteli u-moriti člana mestnega sveta v Highland Park Martin H. Zin-ka.
Imena obdolžencev so še tajna, dokler ne bodo na varnem v zaporu.
Poleg tega, da so obdolženi, da so se zarotili proti Zinko-vemu življenju, so tudi še obdolženi, da so hoteli umoriti izdajatelja nekega lista v Highland Parku, A. L. Kongsleya.
Porotniki so tudi dvema možema dvignili obtožbo krive prisege pri preiskavi legije in obdolžili pet drugih, da so zaradi nepokorščine mučili nekega člana legije.
Poveljnik *' Črne legije'*, V. F. Efinger, pa se še vedno nahaja v Lima, Ohio in michigan-ske oblasti bodo zahtevale, da jim je Effinger izročen. Tudi Effinger je obtožen, da je bil v zaroti in da je imel v svoji posesti razna razstreljiva.
Governer države Ohio Martins je v Columbus sklical zaslišanje glede Effinger j eve izročitve. Poleg drugih je stavljen pod obtožbo zarote tudi bivši župan v Highland Park, Mich., K. Ray Markland.
PROSTOVOLJCI ZA ABE-SINUO
RIM, Italija, 23. avgusta. — Minister Mussolini je danes s posebnim odlokom ustanovil kolonijakio armado prostovoljcev, ki je baje potrebna za vzdrževanje miru v Abesiniji.
Število mož, ki bodo služili v tej armadi, ni omejeaio. Novačenje se takoj začne in bo končano dne 9. septembra. Vojaki bodo morali služiti dve leti. Pri vstopu v kolonijalno armado bo vsakem novincu izplačanih 500 Hr ($40.)
cem italijanske trgovske mornarice povišana plača za de-et odstotkov,
GL'AB V A HO V A"
New York, Wednesday, August 26, 1936
THE LARGEST StOlTEN E DAJLT IN UJ3R
ARKADIJ BUHOV:	;
srečno naključje
Prometni stražnik Peter Mi- morate ilržati reda na ulici, ka-hajlov je hitel k svoji nevesti kor vsak drugi." Sonji, da bi se z njenmi očetom "Prokleto," je zaklical stari domenil o skorajšnji poroki, srdito. "Človek pride s kme-Oee je prišel v mesto prav za | tov, se veseli mesta, lioče hitro prav samo zato, da bi spoznal! objeti £voje dete, pa ga njegov
svojega bodočega zeta.
4 4 Glej, da se mu prikupiš, golabčefe!" je rekla nevesta.
"To ni tako lahSko," je dejal žahosten, Peter. "Morda mu ne bom simpatičen."
bodoči zet nasilno in za prazen nič odre za tri rublje. Kar na inpem, lop! Tlako sem se seznanil s tvojim lepim ženinom, hvala ti, hčerka!*'
"Vaša hči s tem nima nika-
44Neumnost," se je smejala! kega jx>sla." je razdraženo kri nevesta, "Meni si bil všeč najčal Peter "Celo moja lastna prvi pogled."	(nevesta bi morala plačati glo-
"Nu, dobro, poskusim. Toda bo, ako bi sc vedla na tak na-
kaj naj govorim ž njim?"
4 4Ti moj ljubi Bog, ne bodi vendar neumen! Poveš mu —
fin To ie moja služba in zato tam stojim, da pazim na red. Kdor se -proti njemu pogreši,
dkratfea — ljubim va^o hčer— mora plačati! Kaj pa, ako bi
lir,«	prJ iom padU in pHvU	v(>z
brez nje ne morem živeti — ona me imia takisto rada — vzela bi se. Saj vendar nimate ničesar protti temu T To je vse. Je to res tako težko f"
Ni," je odvrnil Peter veselo iu poljubil svojo malo ljubko nevesto.
Toda čim bolj se je bližal domu, kjer je stanovala njegova iizvoljenka, se ga je loteval vse večji nemir. Naposled je bil le pred vrati in je prav boječe pozvonil. Sonja mu je takoj odprla, ga v na«rlici poljubila, vzela škatljieo z bonboni, ki jih ji je prinesel, ter ga narahlo potisnila v sobo. V kotu je stal star, majhen in debel mož s črnimi brkanii.
44( )<ika," je dejalo d<"kle, 4 4 to je moj Peter. Poglej, ali ni lep fant?"
Stari mu je podal roko in rokel:
"Tako. tako. Prometni stražnik? — Ker sedi, Sonja, luč. Rad bi se 'tega tvojega ženina dobro ogledal "
Zažarela je elektrika. Starec je ženina pozorno ogledali in naenkrat zavpil:
"Aaa, to «i tedaj ti, golob-eek ? Sedaj pa le sem one tri rublje, pa kar hitro!"
"Katksne tri rublje?" se je začudila Sonja.
"On že sam dobro ve, v eem je stvar," ji pripomnil oče.
44Da vem," je s trdnim glasom zakričal Peter. "Nisem jih pobral zase. Ko zaipiskam in zakričim: "Dol! Skakati v voz med vožnjo je prepovedano!" mora vsatkdo poslušati, ne pa se Vrivati v vozu. Vašo ličer ljubim, toda ne gflede na to se
dolžnost
TEKMA MOSKOVSKIH KUHARIC,
drugega
ali si zlomili nogo!"
