: - £ Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. jas The first Slo venic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. List Slovenskih delavcev v o4mefiki. RLEFOK PISARNE: 187« REOTOB. EnUred u Second-Class Ibttar, Beptwnber 81, 1903, at the Port Offlei at New York, X. Y„ the Act of Oonfreas of March S. 1878. TELEFON PISARNE: 1878 SSOTOB. NO. 74- — ŠTEV. 74. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 29, 1907. — V PETEK, 29. SUŠCA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV, Iz delavskih krogov. Montanski rudarji. BUTTE MINERS UNION JE SKLENILA Z DELODAJALCI POGODBO. Štrajk vslužbencev u'icne železnice v Montgomery, Ala. SKABJE IZ IZTOKA. Butte, Mont., 2!). marca. Tukajšnja unija rudarjev je z veliko večino glasov sklenila pogodbo z rudniškimi družbami. Nova, spreminjajoča se plačilna lestvica določa dnevno plačo jk> $4, ako se prodaja baker po več nego 18c. funt, in $3.50. ako se prodaja j*>d to ceno. Rudarji dobe po $4.50 ali pa po $4 na dan, namreč po njihovem delu. Pogodbo sta stranki ri^leni.i za doibo petih let. Danes bodo tudi druge vrste delavci, kakor topilci, sklepali o jednakej lestvici. Montgomery. Ala., 29. marca. — Montgomery Traction Company. kte-re delavci štrajkajo, je poskus pričeti s prometom opustila. Izmed 150 motormanov je družbi le 7 ostalo zvestih. Vodstvo družbe naznanja, da •pride iz iztoka 90 skabov. IZUMITELJ JEKLENIH VALJAV-NIC UMRL. Prominol je kot siromak; patent mu je baje ukradel milijonar Andrew Carnegie. Pittsburg, Pa., 28. marca. Slep in v skrajnej bedi je včeraj umrl John Bri>lin v starosti 72 let. Pokojnik je izumil jeklene valjavnice, s 'kterih pomočjo je postal Andrew Carnegie milijonar. T ir-lin je vse svoje življenje trdil, da ^u je Carnegie Steel Co. u-k radi a patent. Pokojnik je bil sošolec milijonarja Carne-jieja in kasneje je s Francozom Sinton Vinnacom izumil valjavnice, s kterih pomočjo se železnim in jeklenim tramovom podeli poljubna oblika. Njun patent jima je potem ukradla Carnegie Steel Co. .radi česar sta imenovano družbo tožila in 1. 1897 je sodnik Buffington razsodil v njun prid. Družba je hotela potem izumiteljema dati $100,000 odškodnine: slednja sta pa zahtevala $40.000.000 in tako je prišla obravnava pred prizivno sodišče. ktero je BufTingtonovo razsodbo radi neke tehnične napake razveljavilo. Ker nista imela denarja, nista zamogla nadaljevati s pravdo. Francoz je žalosti umrl, Brislin je pa oslepil in živel v siromaštvu. Pred par rine vi je dobil od Carnegieja pismo z obljubo, da se bode zanj vse storilo. Sedaj ne potrebuje več pomoči, toda Carnegie ima milijone. Oerep Spiridovič v našem mestu. RUSKI GENERAL IN PREDSEDNIK "SLAVJANSKEGA BLA-GOTVORITELJNEGA OB-ŠČESTVA'' V NEW Y O R K U. Svojim ameriškim prijateljem je priredil luncheon v hotelu St. Regis. GOSTJE. Iz Petrograda je dospel v New York grof A. Čer ep Spiridovič, general-major carske ruske vojske ter predsednik vseslavjanslkega dobrotvo-iiteljnega društva v Rusiji in roman-sko-slavjanske lige v Parizu in Rimu. Dne 27. t. m. zvečer je priredil v hotelu svojim tukajšnjim prijateljem sijajen luncheon. Med gosti so bi.i zastopani naravno tukajšnji slavjanski časopisi, zastopniki Rusije in drugi. Med Američani smo opazili pri luncheonu tudi Mr. Samuel L. Clemensa (Mark Twi ina), generala Nelson A. Milesa, generala Grant Wilsona, ruskega konzula barona SchiUinga s soprogo, Mrs. James RooseveLtovo. Mišs Vir-ginijo Rooseve.t. John Bigelowa, Mr. in Mrs. Whitridge, baivrna de Fer-sen, generala Clous, Hayne Davisa. princa Henri de Croy in mnogo družin zastopnikov iz najboljših krogov Newyoreanov. V imenu Američanov je pozdravil Cerep Spiridovioa Mr. Clemens, nakar mu je slavjanski gost odgovoril v imenu Rusije, tot najstarejše prijateljice Zjedinjenih držav. Potem so sledili slavjanski govori, in sicer v vseh slavjanskih,. in naravno tudi v slovenskem jeziku. OBRAVNAVA PROTI THAWU. Prva seja preiskovalne komisije. Pri tajnej s«>ji je včeraj komisija, ktera preiskuje Thawovo pamet, obtoženca zasliševala več nego dve uri. Od zaslišanja je mnogo odvisno, kajti ako Thaw na komisijo napravi dober v: is, tako «la -e komisija prepriča. da je duševno zdrav, se bode njegova obravnava zopet nada jevala. Znižane cene. Denarje v staro domovino po&iljarao: za $ 10.25 ............ 50 kron, za 8 20.40 ............ 100 kron, za $ 40.70 ............ 200 kron, za 8 203.00 ............ 1000 kron, za $1014.00 ............ 5000 kron. Poštarina je ▼šteta pri teh vsotah. Doma te nakazane vsote popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali refiztrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order aH pa New York Bank Draft FRANK SAKSER CO., 108 Greenwich Street, New York. «104 St. Clair Ave. NE, Cleveland, O. -o- PODKUPOVAN JE MAYORJA SCHMITZA V SAN FRAN-CISCO. Socijalistični mayor je dobival od raznih družb velikanske svote denarja. San Francisco, Cal., 28. marca. Ni-jedna osoba v Zjed. državah ni dobila od raznih družb v svrho gojitve goljufije toliko podkupnin, kakor jedini socijalistični mayor v Ameriki, Schmitz, v tukajšnjem mestu. Dosedaj ima sodišče na razpolago dokaze, da je čuden socijalist dobil sledeče podkupnine: od United Rail-roads Co. $182,000. od Hoyne Telephone Co. $75,000; od trusta za roko-»rl>e $5000 j od stavbenih goljufov $75,000; od gostilničarjev $50,000; od_ trusta igrišč in bordelov $100,000; od gledališč $75,000; — skupaj $562,000. Razun tega je dobil še $100,000 od "prijateljev milijonarjev". Radi te-ga sedaj goljufi najbolj cenijo socija-listično stranko. TOŽBA RADI 42,000,000 ORAL VELIKEGA ZEMLJIŠČA. Dediči John Chas. Bealesa v Texasu zahtevajo s roj delež. Austin. Tex., 28. marca. Dediči pokojnega John Chas. Bealesa bodo se-ilaj tožili oskrbništvo zapuščine na izročitev 42,000,000 oral velikega zemljišča, ktero se nahaja v Pan-handie, Tex., in severoistočnem delu New Mexica.. To zemljišče je prvotno inehikanska država Coahuila podarila Bealesu in James Grantu v svrho kolonizacije. Mr. Beales je potem kupil C ran tov delež in je postal jedini lastnik velikanskega zemljišča. Pogodba ta zemljišča se je sklenila dne 9. oktobra 1832. Mr. Beales je pričel potem s kolonizacijo teh zemljišč, na kterih so se naselili razni naselniki iz iztočnih držav in Anglije. V to svrho je potrošil več, nego 30 tisoč dolarjev, toda končno so nasel-nike pregnali Indijanci. Pravice do teh zemljišč so jamčene potom pogodbe, sklenjene med Mexico in Zjed. državami v letu 1848. Ta zemljišča so sedaj last zasebnikov, ktere bode treba tožiti. Povprečna vrednost zemljišča se ceni na 126 milijonov dolarjev. Nesreča na železnici v Californiji. NA SOUTHERN PACIFIC ŽELEZNICI JE BILO MNOGO LJUDI UBITIH. Katastrofa se je pripetila pri Coltonu, 28 ljudi ubitih. VEČINOMA ITALIJANI. Colton, Cal., 29. marea. Včeraj po-poludne se je miljo daleč od tukaj pripetila nesreča na železnici. Vlak Southern Pacific železnice, ki