POSOJILNICE-BANK Vaš partner v vseh denarnih zadevah ZADRUGE market Vaš nakup Vam želijo b htgos topljene petikmmčne prmznike HOLZBAU GASSER UP 9072 LUDMANNSDORF/BILČOVS Telefon 0 42 28/22 19 Fax 0 42 28 / 27 50 Želi vsem našim odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike Wir wünschen allen unseren Kunden und Freunden ein frohes Osterfest Zvestim naročnikom naših uslug in poslovnim partnerjem vesele velikonočne praznike VAŠE DOMAČE PODJETJE Inž. Štefan Gregorič Ces.m.b.H. 9142 GLOBASNITZ/GLOBASNICA KLEINDORF/MALA VAS 5 Telefon 0 42 30 / 270 INSTALLATIONEN - INŠTALACIJE Heizung Centralne kurjave Wasser Sanitarne in Solaranlagen solarne naprave Blagoslovljene velikonočne praznike •AUTOSERVICE • REIFEN »£«0 FIRMA ^Rudolf ČIK Breška vas 28, 9143 Šmihel Telefon 0 42 30 / 323 Želimo vsem poslovnim partnerjem in potnikom z našim busom vesele velikonočne praznike Z NAMI PO SVETU Vaš partner za transport + turizem A-9141 DOBRLA VAS Telefon: 0 42 36/ 20 10-0 allround-druck ure/ Druclt uiitr-Art, Tr-ars/xir-e-nte-, wtr-lttol&lr, Auslugen- mrl Autokw/ri^tm^, ^ T-Zkirt — Plakate, — Britfr, VEČNA VAS-ŠMIHEL ANTON KUTEJ smihelikl kaplan i3:7 1^09-16.2.1941 moio v Ž«l»2n, Kep|i gostom. naš tednik '•mm* Spominski plošči Antonu Kuteju Krški škof Egon Kapellari je „koroškemu Jägerstätterju“, katoliškemu duhovniku Antonu Kuteju, na cerkvah v Večni vasi in Šmihelu odkril spominski plošči. Tako se je na dostojen način poklonil žrtvi nacizma. V torek po veliki noči 1940 je po maši v Večni vasi Gestapo odvedla Antona Kuteja v Celovec. Odtod so ga odpeljali v pokončevalno tabo-najprej v Mauthausen, v Dachau. Tam je umrl 16. februarja 1941. Umreti je moral, ker ni hotel služiti v nacistični vojski. Poleg tega je navedel slovenščino kot svojo materinščino, nemščino pa kot tuj jezik. Njegove zadnje zemeljske ostanke so pokopali v Škocijanu -poleg Vinka Poljanca, prve žrtve nacizma med koroškimi Slovenci. Velike zasluge za počastitev „koroškega Jägerstätterja“ ima pisatelj Janko Messner. rišče -nato pa Številka 13 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 1. april 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Osmi na finala avstrijskega pokala 93/94 - SAK : Vienna SAK med prvih osem? -JUŽNA TIROLSKA__________ Dr. Frasnelli spet frakcijski vodja SVP Deželnozborski poslanci "Südtiroler Volkspartei“ (SVP) 50 dr. Huberta Frasnellija potrdi-11 kot frakcijskega vodjo. Predsednik NSKSdr. Grilc in predsednik EL A.Wakounig sta dr. Frasnelliju čestitala k izvolitvi, kazila sta upanje, da bo tudi v Prihodnje kazal dobrohotno zanimanje za koroške Slovence in da se bo še bolj ojačalo medsebojno sodelovanje. K naslovni strani: „Kdor hoče priti k Bogu, mora verovati!“ (Hebr 11, 6). Toda človekov razum in volja sta zaradi nasprotovanja hudega duha nemočna, da bi stopila v stik z Bogom, ki je Resnica, Lepota, Sočutje in Nežnost. Tudi v odrešenju zato Bog napravi prvi korak. Človekovo nemoč sprejme Božji sin Jezus ter jo s svojo ljubeznijo na križu uniči; spremeni jo v moč. To okuša tudi dandanes vsakdo, kdor v molitvi „postane kakor otrok“. - Nončevaški otroci pri Pliberku so na hvalevredno pobudo odraslih že pripravili in očistili raglje, ki že od nekdaj sooblikujejo praznovanje trpljenja in vstajenja učlovečenega Boga. St. M. M. Foto: Fera Jutri, ob 15. uri, si v Trnji vasi v 4. krogu avstrijskega nogometnega pokala stojita nasproti SAK in dunajski II. ligaš Vienna. Ker ima SAK prednost do- mačega igrišča, je možna senzacija. Za to pa je še posebej potrebna podpora navijačev. Podprimo SAK! Blagoslovljene velikonočne praznike želijo Naš tednik Narodni svet koroških Slovencev Krščanska kulturna zveza Enotna lista Politično upravna akademija 4 Politika Politika 5 Milka hudobnik Komentar NAŠEGA TEDNIKA Križ — simbol poguma in milosti Ko sem bila še mlajša, stara kakih 20 let, me je zelo motilo, da imamo v krščanski cerkvi za glavni simbol križ. Križ, to je bil zame simbol smrti, trpljenja, bolečine in solz. Tudi Velike noč kot cerkvenega praznika nisem marala tako, kakor npr. božič. Božič, to je bilo zame rojstvo in radost, dete v zibelki, novo življenje in novo upanje. Velika noč pa je bila zame Kalvarija, vzeti križ na svoje rame, trpeti, umreti. Te teme — takrat — niso bile zame. Mlad človek je pač tak. Potem sem postala stara 30 let. V tej starosti je Jezus začel pridigati, zbirati svoje apostole okoli sebe, vse do tistega dne, ko se je na Oljski gori poslovil od svojih sopotnikov in tepen, mučen, opljuvan in s trnjem kronan vzel križ na svoje rame, ga ponesel na goro Kalvarijo ter tam končal muke svojega človeškega življenja. Ko postaneš star 30 let, je čas, da vzameš križ na svoje rame. Kaj pa pomeni to — svoj križ nositi? To pomeni najti svoj prostor na tem svetu, sprejeti svojo nalogo in jo vestno izpolnjevati. Svoj križ nositi pomeni, da se v solzah smejimo in v smehu jočemo. Svoj križ vzeti in ga nositi pomeni, da obdelujemo svoj značaj in skušamo odpraviti svoje napake, svoje pomanjkljivosti. Svoj križ nositi pomeni, da se vadimo v odpuščanju sebi in drugim. Če pademo trikrat ali tridesetkrat, vedno lahko spet vstanemo in vsakič smo se nekaj novega naučili. Svoj križ nositi pomeni krotiti svoj hudoben jezik, svojo ošabnost, svoj napuh, svojo domišljavost. Svoj križ nositi pomeni, da se vadimo v pozornosti do sebe in do drugih, da znamo ločiti nebistveno od bistvenega, stranske stvari od res pomembnih. Svoj križ nositi pomeni tudi svojemu bližnjemu pomagati nositi križ, mu lajšati njegove muke, ga poslušati. Svoj križ nositi pomeni veliko ljubiti. Ljubezen je edina, ki raste, čim bolj jo trosimo. Ta naš križev pot skozi življenje je kot ekspedicija skozi puščavo in pragozd, po gorah in ledenikih, čez morje in strmine, po travnikih in poljih, v soncu in dežju, v vročini in mrazu, pomladi in pozimi. Vse mogoče bomo srečali — veselje in žalost, hrup in tišino, rojstvo in smrt, uboštvo in bogastvo, ljubezen in sovraštvo, mlado in staro. Pa še bi lahko naštevala. Včasih bomo tavali kot list v vetru, zdelo se nam bo, kot da ne vidimo ne cilja ne poti. Morda nam bo tedaj zasijala od nekod luč milosti, ki nam bo spet pokazala pot, po kateri bi lahko šli naprej. Le del naše poti sestoji iz lastnega truda,-vse drugo je Božja milost, ki nas spremlja. To mi je v veliko tolažbo. Križ nositi pomeni najti svoj prostor na tem svetu, sprejeti svojo nalogo in jo vestno izpolnjevati. I z Našim tednikom : v Novi impulzi/ manjšinski politiki? Novi šef koroških socialdemokratov dr. Michael Ausserwinkler hoče tudi v manjšinski politiki sprožiti nove impulze, vendar jih v pogovoru z Našim tednikom še ni mogel konkretizirati. Nekje razumljivo, saj vodi stranko šele štirinajst dni, Z dr. Michaelom Ausserwinklerjem se je pogovarjal mag. Janko Kulmesch Nekaj je za dr. Ausserwinklerja jasno: „Politične stranke se ne smejo posloviti od manjšinske politike." Zato hoče vsestransko sodelovanje koroških Slovencev v stranki; njegov cilj je, da bi vsaj leta 1999 bil/a koroški Slovenec/koroška Slovenka izvoljen/a preko SPÖ v deželni zbor, zato pa tudi ni navdušen glede samostojnega manjšinskega mandata. Boji se, da bi tak mandatar bil osamljen, ker za njim ne bi stala stranka. Velik pomen pripisuje tudi sodelovanju s Slovenijo in s socialdemokratsko stranko Janeza Janše. Ausserwinkler Našemu tedniku: „Še danes bom Janšo pismeno povabil na srečanje s koroško SPÖ.“ Naš tednik: Pri manjšinskem mandatu gre predvsem za vprašanje, kako slovenski narodni skupnosti zajamčiti zastopstvo v deželnem zboru. Vrhu tega naj bi neodvisni manjšinski mandatar zastopal celotno narodno skupnost in ne samo socialdemokratski del slovenskih volilcev. Dr. Ausserwinkler: Bilo bi nese-riozno, če bi 14 dni po tem, ko sem bil imenovan za Ambrozyje-vega naslednika, zavzel k tako kompleksnemu vprašanju dokončno stališče. In kako gledate na vprašanje skupnega demokratičnega zastopstva v obliki javnopravne narodnostne zbornice? Tudi na to vprašanje ne morem dati dokončnega odgovora. Bilo bi to prav tako neseriozno. Otroški vrtci. Po soglasnem sklepu sosveta za slovensko narodno skupnost naj bi koroški deželni zbor sprejel zakon, ki bi za vsak otroški vrtec predvideval dvojezično skupino, če bi zanjo bilo najmanj pet prijav. Vaš predhodnik Ambrozy je tak zakon odločno odklanjal. Vaše stališče? Mislim, da sem kot celovški podžupan dokazal, da mi je kvantitativna in kvalitativna razširitev dvojezičnega otroškega varstva pri srcu. V primeru, da bi SPÖ v novi deželni vladi bila spet pristojna za otroške vrtce, bi to svojo pot nadaljeval. Toda sklep sosveta predvideva poseben deželni zakon. O Pravicah se ne bi smelo samo razpravljati, temveč jih je treba tudi enkrat zapisati. V svojem političnem programu zahtevate novo solidarnost. Kaj pomeni to konkretno glede brezposelnosti oz. ustvarjanja novih delovnih mest? Prvič — potrebne so dolgoročne 'nvesticije v infrastrukturo. Na Phmer v izgradnjo železnice. Zagovarjate železniški projekt „Süd-Ost-Spange“? j/nam zanj gotove preference. Treba je še tehnično razčistiti, kako vključiti mesto Celovec in kako preprečiti uničenje Roža. ^a_ vsak način pa velja: če hočemo, da se na tem območju naselijo podjetja, z odločitvijo ne smemo odlašati! '-’ruga nujnost pa je, da Koroška Postane gospodarsko središče prostora Alpe-Jadran. Za to je potrebna tudi duhovna odprtost. Iskati je treba stike in sodelovanje z drugimi deželami in državami in videti v tem prednost, ne pa nekih strahov. Se torej ne strinjate z evropsko politiko KHD? Politika KHD-ja se sama diskvalificira. Kontaktni komite med Koroško in Republiko Slovenijo. Vaš predhodnik Ambrozy je v tem komiteju vodil koroško stran. Bi bili pripravljeni naslediti Ambrozyja tudi v tej funkciji? Za nas socialdemokrate to vprašanje ni drugovrstnega pomena. V kontaktnem komiteju bi rad prevzel vodstvo Koroške. In kdaj nameravate sprejeti zastopnike koroških Slovencev? Kmalu. Še prej pa moram rešiti druge zadeve. Prosim za razumevanje, kajti zadeve, kakršna je vprašanje koroških Slovencev, ne morejo biti tema tridesetih minut. Hvala za pogovor. Kučan up' Klestila Predsednik Republi- ke Slovenije Kučsn SG ^94), pa je predsednik sloven- je na svojem enodnev- *e"dgTbSe* nem obisku pri SVStrij' °uisku Klestila v Ljubljani, kjer hQmo lahko avstrijskega držav- skem kolegu Klestilu kanclerju zunanjem ministru M očku in predsedniku ne9a predsednika podrobneje Vranitzkem, Oznanili s političnim zastopst-Vorn madžarske in italijanske Manjšine." Poleg političnega zastopstva avstrijskega parlamen- ^ Sendrug,S0=kMna ta Fischerju jasno za- vprašanja - od radia in TV do \/7p| 73 tn Ha nai hi ÄV- °!roških vrtcev- Avstrijska stran vzel za TO, aa „naj Ul A m povedala nič novega; pred- strija koroške Slovence vsem je opozarjala na tekoče vključila v politično živ- rafPr^® v sosvetu- 1, r Vendar, kar smo ugotovili za Ijenje kot subjekt“. nedavno srečanje kontaktnega komiteja med Koroško in Slove-Ali drugače rečeno: zavzel se nijo, velja tudi za Kučanov je za zajamčeno zastopstvo v obisk na Dunaju: Vprašanje zakonodajnih telesih. Na vpra- koroških Slovencev ni bila ena sanje Našega tednika, kako so Pomembnejših točk dnevnega reda. V ospredju je bilo vprašanje Evropske unije, JE Krško in negativne trgovske bilance. Slovenija upa, da bi s pomočjo Avstrije prišla čimprej v EU, vendar se bo to pred letom 2000 komaj zgodilo. Avstrija upa, da bo čimprej prišlo do zaprtja JE Krško, vendar bo tudi to trajalo najmanj deset let. Kljub temu pa je treba priznati: slovenski državni predsednik je eden od redkih visokih predstavnikov R Slovenije, ki se spoznajo v manjšinskem vprašanju in se zavedajo njegovega pomena. To je dokazal tudi v svojem predavanju na povabilo avstrijskega parlamentarnega kluba. Ni delal samo reklame za vključevanje Slovenije v EU, temveč je hkrati poudaril: „Če države uporabljajo glede manjšinskih pravic različno filozofijo in standarde, potem po vsej verjetnosti tudi prihodnje Evrope ne morejo graditi skupno.