"Le no dolgih govoranc," je zarenčal ooe sovražno. "Kaj vam je do mojo nogo? S svojo nogo smem napraviti kar lio-čem, kar mi zljubi. Rajše se pomeniva o vaši; da mi vaša noga nikoli ve? ne preajtopi tega praga! — Mojo hčer pa si kar iz glavo izbi te! Drago mi bilo — tamle pa so zidarji pustili lutnjo!"
Stari je vstal, Peter pa se j<> zganil in molče zapustil sobo. V predsofbi je slišal Sonjine vzdihe, ko pa se je počasi spuščal • po stopnjieah, mu je na glavo priletela škatljica z bonboni.
V tegobnem razpoloženju je vijšil Peter svojo službo, obhajale so g»a eelo samomorilne misli. Ko j>a je nekega dno prišel iz službe domov, ga je čakalo na mizi nevestino pismo. (Glasilo se je: " Dragi Peter! Pridi jutri zvečer ob devetih k nam. Pričakujem te zanesljivo. Tisoč poljubčkov! Tvoja Sonja."
Sonja mu je prišla odpret, ga vroče poljiVbila, in ko jo je vprašal po očetu, mu je brž pojasnila:
44Oče je zalijteval, naj ti pišem. Ne delaj nikakih neumnosti, kar vstopi."
Neodločno je Peter vstopil v sobo. Dišalo je po jodoformu in po karbolu, kakor v bolnici. Na divanu je ležal starčeik z obvezano glavo in tiho stokal.
4 4 Oprosti te. oč*\" je začel Peter, *4da sem se oni dan tako prenaglil "
"Prenaglil? Kaj še?" ga je preikinil starček. "Samo svojo
>i vršil in prav nič Zakaj bi ne oglobil
bedaka, ki skače v električno, ko je še v teku. Se glavo si lahko razbije — ojoj, dragi Peter — ali nimam prav?"
4Zelo ste prizanesljivi, očka,', mu je rahlo nasprotoval Peter. 4 4Vendar, Človek s kmetov res ne more vsega vedeti-"
4 4 Kar oglobi ga s (tremi rublji, pa bo ktnalu vedel. Avto ne vpraša, alli si s kmetov ali iz mesta. Avto te enostavno povozi, pa je. Če bi ne bilo stražniikov, ki skrbo za red, kam bi pa to prišlo? Koliko časa žv' služiš?"
4 4Štiri leta. — Že nekoliko-krat sem bil pohvaljen," je odvrnil Peter skromno.
"To si gotovo nabral že mno-go denarja!"
44Mnogo," je Peter smeje pritrdil
Še vse premalo," je zaklical stari. " Zdaj pa pojdi v kuhinjo in pomagaj svoji nevesti prinesti čaj."
Peter je odliitel v kuhinjo in spraševal 'svojo od sreee sija-jočo nevesto: 44Kaj so je zgodilo! Prav li i Tesar ne razumem."
"Srerno na kiju rje," se je smejala Sonja. "()(V je včeraj šel rez. ulico.*-— Prome»tni stražnik je dal znamenje, on pa se ni zmenil zanj. kar mirno je ko-riičil dalje. Pridrvel je tovorni avto okolo vogala in zadel o<V-ta z blatnikom. Padel je in si na čelu odri kožo. Zdravnik pravi, da ni nič. Ko pa je prišel domov, -so bile njegove prve besede- 44Takoj piši Petru, naj pride — zakaj sem ga prav za prav ta ko razžalil? Morda za to, ker skrbi za varnost ljudi? Tak človek, kakor je ta tvoj pametni stražnik, bi nikoli ne dovolil, da bi koga povozil avto. Se številko tega voza sem si zapomnil: M-5432. — Ali nisi strašno srečen?"
"Nu. na to številko moramo staviti v loterijo!" je zaklical ženin ves blažen in nesel v sobo ležki samovar.
Svatba je bila kmalu! Istega dne sta novoporočenca stvila v loterijo številki 54 in 32 ter čez nekaj časa zadela glavni dobitek '
Naročite se na "Glas.Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih drzanz*
Rzz°tava kuharske umetnosti v Moskvi je bila oni dan svečano otvorjena in na nji so bila razstavljena tudi tuja jedila. V posebnem oddelku so razkazovali, kako se kuha drugod po svetu. Žene iz klubov inozemskih delavcev iz Anglije, Amerike, Češkoslovaške, Madžarske, Avstrije in Nemčije so tekmovale na razstavi v svoji kuharsiki umetnosti. Tehnično je bila raastava v rokah A-moričanke TaVlorove. V enem dnevu so skuhale žene 185 različnih jedi ter jih dale pokusit posetnikom razstave, med kate rimi je bilo mnogo zastopnikov restavracij, javnih kuhinj, in kavarn, največ seveda moskov škili.
Ljudje so navdušeno pokušali, hvalili in tudi kritizirali. Razprodla se jo živahna debata sladkoku'scev. Raastava je dosegla velik uspeh. Mnogi u pravniki mo^kov.^kih tovarniških in javnih kuhinj so povabili sprotno kuharice, naj jim pridejo pomagat pri izpolnitvi jedilnih listov. Polo? tega je bilo sklenjeno otvoriti v kralt-kem v Moskvi restavracijo, za katero bodo sestavljale žene i an-deško-ameriškega klu'ba je-•dilni list in vodile kuhinje. Kmalu 'bodo v Moskvi odprli več jedilnic, kjer bodo zapadno evropsko kuhinje.