je dospel iz New Orleansa, je razdejan in mnogo ljudi je bilo ubitih in ranjenih. Devet trupelj so pripeljali semkaj. Zdravniki, bolniški strežaji in druga pomoč so se napotili na lice mesta. Jedeh vagon, v kterem je bilo mnogo potnikov, se je popolnoma zdrobil. San Bernardino, Cal., 29. marca. Iz Colton a se telefonično poroča, da je vlak zavozil na odprto izogibališče in skočil raz tir. Devetnajst trupelj so prinesli v mrtvašnico v Coltonu. Ubitih je bilo najmanj 28 ljudi, večinoma Italijani. V Pullmanovih vozovih je bilo 90 potnikov, med kterimi sta le dva ranjena. Vesti iz Rusije. Napad v Petrogradn. TERORISTI SO HOTELI V PE TROGRADU Z BOMBO UMORITI PODADMIRALA G R E V E J A. Pri seji gos. dume prišlo je do vroče debate radi umora dr. Jalova. RAZBURJENOST. Petrograd, 29. marca. Ko je včeraj zjutraj poveljnik luke. kontre-admi-ral Greve, inšpiciral dock, v kterem se gradi križarka Bayan, je nekdo vrgel proti njemu pet funtov težko bombo, ktera je padla dva čevlja daleč od admirala v sneg, ne da bi se razletela. Napadalec je ušel. Petrograd, 29. marca. V gos. dumi se je včeraj debatiralo o umoru ured nika lista "Ruskih Vjedomosti" v Moskvi. Nijeden poslance ne dvomi, da je ta zločin provzročila ona ista reakcijonarna organizacija, ktere žrtev je postal tudi poslanec Hertzen-stein. Ogorčenje radi tega zločina je toliko, da se niti vodja reakcijonarjev, Puriškevič, ni upal protestirati, ko je s to debato pričel vodja kadetov, Ko-dičev, kteri je pozval poslance, naj v počast žrtve ustanejo. Vsi poslanci so ustali in tudi ministri so to storili. NARAŠČAJ PREBIVALSTVA. Tekom šestih let se je prebivalstvo Zjedinjenih držav pomnožilo za skoraj 8,000,000 osob. "Washington, 29. marca. Urad za ljudsko štetje je izdal posebno poročilo o pomnoževanju prebivalstva v Zjed. državah po zadnjem štetju v letu 1900. Do lanskega leta se je pomnožilo za 7,946,935 ljudi, tako, da imamo sedaj 83,941,510 prebivalcev. Vse prebivalstvo skupaj, vštevši Alasko in otočja, šteje sedaj 93 milijonov 182,240 osob. Od leta 1905 do 1906 se je kontinentalno prebivalstvo pomnožilo za 1,367,315 osob. New York ima sedaj (brez predmestij) 4,113,043, Chicago 2,049,185, Philadelphia 1,441,735 St. Louis 649,320 in Boston 602,278 prebivalcev. Južne republike. Bitka pri Amapalo. V PREMAGANEJ REPUBLIKI HONDURAS SO USTANOVILI PROVIZORIČ -NO VLADO. Hondurske čete so ostavile glavno mesto; z^petna osvojitev Comayague. SALVADOR IN NICARAGUA ' Dnevne nesreče na železnici. St. Paul, Minn., 28. marca. Potniški vlak Northern Pacific železnioe, ki je odšel včeraj zvečer od tukaj v Duluth, je pri Carltonu, Minn., skočil raz tir. Strojevodja in kurilee sta ubita. Potnikom se m nit zgodilo. San Salvador, 28. marca. Salva-dorska vojsfca je koncentrirana na meji v popolnem redu in z vsem potrebnim streljivom. Salvadorei trdijo, da so 11 zmagali" v vseh bojih z Niearaguajei, dasiravno so morali bežati. Cenzura v Salvadorju je skrajno stroga in ni j eden časopis ne sme poročati o nicaraguajskih zmagah. Sedaj se zatrjuje, da salvadorska in hondurska vojska nista operirali skupno, ker so bili generali med seboj Ljubosumni, radi česar sta bili oibe vojski poraženi. i Salvadorski predsednik Figuera skuša sedaj storiti vse, da se reši napadov predsednika Zelaya in svojih neštevilnih domačih sovražnikov. Washington, 29. marea. Državnemu oddelku se poroča od našega poslaništva v San Jose, Costa Rica, da je tjekaj dospelo 'poročilo, da nicara-guajska vojska bombardira hondur-sko mesto Amapala, ki je glavna hondurska Luka ob Pacifiku. Predsednik Bonilla je sedaj tudi od tam bežal. Tukajšnji mehikanski poslanik se-nor Creel se je včeraj dolgo časa posvetoval z državnim tajnikom Roo-tom glede provizorične vlade v Hon-durasu. Rooi se je tudi posvetoval z niearagiiajskijn poslanikom Corejo, poslanikom Costa Rike in Guatemale. Mexico in Zjedinjene države še nista ničesar sklenili glede intervencije, vendar pa bodeta pripoznali pro-vizorično vlado v Honduraauj. ktera še ni izvo.ila svojega predsednika. Vsi viadini posli so sedaj v rokah junte, ktere Člani so Mateo Rosales, A. Bustillo in Miguel Davilo. San Salvador, 29. marca. Hondurske čete so ostavile glavno mesto Tegucigalpa in odšle v severne in za-padne pokrajine, ktere so bivšemu predsedniku ibaje še zveste. General Guerzero je z hondurskimi četami baje zopet osvojil mesto Co-mayagua. San Salvador, 29. marca. Oficijel-no vi aid i no glasilo naznanja vzroke, vsi eni kterih je republika Salvador zajedno z Honduras nastopila proti NiearaguL Nasprotniki salvadorske vlade so dobivali brezpogojno pomoč od niearaguajskega predsednika. Salvador je v te-o Razne novosti iz inozemstva. UGLEDNI OBISKI RAZSTAVE V JAMESTOWNU, VA. — GENERAL KUROKI PRIDE Avstrijski cesar Fran Josip je včeraj nmival starčkom noge. ROOSEVELTOV SVAK PRI ITALIJANSKEM KRALJU. Tokio, 29. marca. Vlada naznanja, da 'bode japonsko vojsko zastopal pri otvoritvi razstave v Jamestownu, general Kuroki. Rim, 29. marca. Vlada je odredila, da morajo italijansko vojno mornarico zastopati pri razstavi v James-townu križarke Fieramosa, Etruria in Varese pod poveljem vojvode Abru-škegii. Rim, 29. marca. Kralj Viktor Emanuel je sprejel v avdijenco moža sestre predsednika Roosevelta, Douglas Robinsona iz New Yorka. Dunaj, 29. marca. V prisotnosti nadvojvod, članov diplom at ičniii zastopstev in uradnikov je včeraj Fran Josip, cesar avstrijski, umival 12 starčkom noge. Slednji so bili skupaj stari 1086 let. Pred umivanjem je cesar starčke podvoril z jedjo, ktero je sam prinašal za mizo. Po ceremoniji je dobil vsak starček po 30 srebrnih kron. (Preje so dobivali goldinarje.) DNEVNA NESREČA NA ŽELEZNICI. Ekspresni vlak Pennsylvania železnice skočil raz tir. Pittsburg, Pa., 27. marca. Keyston- ski ekspresni vlak je med vožnjo pri Wilmerdingu, Pa., 14 milj iztočno od tu skočil raz tir. Več uslužbencev je bilo lahko ranjenih, dočim se potnikom ni nič žalega zgodilo. Nezgodo so povzročili nepoznani zločinci, kteri so pokvarili izogibališče. Železnično vodstvo jih dosedaj ni moglo najti. Parnik se pogreša. St. John's, N. F., 28. marca. Parnik Grenland, na kterem je 183 mornarjev je od minole sobote dalje brez sledu zginol in bati se je, da se ni potopil z vsem moštvom vred. Parnik, * ki je bil pripravljen za lov na tulnje, je v soboto med jakim viharjem zgubil vijak, na kar ga je valovje odneslo na prosto morje. Od onega časa naprej ga ni nihče več videl. KRETANJE PARNIKOV Dospeli so: Wuerzburg 28. marca iz Bremena z 924 potniki. Georgic 2S. marca iz Liverpooia s 1225 potniki. Dospeti Turkestan iz Hamburga. Bosnia iz Hamburga. Tropic iz Hamburga. Astoria iz Glasgowa. Teutonic iz Liverpooia. Koenig Albert iz Genove. St. Laurent iz Havre. Pallanza iz Hamburga. Graf Waldersee iz Hamburga. Lmcania iz Liverpooia. La Lorraine iz Havre. i Erny iz Trsta. Frankfurt iz Bremena. Columbia iz Glasgowa. La Bretagne iz Havre. Celtic iz Genove. Kroonland iz Antwerpena. Cevic iz Liverpooia. Rvndam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Caronia iz Liverpooia. Fried rich der Grosse iz Bremena Slavonia iz Reke. OdplnH bodo: Zeeland 30. marca v Antweipen. Etruria 30. marca v Liverpool. Philadelphia 30. marca v Southampton. Cretie 30. marca v Genovo. "GLAS NARODA" U«t «1«venskih delavcev v Ameriki. Izdaja slovensko tiskovno društvo FRANK SAK-EI^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906. Prišla jc! Ea leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evrop j, za vse leto.......4.50 " pol leta.......2.r>0 " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. •GLAS NA KODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. 