“ —Kuj— Foto: Fera Je Avstrija v nevarnosti? V nizu treh diskusijskih predavanj — o avstrijskem desnem ekstremizmu, o prevelikem potujčevanju ter o nemškem jeziku in avstrijski identiteti — je pretekli petek bilo na vrsti vprašanje: Ali je Avstrija zaradi tujcev v nevarnosti potujčenja? Podijski diskutanti so bili univ. prof. dr. Christian Brimner, strokovnjak za manjšine in znanost ljudske stranke, mag. Walter Posch, socialdemokratski poslanec v državnem zboru, mag. Paul Wiesen tajnik združenja koroških industrialcev, in mag. Rudi Vouk, tajnik Enotne liste. Vodstvo diskusije je prevzel ravnatelj prof. dr. Peter Aistleitner, direktor velikovške trgovske akademije in velikovški podžupan. Že pozdravne besede so navzočim prinesle porcijo svobodnjaške nesramnosti, in sicer se je Andreas Mölzer, vodja svobodnjaškega izobraževalnega središča, opravičil z razlogom, da naj tinjski dom njegov honorar 4000,— šil prenakaže KHD-ju, če želi njegovo prisotnost. Ob robu: ostali diskutanti so se honorarju odpovedali. V uvodu je dr. Aistleitner navedel procentualni delež v tujini rojenih Avstrijcev (15 %) in delež tujcev v Avstriji (8 %) in k temu dodal, da se Avstrija kljub temu noče imenovati imigracijska dežela. Brunner in Vouk sta v prvih besedah omenila, da so se v Avstriji že tradicionalno stapljale kulture in mešali narodi, ker je bila mnogonarodna država. Vsi diskutanti so si bili enega (nadaljevanje na 7. strani) 6 Politika Globašani upajo na uspeh obrtne cone__________________ Med Juenno in Malo vasjo naj bi nastala nova delovna mesta Če bo šlo po volji globaških občinskih mož, potem bo dobila občina obrtno cono, na kateri se hočejo naseliti nekatera domača podjetja. REKLI SO 0 računskem zaključku Znano je, da veliko občanov ne plačuje odvažanja smeti. Kam pa pridemo, če bi to vsak storil? Franc Fera (EL) Vodja občinskega urada je že dobil nalog, da kršilce toži. Župan Albert Sadjak Leta 1993 je občinski urad potrošil za 40 % več telefonskih stroškov kot leta 1992. Predsednik kontrolnega odbora Simon Harrich (VP) Ker smo gradili gasilski dom in regulirali reko, je bilo gotovo treba več telefonirati. Podžupan Paul Robnik (SP) Treba bo resno premisliti, ali ne bi spremenili intervalov za odvažanje smeti. Zakaj bi občani plačevali napol prazne zaboje? Bernard Sadovnik (EL) O obrtni coni Župan, ti si 20 let spal... Stefan Pototschnig (FP) To ni res. Pokažem ti lahko mapo, v kateri so zbrane vse prošnje, ki pa niso bile uspešne. Župan Albert Sadjak (SP) Obrtna cona je velikega pomena za našo občino. Vsi moramo pomagati, da bodo res nastala nova delovna mesta. Bernard Sadovnik (EL) Tudi jaz sem mnenja, da je za preživetje občine potrebno nekaj novih domačih podjetij, da bo občina imela več dohodkov. Podžupan Janez Hudi (EL) Za vse investicije v prihodnje zahtevam prioritetni katalog! Robert Ersehen (VP) O alternativni energiji za občinski urad Gore so bile noseče, rodila pa se je miš. Župan Albert Sadjak na naslov dežele, kjer so veliko obljubljali in le malo držali. Če občina podpira gradnjo alternativnih kurjav, sama ne more ravnati nasprotno. Bernard Sadovnik (EL) Izredno veliko Globašanov se je moralo v zadnjih desetletjih seliti „s trebuhom za kruhom“ v druge kraje in tudi druge države. To naj bi se v prihodnje spremenilo. Občina hoče domačinom nuditi delovno mesto v domači občini. Zato je kupila med Juenno in Malo vasjo zemljišče, ki ga bo pod ugodnimi pogoji dala na razpolago domačim obrtnikom. Župan Albert Sadjak je vedel povedati, da je nekaj konkretnih interesentov. Potrebna finančna sredstva (kvadratni meter zemljišča bo stal 130,- šilingov) upajo Globašani dobiti iz izrednih podpor dežele. Kako ogrevati javna poslopja? „Strokovna razprava“ se je razvila na zadnji seji med mandatarji o vprašanju, na kakšen način naj bi ogrevali občinski urad in otroški vrtec. Medtem ko je župan Albert Sadjak bolj zagovarjal kurjavo na olje, je mandatar FP Stefan Pototschnig predlagal, naj preverijo možnost kurjenja na lesne sekance. Odbornik EL Bernard Sadovnik je to zahtevo strokovno podkrepil in dejal, da je za lesne sekance na mizi tudi že izpiljen načrt domačina Marka Gregoriča, ki je svoj načrt že predložil družbi „Neue Heimat“, kjer pa ni bilo zaželenega odziva. Občinski svet je sklenil, da bo dal preveriti vse možnosti; stanovanja za učitelje pa bodo odslej ogrevali s kurjavo na olje. Investicijski stroški bodo znašali 225.000,— šilingov. Proti vstopu v vodno zvezo. Večina globaškega občinskega sveta se je odločila proti pristopu v vodno zvezo Velikovec - Podjunsko polje. Odbor- niki so menili, da imajo Globašani doma dovolj vode in pristop ne bi ničesar prinesel. Tako sta župan Albert Sadjak in podžupan Paul Robnik (oba SP) do konca edina zastopala mnenje, ker da bi s pristopom v težkih časih zagotovili občini vodno oskrbo. Veselje bo odslej vladalo gotovo v Strpni vasi. Soglasno je občinski svet sklenil nakup 2296 m2 velikega zemljišča, ki bo služilo kot športno igrišče in kot igrišče za otroke. Letni računski zaključek za leto 1993 je bil po mnenju mandatarjev in kontrolnega odbora v redu. Globašani so v preteklem letu imeli dohodkov v višini 21, 7 mio-šilingov, in so izdali le 21,4 mio. Preostali denar bodo investirali letos. Silvo Kumer Prof. Neide na mednarodnem seminarju na Poljskem: --------------------------------------------- - Enojezičnost je ozdravljiva bolezen V poljskem središču zimskega športa, v Karpaczu, nekdaj nemškem Krumhiiblu ob češki meji, so se pred kratkim srečali vidni predstavniki šolstva iz osmih evropskih držav, da bi si izmenjali izkustva in poglede na dvo- oziroma večjezičnost v raznih šolskih sistemih. Dodaten namen srečanja 40-članske seminarske družine je bil, da bi Poljaki, ki želijo v severnopolj-skem Olsztynu/Allensteinu v kratkem ponuditi možnosti dvojezičnega nemško-poljskega šolanja, dobili čimveč napotkov za težavne začetke. Univ. prof. Neide iz večjezičnega Bruslja, danes zanesljivo najbolj znani strokovnjak za tako imenovano stično jezikoslovje oz. kontaktno lingvistiko, je dal seminarju s svojimi kvalitet- nimi izvajanji svojevrsten pečat. Poudaril je zlasti, da noben sistem dvojezičnega šolanja ni prenosljiv, da mora vsaka narodna skupnost izoblikovati sistem po svojih predstavah in potrebah. Drugi imperativ takega šolstva je v tem, da bi morali jeziki, ki jih šola ponuja, postati učni jezik. V Kanadi so z uspehom preizkusili sistem t. i. total immersion, popolnega potapljanja v jezik. Kot kar se da vzorno večjezično šolstvo je prof. Neide predstavil luksemburški model, kjer se otroci nauče sprva domačega narečja, luksemburščine, zatem pa še - v tem vrstnem redu - nemščine, francoščine (z rastočim številom ur predmetov v francoščini), angleščine in celo portugalščine (zaradi številnih priseljencev). Evropa, je dejal prof. Neide, si enojezičnosti že iz gospodarskih vzrokov ne more več privoščiti. Težnja po jezikovni samovšečnosti, ki jo opažamo predvsem pri večjih narodih, je vsekakor ozdravljiva. Podobne izkušnje s tremi učnimi jeziki imajo tudi Ladinci na Južnem Tirolskem; to sta prikazala predstavnika šolstva iz Brixna in Bozna. Kako zelo pospešuje dvojezičnost otrokove intelektualne in jezikovne zmožnosti, je nazorno pokazala predstavnica alzaškega šolstva iz Francije. Povedala je, da se pri testih dvojezični učenci bolj izkažejo kakor njih enojezično-francoski kolegi, in to tudi v francoščini. Poleg omenjenih šolskih sistemov so udeleženci seminarja Mnenja 7 Janša odstavljen kot obrambni minister Eden zadnjih prijateljev koroških Slovencev moral zapustiti slovensko vlado Slovenski parlament je sklenil, da mora Janez Janša zapustiti , v|ado in predati vodstvo obramb-' nega ministrstva Jelku Kacinu. Odstop Janše je predlagal predsednik vlade Drnovšek; za predig so glasovali liberalni demo-krati, Jelinčičeva SNS in Združe-na lista, medtem ko so poslanci socialdemokracije, Slovenske ljudske stranke in Slovenske krščanske demokracije glasovali za Janšo. Vzrok razrešitve naj bi bilo protizakonito postopanje vojaške specialne enote Moris. Skupina pripadnikov Morisa je rTled Trzinom in Domžalami usta-v'la avtomobil Milana Smolnikar-J3. nekdanjega uslužbenca ministrstva za notranje zadeve in nekdanjega pripadnika specialne snote Moris. Vojaški policaji so razbili šipe avtomobila ter s silo obvladali Smolnikarja, ki se je pri-jetju upiral. 