	L. Ganghofer: •1 - T ~ « i f h Grad Hubertus	
1 —1	< :: Roman ::	
POKLICI ADMIRALOVE HČERE.
Bndimpeštanski listi pišejo, o svojevrstni usodi admiralske hčere Elze Ivalnian v Kovesha-za, ki je bila svoj čas znana umetnica, a je danes lasttnica čevljarske delavnice in se tudi sama u dejstvu je kot čevljarka.
Pred tremi desetletji je javnost prvič postala pozorna na skiilnture tedaj še mlade dame. Mnogo njenih kipov je dohiti po provincionalnih mestih, enega je kupil celo narodni muzej v Budimpešti. Z uspehom je razstavljala v Monakovem, Parizu, Florenei, v zadnjem mestu je tudi dalj časa prebivala. Postala je cello junakinja dveh romanov pisateljice Trene Oer-dosove. Po svetovni vojni pa jo začelo zanimanje za kiparska dela popuščaiti in umetnica si je morala poiskati drug način življenja. Znanje anatomije, ki si ga je pridobila 'kot kiparka, jo je spravilo na misel, da bi izdelovala ortopedično obuvalo. Sla je k nekemu bu-dimpeštansTtemu čevljarju v uk in ko je oprav ill a mojstrski izpit, je otvorila svojo delavnico in trgovino v Novi Pesti, kjer je še danes.
26 1
Medtem je bil Šiper dosegel ovinek stene. Vi^oiko* v skalah je bilo videti, kako se je kozel počasi vlekel kvišku in zopet izginil v skalovju. Šiper je poskočil kos poti dalje in videl, da
je kozel Obrnil v dolino, znak, ki je izdajal smrtonosni strel. Na naprej moleči ploščadi jo kozel s poveseno glavo obstal in se začel o-pitekati. Noge so mu klecnile, še zadnji skok je poskusil, nato je omahnil čez skalni rob ter strmoglavil kot rjavkasta kepa — iskozi zrak v globino. Izginil je v nekem ruševnatem grmu ter se tako dobro skril, da bi se bilo lovcem i-s-kanje zelo otežilo, če bi ne bil videl Šiper ko-zlovega padca.
Hlastno se je povzpel v ruševje, vedel, je namreč, da bo zaslužil zvenečo pohvalo, če bo prinesel svojemu gospodarju ta plen. Zdajci ga je dosegel in oči so se mu izbulile, ko je opazoval redikolepo rogovje. Grof Ege še ni imel nobenega sličnega v svoji bogati zbirki. Šiper je računal, da bi mu ljubitelji dali za to rožje tisoč ali še več mark. Dve rdeči lL>i sta se pojavili na njegovem bledem licu. Že je iztegnil reko', da bi izvlekel kozla iz ruševja. Zdajci je zadonel s skalne stene Francetov glas in Šiper je slišal, kako je grof Ege zaklical lovcu ukaz, naj na gre dalje, ampak naj sestopa proti koči.
Hudoben nasmeh se je utrgal s Šiperjevih ust. 4'Meni tisoč mark! Drugemu pa krepko brco v želodec, da jo bo čutil!" Potegnil je nož iz žepa, odbil divjačini rogovje s črepinjo1 vred z glave in vrgel rožje v širokem zamahu na onkraj ruševja. Z blešečimi očmi je opre-zoval za mostom, kamor je padlo, nato je pa neslišno zdrsnil čez skale in tekajoč i*kal poti nazaj. Ko je dosegel ovinek steno ter se izpla-zil iz ruševja, je nepričakovano zagledal grofa pred seboj, ki je sedel na balvanu ter si dr-£riiil z obema rokama desno piščal.
4'Šiper? Kaj je s kozlom?"
Lovec ni mogel takoj odgovoriti. V strahu mu je odpovedal glas. Pritisnil je pest na prsi, kot da ga je hitro tekanje upehalo.
"Kozel, gospod grof! Tu ne more iti nič v škodo. Ta ima strel na najlepšem mestu. Cisto točno sem z daljnogledom videl pogodek. Ta ne leži sto korakov od mesta, kjer je stal.
Ali naj zdaj splezam."'
Šiper je lahko zastavil to vprašanje brez
krbi, ker je že naprej vedel za gospodarjev odgovor.
"A Šiper! Kje imaš svojo pamet? Ce ima kozel pravi strel, mi lahko tako leži. do jutra. Če pa je samo obstreljen, ga zopet naženeš in lahko ga iščemo dva, tri dni dolgo. Nič za to! Daj kozlu do jutra mir!" Stoika ie je posegel grof po svoji nogi.
"Kaj pa je?" je vprašal Šiper kakor da j«1 v skrbeh. "Kozel mi ni dal miru, moral bi bi-iti za teboj in tedaj me je nenadoma nekaj zbodlo. Zdaj pa čutim v kosteh celo kopo mravelj. Zdi se mi, da se preklicana zgodba zopet pričenja."