7a oglase do deset vrstic se plača 30 -en tov. Dooici brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. D'-n:ir nnj se blagovoli pošiljati po \Ioney < -rder. i P-1 spremembi kraja naročnikov ^rostmo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo • aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam nare .ite aaslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector. Singerjevi milijoni. Radi zapuščine -ta reira Stnjrerja, ustanovitelja tovarn Singerjevili ši-vilnih strojev, se je sedaj vnel zanimiv boj. Pri tem se gre za to, kedo izmed njegovih ljubih sorodnikov v Ameriki in I>vroju bode dobil večino milijonov, radi kterih so si sedaj v laseh. Ta zadeva nas zanima. Ne zato, ker hi morda kedo mislil, da je zelo važno dobiti X. ali Y. Singe rje ve milijone, temveč radi tega. ker se nam uudi iu slovenskim lastnikom šivalnih jev povedati, kako je prišel stari Singer do svojih milijonov. — Pred vsem je denar dobil naravno potom izkoriščanja delavcev. Poleg tega pa tudi na drug način, kakor fdedi iz naslednjih vrstie: Sredi minolega stoletja je staii komunist William Weitling prenehal s svojim političnim delovanjem v New Yorku, nakar je jx»tal izumitelj. Tako je konstruiral stroj za izdelovanje lukenj za gumbe, - ku rim se je pa tudi .ahko izdelovalo krasne veznine. lirojo iznajdbo je potem patentira.. Tovarnarji šivalnih strojev tedaj 6e niso bili milijonarji. Oni so »vedeli o tej iznajdbi in su obiskali Weit-linga, tla ga naprosijo, naj jim prepusti patent. Howe kakor tudi Singer sta prišla tedaj fk njemu, toda ne sama. temveč v spremstvu zveden-eev, kteri so izum pregledali, si njegove ]w>srbuost i za[x>mnili in jih p<>-tejn za Singerja (ponaredili. Singer je pričel kupčeva ti z We i< lingo vi m izumom. K<> je s ednji protesiiral in ipretil s tožim, ponudil mu je Singer $500. Weitling s tem ni bil zadovoljen in zahteval $5000. Stvar se je vlekla in Weitling je umrl. Preje je pa naročil svojej ženi, da manj, nego $5000 ne sme vzeti. Tega pa Singer kljub tožbi ni plačal. Vdova radi pomanjkanja ni mog.a nadaljevati s tožbo proti tovarnarju in je morala gledati, kako se drugi rede s sadovi dela njenega moža. To je stvar, na ktero smo se spomnili, ko smo brali poročilo o prepiru radi Singer je vlh milijonov. Osobna dohodnina. Avstrijsko finančno ministerstvo je objavilo zanimive podatke o osobni dohodnini v '.etu ltK)5. Po teh je imela država iz ošabne dohodnine 59 milijonov dohodkow Obdačencev je bilo 2,905.381, torej nad 10% vsega prebivalstva, davku podvrženih do-hnwlkov pa našteli .{.">{>4 milijonov kron. (KI te svote pride na službene iprijetnke iz samostajnih ]x*l- jetij i/, kapitalov 14%, iz po- slopij 10% in iz posestev Šcststoletnica vilic. Ij« tos je ravno 600 let, kar so se prvič rabile viliee pri kosilu. Rabil jih je prvikrat leta 1307 nek bretanj-eki vojvoda, ko je jedel sadje. Meso pa so jedli na dvorih in v priprostih kmetskih hišah še tristo let dalje brwz vilie. Revizija katoliškega nadzorništva v Prusiji? "Berliner Tagblatt" poroča: Mnogo k n to ličkih redovniških naselbin v Pruski pokrajini je prejelo od vlade tk»ziv, naj tekom osem dni poročajo, Če in kedaj da je bila rodovniška naselbina dovoljena- Bodi se, da je ta v adna odredba splošna in da se uvede revizija skupnega redovništva. Prišla je. Probudila se je iz dol-zega zimskega spamja in sedaj se vsakdo veseli, kedor jo ljubi. Zdravniki* kterim je bilo zdravljenje pneu-monije špecijalileta, si manejo ro/ke, kajti sedaj je čas njihove žetve. Ljubko solnče. ktero je stopilo zadnje ostanke snega in oživilo na milijarde bacilov, kteri so se tekom zimskih mesecev nabrali v uličnem b atu, se s celim obrazom smeje. Dolgo bi na njo itak ne bilo treba čakati, kajti velika vrata, ktera so modri newvorski mestni -očetje ukazali zgraditi pri vhodu na brooklyn-s.ki most, so ravnokar gotova. Vso zimo so morali Brooklvnčanje tam stati na lednem vetru, ne da bi jih čuvala kaka stena pred vetrom. Sedaj pa. ko vejejo pomladni vetrovi in ko se ljudje v zimskem periiu pote, so napravili vrata in steno proti vetra — toda prišla je tudi ona. ki nam nudi olilajenje in napolni naše pluče z uličnim prahom. Za sedaj naravno še ne smemo pričakovati. da bi jo videli vsaki čas. O poludne, ko nam je solnce že lepo naklonjeno, tedaj "jo" zaman iščemo. Tedaj se vozimo v zaprtih uličnih vozovih, v kterih je električen kurilni aparat odprt, tako da so sede vroči, da se na njih lahko kuha kava in da se človek jezi, čemu ni nesel površnika že v zastavnieo. Toda ix) noči. ko mesec bledo sveti in ko ljudje iščejo gupibe, ki so nekdaj krasili suknje, tedaj se ona prav gotovo pojavi v doikaz neskončne modrosti naših zasebno-kapitalistič-nih uličnih železnic. Da, prišla je, — prijateljica vseh onih. kteri zamorejo svoje smrdljive smotke le na prostem kaditi — odprta p »let na kara s sedeži povprek in do.gimi deskami ob kraju, raz kte-re človek smrtno varno prileti v stebre nadnlične železnice, ako hoče sko-< ili raz karo, ravnajoč se po sprevod-nikovem nasvetu: "Step lively!" Veselimo se torej. Kaj nas briga obravnava proti milijonarju Thawu ali regulacija železniških voznih cen. Sedaj imamo važnejše opravke: boj za sedeže na vozovih se je pričel! Rusinsko vprašanje. ("Cas", Praga.) Na lvovskem vseučilišču je prišlo že mnogokrat do burnih prizorov in hudih sporov med poljskimi in rusin-skimi dijaki. Tako tudi letos. Vse-učiliški uradi so naenkrat proglasili, da je rusinska vpisna (imatrikulacij-ska) formula nepripustna. To je bila zadnja (kaplja v polno kupo trpljenja rnsinjskega dijaštva, ktero ni moglo več brzdati svojega leta in leta na-i'ii ranega in zatajevanega ogorčenja. Pretepli so vseučiliškega sekretarja, Pobili in razbili v au i in na dekanata vse, kar jim je prišlo pod roke ter niso prizanesli tudi podobam nekdanjih rektorjev. Tega početja pač nikdo ne Lvali, ali naprosto obsojati in sklepati roke nad "hajdama-štvom", kakor to delajo Poljalki, tudi ni mogoče. Kdo je kriv, da se dotrajajo na lvovskem vseučilišču take stvari ? — Prof. Mihael Hruševskv pravi v *' Kijeviskih Otklikih": Poljsko gospodarstvo v vzhodni Galiciji je provzročilo, da je postal to "najbolj zanemarjen, najubožnejši