2 ministrstva za obrambo so sporočili, da je Smolnikar izdajal vojaške skrivnosti, saj je od novembra 1993 zbiral tajne vojaške Podatke z namenom, da jih izroči drugim članom neke tajne in bili seznanjeni še z nemško solo na Danskem v severnem Schleswigu, in z dvojezičnim šolskim centrom v Pecsu na Madžarskem ter z lužiško-srb-sko gimnazijo v Budyšinu v Nemčiji - z njo ima naša celovška Slovenska gimnazija že j^ekaj let tesne partnerske stike; letos junija se bo spet en razred odpravil v Budyšin. Dvojezično osnovno šolstvo na Koroškem je predstavil udeležencem vodja manjšinskega oddelka nadzornik F. Wiegele, zgodovino in notranji ustroj Slovenske gimnazije pa ravnatelj dr. R. Vospernik. In še eno pomembno spoznanje so udeleženci odnesli z dvodnevnega seminar-ia v poljskem Karpaczu. Povsod v Evropi je moč opaziti, da se dvojezične ponudbe poslužujejo vedno bolj tudi pripadniki večinskega naroda. Tako Postaja dvojezično šolstvo čedalje bolj ustanova srečanja Ted narodi. vplivne organizacije. Kako se je dejansko dogajalo, naj bi razčistila posebna komisija. Drugo vprašanje je, ali bo le-ta sploh mogla oz. hotela zadevo razjasniti. Upravičeno se namreč zastavlja vprašanje, ali Janševi odslovitvi niso botrovali drugi razlogi. Eno je namreč jasno. Z Janšo je moral zapustiti vlado človek, ki se je morda najbolj odločno zavzemal za demokratizacijo slovenske družbe. Koroški Slovenci smo zgubili enega zadnjih resničnih prijateljev v slovenski vladi. -Kuj- Je Avstrija v nevarnosti? (Nadaljevanje s 5. strani) mnenja, da so strahovi pred potujčenjem Avstrije plod zavestnega širjenja panike, da pa je treba tudi v nekaterih mestih (Dunaj!) omejiti tok tujih priseljencev, ker so nekateri okraji res že preobremenjeni, česar se domačini bojijo. In ta strah da se ne sme zanemarjati. Diskutanti so se nadalje strinjali, da avstrijsko gospodarstvo (zlasti tekstilna in gradbeniška branša) in socialne ustanove zelo pridobivajo s tujsko delovno silo. Prvič, zaradi trdo zasluženega kruha v teh sektorjih, drugič pa, zaradi nizkih plač, ki jih dobivajo tujci v nasprotju z domačini. Vendar je pri tem treba razumeti skrb domačinov, ki so skoraj primorani, da se prilagodijo istemu nivoju zaslužka. Tu da je treba ukrepati. Poschu in Vouku ni prvenstveni problem potujčevanje, ki da Avstriji ne grozi, temveč naj bi bilo v ospredju vprašanje, kako z dejstvom ravnati. Pri tem je Posch skušal predočiti diskre-panco po padcu zidu, od katerega sta Zapad in Vzhod več pričakovala. Gospodarstvo Zapada da bi si skoraj želelo stari zid nazaj. Glede azilskega zakona in zakona o tujcih je prav tako nasplo-šno prevladovala skladnost, da so z moralnega vidika v nekaterih točkah hudo pomanjkljivi in restriktivni. Poslušalci so posebno nazorno razkrili neskladje med teorijo zakona in praktično izvedbo. ADKE Verjameš v velikonočnega zajca? Pripravil Franc Sadjak Nadja Kulmesch, Sele (4 leta): Imeli smo sicer živega zajca v hlevu, toda žal ga je moral stric Franc zaklati. Mislim pa, da je že možno, da je kje kakšen velikonočni zajec. Toda sama ne verjamem, da ga bom letos srečala. „Fajn" bi pa bilo, če bi mi kaj podaril. Na vsak način imam gnezdo že lepo pripravljeno. Marco Stingler, Bilčovs (7 let): Prej sem še verjel, da zajec pripravi velikonočno gnezdo. Moj brat Roman pa mi je rekel, da sem sanjač in naj začnem logično misliti. Najprej mu nisem hotel verjeti, da mami naredi gnezdo. Naredil sem poskus: mojim zajcem sem dal čopič, barve in jajca, in res niso znali pobarvati jajc. Kljub temu pa se veselim gnezda. Irina Lopinsky, Dvor pri Šmihelu (8 let): Vsako leto napišem svoje želje na pismo, in ker mi te želje tudi „prinese", verjamem v velikonočnega zajca. Tudi letos sem listek oddala, zato zajček že gotovo ve, kaj si želim. Prav zaradi tega sem zajčje gnezdo lepo pripravila in komaj čakam, da bo položil moja darila v gnezdo. Marko Krainz, Goriče (8 let): Velikonočni zajec je iznajdba, zato ne verjamem v zajca, ki obdari otroke. Kljub temu vsako leto skrbno pripravim zajčje gnezdo, kajti vem, da bom obdarjen. Kdo me obdari, pa samo lahko slutim. Če tako premišljujem, slutim, da to storijo starši, ali pa celo stric in teta. Letos bom moral res paziti, kdo se bliža mojemu gnezdu. Mirjam Blažej, Potikanja vas (10 let): Si nisem gotova, če verjamem v velikonočnega zajca. Tudi ga še nisem videla, tako da malo dvomim. Je težko reči. Na vsak način pa bomo s sestricami pripravile velikonočno gnezdo, in to kar pri domači gugalnici. Ker zelo rada berem, upam, da bo v velikonočnem gnezdu kakšna zanimiva knjiga. Nikolaj Grilc, Celovec (7 let): Malo verjamem v velikonočnega zajca. Kljub temu bom letos zopet pripravil velikonočno gnezdo, in to na drevesu. Kar si od njega želim, pa je tajno. To sme vedeti samo zajček. Mu bom še pisal. Mislim, da bo tudi sestrici kaj prinesel. No ja, če pomislim, pravzaprav že verjamem v velikonočnega zajca. 8 Razprava o mamilih petek, petek, 1. april 1994 1 april 1994 Razprava o mamilih 9 NA PREDLOG JOŽETA BLAJSA, RAVNATEUA INSKEGA DOMA Vabilo k okrogli mizi mamilih Ker je Marta Jelačin v pogovoru z Našim tednikom (v prejšnji ž številki) povedala, da ima vtis, da vodstva Mladinskega doma kol prisotna3 Pgiavneoseba b-tudi ravnateljev slovenskih srednjih šol na Koroškem ne skrbi preveč namreč sin Marte Jelačin, ki bi problem mamil, je ravnatelj Mladinskega doma Jože Blajs povabil drugo3iuč° zadev° postavi' v uredništvo Našega tednika in zaskrbljeno mater na pogovor. Razprava o mamilih se nadaljuje: pogovor urednice Heidi Stingler z ravnateljem mag. Jožetom Blajsord (levo), Marto Jelačin in njenim soprogom Ladislavom Lesarjem. slika Ni/Fera Marta Jelačin: Kaj sem hotela doseči v intervjuju z NT Spoštovano uredništvo! V reportaži NT „o mamilih", ki jo je pripravila Heidi Stingler, le-ta podaja razočaranje nekaterih staršev nad tem, da se predavanja na gimnaziji nista udeležila tudi oba ravnatelja domov. Za Modestov dom so bili navzoči trije vzgojitelji, ki so pristojni za višješolce. Jaz sam pa sem se na predvečer udeležil podij-ske diskusije, na katero je vabil škof. Tematika večera v škofovski hiši je bila: „Zloraba mamil, kako ogrožena je naša mladina?" V domu se zelo dobro zavedamo problematike, ki se ne izraža samo v uporabi mamil, temveč vključuje tudi alkohol in celo nikotin. Tako smo imeli v zadnjem letu informacijske večere o alkoholizmu in kajenju, letos pa bo še predavanje o mamilih. Menim pa, da je prav zaradi perečosti tega problema potrebna stvarna razprava, ki jo pogrešam v reportaži NT. Informacija je važna, toda vsako sumničenje in valjenje krivde na enega ali drugega ne vodi do uspeha, nasprotno, ustvarja le ozračje nezaupanja in zaprtosti vase. Poleg soočanja z dejstvom, da mamila ogrožajo tudi našo mladino in v zvezi s tem tudi vprašanje preventivnega ukrepanja, bo važno, da razmišljamo — tako starši, kot tudi šole in domovi — o vzrokih, ki pripeljejo mladega človeka do uporabe mamil. Prof. Ringel je pri podij-ski diskusiji v škofovski hiši razvil možno strategijo proti zlorabi mamil. Misel ni nova, pa je dandanes tu in tam porinjena ob rob. Tako pravi: „Potrebno bo vzpostaviti z mladimi odnose, ki gradijo na medsebojnem zaupanju, in jim posredovati občutek topline in ljubezni." Hermann Kelih, ravnatelj Modestovega doma Ravnatelj Mladinskega doma Jože Blajs je v pogovoru zavrnil trditev, da je Marti Jelačin priporočal za njenega sina določen biljardni klub, ampak da je dal le načelno informacijo, da bo imel sin priložnost tudi v Celovcu nadaljevati svoj konjiček. Marta Jelačin je v pogovoru ponovno potrdila, da je ravnatelje šol kot tudi ravnatelja Mladinskega doma opozorila na telefonat, katerega je dobil njen sin lani poleti. (Deklica iz Ljubljane mu je takrat sporočila, da je dobila „posel stoletja" in bo odslej vozila marihuano iz Ljubljane v Celovec.) Jože Blajs je zavrnil trditev, da to nikogar ni preveč brigalo. Dolge ure se je pogovarjal z dijaki in starši. Dotična deklica pa mu je zatrdila, da je ta telefonat bil le „zajebancija". Jože Blajs je potrdil, da ima odtlej z osumljeno deklico stalen kon- takt, in da je prepričan, da vsaj trenutno nima stika z mamili. Boleča je bila za Jožeta Blaj-sa tudi izjava Jelačinove, da je sin pri odhodu iz doma dejal: „Beživa od tod . . . Tudi s sinom Jelačinove družine je imel Jože Blajs stalne pogovore, tako tudi z materjo. Da je prišlo do izključitve fanta iz doma, za to so bili odločilni drugi vzroki, ne pa mamila. Blajs je tozadevno obrazložil, da je fanta zaradi določenih ne-dostatkov pred izključitvijo iz doma že dvakrat pismeno svaril, da bo prišlo do take posledice. Marta Jelačin pa je očitala ravnatelju doma, da o teh zadevah staršev ni pravočasno informiral, in je prišel problem na dan šele v trenutku, ko se ta sploh ni več dal rešiti. Do bistvenega razhajanja gledanj pa je prišlo pri vpra- šanju, ali naj bi šolarji ostali v domu tudi za konec tedna. Soprog Marte Jelačin, Ladislav Lesar, po poklicu novinar, je ponovno izrazil, da bi bilo potrebno, da bi bil internat zaprte; ga značaja in naj bi otroci ostali tudi za konec tedna v domu-Domov naj bi prihajali le takrat-ko bi imeli v šoli pozitivne ocene in bi bilo to zanje neke vrste nagrada. Jože Blajs pa je izrazil prepričanje, da bi morali biti starši veseli, da lahko imajo vsaj za konec tedna stik s svojim otrokom, da lahko pozitivno vplivajo nanj. Vzgojitelji da ne morejo staršev nadomeščati, saj nobena inštitucija ne more dati otroku tistega, kar mu lahko dajo edinole starši. Vzgojitelji doma, katerih je v Mladinskem domu za 180 otrok le šest, ne morejo izravnati emocionalnih deficitov, s katerimi pridejo mladinci v dom. Zaključno je Marta Jelačin Mrazila še prepričanje, da problem po njeni oceni ni prisoten le v Mladinskem domu. Naj-Tianj v takšni meri, če ne hujši, ie Po njenem mnenju problem z mamili prisoten tudi v Mo-destovem domu, kjer navidez-na disciplina ša zaostri problem. Na predlog Jožeta Blajsa smo se pri tem pogovoru zme-n'li, da bo uredništvo Našega tednika, ki je sprožilo v javnosti te razpravo, povabilo ravnatelje ®°l in domov, zastopnike staršev in dijakov k okrogli mizi. Heidi Stingler V prejšnji številki Tednika se je gospa Heidi Stingler pogovarjala z gospo Marto Jelačin in ta pogovor pod naslovom „Ravnatelje sem informirala o vseh podrobnostih" objavila na enajsti strani pod rubriko „Kultura“. Vsak bralec tega članka, ki ne pozna ozadja, bo sklepal iz njega prav čudne stvari. Ker pa gre pri tem tudi za osebni napad, in napad na inštitucijo, v kateri delam, dodajam k temu naslednje: Uredništvo Tednika na deseti strani, ko „komentira“ pismo bralcev, ki so ga napisali dijaki 6. a razreda ZG in ZRG za Slovence, svoj „komentar“ zaključi z: .....Treba (e imeti samo odprta ušesa. Ce pa kdo tega nima, mu svetujemo, da prebere pogovor s sodnico dr. Marto Jelačin na strani 11“. S tem od vsega začetka vrednoti intervju kot nekaj rešerširanega, dognanega in dokazanega. Resnica pa je le nekoliko drugačna. Gospa Heidi Stingler se ni zanimala za to, ali so očitki res upravičeni. Medtem tudi vem, da sin, ki se ga pravzaprav vse to neposredno tiče, v ta pogovor sploh ni bil vključen in o tem tudi ni bil seznanjen. Toliko uvodoma k načinu, s katerim je bil narejen Pristop k obravnavanim temam. Sedaj pa k pojasnilom: Srce me stiska, ker je toliko stvari prepovedano, toliko prav tistih besed, s katerimi bi prišli do samih korenin tistega zla, ki danes straši po vsem svetu. Zlo, ki mu pravimo droga. Nihče noče na plan s temi problemi, vseeno pa me nekaj žene, da iščem naprej! Iščem ljudi, ki bi bili pripravljeni nekaj ukreniti, ljudi, ki se zavedajo, da nas morda nekoč čaka, da bomo tudi mi z onimi vred, ki sedaj omamljeni kot prividi ostajajo na obrobju družbe, nemočno gine-vali. Iščem ljudi, ki so dovolj pogumni, da se dotaknejo bistva problema! Ne maram nemih zgodb zlomljenih mladostnikov, brez imen, ki jih je uničila droga, ali pa so na tej poti! Ne maram tudi tistih, ki bi iskali informacije, da bi pojav drog v družbi iztrebili s prisilnimi ukrepi! Ne maram ljudi, ki Razlog, ki je gospo Jelačin privedel do tega, da se je pogovarjala z novinarko Tednika, moramo iskati že nekaj mesecev nazaj, ko je njen sin moral zapustiti dom. Da pa ne bo napačnih sumničenj, pri tem izključitev nima nobene povezave s kakimi mamili. Res je, da je potem v