"O Marija in Jožef! Gospod grof, to je zato, kor me ne slušate in ne nosite spodnjih hlač! Zdaj sto se spet prehladili!"
"Pusti me, ti smrkavec!" je brundal grof Ege. "Jaz in spodnje hlače. Saj hi se mora1 sramovati že samega sebe."
"Sramovati ali ne! Kar jutri napišem Mo-serju pismo, naj vam pošlje volnene spodnje hlače!"
"Trda bo z njimi! V vsem svojem iinetku ne premorem nobenih spodnjih hlač. Svoj živ dm jih še nisem nosil."
"Zdaj jih boste, ne gre drugače! Pa naj jih kupi Moser v štacumi kakega pol ducata!"
"Kaj t" Grof Egge je vstal. "Ti si pa radodaren s tujim denarjem! Pol ducata! Poglej ga! En par je dovolj! Toda, kaj sem ho-j-el ref.j — ta reč s kozo in mladičem me Š5e-geta v nos in mi kvari vse veselje nad mojim kozlom."
"Toda gospod grof! Saj se je vendar zgodilo ^amo v besnosti! In pri takem kozlu, kakršen j«' ta, si že sme človek dovoliti nekoliko jeze!"
Obraz grofa Eggeja se je razvedril. "Imaš prav! Če pomislim na rogovje, ki ga ima ta kozel, pozabim na vse. To bo dobilo srebrn ščitek. In potem ga zaprem v železno blagajno. Takšno mi ne pride nikdar več pod roko in ne dobim ga svoj živ dan več!"
Muza je se je pomežiknil proti skalni steni. " Ka.rne, kozliček, dolgo je trajala borba meti nama. Zdaj sem te pa le ukrotil!"
Pogledal je Schiperju v obraz in oba sta se zadovoljno nasmejala. "A reč s kozo mi je zoprna! Kako naj se opravičim Horneggerju."
DALJE PRIDE
Španski protifasisti odhajajo na fronto
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANIl 1 1
Pomemben prizor, kakršni so v Madridu na dnevnem redn. Vladni prostovoljci odhajajo pojoč v troj proti fašistom.
Bojev se udeležujejo-t udi ženske.	•
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emma; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nasr
, Cena _________..........LM
KRIŽEM PO JUTROVKM
4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina:
Jezero smrti; MoJ roman ob Nila; Kako sem y Mekko romal; Pri feamarlb; Med Jezldi
Cena .....................1 JU
PO DIVJEM XITRDI8TANC
4 knjiga, 694 strani, s slikami Vsebina:
▲madlja; Beg is Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena .............-.......1.54
PO DEŽELI SfcIPETARJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina :
Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju	Cena ______________________1.5«
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami, 1754 strani Vsebina:
Izseljenci; Turna Betar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta;
Izdajalec: Na lovu; Spet n* divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči
Cena ......................8*54
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami. 576 strani
Vsebina:
Kovač Šimen; ZaroKa z zaprekami: V golob* ojako; M0hamedanski svetnic
Cena __________________L5#
WINETOV
12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina .
Prvikrat na divjem zapadu; Za Življenje; NSo-čl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komand ln Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančih; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka
Cen« _____________s 44
Ž C T I
4 knjige, s slikami. 597 strani
Vsebina:	1
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, ln njegova poslednja pot
Ona ---------------
i
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 We*t I8A Street , ,	. New York,
, \*t lonnff
"9£3a »210B3*
Hči druge žene
-New York, Wednesday, August 26, 1936
fbe tmawsT bWvwtb dzily m ujsa.
□
31
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
Gonda globoko vzdihne.
"Bita je velika krivica, da so iz očeta izsilili to obljubo. Kako so ga mogli zakleti v to srčno -samoto, to je bilo vendar kruto, zlasti še, ker svoje prve žene ni ljubil, kaj ne, teta?"
"To je iudi moje mnenje, in zelo me vesli, da se je zakaj takega odločil. Za nas se je žrtvoval, ko je dovolil v poroko 7. Elo. In baronica Santen je to vedela in ravno zaradi tega ga je sovražila. Ni mogla razumeti, da mož, /po .katerem je hrepenela njena hči. nje ni mogel Ijdbiti. Toda s tem si ne bove več težili svojega srca. Hvala Bogu, da je tvoj oče v tvoji materi našel srečo. Sedaj pa mi še kaj povej o Daho-niyj|n. Do sedaj sem bila vedno navezana samo na to, kar mi je tvoj oče poročal in moški vedno slabo poročajo."
"Oče je tudi vedno imel malo časa, teta. Ako bi jaz vedela, da imam celo dobro teto, bi ti bila prav rada obširno p'fcala. Pišem ra l:?. Sedaj bom srvojeirxu prijatelju, Gregi .SJrasserjn, pisala dolga pisma o vsem, kar bom tufeaj doživela.
Teta z velikim zanimanje m pogleda Gondi v obraz.
"Tvcj prijatelj Grega StraSser? Kdo je to!"
Gonda pripovedi je in teta jo z zanimanjem posluša.
"Torej pri jate1] iz tvoje mladosti?"