in najtemnejši kraj v zajpadni Evropi; dežela brez obrtnije, brez trgovine, nad mero pasivna..., dežela,, v kteri je tifus z lakote navaden in pravilen jrost; dežela, v kteri se je gibal dnevni zaslužek odrastlega delavca (kmet-skega) do zadnjih štrajkov od 30 do 40 vinarjev...; dežela, ktera tvori po številu svojih anaif&betov najbolj Črno mesto na zemljevidu Evrope; dežela glasovita po samoupravi svojega uradniitva in nečuvemih nasilstvih pri volitvah, ktere izvaja izurjena roka tega samega uredništva..." Isti pisatelj pravi na drugem mestu: "Gospoda Po jaki, vi ste gospoda, lili v tej deželi pet stoletij, vcepali ste ji kulturo", kakor pravijo vaši z^o-dovinarji in publicisti — zakaj je priš a ta dežela sploh in nje prvotno prebivalstvo v tako neizmerno iužno -tanje? Iva j ste storili v celi dobi svojega gospodarstva, da bi je dvignili iz tega žalostnega stanja? Vi ste zagosi>odariii na njega zemljiščih in vodah — kaj ste mu dali za to? Postali ste gospodje na njega zemlji in Rusini so postali najemniki in delavei na vaših gradovih in poljih — zaikaj se jim stavite na pot (k zboljšanju svoje eksistence, k dosežanju človeških pravic t' * To ilufrtriije gospodarsko in politic-no delovanje Poljakov v Galiciji. Poglejmo še, kako je z vseučiliščem. Vseučilišče je ustanovil leta 1784 cesar Josip EL, ponovil je je cesar Fran leta 1818 ter je ostalo do leta 1870 nemško. Pa že od leta 1848 so ->e uvajale take premene na tej visoki šoli, Ltere jasno pričajo, da name- rava vlada vstreči kulturnim patre- ibam rusinskega prebivalstva vzhodne Galicije, ako je ustanovila leta 1848 na bogoslovdki fakulteti rusinsko sto-lico pastoraEke, leta 1849 začela se je predavati dogmatika rusinski ter je bi a ustanovljena na filozofski fakulteti za rusinski jezik in rusinsko slovstvo -posebna stolica, ki je 'bila poverjena Jakobu Holovackemu. Izdana je bila v istem letu tudi nared-ba, ki določ^ da ostane nemščina kot učni jezik v toliko, "v kolikor bode primanjkovalo zdatnih učiteljev in primerno pripravljenih slušateljev za predavanja v deže.lnem jeziku." — Kot deželni jezik je v prejšnjem paragrafu izrecno navedena rusinščina. Vlada je torej nameravala polagoma premeniti 1 vovsko vseučilišče v rusinsko visoko Šolo. V dobi reakcije pa ni storila prav nič več v tem obziru. Leta 1S61 je vlada premenila. krakovsko vseučilišč v poljsko. Leta 1S62 je osnovaia na lvovski pravniški fa-Ikulti dve rusinski stoiiei ter bi bila tako polagoma porusinila celo vseučilišče. Tu so pa Poljaki spremenili svojo politiko. Prešli so iz opozicije v vladni tabor ter so ostali od te dobe zanesljiva podpora vsake avstrijske vlade. Za to so zahtevali, da se jim prepusti absolutno gospodarstvo v Galiciji ter izda tudi lvovsko vseučilišče. Vlada se je tej zahtevi nekaj časa upirala, še leta 1869 je izjavil vladni zastopnik v deželnem zboru, da vzdrževanje dveh 'poljskih vseučilišč ni vladna dolžnost — a že leta 1R71 je faktično prepustila tudi to visoko šolo Po-ljakom. Ti so potem kmalo zatrli vse rusinske stolice in leta 1S82 je vlada izdala naredbo, v Ikterej pravi, da morajo profesorji na lvovskem vseučilišču predavati poljski, izvzemši v onih slučajih, ko bode vlada drugače določila z obzirom na to, da mora vsak profesorski kandidat za lvovsko univerzo dokazati znanje enega deželnih jezikov. S tem so Poljaki dosegli, kar so hoteli. deželni jezik, kterega mora vsak profesor lvovdkega vseučilišča znati, mora biti seveda poljski. Tako so Poljaki oropali vseučilišča, ktero jim je vlada hotela dati^ a je bila pre-neodločna, da bi to svojo pravično nakano izvedla. Potreba rusinskega vseučilišča utemeljuje dejstvo, da je bilo na lvovski visoki šoli vpisanih leta 1905 792 rusinskih dijakov. Na stotine jih študira pa tudi na Dunaju in po drugih avstrijskih vseučiliščih; izgovor, da bi ne bilo dovolj slušateljev za rusinsko univerzo, je jalov. Toda Poljaki nečejo — in vlada si ne upa biti pravična. Junaštvo rusinske omladine in verna vztrajnost rusinskega naroda bode pa premagala vse ovire in pride v do-gledni dobi do svojega cilja, kar mora vsak pošten človek želeti. ■ Ne boj seL. mrtvi ne vstajajo! URADNO POTRJENA SMRT ZUSOVA. JE- Češki listi pripovedujejo to-le zgodbo: V Petrovičih na Češkem živi ter-cijalka Viktorija S., ki ima navado, da po pošti pošilja pisma na naslov gospe Marije in gospoda Jezusa, ali jih pa pušča na oltarju v cerkvi. Nedavno tega je koncem lanskega leta oddala na pošto pisano s tem-le naslovom : '4 Vsegamogočnemu gospodu neba in zemlje, vladarju in gospodu Jezusu Kristoi, ki se ima te dni roditi v Bench emu v Judeji. Pismo naj se pošlje preko Prage" itd.. Na to pismo je pritisnila znamko za 10 vinarjev. Glasom poštnega pečata je bi:o to pismo odposlano iz Petrovič 23. decembra 1906. No, pred ne-Ikoliko dnevi je prišlo dotieno pismo nazaj. Na zadnji strani je pismo imelo pečat: "Jerusalem, Oesterrei-chische Post. 2. Februar 1907." Na sprednji strani zgoraj na levem oglu je prilepljen listič, na kterem je napisano : '' Gestorben — Deeedee (umri)." S .tem je torej uradno potrjeno, da je Jezus Kristus omari. Nazaj došlo pismo se je izročilo od-po.Šilale jiei Viktoriji S., ki je morala objednem plačati 40 vinarjev globe, ker je bild pismo premalo franki-rano. Tepež med nemškimi nacijonalci zaradi volilne borbe. V češkem deželnem zboru so nemški gospodje zaradi volilne borbe tako razgreti), da sta se Iro in Zuleger s tepla. V češki deželni Zbornici je namreč pod galerijo prostor, ki ga rabijo nemški poslanci za svoje pogovore m za akademije. Iro je -tu napadel svojega nasprotnika Zuleger-ja, ker ga je ta baje nekje denunci-ral in mu dal tri krepke klofute € težavo so ostali nemški poslanci ločili oba besna Teutona, da se nista dalje ruvala. Spominjajte m ob nnik prilikah naše prekoristne družbe ir. Oizlla is Metoda ▼ Ljubljani! Hal položi dar domu na oharl (v d) Iz dnevnika prijatelja. "In zapeli so velikonočni zvonovi svoj veličastni spev: "Aleluja! Ale-Iuja!" Pa koder sem hodil, skozi mesto ali vas, preko poljan ali gričev, povsodi ta radostni pozdrav: "Aleluja! Aleluja!" Pretrgani so pečati grobu, strt je sovražnik smrti..... "vstal je, kakor je rekel, in šel"___ In iz milijonov krščanskih src od vročega juga do mrzlega severa, od solnenega vzhoda do divjih prerij za-pada, širom zemlje, kjer se blesti sv. Križ, znamenje krščanstva, fkipi proti nebeški višavi le en vzradoščeno sla-vospev: 11 Ale1.«ja! Aleluja!"... Pozna noč Velike sobote. Stopam na hrib posekanega gozda za vasjo, postajam in se zamišljam daleč nazaj, nazaj!___ Srečna detinska leta! S kako nedolžno neutešeno radostjo sem te pričakoval, oj veliki dan, oj ti sveti dan Gospodov!.. . Minilo je — mrtvo, in ne boj se* mrtvi ne vstaj-jajo. Oziram se okrog. Noč, tema, pozna noč. Mrtvo vse okrog mene, mrtvo vse v meni. Mrtva je vera v mojo sedanjost, mrtvo je upanje v mojo bo-doneosh mrtva je ljubezen, snivajoča nevzdramno spanje v grobu strtega srca. Kaj še delam tukaj, sam, zapuščen, v tej dolini solz ? Glej ! Tam pod hladno grudo mi spava ona, ki mi je užgala luč življenja, ki je žrtvovala vise svoje življenje le za-me! Ah, lani ta dan, kako veselo, kako iskreno mi je še želela: "Sin moj! veselo Alelujo!"