teku pogovorov, ki sem jih imel z gospo Jelačin, in teh je bilo na ure in ure, pripovedovala tudi o dogodku, ki se je pripetil v počitnicah in sicer doma, in iz katerega je gospa Jelačin sklepala na mamila. Ni pa res, da bi to jemali na lahka ramena in čudim se, kako sploh lahko trdi in s tem sodi o tem, ali se je kaj zgodilo ali ne, ali koga skrbi ali ne. Ne pustim si tega očitati, še posebej zato ne, ker se z mojim delom in z inštitucijo, v kateri delam, inden-tificiram in mi mladi niso deseta briga. Ker pa mi niso deseta briga, zame tudi ta tema ni tabu. Nasprotno. Prepričan sem, daje treba jemati problem z mamili in z drugimi škodljivimi stvarmi bi rekli: Mi smo zgoraj, vi pa ste padli spodaj! Kajti nenehno dviganje in padanje je v vsakem človeškem bitju. Nihče ni absolutno trden, nihče ni superioren, nihče ni Bog in nihče suženj. V normalnem teku življenja bi moralo biti obdobje mladosti oblito s svetlobo. Te svetlobe pa je tako malo. Zasenči jo nečloveška odtujenost in osamljenost in praznina človeškega jaza. Če samo malo pogledamo okoli sebe, vidimo, koliko trpljenja in obupa je že nastalo v zvezi z drogami; vseeno pa se o teh problemih govori raje zvijačno za hrbtom in v šifrah. Za konkretne primere imamo že naprej določene kazni, ker pač vlada prepričanje, da je to dovolj za nadzor ali preprečevanje tega negativnega pojava. Kaj res varujemo solze za jutri? Šele, če smo osebno priza- resno in to vsi, ki smo odgovorni za mladino. V tem popolnoma razumem tudi skrb gospe Jelačin. Zaradi biljardnega kluba, ki ga omenja gospa Jelačin, lahko rečem naslednje. Da je njen sin obiskoval biljardni klub, se je zgodilo na njegovo željo in željo mame, ki je svojemu sinu, ki je pač dober biljardist, hotela omogočiti igranje biljarda tudi po njegovem odhodu v Celovec. Ko so me vprašali, če ta možnost obstaja, sem to seveda potrdil, in to iz prepričanja, da je lepo, če imajo mladi svoje konjičke. Če pa jo zanimaa, ali bi osebno svojega otroka poslal v tako okolico (biljardni klub ni v domu samem in tudi alkoholnih pijač ne točimo!), pa ji odgovarjam, da tudi njenega sina nisem pošiljal tja, ker je sam hotel. Jaz pa bi svojemu otroku zaupal. Ob odgovoru gospe Jelačin na vprašanje „Kaj pravi o tem Vaš sin?“ najprej poudarjam, da sin sploh ni vedel za ta pogovor. O vzdušju v domu pa še to: Gospa deti, se nam začenja misel in naš pogled ostriti?! In prav to sem hotela doseči v intervjuju z novinarko Heidi Stingler v prejšnji številki Našega tednika. Ravnatelj Mladinskega doma g. Jože Blajs je brez nadaljnjega človek, ki ga zelo cenim in ki se razdaja za mladino. Čeprav sem vedela, da ni nič hudega sluteč predlagal mojemu sinu bližnji biljardni klub, kamor je hodil na vaje, sem zavestno izrazila misel: „Ne vem, če bi tja poslal svojega otroka!" To je bil samo izziv oz. prispodoba za to, da bi profesorji in ravnatelji na šolah in v internatih začeli razmišljati prizadeto in bi se vsaj sem pa tja kdaj vprašali: Kaj pa, če mojega otroka potegne val alkoholizma ali narkomanije? Ali pa: Kaj pa bo, če se ta pojav tako razpase, da ne bomo imeli več nikogar učiti ali nikogar vzgajati? To sem mislila, in nič drugega. Vsakdo, ki vidi v tem kakšen oseben očitek ravnatelju Blajsu, še enkrat poudarjam, je v zmoti. Saj je gospod Blajs znan po tem, da si vedno vzame čas za dobro besedo in ga imajo vsi dijaki doma radi. MAG. JOŽE BLAJS: Ne na tak način Jelačin in njen mož sta me osebno dostikrat prosila, in zahtevala, da naj poskrbim za možnost, da bo sin lahko tudi ob sobotah popoldne in nedeljah ostajal v domu. Tudi vzroke sta mi navajala. Predvsem to, da bi ga obvarovala družbe, v katero je tam zahajal. Povedal sem, da ta možnost ne obstaja. Sem pa tudi prepričan, da je prav, če ima otrok s starši redne stike. Da se je vzdušje zanj pač spremenilo, pa ni nič čudnega, saj se najbrž v tistem času nikjer ne bi počutil dobro. In ob koncu še nekaj: Če želimo resno diskutirati o teh temah, potem se moramo lotiti te diskusije nekoliko drugače. Na ta način, da se najprej samo nekoga javno očrni, potem pa „dobrohotno“ ponudi možnost, da se v naslednji številki lahko opere, ni pravi način. Tokrat to možnost še izrabljam, drugič pa se bom umazan, kot bom, še v isto številko obrisal. 10 Kultura Kultura 11 LITERARNI VEČER V TINJAH Milan Moška igra na Radii je zabavala predvsem ženske Polna dvorana, pretežno mladi obiskovalci, napeta tišina, da gledalcem ne bi ušla kakšna duhovita pripomba, glasno krohotanje, kadar so tudi v zadnjih vrstah razumeli humoristične izjave mladih igralcev; sproščeno vzdušje med vso igro; burno ploskanje pri zadnji sliki in zadovoljni, olajšani obrazi gledališke skupine, ko se je poklonila hvaležnim obiskovalcem — vse to in natanko tako je bilo v soboto na Radišah v kulturnem domu pri Kishonovi satiri „ Rodil se je oče“, kar je dokaz, da je premiera uspela. To, kar je Nužej Wieser spet dosegel s požrtvovalnim delom in neomejnim optimizmom, je občudovanja vredno. Bila je prilika, da se je rad iška slovenska mladina znova srečavala (celo nekaj nemško govorečih je bilo). Eni so se večer večerom učili tekste, vadili samezne prizore in oblikov: bolj ali manj uspešnimi posl si celotno igro, drugi so pr< stavo hvaležno sprejeli. Vsi neposredno doživeli, da knjižna slovenščina uporal tudi pri vsakdanjih pripetljaj' To je gotovo eden od smisl| vsakoletnih iger amatersl igralskih skupin, in to Radišanom uspelo. Da so na Radišah vse s: opravili, brez strokovnih m torjev, pa je dvorezni m' Strokovnjak, ki bi izpilil izgovi javo, bi igralce navadil jasne glasne dikcije, da bi jih sli' tudi poslušalci v zad vrstah, in bi igranje ti poživil, da bi tudi igralci s: uživali. Pa drugič! P. S. Pravilno slovensko npr. piše RENTGEN. Z leve: Aleks Tolmaier, Boris Povše, Tomi Rogaunik in Manfred Tolmaier. „Zdrava prehrana mi leži pri srcu“ V okviru letošnjega Rožanskega izobraževalnega tedna se je v Bilčovsu (v četrtek, 24. marca 1994) prvič predstavila kot predavateljica Emi Mischkulnig, ki je govorila o potrebi zdrave, polnovredne Prehrane za ohranitev telesnega in duševnega zdravja. Horst Ogris je 16. marca v sklopu literarnih večerov v Tinjah predstavil pesnika in prevajalca Milana Jesiha, urednika slovenske poezije pri založbi Wieser. Odmik slovenskih izobražencev od dobre literature je osupljiv, tista peščica večernih obiskovalcev pa je spoznala človeka in pesnika, ki nam v sonetih posreduje lepo domačo besedo. V zadnjih dvajsetih letih je izdal sedem pesniških zbirk. Morda je res eden od razlogov, da se nam zdi Milan Jesih tako težko dostopen, ker nam jeoblikasonetatuja. Uvodoma je pesnik sam poskušal odstraniti vsaj to zapreko. Najraje piše sonete zaradi pravšnega obsega: to, kar imaš povedati o kakem dogodku, lahko poveš v štirih kiticah. In celotno misel lahko izrazi človek v takem obsegu, tako rekoč v eni sapi in pravo toliko bralec v eni sapi sprejme. • V Leksikonu Cankarjeve založbe (1988) preberemo: Jurij Vega (1754—1802), slovenski matematik, znamenit topniški častnik, utemeljitelj znanstvene balistike; najbolj znan po logaritmovnikih, ki so bili razširjeni po vsem računajočem svetu vse do množičnega pojava elektronskih računalnikov; najpopolnejši desetmestni „Thesaurus logarithmo-rum completus" (1794). To je nekaj najosnovnejših podatkov o enem izmed vodilnih matematikov in astronomov tedanje Avstrije, ki se je rodil 23. marca 1754 — torej pred 240 leti — v Zagorici pri Dolskem blizu Ljubljane. Jurij Vega, sin preprostega slovenskega kmeta, je I. 1780 vstopil v 2. topniški regiment avstrijske armade; leto pozneje je bil povišan v podporočnika ter bil imenovan za učitelja matematike na regimentni šoli, I. 1787 Jesih Oblika je preprosta, vendar strogo določena (dve kitici po štiri vrstice, dve kitici po tri vrstice, vsaka vrstica po pet poudarjenih zlogov) in sili pesnika, da premišljeno postavi besedo na pravo mesto. „Zelo se trudim,“ pravi Milan Jesih, „da bi ljudem kaj povedal in da bi me ljudje razumeli. Zato so stavki preprosti, kratki, očiščeni odvečnega okrasnega besedičenja.“ O tem smo se lahko prepričali, obenem pa občudovali pesnikov izredno bogati besedni zaklad. „Nisem mislec, sem reproduktiven človek. Kdor hoče prevajati pesmi, mora dobro poznati pesnika in pesem mu mora biti pri srcu. Čim krajši je tekst, težji je prevod.“ Milan Jesih je redek primer človeka, ki z izvrstnim obvladanjem jezika odlično prevaja in zna svoje misli jasno izraziti. pa za profesorja v bom bard irskem korpusu, ki ga je leto prej ustanovil cesar Jožef II. Spisal je tudi priročnik „Praktische Anleitung zum bombenwerfen“ (1787), ki je bil delno aktualen do začetka našega stoletja. Naš rojak pa ni bil le teoretik, temveč je bil uspešen tudi na bojnem področju: izkazal se je kot kanonir v vojni s Francozi v Porenju; pri obleganju Beograda pod generalom Laudo-nom I. 1788 pa je avstrijska vojska po Vegovih natančnih izračunih uspešno bombandi-rala trdnjavo na Kalamegdanu, čemur je sledila predaja Turkov. Za svoje vojaške zasluge je prejel najvišje vojaško odlikovanje — red Marije Terezije in bil povišan v barona. Po Vegi je poimenovana ulica v dunajskem 19. okraju (Döbling); seveda imamo Vegovo ulico tudi v Ljubljani; ime našega znamenitega rojaka pa nosi tudi eden izmed Luninih kraterjev. • Druga obletnica, ki jo slovenska kulturna in znanstvena javnost slavita letos, je 130-let-nica obstoja Slovenske matice (SM). L. 1864 so ustanovili društvo za izdajanje znanstvenih in leposlovnih knjig, po zgledu sorodnih društev pri drugih slovanskih narodih v avstrijski monarhiji. Nastanek SM je bil poizkus realizacije zahtev „Zedinjene Slovenije“ iz I. 1848, da bi Slovenci dobili tisto kulturno in znanstveno literaturo, ki bi omogočila ustanovitev najvišjih institucij kulture in znanosti, potrebne razvitemu narodu. Po ustanovitvi Univerze in Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter številnih knjižnih založb si je Matica izoblikovala izrazito svojski slovenski program: izdajanje temeljnih del za široko javnost, pomembnih sintetičnih znanstvenih del, sistematično prevajanje velikih del svetovne književnosti pa tudi klasičnih filozofskih del. Pri Matici je izšla tudi vrsta disertacij v serijah Razprave in eseji in Filozofska knjižnica; ob zavesti, da je potrebno kulturnozgodovinsko pozornost posvečati tudi razvoju eksaktnih ved in tehnike, izhaja vsako drugo leto Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike; ne smemo pa pozabiti tudi na posamezne monografske objave. Pa še opozorilo: Matica taka, Matica drugačna. Poleg Slovenske matice obstaja tudi Izseljenska matica, ki s prvo nima nič skupnega. Da ne bo več pomot in da se bodo na tem področju Slovencem „vremena zjasnila“, bo kmalu v Delu začel izhajati podlistek zgodovinarke Nine Kozinc, ki bo bralcem predstavila razvoj in delovanje SM — književnega, znanstvenega in kulturnega društva. Predavateljica je pred leti, ko