"Da, moj najboljši in edini prijatelj, od katerega sva oba zelo težko ic-čila. Tako dobro sva se razumela, bila sva si ko*, brat in *estra. Skupaj sva zrasltla. Moja mati je prišla na Sumatro kot njegova vzgojiteljica."
In zopet je morala mnogo pripovedati. In teta Kati jo kmalu spoznala, ?a je bil ta Grega v resnici samo Gondin dober p rijatelj. Jja za tem prijateljstvom ni bilo globljega občutka, Je iskušern gospa jasno videla. Opazila je tudi, kcko neiskušena je Lila Gonda v mnogih stvareh, ki so bile v zvezi z Ijnbeznijr in se je čudila njeni nedolžnosti in ne-i*lušeno^ti, kar je bilo pri njeni bistroumnosti tem bolj presenetljivo.
Še bolj pa se Je čutila, kalko se je Gonda naglo uživila v nove razmere, kako pr:prosti je izpraševala, ako je napravila kaj napačno, ako je v tetinem obrazu opazila le malo potezo, iz kntere je mocla misliti, da je mogoče napravila kako napako Tedaj ji je vsakikrat prosila, da ji pove, kako :c treba prav storili. V sulosnem pa ni bila boječa in je vsako napako, ki ji je bila povedana, sprejela z veseljem.
Teta Kati je bi]r zelo vneta za svojo nečakinjo. In da je bila Gonda lepa jo je navdajalo s ponosom. Helga ni V'a niti lepa, niti prijazna, še manj pa ljubezniva; pa je bila Helga ponosna, ošabna ter samozavestna. In za mlado dekle je bila to slaba mešanica. Tega tudi ni moglo izravnati Helgine bogastvo. Kako zelo ste si bili različni te dve sevtri! Teta Kat? ni mogla drugega, -morala je svoji lepi in ddbri nečr.kmji brez vsakega zadržka nakloniti svoje ljubeznivo srce. Sa.no le za brata je v njenem srcu ostal prirojeni prostor, s katerega ga. nikdo ni mo^el pregnati. Kar ?i je gosi»a Lasswit.i zaprla v svoje srce, je oste!? v njem za večne čase.
* • •
Medtem se je Miklavž Butar odpeljal na grad Santen. Iz hiše njegove seetre ga ni bi lo mogoče videti, ker je bil vmes gozd. Od daleč je videl Rutar delavce, ki so bili zaposleni pri novi železnici in zde Io se mu je, da je med njimi zapazil visoko postavo dr Leydena. Dr Levden je vžival njegovo popolno nrklonie^ost in Rutar je bil vesel tega poznanstva Nato so pelje skozi lopi, gosti gozd, ki se je šopiril v zelenju prve pomlaii. S polnimi pljučami srka zrak iii bilo mu je, kot da preveva njegove žile nova moč. Kako krasno, da je mor-l zopet dihati zrak domačega gozda.
V avtomobilu nakloni nazaj in premišljuje, kako naj bi srofpil pred Helgo. kako naj bi ji povedal, da se je drugič ože-yy\ in da je s seboj pripeljal sestro. Ko se spomni, kako fjRtfbno iu samozavestno se je postavila pred en j Helga kot sedemnajstletno dekle, si je mogel približno mislilti, kako ga bo danes kot enindvajsetletno dekle sprejela. Čim dalje se pelje, tem jasnejše mn prihaja spomin na leta, ki jih je tukaj preživel s svojo prvo ženo. Neveseli, mučni so bili ti spomini. KaUo zelo ga jc ponižala njegova žena in njegova tašča! Varavna ^e, kot bi moral odložiti težko breme. Nič več noče militi nn to. Vso je že minilo, že davno pozabljeno. Gon-dina mati je vse popravila, ga je odškodovala za muk polna leta, za V3e, kar jo pretrpel.
Avttonohil pride iz gozda in pred Rutarjevimi očmi stoji r;iad Santen, pono-na slikovita staviba, na majhnem griču, izgledal je mogočen s svojim velikim, štirioglatinp srednjim stolpom in štirimi manjšimi vo gelnimi stolpi, katerih vsaki je im . drugačno obleko. Na prednji strani je bila široka terana in s terase so v.idile široke stopnice iz pesčenca do gradu. I r.t proti gradu se ie vf*lno dvigala in avtomobil v hitri vožnji kmalu stoji pre 3 gradom, čegar pročelje so nosili mogočni £te*>n. Nad pročeljem je bil v kamen vklesan grb baronov banten. Dva prekrižana meča nad pokonci stoječo viltnico
Santonovi so znali d ržati svoje bogastvo, so ga seveda ladi pogosto povečali z ženitvami z meščanskimi dekleti s čemer je bila tudi njihova kri oživljena. In tako je bila kri premožnih trgovcev pomešana s plemenito krvjo Santenov in je skrbela za to, da posestvo ni bilo zanemarjeno in razmetano, temveč ie ostal.* le^o sknpaj.
Miklavž Rutar je bil takoj pripravljen svoji tašči priznati, na je bila vedno dofra gospodinja.
Sl»ga v pri prostem pa dičnem livreju je stai na praini ^avnega vhoda. Naglo pride k vratom avtomobila.
¥1 / 3.€ m<>goče govoriti z gospico Rutarjevo?" vpraša Jfutar, ko izstopi.	^
Sluga se prikloni.