— Oj, mati, mati! Čuj! Kristus je vstal od smrti! Čuj me, vstani tudi Ti iz groita temne ječe! Vstani, da čuješ moj pozdrav: 'Mati moja! veselo Alelujo!"..... Suho listje pod nogami je zašustelo.... zganil sem se. Nič ni! Le srce moje čujem viharno biti: ne boj se!.... mrtvi ne vstajajo! In zamislil (sem se dalje. . Tam sredi poljane v ponosni gosposki hiši na mehkih blazincah sniva sladki sen ona, za ktero je živelo in umrlo moje srce. ona, ki mi je velela na te strme visočine moje osode, kterih sem strmoglavil doli na skrajni rob brezdna brezupov. Na tem rob tu boreči se s smrtjo in življenjem, upom in brezupom, stegnil sem še enkrat omahu- joeo roko proti njej---- Še enkrat vzkliknil bolestno, obupno: Dragica, reši me! Ali ona se je zdela previsoka, da bi prijela to rolko zavrženega, roko siromaka. Zaničljivo-boječe se je obrnila v stran in me prepustila svoji osodi— Ne boj se! mrtvi ne vstajajo!... In zazdelo se mi je, da mi je omahnila trudna roka nad groznim propadom. In outil sem, kako se potapljam čim nižje, čim globokeje preko girezi b.iata, doli v zevajoče brezdno pogina... Stresel sem z vsem naporom trudno glavo ■težkih turobnih misli, ter skušal si vzbuditi drugih slajših spominov na doživele velikonočne praznike. Zastonj! V tolažbo mi le vihamo srce odmeva svoj zamolkli turobni klie: Ne boj se! mrtvi ne 'vstanejo! Povesil sem trudno glavo globoko doli na prsi in boj, strašen notranji boj razdvojev in brezupov se je pričel. Še enkrat sem se ozrl tja na posvečeno zemljo, kjer mi počiva draga mati, še enkrat tje sredi širne poljane, kjer spava ona, ktere brezsrčnost me je pahnila v to temno noč brezupov,, v to brezdno pogina . .. Zazdelo se mi je, da se vgre-zam doli, doli, globoko doli. Dragica ne boj se! mrtvi ne vstajajo! Pa se je zasvetlikal rudeČkast plamen, a takoj za njim strel', nato jeden in zopet jeden. Glasan je njegov odmev, objemajoči in pret rešuj oči sveti mir velikonočnega jutra. No, potem zopet vse tiho in mirno — Hej, ali ni dolgo za tem se je oglasil -veliki zvon farne cerkve svojim mogočnim srebrnim glasom, svečano oznanjujoči mlademu jutru za vršaci vzhoda porajajoše se Velike nedelje svoj veličastni pozdrav: Aleluja! Aelnja! Vzdrannil sem se in otresel obupnega boja. Misli so mi .postajale vedno jasraeje, in ko se je razlegal zopet strel za strelom iz "možnarjev" pri farni ceitivi, sem se popolnoma predramil. Stal sem še venomer tam, kamor^sem prišel pred dvema urama. Zdaj še le sem začel čutiti, da sem takorekoč ves primrznjen na kraji, kjer sem izvojeva/ svoj notranji boj. Napotil sem se proti domu. Poki in streli iz možnarjev od farne in raznih «eikva podružnic so pretresali mrzlo nočno ozračje, s stolpa lin pa so brneli milo ubrani velikonočni zvonovi svoj slavospev in pozdrav Gospodu: Aleluja 1 Aleluja! (Konec prihodnjič.) PISMA IZ NEBBS. Kako prazno verni ljudje žive v pro-^vetllienT Nemčiji in celo v glavnem mem, dokazuje slučaj, s kterim se I ibavi sedaj kazensko sodišče. Neka žena, ki živi ločeno od svojega moža, je vložila proti možu tožbo na ločitev zakona. To pri.iko je porabila njena služkinja, da si pridobi denarja. V komediji je igrala glavno -ulogo moževa prva žena, ki je umrla pred desetimi leti. Ta mrtva žena je pisala v nebesih pisma ter jih ■pošiljala po dekli svoji naslednici v za-komi. V pismih je n. pr. ganljivo opisovala, da je v nebesih rodila še jedno deklico, kar je nebeške prebivalce tako razkačilo, da mater in hčer strašno trpinčijo ter suvajo po oblakih. Toda kmalo bode bolje, ker se je hčerka zaročila z Jezusom, češ, da se angeljci že z 10. letom zaročajo. Hčerki pa je treba denarja za svileno obleko in za druge lišpe, da je ne bode ženin zavrgel. V zahvalo bode Jezus drugi ženi pripomogel, da se pravda za ločitev zakona zanjo dobro izteče. In na ta bedasti način je dekla izvabila iz svoje gospodinje tekom časa 1000 mark, dokler ni zvedela policija za nebeška pisma. Slovenski katotldko Koliko se porabi šivank na svetu? Na Angležkem se izdeluje na dan 50 milijonov šivank, 70 tovarn na Nemškem jih izdela na teden po 200 milijonov, v Zjedinjenih državah na teden vsaka po 150 milijonov. Računi jo pa, da se porabi povprečno na dan do 100 milijonov šivank po celem svetu. POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam prav iskreno rojaka Ven-eeslava Kukeca v Ely,. Minn. New York, 2S. sušea, 1907. Josip Tratar. Gredoč v staro domovino, srčno lepo [»ozdravijam še enkrat mojega brata Ivana Hrvata v Clevelandu, Ohio. New York, 28. sušea, 1907. Fran Hrvat. Išče se MIHAEL BUTALA iz Tanee gore št. 52 pri Črnomlju. Pred tremi leti bival je na C al umetn, Mich., ter odšel ne ve se frfum Tu zapušča neko svoto denarja. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. Joseph Stukel, 205 8th St., Calumet, Mich. (19-3—19-4) ( Pri odhodu v staro domovino naznanjam tem potom, da sem srečno dospel v milijonsko Nesto New York, od koder kličem presrčni: Z Bogom! očetu, materi, sestram, bratom in svaku v South Lorainu, Ohio. New York, 2S. sušea, 1907. KI erne nt Meden. Pozdravljam te še enkrat prav iskreno, dragi mi brat Florjan v Meaderiands, Pa. Z Bogom! New York, 28. sušea, 1907. Josip Vovk. Spodaj podpisani pozdravljam na tem mestu Julijo in Josipa Stanko ter Ivana Švigelj v Hopewoodu, Pa. Zadnjega si obranimi v dobrem spominu !! New York, 28. sušea, 1907. Anton Borštnar. Ob povratni v staro domovino se poslavljam na ta način od dragih mi znaneev v Waukeganu, 111, in pozdravljam iskreno Ivano in Toneta Ah .in ter Vremeta v Bvelethu, Minn., kakor tudi Jakob Novaka v Chisbol-mu. Minn. Bog Vas živi! New York, 2S. sušea, 1907. Gregor Cankar. Pred odhodom v siaro domovino po-pozdravljava vse znance in prijatelje in posebno iskreno rojaka Ignaca Gregorčiča, njegovo ženo ter vse boarderje. Živela Minnesota! Z Bogom! New York, 2S. sušea, 1907. Fran Jarc. Fran Gregorič. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse ostale prijatelja in znance v Ely, Minn., posebno pa Blaža Zakrajšek in njegovo ženo, Ivana Zakrajšek in moja dva brata v Waukeganu, HI. Z Bogom! , New York, 28. sušea, 1907. Anton Skopee. Na obali Atlantika pozdravljanj še enkrat, predno odhajam, vse rojake širom Amerike, posebno pa pozdravljam mojo sesltrično Mano Grašelj v Eiy, Minn., in kličem vsem: Na zdar! New York, 28. sušea, 1907. Fran Lamovec. POZOR, ROJAKI! Varujte se pred ničvrednim Fran Tnrkom, doma iz Brusnic, Dolenjsko. Tukaj je bival več let in se bal delati, pač pa je bil mojster za tepež in pijančevanje, zato je imel vedno dovolj posla s sodmjo. Od -tukajšnjih rojakov izposodil si je večje svote denarja in jednemu še celo ukradel 130 dolarjev ter jo odknril ne ve se kam. Pozna ee omenjeai mladenič lahko po dveh znamenjih pod levim očesom, ktera si je prilastil pri tepežu z nožem. Rojaki, čuvajte se tega tička. ker »nikjer ne bode učinil kaj dobrega. Anton Branik, 715 Haugh St., Indianapolis, Ind. CL podp. društvo (j* ^JD svete Barbar Zledlnlene države Severne Amerlket Sedež: Forest City", Pa. ■ 3*. lanuarla 1903 v državi Pumcm^iti- -O-O- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa, I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Boi 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". POZOR ROJAKI! Pred nekoliko leti ustanovilo se je SIovensko-Hrvatsko zdra-vižče, ktero je pod ravnateljstvom in nadzorstvom Vara dobro znanega vrlo izkušenega zdravnika Dra. J. E. Tbompsona, vsled Cesar je eden najzanesljivejši zdravstvenih zavodov Severne Amerike. Na tem zdravišču zdravijo se vse še tako zastarele akutne, znotranje in zunanje, kakor tudi vse kronične bolezni. Zastrupljene krvi - Sifilis - izzdravi se v najkračjem času in popolnoma. Ako Vam je toraj potrebno zdravniške pomoči, idite ali pa pišite na to zdravišče, kjer bodete gotovo našli najboljšo zdravniško pomoč in vso za Vaše zdravje potrebno postrežbo. Pišite v svojem materinem jeziku ter pisma naslovite natanko tako: Slovensko=Hrvatsko Zdravišče DR. J. E. THOMPSON, 334 West 29th Street, New York, N. Y. Zdravišče je odprto ob delavnih dnevih od 1) zjutraj do ojzvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11 predpoldne do 3 popoldne. ——————I— t.m —ar.ru ROJAKI, NAROČAJTE SE M A NAJCENEJŠI DNEVNIK! 'GLAS NARODA", NAJVEČJI IS Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO __ _ • « ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češke^c fcmela. Krdi lepa naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ;n drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E, kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY > CLEVELAND, O. '■"^"'"l^—t^r- imJ»u"U|M"'"W"""!*^1!»iwuflwuimiJiiiin^iu .ll|yiuui|j|||iuiwui->"5ij.u,i|ini UI^j.iu MATH. KAPSCH, ELY, MINN. Rojakom Slovencem in Hrvatom priporočam veliko zalogo vsakovrstnega blaga. % Prnriaiam naiboliSe pivo v sodčkih ali steklenicah iz pivovarne Val. Blatz I lUUUjUMI 4 Co, kakor tudi raznovrstno žganje in vino po jako nizki ceni. Prnriaiam možko» žensko in otročjo obleko po najnižjih cenah. Iz-I luuujunr bere si vsakdo lahko lepo obleko do najnavadnejšega do f najboljšega blaga. j Prnriaiam obuTal» b°disi za moške, ženske ali otroke. Tudi naj- i I IUUUJUIII boljše majnarske črevlje je mogoče le pri meni dobiti. j Prodajam post° -grocerijo in skrbim» da je vsakdo zado- tudi meso ter tudi tu nezaostanem v nobeni potrebi za drugim. Poskus je prepričanje ! i^^^fa^^dt^adfaiMdhi^todfci^fei m^ia-^"........................i*%ir- 'fii- Rojakom v Pittsburgu, Pa. In okolici naznanjam, da j. za tamošnji okraj moj > edini pooblaščeni zastopniK za vse posle JAKOB ZABUKOVEC, »4824 Blackberry Alley* Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od ^7. do £8. ure, ter ob sobot n h do 8. ure zvečer. Frank PetkoTŠek 214-218 Market Street Waukegan, lil. priporoča rojakom svoj o^SALOOIN, ^ v kteresm vedno toži sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine s ni od k e. V svoji PRODAJALN1CI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je t Mr. Frank Sakserjem v New Torku. t+ m Jugoslovanska Katol. Jednota. 1 akorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNTKT: Predsednik: MIHAEL SUNTČ, 421 7tb St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. bo. 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, B-x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III. nadzornik. Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABITKOVEC, predsednik porotnega odboru, 4P24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, EH. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEO, 711 N. Chicago Street, Joliet, Dl. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druire listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB Z AB U KO VEG, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je 1'GLAS NARODA". 0R0BN3STI KRANJSKE NOVICE. Kurji tatovi. V Kranju so zaprli zadnje dni celo vrsto kurjih tatov in tatic. Stvar je prišla na dan, ker je eden mladih uzmovičev-pomagačev v stiski moral popustiti svoj klobuk, ki ga je potem izdal. Pokradenih je mnogo kur, bolj pa so še dišali tatovom kapuni in purani. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Poneverje-n j e i n tatvina. Alojzij Drnovšek iz Tržiča je služil pri kantinerju Gor-setu v Ljubljani za hlapca. Leta 1904 ob času orožnih vaj, je poneveril tri, od rezervistov Vilibalda Rusa, Ivana Verbiča in Franceta Keleta mu v shranjenje zaupane kovčege z obleko in perilom vred, v skupni vrednosti 120 K G0 v. Takoj po odhodu rezervistov na orožne vaje je zapustil službo in zastavil zaupano mu blago pri nekem peku za 20 K, ter se podal v Šta-nijel na Primorsko. Lansko leto je pa tudi v Tržiču svoji službeni gospodinji izmaknil raznega blaga v skupni vrednosti 27 K 30 v. Obsojen je bil na šest mesecev težke ječe. Ti mene. jaz tebe. Posestnik Jožef Kirin in bajtarja sin Gregor Pavlovec sta se v Skrlovi gostilni v Knežaku sprla. Prvi je udaril Pavlov--ca z roko po obrazu. France Kirin, nečak Jožefa Kirina, je prišel z nekim polenčkom stricu na pomoč in udrihal po Pavlovcu. Med tem pa priskoči Jože Kirin z neko železno palico in udari z njo svojega nasprotnika, da se mu je po obrazu kri vlila. Pavlovec mu jo iztrga iz rok, rekoč: "Ker si ti mene, bom pa še jaz tebe" ter ga udari po glavi 'n ga teitRo škodu.je- Pavlovec je bil obsojen na šest mesecev, Kirin pa na tri mesece težke ječe. PRIMORSKE NOVICE. Požar. Pri Barkovljah pri Trstu je pogorelo okoli 8000 kub. metrov travnikov. Zažgala je iskra iz lokomotive. Ustrelil se je vojak Ivan Sumrak iz Pulja v Trstu s službeno puško. Bil je takoj mrtev. Sumrak se je končal, ker se mu ni vee ljubilo nositi vojaške suknje. Ženo je ustrelil. Pred tržaškimi porotniki se je vršila razprava proti 35-letnemu Antonu Cillo iz Raba, obdol-ženemu zločina uboja, izvršenega dne l(i. novembra 39g je soliden in izdelan iz kovine ter meri devet palcev v premeru; stroj igra na dvojne standardski Columbia ali Edison valčke in nadkriljuje vse tudi najdražje stroje tako z ozirom na čistost in jakost glasu. Stroj je lep okrasek stanovanja in je zelo priličen /a večerne zabave. Ne pošiljajte nam denarja v naprej, temveč pišite nam danes ter se ob-veiite, da bodete prodali 39 komadov novosti, ktere se lahko prodajo, in sicer po 10c. komad. Ko to prodaste, pošljite nam $3.90 in mi Vam pošljemo imenovani "dandy" govoreči stroj, natančno tak, kakor je popisan in naslikan zgoraj. Vi zamorete samo poskusiti, ker vzamemo nazaj vse predmete kterih ne morete prodati in Vam damo nagrado primerno predmetom, ktere ste prodali. Pišite danes. NEW YORK-CHICAGO