i_e še izvajala svoj poklic bolničarske sestre, dobila kontakt z nemškim zdravnikom dr. Bru-ckerjem, ki jo je s svojo teorijo in 60-letno izkušnjo, da naša Prehrana vpliva na naše zdravje, Prepričal in navdušil. Kmalu po *ej „spreobrnitvi“ se je začela šolati za zdravstveno svetovalko (Gesundheitsberaterin) v šoli že 0rnenjenega dr. Bruckerja v Lahnsteinu v Nemčiji; to šolanje ie letos spomladi uspešno zaključila. V svojem predavanju nam je referentka ga. Mischkulnig na slikovit način pokazala, kako naša vsakdanja hrana, kateri primanjkuje veliko vitalnih snovi (vitamini, minerali, encimi etc.), °groža naše zdravje. Pomanjkanje vitalnih snovi privede do slabe presnove naše prehrane, neprebavljene snovi pa se odlagajo v telesu in privedejo do raz- nih civilizacijskih bolezni (npr. revma, arterioskleroza, karies, sladkorna bolezen, rak in dr.). Predvsem je referentka opozorila na slabe posledice uživanja sladkorja in bele moke. Predvsem sladkor „krade“ našemu organizmu kalcij, ki ga telo potre- buje za njegovo prebavo; kalcij pa sladkor odtegne iz naših zobov in kosti, kar privede do kariesa in t. i. osteoporose. Nekatere poškodbe zdravja se vidijo že kar kmalu (karies pri otrocih), spet druge pa potrebujejo za svoj nastanek leta, se pa potem, ko izbruhnejo, le težko zdravijo. Pri prekomernem uživanju sladkorja in bele moke nam primanjkujejo tudi t. i. B-vitamini, ki so zelo važni za živce in za duševno uravnovešenost. Tudi pomanjkanje B-vitaminov (predvsem B 1) se vidi že pri otrocih, ki so velikokrat zelo živčni in agresivni. Poročilo o tem zanimivem predavanju bi lahko še kar nadaljevali, boljše pa je seveda oseben obisk kakega predavanja Emi Mischkulnig. Zato upamo, da bo svoje znanje o zdravi prehrani ponesla med naše ljudi v Rožu, Podjuni in Zilji, da ne bomo ostali samo zaveden, temveč tudi zdrav narod. Zaključek rožanskega tedna. Če je Rožanski izobraževalni teden letos prikrojil vsebino predvsem za domačo publiko in so se društva ozirala bolj na lastne potrebe, je bil glasbeni večer pri Cingelcu na Trati v petek zvečer namenjen širšemu krogu ljudi. Melhior Ver-del se tudi ni pritožil, ker več kakor trideset pozornih poslušalcev niti optimisti niso pričakovali. Kdor je prišel, da bi poslušal dobro glasbo, je užival ob izvrstni igri obeh domačih umetnikov in se je zadovoljen vrnil domov. Janez Gregorič polagoma premaguje strah pred publiko na javnih solističnih nastopih in je s sproščenim uvajanjem v posamezne točke veliko pripomogel, da je nastala vez med poslušalci in klasično glasbo na odru. Ko je nastop dopolnil še Roman Verdel z izkušeno igro na prečni flavti, se je prostor skoraj spremenil v koncertno dvorano kakega velikega mesta. Program se je razpenjal od klasičnih sonat za violino (J. S. Bach, Mauro Giuliani, J. G. Schindler) preko češke in francoske moderne (Peter Fiala, J. Ibert) do lastne Gregoričeve „Etude št. 1“. Gotovo bomo o tej dvojici še večkrat kaj slišali. Kakor vsako leto, so se domači gurmani dobili v nedeljo za dan domačih jedil pri Adamu v Svečah in so vsevprek hvalili ponudbo domače kuhinje. Čisava župa, nabulana p ra ta in roža n s ka pogača so privabile številne goste; izredna poslastica, pravijo poznavalci, so bili letos kvocni krapi, ki jih je mladi gostilničar pričaral sam. Tako smo teden izobraževanja, teden srečanja slovenskega življa, teden domače narodne kulture zaključili s pisanim sporedom, ki je vsakomur ponudil kaj primernega, kar so domačini sprejeli z dobro voljo. Več zanimivih predavanj o prehrani, da Slovenci ne bomo ostali samo zaveden, temveč tudi zdrav narod. Mag. Mojca uršič Kulturni utrinki IZ SLOVENIJE OBLETNICI V PONOS NARODU Rož — Podjuna — Zilja ČESTITAMO Marica Hafner iz S rej pri Št. Jakobu je praznovala 60. obletnico življenja. Želimo obilo zdravja in prijetnega počutja v krogu domačih. Danes, 1. aprila, praznujeta rojstni dan Franci in Konrad Pasterk. Številnim čestitkam domačih se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. V društvu upokojencev Št. Jakob obhajajo osebna slavja Fini Jurič iz Štebna pri Beljaku, Gabrijela Schüttelkopf iz Velike vasi in Hanzi Schellan-der iz Moščenice. Tudi uredništvo Našega tednika iskreno čestita in želi obilo sreče in Božjega blagoslova. Na mnoga leta! Rojstni dan je jcraznovala Marija Krautzer iz St. Jakoba. Iskreno čestitamo! Naše prisrčne čestitke veljajo tudi Mariji Ogris, pd. Pavl-novi Mici iz Podna, ki je te dni praznovala rojstni dan in god. Želimo vse najboljše in obilo zdravja. V Podgradu je Marija Olip obhajala 85. življenjski jubilej in god. Želimo vse najboljše, Božjega blagoslova in obilo zdravja. Mariji Piskernik iz Lobnika vse najboljše za god in rojstni dan! Osebni praznik so obhajali Jože Pečnik iz Rut nad Bistrico, Helena Hirm iz Vogrč in Rihard Potočnik iz Senčnega kraja. Čestitkam društva upokojencev Pliberk se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Slavljencem želimo obilo zdravja in osebnega zadovoljstva. Pred nedavnim je slavil osebni praznik Tomi Jug iz Železne Kaple. Iskreno čestitamo! Svojo 53. pomlad je praznoval Izidor Lapajne iz Koprivne pri Železni Kapli. Čestitkam njegovih najdražjih se pridru- žuje tudi uredništvo Našega tednika. 70. življenjski jubilej je praznovala Katarina Sliutz iz Dobrle vasi. Želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem pa trdnega zdravja. Na mnoga leta! Svoj 84. rojstni dan je obhajal Ferdinand Woschitz^ pd. Festere iz Dolnje vasi pri Šmar-jeti v Rožu. Želimo vse najboljše in obilo zdravja ter sreče. Na Humcu v Podjuni je_praznovala rojstni dan Giti Šest. Iskreno čestitamo! Društvo upokojencev Podjuna prisrčno čestita za rojstni dan Ani Kežar iz Horc, liliji Pe-grin iz Mlinč, Frančiški Mit-schej iz Št. Vida in Anici Pol-cer iz Št. Primoža. Čestitkam društva upokojencev se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Svoj 54. rojstni dan je te dni praznoval Gottfried Wautsche z Letine pri Šmihelu. Naše prisrčne čestitke! Naše prisrčne čestitke veljajo tudi Mariji Sadovnik iz Čepič pri Globasnici. Želimo obilo Božjega blagoslova in zdravja. Pri Bidrihu v Rinkolah je obhajala 65. rojstni dan in god Kati Perč. Želimo vse najboljše, obilo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Na mnoga leta! Pred kratkim je obhajal osebni praznik Joža Golavčnik iz Zagorij. Zvestemu bralcu Našega tednika iskreno čestitamo ter mu kličemo še na mnoga zdrava, zadovoljna in milosti polna leta! Društvo upokojencev Pliberk čestita Heleni Mert iz Bistrice pri Pliberku za 65. rojstni dan. Osebna slavja pa obhajajo tudi Žita in Volt Šumnik iz Črgovič ter Richard Dumpelnik iz Štebna pri Globasnici. Društvo upokojencev Pliberk vsem slavljencem iskreno čestita ter kliče še na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika! Pepej Grilc, ali kakor ga v Libučah kličemo, Obe rov Pep, je te dni srečal Abrahama. Slavljencu, ki je našel svoj drugi dom v Hüttingu na Zgornjem Avstrijskem, želimo obilo osebne sreče in zadovoljstva. Prepričani smo, da bo tudi v prihodnje ostal tak, kakršnega ljubimo in spoštujemo: vedno prijazen in vesel, predvsem pa še dober in zvest prijatelj. Kličemu mu: Na mnogo leta! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo libuški sorodniki in znanci. ČESTITKA TEDNA Emi Oraže praznovala 50-letnico V Selah je te dni obhajala svoj 50. življenjski jubilej Emi Oraže. Slavljenka izhaja iz znane Pušelčeve družine. Poznamo je kot domačinko, ki ne vpraša dvakrat, ali je treba pomagati. Ne glede na to, katero domače društvo je pomoči potrebno — Emi Oraže mu takoj priskoči na pomoč. Kot nadvse verna žena se zaveda, da resničnih življenjskih vrednot naj ne bi samo „pridigali", temveč jih predvsem živeli. V prihodnje ji želimo obilo veselja pri delu na domači kmetiji in da bi Selani še naprej smeli biti deležni njenih dobrot. Kličemo ji: Na mnoga leta! Podlibič dobi vaški križ Lani so vaščani iz Podli-biča, Suhe in Zalibiča zmagali pri izbiri najlepšega mlaja na Koroškem. Pripravili so veselico, dobiček pa v celoti namenili za nov križ na vasi v Podlibiču. Prostor okrog križa naj bi služil predvsem za srečanja vaščanov. Prvo zunanje versko znamenje v Podlibiču je načrtoval in ga s pomočjo vseh vaščanov zgradil Podlibičan Franc Stefan, kapelico pa bo z umetniškimi slikami opremil drugi domačin, Helmut Blaže j. Vsem vaščanom čestitamo k hvalevredni zamisli, mojstru Francu Stefanu pa se zahvaljujemo za njegovo neprecenljivo strokovno delo. Na sliki z leve: Adolf Karnitschnig in Franc Stefan. CELOVEC Vouk v galeriji Freund Karel Vouk, po poklicu arhitekt, se redno pojavlja v javnosti s svojimi likovnimi deli. Na razstavi v galeriji Freund prevladujejo oblačna slikovna polja v pretežno sivi barvi. Posamezne druge barve poživijo ta izbor. V to barvno ozadje so z modelirano črto vstavljeni fragmenti pisav, ornamentalne grafične oblike in arhaične forme. Vse to daje vtis, da visi ali stoji v kozmični daljini. Odkod dobiva umetnik vedno spet znova impulze? Karel Vouk pravi, da je napolnjen s spomini na potovanja v vzhodne dežele. Tam si je nabral duhovnih rezerv, iz katerih črpa. Azijska spiritualnost da že od nekdaj oplaja evropskega človeka vse do danes, ko se nahajamo že tik pred zaključkom drugega tisočletja. Tako so te slike nekakšni kažipoti v kontemplativnost. Gledalec naj sam preveri, če tudi njemu pomagajo usmeriti misli na to pot. Razstava je odprta do 9. aprila 1994 v galeriji Inge Freund, od 10. do 12 ure in od 15. do 18.30 vsak dan (razen ob sobotah). -7, ,» PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Spet se bliža Velika noč -praznik Kristusovega vstajenja. Moje misli mi hitijo nazaj v čas Velike noči oziroma veli-končnega tedna 1941. Kot več deklet, sem tudi jaz obiskovala meščansko šolo v Velikovcu in živela v internatu šolskih sester s Št. Rupertu pri Velikovcu. Že tedne prej smo dekleta štele dneve do velikonočnih počitnic, ko smo spet lahko šle domov, tako tudi tega leta 1941. Ko so nemške čete prekoračile jugoslovansko mejo - je bilo tudi za zavod in šolske sestre konec. Po nekaj dnevih bivanja doma so moji starši sprejeli brzojavko, da naj se nemudoma zglasijo v zavodu v Št. Rupertu in tam dvignejo moje stvari. Ko so se starši zglasili v zavodu, jim je bilo povedano, da vsa dekleta lahko ostanejo še naprej v internatu in nadaljujejo s šolanjem v Velikovcu brezplačno, ker da je internat prevzela NSV (Nationalsozialistische Volkswohlfahrt). Rezultat te ponudbe NSV je bil, da nobena od deklet oziroma staršev te ponudbe ni sprejela. Ločile smo se da bi se mogle posloviti, in se razkropile na razne kraje. Jaz sem šolo nadaljevala v Vrbi ob Vrbskem jezeru. Ker moji starši niso imeli toliko denarja, da bi se lahko šolala v Beljaku ali Celovcu, sem vsak dan pešačila Drage upokojenke, dragi upokojenci! veliko kilometrov. Ko sem zaprosila občino, da mi da dovoljenje za nakup kolesa - je ta prošnja, bila odklonjena. Šolske sestre