''Koga smem milostijivi go spici naznaniti t" vpraša.
Butar ga veselo gleda.
"Ali me ne poinate več, Franc! Jaz vae pa doibro poznam," pravi mimo.	1
Teda; pa se toinu ošabnemu slugi ravno tako ošabne gos-
.Slaga je dobr° vedei>da
ro«poa to ta r- četudi 3e bil oce rmlorfljive gospice, na gradu
tTJl	V Ve!jaVe' kajti baronica Santen ni niti
proti poslom prav me prikrivala, da svojega četa sovraži.
KATERA BO ANGLEŠKA KRALJICA?
V zvezi s počitniškim potovanjem kralja Edvarda VIII. z jahto "Nalilin" in s pripravami za slavnost njegovega kronanja, se pojavljajo vnovič razne kombinacije o njegovih načrtih za .poroko. Koliko stvarnega ozadja je na teh kombinacijah, ne more nihče povedati, vsekako pa pravijo, da je zgodbo o kraljevi želji, da bi ostal večni samec, spravili v kraljevstvo bajk, kakor pogoste domneve, da je pred leti sklenil morganatičen zakon.
Da mladi kralj nikakor ni sovražnik žensk, je najbolje razvidno iz tega, da je videti v njegovi družbi vedno najlepše in najelegatnejše ženske ari-stokratke, znane umetnice, pro-minentne Američanke. Med njimi pa je komaj kakšna takšna, ki bi prišla kot njegova bo-|doča žena v poštev. Tradicija predpisuje krailju, da si izbere nevesto iz lastnega stanu. Zato prihajajo v poštev le princese iz priznanih vladarskih družin. Včasih so govorili, da se razumeta zelo dobro s princeso In-grido, sedanjo dansko presrtolo-naslednieo, in to zvezo je baje zelo podpiral kraljev stric, vojvoda Connaughtski. Toda do te zveze ni prišlo, načrt starega vojvode je padel s poroko princese Ingride v vodo. Zakaj prav za prav, tega niso mogli nikoli dobro ugotoviti. Tyjndje, ki so govorili, da so dobro informirani, so pripovevali da je bas tisti čas neka Američanka križala pota tedanjega princa "VValeškega.
Danes imajo izdelovalci domnev, kakor rečeno, spet visoko konjunkturo. Pomorsko potovanja mladega kralja in potovanja evropskih princes v Anglijo jim dajejo gradiva za te domneve. V zvezi z ženskami, ki potujejo z njim na jaMi, bi kakšne domneve te vrste prav za prav ne mogle nastati. Iz objavljenega seznama potnikov na ladji, je razvidno, da pripadajo kraljevi družbi sicer tri znane krasotice londonske družbe, toda te so vse poročene s kraljevimi osebnimi prijatelji in vrstniki, ki tudi potujejo na jahti. To so Ladv Duff-Cooper, žena vojnega ministra, Ladv Louis Mountbatten, žena kraljevega sorodnika, in Ladv Brownlow, katere sinu je bil kralj baš te dni za krsitnega j botra. Prvosednica mize je | vsekalko najstarejša dama iz-Jnned družbe, Lady Cunardova,
vdova ustanovitelja znane brodarske družbe.
Preden se je družba odpravila za potovanje, so domnevali, da bo Lady Cunardova spremljala še neka mlada dama, in ta naj bi bila po vsej verjetnosti princesa Katarina Grška, sestra grškega kralja, ki je bila pravkar prispela v London in jo je sprejela kralji-ca-mati Marv Sedaj vemo, da te visoke mlade dame ni na krovu, vendar pa smatrajo, da
ožjo izbero. Baje bi bila tudi želja kraljice Mary, da bi se bodoča angleška kraljica imenovala Katarina. Toda kralj molči in to, da princese ni na krovu, bi moralo govorice ustaviti. V resnici pa jih še neti vest, da se namerava angleški kralj sestati med potovanjem nekje ob grški obali z grškim kraljem. Zato, da bo ga samo pozdravil, ali zato, da ga bo za-nrosil za roko njegove 23-letne dražestne sestre?
Tako ugibajo na Angleškem in urpajo, da bo čas govoric in čakanja kmalu minul in da bo grška princesa, ki jo poznajo v
ima ta največ šans, da postane Londcmn že iz prejšnjih let, v
angleška kraljica. Razen hče re biwesra nemškega prestolonaslednika, princese Cecilije, je edina nekatoliška princesa Evrope, ki prihaja v poštev za
resnici poleg Edvarda VIII. klečala pred oltarjeiri in« prejela krono ter blagoslov iz rok Koznia Cantuarja, canterburyj-skega nadškofa.
o SOČIVJU
Naše sočivje in pikuhe ima- pričakovanju so oni, ki vedo,
jo staro zgodovino. Riž, ki je najvažnejše živilo na svetu, saj preživlja v Aziji, severni Afriki in južni Evropi več ko 1000 milijonov ljudi, so poznali že 3000 let pred Kristusom. Doma je :z Prednje Indije, odkoder so ga vojšeaki Aleksandra Velikega zanesli v svojo domovino. Odondod so ga prejeli Rimljani, ki so ga imeli za de-likateso. Arabci so ga začeli pridno sejati in tako je prišel riž tudi v Španijo in v vso Evropo, a v Ameriki so ga spoznali šele leta 1701.