SUPPLY CO., 194 Broadway, New York City. NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vine po 50 do 50 ct. galoA s posodo vred. Dobre belo vlao od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstaa tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošljejo demur, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St, Saa Francisco, CaL Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo natega zastopnika g. Josip Seharabon-a, 409 WEST MICHIGAN IT, DULUTH, mm* kteri ima evoj SALOON prav blizu kolodvora. Vaak rojak je pri njemu najbolje poetreien. FoiOja denarja v staro domovino najceneje in najhitreje po naiem po vedovanjn. Z—topa nas ▼ vseh po aHk; torej pazite, da aa o« vsedete na lim laskavim hwsertam niftvredne-iev, kterih v Doinika tudi ne manjka. Spoštovanjem PEAKS IAMBI OO ROJAKI SLOVENCI PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO = „ZDRAVJE" = Novih 50.000 iztisov se zastonj razdeli med Slovence ^ZJSTJ-TO-j^ »ziDtt-AjTrcr^i" katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski syetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ,,ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa Čitali. Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. L edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno. Ozdravljen: reumatizma v rokah, nogah in križu. V dokaz nekaj najnovejših zahval: m\ MIKE NOVAK, 1253 Moblen Avenue, Pueblo Colo. Ljubi moj prijatelj Dr. E. C. COLLINS M. 1. Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko? katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz Sc-m sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil. Se Yam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Y;is priporočuioč, ostajam Vaš prijatelj MIKE NOVAK. Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajie njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za ■ poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: w E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St. New York N. Y. I Potem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. t Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane "MARIJACELJSKE KAPLJICE". Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice $1.80, za G stekl. $2.75, zal2stekl. $5.00. Čudodelno mazilo za lase. Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpa danje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 skatulja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja: ^ IVI. RESINYI, Box 32, Sta. D.* New York, N. Y. ICOUICO JE URA? To Vam Elgin ali Watham ure vedno naj toč ne j še kažejo ! Veliki cenik, opremljen z več sto slikami teh ur in druge različne zlatnine po naj-nižih eenah se dobi brezplačno in poštnine prosto od "SLAVIA" Watch & Jewelry Cq. 27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y. Pilite takoj po njega! OH I A I f brijte se sami in pri V. .tem si bodete pri- hranili na denarju, kakor tudi času. Naročite si vsled tega britveni stroj "Patent Gem^Junior" z 7 klinami, katere so iz najboljšega jekla izdelane. Ta stroj omogoči vsakemu se briti, brez da bi se moral znati, ali pa v britju razumeti. Sestavljen je tako da se pri brijenju nikakor ni mogoče urezati; kline istega se na jermenu ravnotako lahko nabrusijo, kakor pri navadni britvi. Z britvenim strojem 'Patent Gem Junior" je človek v 2 minutah obrit tako kot od brivca. Stroj stane samo $2,00. pri naročitvah poSljite 50c v znamkah, a ostalo svoto plačali bodete na expresu. Kdor pa pošlje znesek $2, v naprej, temu iljemo stroj po pošti, poštnine prosto. Ako kedo z strojem ni zadovoljen ga zamore pri prijemu takoj nazaj poslati, nakar mu denar povrnemo.) Pliite na L. Guardia & Co. 210-214 E. 112 St., New York, N. Y. .ju-. 1». >. i-' ..,7-iC'',v "Winnetou, rdeči gentleman . Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanj«.) RaHceoemo kože in začnemo preiskavati zaloge. Bogata zaloga vsega je. kar se je k"daj prenašalo skozi Estaocado. Orožje vseh vrst, smodnik, •vinec, naboji, lasi, sedla, mošnje, pokrivala, popolne potne in lovske oprave, sukno, brajee, neprave korale in okrasja, biserne naveske, kakoršaie ljubijo posebno Indijanke, vse vrste drobnarije, glasbena orodja, polno pušk in pemmicana (konservirano meso), velike zaloge živil in drugo. Pri vsem blagu ni težko videti da je naropano. Bob prevrata vreče, kot bi bile tobakovi mehurji. Marshall vzame kramp in lopato. Nato začne kopati. Kmalu pod vrhom je skritega toliko zlatega prahu in zrne, da jih ima dovolj nositi jeden konj. Stresem se, ee pomislim, koliko ubogih zlatoiskalcev je moralo dati evoje življenje, predno so nabrali lopovi tako množino deadley dusta (smrtnega prahu), kteri nosi to ime z vso pravico. V domovino vraeujoči se digge-rji g a ne nosijo navadno dosti seboj, ker ga večinoma založe in dobe nakaznice ali papirnat denar zanj. Umorjeni so morali imeti te papirje pri sebi. Kam so neki zginili T 4'Kje je denar, kje so papirji, ktere ste odvzeli umorjenimi'' vprašam Hoblyna. ''V nekem skrivališču daleč od tukaj. Kapitan ga ni shranjeval tukaj, ker ne zaupa vsem članom čete." "Ali ve sam za to skrivališče?'' "On, pa njegov poročnik." "Kdo je poročnik?" "Patrick Morgan." Zdaj se mi nekaj zasveti. "Bogata postaneva na vsak način," je pisal ta človek svojemu očetu. Ali namerava izdati svojega tovariša? "Ali prav nič ne slutiš, kje bi bil primeroma ta kraj?" "Ne vem za gotovo; toda kapitan ne zaupa dosti poročniku. Ta je šel danes ;e z jednim človekom proti Head Piku na Rio Pecosu; jutri bi imel iti za njim jaz z dvema tovarišema, da bi ga opazovali." "Ah! Potem ti je kapitan opisal kak kraj in sicer prav natančno." Vprašanee molči. "Odgovori resnico! Če molčiš, moraš umreti. Če pa govoriš, se te usmilimo, dasi zaslužite vsi skupaj vrv." "Vi slutite dobro, Sir!" "Kteri kraj je ta?" "Jaz naj bi ga takoj poiskal in takoj ustrelil poročnika, če bi se mu bližal. Majhna dolinica je, ktero poznam zelo dobro, ker sem bil že jeden-krat tam. Vam ne koristi ničesar, če vam jo opišem, ker jo kljub temu ne najdete." "Ali ti je opisal samo dolinico ali pa tudi kako točko v njej?" "Kapitan je preveč previden, da bi mi kaj tacega zaupal. Njegovo povelji* jo. naj skrijem in ustrelim poročnika, če bi prišel v dolinico." "Dobro! Ti ostaneš pri življenju, seveda pod pogojem, da nas pelješ v to dolino." "Dobro, jaz ^as hočem." "Zapomni si pa. da si zgubljen, če bi skušal zapeljati nas. Sicer pa jahaš z nami kot vjetnik in ne kot prost človek." "Well," pravi Sani, "torej smo končali našo preiskavo. Kaj pa zdaj?' "Mi vzamemo seboj samo zlato, od druzega pa, kar potrebujemo. Orožja, streljiva, tobaka, živeža in nekaj drobnosti za darila Indijancem, Če so slučajno kje sestanerr.o ž njimi. Kar izberite; jaz hočem medtem od-brati konje." Najdem štiri znesene miehiganske žrebce, kteri so zelo dobri za tovore; polejr teh so -amo še trije mustangi nekaj vredni. Boljši so vsekakor kot Bernardov in Bobov