so morale zapustiti zavod in se je za nje in vse koroške Slovence v pravem pomenu besede začel križev pot. Tudi našim duhovnikom ni bilo prizaneseno -morali so zapustiti svoje fare in slovenščina je izginila iz cerkva. Na tem mestu hočem ugotoviti, da je bila vzgoja šolskih sester za nas dekleta za vse naše življenje velikega pomena. Po razsulu nemškega raj ha smo se vse tedanje sošolke iz internata srečale in ugotovile, da se nobena od deklet ni izneverila svojemu narodu, kar je tudi zasluga vzgoje šolskih sester, katerim sem še danes hvaležna. Tudi ta Golgota je šla mimo našega naroda in zasijalo je velikonočno jutro - dan vstajanja za naš narod. Šolske sestre so se spet vrnile in uspešno nadaljujejo svoje delo v prid naše narodne skupnosti. Srčna želja nas vseh je, da se taki časi nikoli ne povrnejo več. Želim vsem upokojenkam in upokojencam in vsem ostalim blagoslovljene velikonočne praznike in veselo alelujo. Vaša Micka +socialni servis Našega upjenca + socialni servis Našega upokojenca + socialni Novosti pri sodnem zavarovanju S 1. januarjem 1994 je prišlo do sprememb raz- znesekzdMl-l() 0()() -nih določil v socialnih vprašanjih. O nekaterih novostih, ki so zanimive predvsem za upokojence, Vas hočemo seznaniti v naslednjem prispevku, ki naj bi našim bralkam in bralcem služil kot socialni servis. Pripravila Heidi Stingler 1. Oprostitev od recept-nih pristojbin (Rezeptgebührbefreiung): Osebe z nizkim dohodkom in osebe, ki imajo zaradi bolezni izredno visoke izdatke, imajo možnost, da zaprosijo pri bolniški zavarovalnici za oprostitev od re-ceptnih pristojbin. Oprostitev velja za medikamente, zdravilne in druge pripomočke, kar pomeni finačno razbremenitev socialno šibkega bolnika. Kdo je oproščen od receptnih pristojbin? Brez prošnje so oproščene od receptnih pristojbin osebe, katerih mesečni bruto-dohodek ne presega šil. 5.625,- ( samsko živeči)oz. šil. 8.025,- ( za poročene). Dohodki za preužitek, kakršnega imajo pogostokrat starejši kmetje oziroma kmetice, se pri tem ne upošteva. Prejemniki izravnalnega dodatka (Ausgleichszulage) imajo pravico do oprostitve od receptnih pristojbin le v primeru, če ne prejemajo še kakšne dodatne penzije od kmetije, ki so jo predali v mlajše roke. Za vsakega otroka, katerega mora upokojenec še oskrbovati, se zgoraj omenjeni znesek zviša za šil. 799.-. Prošnjo za oprostitev od receptnih pristojbin lahko oddajo kmetje in njegovi družinski člani, če fiktivna davčna vrednost ( Einheitswert) njihovega obrata ne presega šil. 92.000,- (pri samsko živečih), oziroma šil. 131.000.-(pri poročenih). Za vsakega otroka se zviša osnova za šil. 10.000,- Možnost oprostitve obstaja tudi za sledeče osebe: za upokojence in njihove družinske člane, če njih pokojnina mesečno ne presega zneska šil. 6.750 (pri samsko živečih), oziroma šil. 9.630.- (pri poročenih) Upokojenec mora dokazati, da ima izredno visoke izdatke za re-ceptne pristojbine. Za vsakega otroka se zviša znesek za šil. 799.- za kmete in njihove družinske člane, če fiktivna davčna vrednost ne presega šil. 105.000,- ( pri samsko živečih), oziroma šil. 155.000,- ( pri poročenih). V takem primeru mora prosilec dokazati, da ima nadpovprečno visoke izdatke zaradi bolezni ali obolenja. Za vsakega otroka se zviša V tem primeru se vračuna tudi dohodek vseh družinskih članov, ki živijo v gospodinjstvu prosilca. Kdo naj naredi prošnjo in kje? Prošnjo za oprostitev od receptnih pristojbin naj vložijo osebe, ki so potrebne posebne socialne zaščite, se pravi osebe z nizkim dohodkom in nadpovprečno visokimi izdatki za re-ceptne pristojbine. Oprostitev od receptnih pristojbin je časovno omejena. V primeru, da prosilec po določenem času nima višjih dohodkov, ima možnost, da zaprosi za podaljšanje oprostitve. Prošnjo je treba vložiti pri socialni zavarovalnici. Potrdilo o oprostitvi od receptnih pristojbin: Upokojenci dobijo potrdilo za oprostitev (štampiljka “rezeptgebührenfrei”) na pokojninski odrezek (Pensionsabschnitt), kmetje pa dobijo ustrezno štem-Pdjko za oprostitev na predpis za plačevanje prispevka bolniški zavarovalnici (Beitragsvorschrei-bung). Potrdilo bolnik predloži svojemu zdravniku, ki potrdi na receptu oprostitev od receptnih Pristojbin. 2. Informacije za prejemnike pokojnine Načelno je treba povedati, da 'majo pravico do olajšave pri davkih od plače izključno osebe, ki Plačujejo davek na plačo. Neobdavčeni zneski (Freibeträge): Posebni izdatki (Sonderausgaben) Od osnove za odmero dajatev (Lohnsteuerbemessungsgrundlage) je možno odpisati na primer: - prispevke za prostovoljno nezgodno, bolniško in pokojninsko zavarovanje, premije za življenjsko zavarovanje, premije za prostovoljno zavarovanje za vdove oz. vdovce, sirote in podobno. Izjema: Brez omejitve je možno odpisati: - premije za prostovoljno zavarovanje kot tudi nakup dodatnih zavarovalnih časov (Einkauf von Schul- und Studienzeiten) - izdatke za ureditev ali obnovo stanovanja oziroma prispevke za nakup stanovanjskih prostorov - izdatke za ureditev lastninskega stanovanja ali zasebno hišo - odplačilo posojil (vključno obresti), ki so bila namenjena za ureditev stanovanjskih prostorov ali za obnovitev obstoječega stanovanja Duševne ali telesne motnje in dieta: Prejemnikom dodatka za postrežbo osebam s telesnimi ali duševnimi motnjami (Pflegegeld) finančni urad avtomatsko odraču-na določen znesek od osnove za odmero dajatev (Lohnsteuerbemessungsgrundlage). Prav tako pa imajo tudi osebe, ki ne dobivajo dodatka za postrežbo, pravico do znižanja osnovnega zneska za odmero dajatev. In sicer so to: - osebe s telesnimi ali duševnimi motnjami kot tudi osebe, ki imajo določeno bolezen npr. sladkorno. Take osebe lahko dokažejo nadpovprečno visoke izdatke, ki nastanejo zaradi določene prehrane, ki je potrebna za lju- di s sladkorno boleznijo (prav tako npr. tuberkuloza....) Davkoplačevalec pa ima pravico do neobdavčenih zneskov tudi takrat, če ima tako bolezen njegov soprog. Pogoj je, da je davkoplačevalec edini prejemnik dohodkov v gospodinjstvu in zakonca oskrbuejta najmanj enega otroka. V primeru, da imata mož in žena tako bolezen, imata oba pravico do neobdavčenega zneska. Odbitni znesek (Absetzbetrag) Odbitni znesek za edinega prejemnika dohodkov v gospodinjstvu (Alleinverdienerabsetzbe-trag): Upokojenec, ki je poročen, ima pravico, da se mu od davka od plače odtegne letno odbitni znesek v višini šil. 5.000.- V primeru, da pride med letom do ločitve ali dohodki partnerja presežejo določeno mejo, je to treba javiti uradu, ki izplačuje pokojnino. V primeru, da je na davčnem listu upoštevan odbitni znesek za edinega prejemnika dohodkov v gospodinjstvu, se ta avtomatsko upošteva tudi za leto 1994. Od 1. januarja 1995 pa je treba znova zahtevati odbitni znesek. Odbitni znesek za otroke (Kinderabsetzbetrag) Za otroke, za katere izplačuje finančni urad otroško doklado, se izplača skupaj z družinsko doklado odbitni znesek, in sicer: za prvega otroka šil. 350.-, za drugega otroka šil. 525.-in za vsakega nadaljnjega otroka šil. 700,- Odbitni znesek za stroške za preživljanje (Unterhaltsabsetz-betrag) Odbitni znesek za stroške za preživljanje je prav tako visok kot odbitni znesek za otroke. Pravico do tega odbitnega zneska imajo tudi upokojenci, ki ne dobivajo družinske doklade (Familienbeihilfe), in sicer takrat, če lahko dokažejo, da plačujejo stroške za preživljanje za kakega otroka, ki ne živi v istem gospodinjstvu. Ponudba avstrijskih železnic za upokojence Upokojenci se lahko poslužujejo ponudbe avstrijskih železnic za polovično ceno, če imajo ustrezno izkaznico za popust. Tako izkaznico upokojenci za leto 1994 lahko dobijo na vsakem kolodvoru za 260.- šilingov. Osebe s pohabljeniško izkaznico imajo tudi brez zgoraj omenjene izkaznice pravico do 50% popusta. Pomoč pri smrti Smrt domačega človeka pogostokrat ni povezana le z grenkim občutkom velike izgube, ampak so z njo večkrat povezane tudi večje finančne težave. Socialna zavarovalnica nudi za take primere pomoč, vendar je za to potrebna prošnja. - Pravico do pokojnine imajo vdove, vdovci in otroci. - Če pride v smrt zavarovani pri delu, imajo pravico do pokojnine iz nezgodne zavarovalnice vdove, vdovci in otroci. - Takojšnjo pomoč v višini šil. 3.000.- za vdovo oziroma vdovca in šil. 1.000,- za vsakega otroka je možno dobiti iz podpornega sklada socialne zavarovalnice. - Nadalje obstaja možnost dobiti na kmetijo pomočnika oz. pomočnico. Če imate kakšno vprašanje, kličite nas. Posredovali Vam bomo ustrezno informacijo. NT - socialni servis Tel. 0463/51 25 28 * 26 MARTIN KOMAR: MOJ POTOPIS ____________________.__________________________. Pomagali so mi revni ljudje V postnem času se veliko govori o postu, predpisanem in prostovoljnem. V mojem potopisu hočem opisati post, ki ni prostovoljen. Ta prisilni post sem doživel ob koncu druge svetovne vojne. Peš se je vračal Mariin Komar iz Nemčije domov na Metlovo in je na poti spoznal mnogo dobrih ljudi. V velikem tednu leta 1945 sem bil odrejen k četi, da branim mesto Berlin pred napadom sovjetske vojske. Bila pa je Božja volja, da so potrebovali za obveščevalno centralo radiotelegrafista, tja sem se nemudoma prijavil in se tako izognil tej neposredni vojni. Veliki teden v Berlinu Takoj smo se peljali z avtom, ki je imel obveščevalne naprave v gorovje v Harzgebirge. Močna zahodna vojska, je nas kmalu okolila, zasledila naš val in nas obstreljevala. V tem gorovju je bilo mnogo nemških vojakov. Prišlo je povelje, da v majhnih skupinah skušamo priti do reke Elbe, kjer kraj še ni bil zaseden. Kljub trudi pa nam ni uspelo doseči reke. Uničili smo torej vse naprave, si razdelili ostalo hrano in se pomikali v nočeh naprej proti vzhodu, podnevi pa smo se poskrili v mladih nasadih drevja. Hrane je kmalu zmanjkalo, ni pa hotelo biti konec gorskega masiva. Ko smo prišli na polje, smo izkopavali krompir, da smo si omilili glad. Po desetih dneh smo se lepega vigrednega dne, 2. maja, odpočili v tamkajšnjem raz-sežnem grofovem skednju. Tam so nas delavci odkrili. Zasmili smo se jim tako, da so nam dali svojo dnevno malico, kateri se gotovo niso lahko odrekli. Okrepčani in spočiti smo se pogovarjali in se spoznavali med seboj. Bil sem edini, ki sem imel samo ljudskošolsko izobrazbo. Bil pa sem tudi edini, ki se je veselil, da je bila Hitlerjeva vojska premagana in da bo zavladal mir. Kolegi so pa še naprej upali v čudež zmage. Neko noč nas je gnal starejši mož, ki je z družino delal vsa leta na grofovi kmetiji, na svoj dom, kjer je bilo že šest družinskih članov. Kljub temu so nam dali jesti in piti. Bili so to nadvse dobri ljudje. Imeli so precej krompirja, to je bila naša pretežna hrana. Imeli so tudi kozo. Ker sem bil najmlajši v skupini in hkrati tudi najbolj šibak, sem se materi tako zasmil, da mi je dajala vsak dan mleko. V pismih sem se tej dobri ženi pozneje večkrat zahvalil, bil sem pa menda edini, ki se je še oglasil. Po