Fižol ima tudi že jako častitljivo staroslt in so ga v Egiptu poznali že 2000 let pred Kristusom. Iz Egipta je zašel k Rimljanom. Fižol je bil v starem veku mrtvaška jedača, darovali so ga namieč duhovom rajnih, zato ga ljudje niso radi jedli in v Egiptu je bilo svečenikom sploh prepovedano jesti fižol. Tudi evropski narodi dolgo časa niso hoteli ničesar vedeti o fižolu in šele Karlu Velikemu (v 9. stoletju) se je posrečil^, da ga je šiloma uvedel v svojo državo.
Tudi grah so poznali že Grki in Rimljani in ti so ga razširili med Germani. Prav za prav pa se je grah ljudem priljubil šele v 17. stoletju in Madame d£ Maintenon s francoskega dvora je 1. 1694 zapisala: "Povsod se najrajši pogovarjajo o grah'u. Nepot rpežl j i vo oakajo, kdaj ga bodo jedli; polni veselja in zmagoslovja so tisti, ki so ga že jedli in v radostnem
da ga bodo spelt kmalu jedli. To so tri točke, ki se že tri dni naši princi pogovarjajo o njih. Poznam naše dvorne dame, ki jedo grah za kraljevsko mizo, a ga potem doma, -preden gredo spat, pojedo še skledo in si seveda pokvarjajo želodec. A kaj — takšna je pač moda in ves svet je kar mrtev na grah."
Kaikor riž pa so tudi kumare doma iz Indije. Egipčani so jih že jedli in nato 500 let pred Kristusom — že tudi Grki, za njimi Rimljani in skoraj sa jih začeli gojiti po vsej Italiji. Rimljani so jedli kumare surove in pečene in zlasti jih je ljubil cesar Tiberij. V naše kraje so prišle kumare iz Bizanca, bržkone med 13. in 14. stoletjem.
Razne vrste zelja so bile znane že Egipčanom, Gik:om, Rimljanom. Rimljani so zlasti čislali cvetačo, ki so jo bili spoznali v svojih afriških kolonijah. K nam je cveitača zašla šele v 17. stoletju, a vdomačila se je prav šele po svetovni vojni.
Tudi beluš smo dobili iz Azije, a ni dognano, ali so ga E-gipčani že poznali, fpač pa je bil Rimljanom beluš v veliki časti. Rimski zdravniki so ga priporočali kot zdravilo zoper rev-matizem, vodenico in srčne bolezni. K nam je prišel beluš preko Angl-je, Holandske in Nemčije.
Naše najmlajše sočivje pa je krompir, ki je doma iz Peruja in Čile. V starem kraljevstvu

PISite nam za cene voznih U-stov, reservacljo kabin ln pojasnila za potovanja.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18tb St., New York
Nm parniklh, Id m debel« tirani, ie vrte v domovino kleti pod vrfatr« izkušenega spremljevalca.
Inkov je bil krompir jako čislan in še dandanašnji raste ondi.
V Evropo po krompirja niso prinesli Spanci, marveč Angleži. To veliko dobroto nam je leta 1555 storil angleški ljudski junak sir Francis Drake, nekateri pa menijo, da je bil to trgovec s sužnji R. Hawkins. A trajalo je več ko 200 let, preden 'smo v Evropi spoznali pomen krompirja in ga začeli jesti. V naših krajih se .ie to zgodilo krog leta 1716.
Repo, Čebulo, klslico so tudi že poznali Hebrejci, Grki in Rimljani, čebulo so pa najrajši jedli Taltari,. češ, "da jim tako prijetno diši."
Solajto so začeli prvi jesti Rimljani in sicer so imeli najraj ši endivijo, ki so jo priredili z oljem, s Čebulo, z jesihom in medom.
Česen in čebulo so v srednjem veku cvrli v pepelu, ju nato razrezali in pripravili s islani-kom.
Spinača je iz Perzije, peter-šilj iz Egipta, a paradižnik smo dobili šele v 16. stoletju in sicer iz Brazilije.
28. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen
2. septembra:
Nonnandie, Havre Aqultania, Cherbourg
5. septembra:
Paris v Havre	A
Bremen v Bremen Bex v Genoa

X*
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem
iiHitiHiiillimniimihiHHumnitmtHiiiHHtHisiiLjniuii.biEii
iVlolttvenilce
v krasni vezi, importiranih iz starega kraja.
Slovenski molitveniki:
SVETA URA
v platno vaz..............JO
v fino usnje vez ..........1.50
v najfinejše usnje vez ,...1.80 v najfinejde usnje trda vez 1.80
..1.60 .. .80
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez............
v fino usnje vez........
v najfinejSe nsnje vea .
KVIŠKU SRCA
.. .90 ..1.50 ..1.80
v Imltirano usnje vez.......60
▼ nsnje vez ..............JJQ
v fino usnje \ez..........I._
v najfinejSe usnje vez ....IJSO v najfinejSe usnje trda ve* 1.50 v bel celluloid vez.........lJtO
NEBESA NAŠ DOM
v ponarejeno .............L_
v najfinejSe usnje vez.____1.50
v najfinejSe usnje trda vez. 1.60
Hrvatski molitveniki:
Utjehaj starosti, fina ves.____L—
Slava Bogu, a mir ljudem fina
najfinejša vez. -.....