konj. Zato jih lahko zamenjam. Tretjega določim za Hoblyna. Vreč za tovore je dovolj. Vsakemu konju dam po jedno. Kar vzamemo seboj, denemo v zagrinjala tako, da dobimo osem zavojev. Te se naloži na štiri konje in dobi vsak dva. Iz vseh drugih predmetov pa napravimo veliko kopico; pri tem znesem lahko gorljive stvari k jednemu kraju. "Kaj storimo pa z ostalimi konji?" vpraša Sam. "Bob naj jih odveze in zapodi v prerijo; to ni sicer baš pametno, a se mi smilijo, da bi jih poklal. Odpelji naložene konje; jaz hočem malo počakati in zažgati ta kup." "Ali bi se to ne storilo lahko takoj?" me vpraša Marshall. "Ogenj se bode videl daleč na okrog; ko nas stakemeni ne dobe pri naših ognjih, se bodo hitro vrnili. Lahko je, da nas kljub temi dohite. Zato je boljše, če greste vi malo naprej; jaz imam dobrega konja in pridem kmalu za vami." "Well, imaš prav, Charlie; dalje, boys!" zapove Sam. On pre prvi in pelje jednega obloženega konja, drugi trije slede. Marshall gre zadnji z Bobom in Hoblvnom. Jaz ostaneta* z mojim konjem iii čakam. Potihnejo odmevi kopit. Mine dobre četrt ure; ne smem odlašati več. ker se uteirnejo vrniti stakemeni in me presenetiti. Grem v skrivališče, da zažge m kup. ^ S pom ENZEL, J«17 E. 62nd Street, N."E., Cleveland, Ohio J'izdelovaleCjkranjskih in nemSkih HARMONIK. I rDelo napravim na zahtevan i e naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinkL Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80. i a h 1r^ f N 1 ( f L: v ■L A Ako hoeeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na MartinOer^iča, | 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih TELEPHONE t 1379 RECTOR. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St, NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. 4 obilni obisk. »f f Bojaki, naročajte m na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. Compape Generale Transatlantipe. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA CRFA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. Poštni parniki so: na dva vijaka.......... "La Provence" "La Savoie" "La Lorraine" "La Touraine" 'L'Aquitiine" ... 14,200 ton, 30,000 konjskih moči* ...12,000 „ 25,000 ... 12,000 „ 25,000 „ ...10,0O0 „ 12,000 „ .................10,000 „ 12,000 "La Bretagne".............................. 8,000 "La Champagne" ........................... 8,000 "La Gascogne" .............................. 8,000 9,000 y,ooo 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Chesebrough Building. Parniki o d plujejo od sedpj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča St 42 North River, ob Morton St-, N. T. •LA LORRAINE 4. apn 1907. *LA PROVENCE 25. apr. 1907. La Bretagne 6. apr. 1007. *LA LORRAINE 2. maja 1907. *LA TOURAINE 11. apr. 1907. La Bretagne 4. maja 1907. *LA SAVOIE 18. apr. 1907. *LA SAVOIE 9. maja 1907. La Gascogne 20. apr. 1907. *LA TOURAINE 16. maja 1907. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. W. Kozminski, generalni agent za zapad. _71 Deahorn St. Chicago, 111. - ■ »jfijjt'fJMc I Tt*lf * <^OOOOOOCHH>OC AVSTB O-ABBBICAN LIP" Regularni potni parnlkl "Francesca" odplnje 20. aprila. "Laura" odpluje 7. maja. vozijo med New Yorkum, Tr«tom In Reko. Najpnpravnejša in najcenejša parobrodna črta[[v Ljubljano in sploh naf Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. C& Co., General Agents, 1 Washington St., New York. ■ff-tf^ra-iL: 11 |TT TT TT TT — ' J! CUNARD LIN F»y\RINIKI PLUJEJO MHO TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OMSfcŽEH I'OKKIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpluje i« New Torka dne II. MOM ram TTLT0NI A, 8LAV0NI i aprila. odpluje iz Nev York a da^ 2\ aprila. odpluje iz New Torka dne 2. maja. lNNONIA so parniki na dva vi- jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in Tke Ciard Steamsbip Co., Ltd, BOSTON s MINN^ Stat« St. Guaranty 31-34 STATE J POLI81 CHICAGO! Building. 67 D«arborn[6t. (Th NEW YOttk. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino. Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Punaju. Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje proti obrestim po 4 in odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. Prodaja parobrodne listke <3 za vse prekomorske družbe; vsak potnik dobi originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri .raznih družbah inaa visoko varščino in so denarji vedno varni. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. ROJAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda". ROJAKI, MAJtOČAJIEB KB NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI IjFtt Pf R 0 S 1 BOLNIKOM NA ZNANJE Has! po celem svetu slavni profesorji. Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe eompnniji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih, zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Sanio America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom pledieal Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili naših zdravnikov zdravila. $500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kater* se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila. •p Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje I a* Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni zagotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co. ■ Kdo Vara more dati bolji dokaz da Vas ozdravi? : Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas. Itbeden drugi zdravnik Vam nemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi! Zato bolnik' pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar. ^ Tistim kater^ trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih! ^ Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ak~ se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kahšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. liavno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zčlraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol-rnma ozdraviti morejo. * • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! • • * Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mo-i gofie bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da 80 v Človeku razširi in kako da Človeško telo propade ako 8 pusti zdraviti ali pa ako ga je Bram bolezen sdravniku povedati ali popisati. Če nobena Zdravniška -injiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam na dopušča da bi vbo oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost na pridejo. Mi pošiljamo tudi r staro domovino zdravila in smo o- dravili samo v mesecu Novembru 3 sto 54 uradnikov, oficirjov, tk&itelje in trgovcev kakor tudi mnogo . a Ivuzcga stanu iz stare domovine in to je dober dokaz, da so nafti zdravili neprekoslivi in da so prispel- do največjega Človeškega znanja. Vsaki kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. FlSlTK NA SLOVENSKI ODDELEK: AMERICA EUROPE Co. KI Columbus Ave.t New York. / «L 4» vtpdlm C m T o4 M. v* «0 i.