dveh tednih smo si rekli, da ne moremo dobre družine še naprej izkoriščati. Poslovili smo se. Ker prostovoljno nismo hoteli v ujetništvo, smo se napotili spet peš proti domu. Trije smo šli skupaj proti jugu, od vseh pa sem imel jaz najdaljšo pot domov. Čakala me je zelo dolga pot. 1000 km je razdalja med Berlinom in Celovcem. Imel sem majhen zemljevid, kjer so bila zaznamovana le večja mesta. Čeprav zemljevid ni bil zelo nantančen, sem se kljub temu lahko orientiral in hodil v pravi smer. Ker nismo imeli izkaznic, smo hodili bolj po stranskih poteh. Bilo je pa treba prositi za živež in prenočevanje. Zgovorni Dunajčan je večinom vstopil prvi v hišo in prosil za vse tri. Po dveh lednih hoje smo prenočili pri nekem županu z veliko kmetijo. Župnik je predlagal, da ostanemo pri njem in pomagamo pri delu. Dunajčan je bil takoj za to. Z drugim kolegom pa sva se ponoči odločila, da bova potoval naprej, kar sva zjutraj tudi storila. Sedaj sva prosjačila menjaje, enkrat on, enkrat jaz. Po tednu dni pa sva se na nekem križišču poslovila, ker je on moral na zahod v smer Baden Würtemberg, jaz pa na jug, na Koroško. Sam po cesti Sedaj sem korakal in prosil sam. Srečaval sem različne ljudi, dobre in manj dobre, nekateri so mi radi ustregli, pred drugimi sem moral bežati. S časom sem spoznal, da dobri ljudje niso bogati, in zato samo prosil še pri bolj revnih hišah. Prišla mi je na misel evangeljska pridiga o bogatinu in kameli. Na Bavarskem sem srečal sotrpina, ki je „prira-jžal“ iz moje domovine, vasi Metlova in se pohvalil, da so tam dobri in radodarni ljudje. To me je seveda zelo razveselilo. Razložil mi je, po kateri poti je potoval doslej: prekoračil je Dravo, reko Isar in Donavo. Po tej poti sem se vračal domov. Čez reko Isar me je s čolnom prepeljalo mlado dekle. Opravičil sem se, da nimam denarja. V veliko pre-senečenej mi je poklonila še 20 nemških mark kot popotnico. Srečal sem na poti mnogo dobrih in usmiljenih ljudi, ki so napravili toliko dobrega, da so zakrili skopuštvo marsikaterega bogatina. Takih ljudi potrebuje tudi današnji svet. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Najljubši konjiček Helene Gregorič, pd. Homrove mame v Mali vasi je risanje. Za veliko noč je narisala izredno lep namizni prt, na katerega bo na praznik vstajenja postavila posebno kosilo - recpet zanj je povedala tudi nam. Foto: Fen Ljubezen gre skozi želodec Gospa Helena Gregorič, pd. Homrova mama v Mali vasi je gotovo med najbolj slovitimi slovenskimi kuharji. Čez dve desetletji je v gostiču Juenna Pri Globasnica vodil kuhinjo, ki je do danes znana kot izvrstna. Enega svojih receptov je bila pripravljena povedati tudi nam. Velikonočno kosilo Jagnjetova juha s skutovimi vložki *** Jagnjetovo stegno Pečen krompir v smetani Zelena solata „Mimoza“ *** Velikonočna potica Jagnjetova juha s skutovimi vložki Potrebujemo: 140 g skute, 40 g masla (tem-Periranega), 4 rumenjake, 50 g fino narezanih kock iz belega kruha, 2 žlici moke, sol, muškat. Maslo in skuto dobro zmešaj. dodaj rumenjake, kocke, sol in muškat. Vse postavi za eno uro v hladilnik. Nato iz mase z žlico male napravi vložke in jih daj v vrelo vodo (voda ne sme več vreti). Nato odmakni lonec na rob štedilnika in počakaj 15 do 20 minut. Jagnjetovo stegno Potrebujemo: 1 kg jagnjetove-ga stegna, 80 g olivnega olja, 100 g korenčka, 1 čebulo, 100 g pe-tršiljeve korenine, 50 g slanine, 1/8 1 smetane, 200 g grozdja, 50 g moke, sol, poper, curi. Stegno očisti, posoli, popopraj in dodaj malo curija. Po vseh straneh ga v olju lepo speci. Ko meso porumeni, dodaj slanino, debelo narezano čebulo, korenčke in petršiljevo korenino. Malo opraži ter za lij z belim vinom. Dodaj lovorov list, malo timijana, kumine, koprca, janeža in rožamrina. Pečenko pokrij in počasi duši ter jo zalivaj z juho. Ko bo pečenka mehka, jo vzemi iz posode. Kar je tekočine odveč, odlij, v preostalo pa daj moko in mešaj, da zarumeni. Pri lij ostalo tekočino in vse skupaj pretlači. Omaka naj zavre, dodaj še malo curija in nazadnje smetano. Meso nareži, polij z omako in „vroče“ serviraj ter okrasi z grozdjem. Priloga: Pečen krompir v smetani Potrebujemo: 600 g olupljenega surovega krompirja, 1/8 1 smetane, 100 g sira (Emmentaler), 10 cl mleka, 2 zrni česna, sol, muškat, poper, malo masla za posodo. Olupljen krompir nareži v 2 mm debel režnje in jih dobro operi v mrzli vodi. Povij jih v prt, da bodo suhe. Pečenico namaži z maslom in drgni s česnom. Krompir posoli, dodaj muškat in poper, ga zloži v pečenico, polij s smetano in mlekom. Peci ga pri 180 °C približno 20 minut. Nato ga potrosi z naribanim sirom in peci še pet minut. Zelena solata „Mimoza“ Solato operi, posoli, polij z olivnim oljem in kisom. Nazadnje solato potrosi z dobro zasekljani-mi jajci in takoj serviraj. Velikonočna potica Kvašeno testo Deni v skledo 1 1 mleka, 1/6 1 olja ali 100 g druge maščobe. Dodaj 100 g sladkorja, malo soli, 2 rumenjaka, žlico ruma, pribl. 1/2 1 toplega mleka in 300 g vzhajanega kvasa. Mešaj, dokler se ne loči od rok in sklede. Pokrij in pusti vzhajati. Orehov nadev Zavri 1/2 I mleka, pol kg zmletih orehov, 30 g sladkorja. Med malo ohlajeno mleko primešaj še 150 g margarine, 2 ali 3 jajc, rum in po potrebi drobtine. Dodaj oprane rozine in cimet. Vzhajano kvašeno testo čim tanjše zvaljaj, namaži z orehovim nadevom in zvij in daj v peč. Vzhajeno z dolgimi vilicami prebodi, namaži in speči pri 180 °C. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Iz davnih dni: nas opustili vinograde. Danes raste le še samorodnica Isabela in šmarnica. Le v krajih, kjer so živeli od prodaje grozdja in vina, so obnovili vinograde in to s pomočjo iz Amerike uvožene posebne sorte trt, katero uš ne napada. Na to podlago cepijo domače žlahtne vrste. Trije križi in potok Btrica Vedno, ko se v adventu praznuje sveti Miklavž, ki obdaruje pridne otroke ob spremljavi parkelj e v, mi pride na misel, zakaj so v vasi Dolinčiče trije križi, kar je gotovo nekaj edinstvenega. Po ljudskem izročilu so se na tem kraju stepli v parklje preoblečeni fantje, in to tako, da so bili trije mrtvi. Po pripovedovanju naj bi sam zlodej imel prste vmes. Ko je zlodej dosegel svoj cilj, da je bilo nekaj mrtvih, se je odpravil proti Libučam. V gozdu Dobrova se je odprla zemlja in zlodej se je ugreznil in izginil. Na tem mestu so postavili lesen križ, ki še danes stoji. Tri križe pa so postavili tudu v Dolinčičah: srednji križ je največji in je Pon- gračev-Rožmanov, drugi je Pod-laufov-Urhov in tretji je Kočnikov v Kotu. Kaj je dejansko na tem resnice, nihče ne ve in tudi ni nikakršnih zapiskov. Gotovo je bil kakšen poseben vzrok, da so postavili kar štiri križe. § V Dolinčičah stojjoi trije križi: Pongračev Rožmanov, Podlaufov-Urhov in Kočnikov. Pravijo jim tudi „tajflnovi križi“. Legenda ima za njihov nastanek čudno razlago. Po legendi je nekdaj potok Bistrica tekel skozi vasi Dolinčiče in Ponikev, kjer je voda na polju izginila, poniknila, zato se vas imenuje Ponikva. Znano je, daje Sveti Miklavž zavetnik mlinarjev. Po legendi naj bi Miklavž prišel v Ponikvo in naročil, naj v vasi pozidajo cerkev na čast svetemu Nikolaju. Ko pride drugič vidi, da niso niti začeli z zidavo. Nato je šel v vas Dvor in tam isto naročil. Dvorjani so naročilo resno vzeli in začeli graditi cerkev. Ko pride Miklavž gledat, če so začeli z zidavo, vidi, da že delajo naročeno cerkev. Takrat si je potok izbral drugo smer in struga je šla skozi vasi Bistrica in Dvor. Nekdaj je bil ta potok, ki mu pravimo „rjika” precej večji. Ker pa že dobrih sto let vrtajo in kopljejo rudo na južni strani Pece, so se nekatere vodne žile preusmerile. Bistrica ni hudournik; teče lepo mirno, zato so ljudje lahko ob potoku postavili številne mline, žage, kovačije in elektrarne. S tem jim je bilo delo olajšano in donosno. Skozi vas Dolinčiče je nekdaj tekel potoček, ki je gnal dva mlina. Ta potoček je danes zajet v treh rezervarjih, ki oskrbuje skoraj vso občino s pitno vodo in je del občine Pliberk. V tem kraju je nekdaj rasla vinska trta. Še danes pravijo No-grad. Koje pred 150 leti trsna uš, uvožena iz Amerike, uničila domačo žlahtno vinsko trto, so pri To ameriško trto gojijo po kmetijskih šolah, katere prodajajo vinogradnikom. Vino iz samorodnic je dobrega okusa, ker Pa vsebuje metilni alkohol, je nevarno, če ga čez mero zaužijemo, človek postane napadalen, agresiven, kar je lahko usodno. V bližini Dolinčič je luknja in rov, po katerem se menda pride v pli-berški grad. Iz gradu je spet neki rov, ki gre skozi Vogrče in se konča pri Dravi. V dolinski luknji so nekdaj po pripovedovanju živele Žalik žene. Pred nedavnim so se v luknji otroci zadrževali. Pri tem so se okužili, tako da so morali enega od otrok odplejati v bolnico. Žalostna novic a Poročati moramo o smrti našega člana Janeza Rakeba na Blatu, kateri je umrl v visoki starosti v 84. letu. Bil je priljubljen vaščan. Pad je nasmejan prihajal na naše Prireditve in izlete. Naj tudi od naše strani sprejmejo svojci iskreno sožalje. Na grobu mu ja zapel društveni mešani zbor. Drage upokojenke in upokojenci, prosimo za večje sodelovanje pri Našem upokojencu; le tako bo še bolj zanimiv in pester. Pišete lahko o preteklosti in sedanjosti, tako se bo ohranilo zanamcem in ne bo šlo v pozabo. Naslednji „Naš upokojenec“ bo izšel meseca junija, torej je še dovovlj časa. Kar na delo. Pesnik Janez Pernat (trejti z leve s svojo ženo Lojzko)) je pred kratkim praznoval svoj 85 življenjski ju-biljej. Predstavniki Društva upokojencev Pliberk (Stanko Vaud in Alojz Krištof) so svojemu članu iskreno čestitali. Na svojem domu na Bistici še danes piše pesmi, ki jih je objavljal tudi že v številnih publikacijah. Slavljencu na tem mestu tudi Naš upokojenec iskreno čestita in mu kliče še na mnoga zdrava leta v krogu domačih. Po legendi je potok Bistrica svojčas tekel skozi vasi Dolinčiče in Ponikvo, kjer je nekega dne tudi poniknila. Zato je dobila vas ime Ponikva. Danes je potok večji del že regulirana, le redkokje ga lahko še vidimo v taki naravni lepoti kot tukaj na sliki na Bistrici. Slike: Fera PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Slovensko društvo upokojencev Št. Jakob v Rožu Kako hitro mine čas, ce je fletno V St. Jakobu upokojenci ne mirujejo. Vedno je kaj novega na programu, tako da prav gotovo nikomur v zimskem času ni bilo dolgčas. Kot vsako leto smo tudi tokrat priredili božičnico za naše upokojence. Bila je v nedeljo, dne 19. decembra 1993, v farni dvorani. Zbralo seje veliko število upokojencev. Pri slaščicah in dobri pijači so se upokojenci poveselili in si izmenjali novice in doživetja. Popoldan sta popestrila naš Franci Mejovšek in Tomi Potočnik z igranjem na harmoniko. Po uspeli prireditvi so se upokojenci le neradi vračali na svoje domove; posebna zahvala velja harmonikarjem. Pustovanje je bilo 13. februarja 1994 v veliki farni dvorani, kjer je posebno Mihi Amruš s šaljivimi vložki poskrbel za veliko smeha. Tudi Folti Wuzella in Micka Miškulnik sta s igro „telefon“, ki jo je napisal že rajni Miro Miškulnik, poskrbela za dobro voljo. Za ples je igral naš Franci Mejovšek; upokojenci so se zavrteli in pri tem pozabili na leta in starost. Vzdušje je bilo iz- vrstno in seveda ni manjkalo petja. Upokojenci se kar niso mogli V farnem domu se šentjakobski upokojenci radi zbirajo, kot na primestni božičnici. Med letom pa vabi društvo tudi na vrsto drugih prireditev in družabnih srečanj, na katerih ienci pogovorijo in razveselijo. Naslednje družabno srečanje bo 19. junija 1994. posloviti in so šele okoli 20.00 ure neradi zapuščali dvorano. Posebno je treba pripomniti, da tudi “fancatov“ ni manjkalo - ker sicer to ne bi bil pust. Mi. Na pustovanju sta igro „telefon“, ki jo je napisal rajni Miro Miškulnik podala Folti Wuzella in Micka Miškulnik. Mihi Amruš je v Št. Jakobu znan,r oderski igralec. Na pustovanju je : šaljivimi vložki poskrbel za mnog°n razvedrila. IZ SLIKOVNE ZAKLADNICE Slika desno: mladina iz Velike vasi v vojnem letu 1944. Slika spodaj: odborniki Kmečko gospodarske zadruge Št. Jakob ob priliki izleta v Maribor Z 11. 