Zvontee nebesld, v platno
fina vez. .................1.—
Vienae, najfinejša vez.........1.60
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10
Come Unto Me
v platnice vezano .........30
v belo kost vezano ........ .35
Key of Heaven
fino vescano ...............35
v usnje vezano.......... .. .70
v najfinejSe usnje vezano US0
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE)
Key of Heaven ,
v celluloid vezano.........1.20
v celluloid najfinejša vez. . .1.50 V fino usnje vezano.......1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano
.1.30
Ave Maris:
v fino usnje vezano......L40
ŠTIRINAJST LET V CIGAN SKI SUŽNOSTI.
V bližini Olomouca so orožniki prijeli 21-letnega cigana, ki ni imel nobenih listin. Povedati je znal le to, da se imenuje Ivan Botovski in da ima to ime po svoji rednici ciganki.
Pred štirinajstimi leti je bil otrok pri svojih starših v Pragi, in ga je.ugrabila neka ci ganska tolpa. Odvedla ga je v Rusijo. Tu je njegova redni-ca umrla, pa se je odpravil sam proti Češkoslovaški, da poišče svoje rodiltelje. Nekoliko dni pozneje se j? orožnikom res javila neka trgovka, ki je dejala, da so ji pred 14 leti ugrabili sina. Ko so ji pokazali mladega cigana, ga je po nekem znamenju spoznala za svojega otroka.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno do VdnJ Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan In tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laushln
COLORADO:
Pueblo, Peter Cullg, A. Saftlč Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič.
ILLINOIS:
Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero, J. Fabian "(Chicago, Cicero,
ln IUlnoia) JoUet, Mary Bambich Da Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Ar.-niBtin
North Chicago, Joe Zelene
MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec
MICHIGAN:
Detroit, Frank Stutar
MINNESOTA:
Chisholm, Frank Gouie Ely. Jos. J. Peshel Eteleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe
• Vlrgina, Frank Hrvatich
MONTANA: Roundup,* M. M. Panlan Washoe, L Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderick
NEW X£>RK: -
Gowanda, Karl Strni aba Little Falls. Frank Maal* Cleveland, Anton Bobek, Cbaa. Kari ItaSWf Jacrt iM, Joto Shwtfk
I OHIO:
Barberton, Frank Troha Girard, Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John Kumše
Youngstown, Anton Kikelj
| OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
[PENNSYLVANIA:
Brougbton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee
Coverdale in okoUca, M. Rupnik
Export, Louis Supaočii
Farrel, Jerry Okorn
Forest City, Math Kamin
Greemburg, Frank Novak
Johnstown, John Polants
Krayn, Ant. TauSeij
Luzerne, Frank Bulloch
Midway, John Žuat
Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pro
gar
Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Scbifrer West Newton, Jcmeph J o van
WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kaket
VYOMING: Rock Springs, Louis Tauchar DlamondvUle, Joe RoUch
Vsak zastopnik Izda potrdilo n svete, katero Je prejel. Zakupnika tople
VTBAYA "filAft NARODA"
8.	septembra; \ Saturnia v Trst	_
9.	septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
10.	septembra! Chanuplain v Havre	i
12. septembra:
I le de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen
16.	septembra:	T Normandie v Havre
17.	septembra: Aqultania v Cherbourg
19. septembra:
Conte dl Savola v Genoa
22.	septembra: Bremen v Bremen
23.	septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg
26. septembra: Paris v Havre Vulcania v Trst
29.	septembra: Europa v Bremen
30.	septembra: Normandie v Havre
1.	oktobra: Berengaria v Cherbourg
3.	oktobra : Rex v Genoa
7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre
9. oktobra: Bremen v Bremen
10. oktobra:
lie de France v Havre Conte d i Savoia v Genoa
14.	oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
15.	oktobra :	. ' Saturnia v Trst i
16.	oktobra:	/ Europa v Bremen j.
\ 'JO. oktobra:
Roma v Genoa
21. oktobra:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
24.	oktobra:
Rex v Genoa	/
Lafayette v Havre Bremen v Bremen 1*8. oktobra:	»
Aquitania v Cherbourg 1*9. oktobra:
He de France v Havre CI. oktobra:
Vulcania v Trst
4.	novembra:
Queen Mary v Cherbourg
6. novembra:
Europa v Bremen
7. novembra:
Champlaln v Havre Conte di Savola v Genoa -1. novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
14.	novembra: Rex v Genoa
18.	novembra:
Queen Mary v Cherbourg ."0. novembra:
Bremen v Bremen -1. novembra:
Lafayette v Havre , Saturnia v Trst -o. novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg
-3. novembra:
Conte di Savoia v Genoa
2.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg
3.	deecmbra: Champlaln v Havrt
4.	decembra: Europa v Bremen
o. deecmbra:
Vulcania v Trst
9. decembra:
Normandie v Havre
Aquitania v Cherbourg ^
12. deecmbra:
Rex v Genoa
15.	decembra:
Bremen v Bremen
16.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg -6. decembra: Normandie v Bavrg
J i
M
•t;
Ji

✓1
*Ue v Ci
A