1964. Na sliki je drugi z leve rajni predsednik Franci Isopp pd. Leben iz Gorinčič. Spredaj levo sedi Jože Serajnik iz S vaten, katerega dom je znan iz Mikove Zale. Izlet je služil izobraževalnim namenom. Tedanji poslovodja je bil Flori Koschat (v sredini zadaj). Zadruga je mudila tedaj predvsem potrebščine za kmetijske in gradnjo. V teku časa se je ponudba spremenila in upošteva potrebe današnejga časa. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Stoletnica Mohorjeve hiše v Celovcu 1. maja 1994 poteka 100 let, odkar je bil dograjen Dom Družbe sv. Mohorja. Leta 1892 so začeli graditi sedanji Mohorjev dom. S težavami so dobili dovoljenja, da so ga mogli graditi v sedanji obliki. Dom je bil dograjen 27. aprila 1894. Duša gradbenega odbora, ki je poiskal ta lepi prostor in s prijateljskimi zvezami premagal nasprotovanje celovške občine, ki je stavila take pogoje, da jih odbor ni mogel sprejeti, je bil Simon Janežič. Na dan dograditve je bil dom tudi blagoslovljen in dne 1. maja 1894 se je Družba preselila v svoj novi dom, imenovan Dom sv. Mohorja. V nemških uradnih knjigah mesta Celovec se imenuje hiša “Hermagorashof“. V njem so bili dosti veliki prostori za tiskarno, knjigoveznico, uredništvo in upravo, v zgornjih prostorih pa za stanovanje tajnika, ravnatelja in nekaterih odbornikov. V novem Domu je družba ostala do svoje selitve leta 1919. Sledila so burna leta za Mohorjevo hišo, v dobi tisočletnega raj ha, dokler ni 8.12.1947 bila Mohorjeva spet vknjižena kot lastnica na podlagi odloka finančne direkcije (Rückstellungsbescheid der Finanzlandesdirektion in Klagenfurt v. 23.9.1947, ZI. 63/169-III/47). Mohorjev dom v Celovcu ho 1. maja star 100 let. Danes je Mohorjeva tudi močno gospodarsko podjetje. 'Pe&tti&i (A Od Skufč do St. lija vim, da pubč vlko zna tača vočm za moža. ko v jutru fantov avto je užgal. Od Škufč do Št. lija kni oj an a sama rida ride srn že vse preštov k srn prvič k dečv šov. Povej m to, če maš ti prov pa tlko rid s ti naštov. Od Škufč do Št. lija kni oj an a sama rida dbanest rid sm jes naštov zdej povej če mam jes prov. Ride znaš ti doro štet tača puba vočm met. Al z Škufč bi Št. lija to me čisto nč kne briga (Iz zapuščine Mira Miškulnika) Na pavre Bi še enkrat mlad bi a, oj na pavre bi še šla; zjutraj namesto vekarja bi imela petelina mladega. Kikeriki bi prepeval, svoje kure si preštel; tudi svinje bi kričale, krave lačne se zaderale. Muca se obliskava zadovoljno, ker mišji rod še izumrl ne bo; pes pa z repom je migal, Mlada gospodinja seje smejala, ko je v jutru žgance - prav dobre - skuhat znala; z mlekom jih polila, je svojega možička razveselila. Na cvetočih travnikih in polju je sreča najina bila, sonce toplo je sijalo vmes še kak dižejnaju pokrapljal. Pozimi polja pokriva nam sneg, pri topli peči se kramlja od starih šeg; nič lepšega na svetu ni, kot obložena miza s klobasami, zato sem rada na pavrami. Kati Marketz PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Iz zgodovine Železne Kaple Leta 1268 je knez Ulrik UL vas Kaplo povzdignil v trg V lepi naravni legi med gorami ob sotočju petih potokov, Bele, Remšenika, Lepene, Lobnika in Obirskega, je trg Železna Kapla. V tem središču je že zgodaj nastala prva naselbina. Rimljani so namreč uporabljali cesto preko Jezerskega vrha. V Železni kapli so počivali in prenočevali ter od tu nadaljevali pot v naselbino v Podjuni in mesto Virunum na Gosposvetskem polju. Okoli leta 1050 se prvič imenuje v listinah kraj Kapla. Ustanovitelj samostana in prve cerkve v Dobrii vasi plemeniti Chezil je Podaril škofu Allwinu iz Briksna svoje posestvo v kraju “Capellla“. K temu posestvu so spadale hiše, gozdovi, pašniki in ribolov. Pozneje pa je prišlo to posestvo v last oglejskih patriarhov. Na trgu v Železni so se od nekdaj srečavali kmetje in kupci. Prav zaradi te- ga je dobila Kapla po pravici naziv trg. Iz teh zgodovninskih virov moremo sklepati, da je bila v naselbini današnje Železne Kaple že okoli leta 1.000 po Kr. kapela, po kateri je dobil kraj svoje ime. Sto let pozneje pa je prišla vas Kapla v posest Kuna iz Juneka (pri Ženeku), ki je leta 1209 zadnjikrat omenjen v listinah. Po njegovi smrti so podedovali Kaplo koroški knezi. V listini iz gradu na Rebrci iz leta 1267 / 1268 se Kapla prvič imenuje “forum apud Capellam“ - trg pri kapeli. Knez Ulrik 111. je povzdignil vas Kaplo v trg. S podelitvijo imena “trg“ so bile združene takrat zelo važne tržne pravice, ki so pomagale, da se je Kapla gospodarsko dvignila in napredovala. Železo iz Labotske soline, ki so ga kupovali odjemalci južnih dežel, je prišlo do Železne Kaple in bilo od tukaj prevažano preko Jezerskega vrha. Važen je bil privilegij, ki gaje dobil trg Železna Kapla od deželnega kneza leta 1390, v katerem je bilo določeno, da smejo morsko sol iz juga pripeljati le do Železne Kaple. Kaplski tržani so smeli trgovati z morsko soljo, kar jim je prineslo le dobiček. Ko so Turki v letih 1473, 1480 in 1484 privreli preko Jezerskega vrha, so požgali in uničili trg Železno Kaplo. Takrat je zgorela tudi izvirna listina glede trženja z morsko soljo. Mnogo prebivalcev trga in okolice je doletela smrt, le nekateri so pravočasno zbežali v gorovje in oddaljene naselbine in tako ostali pri življenju. Po grozovitih turških vpadih so morali preostali prebivalci začeti znova graditi na razvalinah požganih hiš nove domove. Cesar ji je v novi listini iz leta 1493 potrdil privilegij trgovanja z morsko soljo. Dal je trgu tudi grb, v katerem sta dve ribi, ki plavata v potoku. Ta grb ima Železna Kapla še danes. Poleg turških napadov pa je bil trg Železna Kapla težko prizadet zaradi trikratnega požara. Istočasno je bila zgrajena tudi cesta čez Ljubelj, tako da je trgovanje v Kapli močno pojemalo. Prebivalci so obubožali. Prosili so deželnega kneza za pomoč. Knez Ferdinand II. jih je oprostil za tri leta plačevanja davkov. Cesar Jožef L, Karel VI., Marija Terezija in Jožef II. so potrdili s posebnimi listinami pravice in privilegije Železne Kaple. Za uboge prebivalce je bilo poskrbljeno z dvema hišama v Spodnjem kraju v bližini cerkve Marija v Trnju, ki sta bili določeni za stanovanje in oskrbo onemoglih tržanov. Moderna germanizacija koroških Slovencev: Ze takrat Za časa Marije Terezije in Jožefa II. se pričenja nova, moderna, sistematična, radikalna germanizacija Slovencev na Koroškem. Uvede se splošna šolska dolžnost, toda vse šole so strogo nemške. Vse javno življenje se osredotočuje v nemškem centralističnem sistemu. V šolah je nemški pouk, v uradih kraljuje samo nemščina, ki celo iz dvorov in knežnjih sobah ter učen-jaških celic izpodrine diplomatsko učeno latinščino. Natise in izdajanje slovenskih knjig in časopisov se ovira, zabranjuje, zadržuje, prepoveduje in kaznuje! Le tu pa tam se bojazljivo in sramežljivo prerine do ljudstva kaka nedolžna nabožna knjiga ali kak “Kolo-monov žegen“, ki ni nevaren nemški državi, a tudi ne pospešuje slovenske probu-je in zavesti. Slični pojavi so značilen znak, kako so hoteli ljudski rešitelji s čudodelnimi sredstvi oprostiti ljudstvo duševnih in tudi telesnih spon, v katerih je tavalo skozi reakcijonarno dobo. Ko pa je leta 1867 zavladal “absolutističen in mini-sterijozen“ dualistični sistem v stari avstro-ogrski monarhiji, tedaj je zavladal tudi nad koroškimi Slovenci težki germanizatoričen sistem Nemcev. Nemška od centralne dunajske vlade podpirana in ljubkovana germanizacija koroških Slovencev se je zopet razpadla v polnem bohotnem razvoju. Bilo je načelo: v 50 letih sezidati čez trupla koroških Slovencev nemški most - do Adrije. Vse jim služi v germanizatorično sredstvo, da čimprej dosežejo svoj vsenemški cilj ter zabrišejo slednjo sled slovenskega življa na Koroškem. 12 NAŠ UPOKOJENEC PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Društvo upokojencev Podjuna Žalostne novice iz naših krajev Mirko Brežjak (drugi z desne) je bil zelo vesel človek, ki je rud prepeval. Tako tudi še na zadnjem rozalskem žegnanju. V mesecu januarju nas je v 45. letu življenja zapustil Alois Krobath iz Kokja. Naš tednik je o tem poročal.V začetku februarja je umrl 62-leten Franc Tscharf, dolgoletni mežnar v Humčah. Leta 1992 se je nam pridružil, ker da se mu po domače praznovati zelo dopade. Močno rano je zadevala našemu društvu smrt zakoncev Brežjak na Blaznici. Ko smo se 30. janurja v velikem številu naših članov poslovili na farnem pokopališču v Št. Lipšu od žene Marije, smo videli moža Mirka še neokrnjenega ob odprtem grobu njihove soproge. Po ne celih šestih tednih smo spet bili zbrani na istem mestu kot neme priče, ko so poleg žene položili v grob njenega moža Mirka. Mirko Brežjak ni bil znan le kot gospodar s kmečkim turizmom, kjer je znal izvrstno zabavati svoje goste, ampak tudi kot pevec s čudovitim glasom. Tako je naše upokojence na srečanjih kmalu navdušil k petju naših lepih slovenskih pesmi. Dar petja in ljubezen do naše pesmi je podedovala tudi hčerka Irena. Lani na materinski dan smo še občudovali z rajnim Mirkom kvaliteten nastop deklet pod vodstvom hčerke Irene. Vsakoletno rozalsko žeg-nanje pod košato lipo v krogu pevcev ni bilo brez Mirka. Bil je tudi 30 let cerkveni pevec v Št.. Lipšu. Zato so mu kar trije zbori v slovo peli. Cerkveni zbor, MoPZ “Trta“ in MePZ “Srce“. Cerkvene obrede so pravili štirje duhovniki. Pesnica Kati Marketz se je poslovila od rajnega s temi besedami: Vigredno sonce bo zopet zasijalo, utihnil dom je, pesem, godba vsa radost, domača zemlja te prezgodaj je objela, a v večni sreči z ženo se zopet združila vesela. Dragi, vsi prezgodaj umrli člani! Počivajte v Božjem miru! Pasterk ALI STE VEDELI ? Od kdaj pijemo pivo? Že rimski zgodovinar Tacitus je zapisal, da so Germani posebno ljubili pijačo, zvarjeno iz ječmena. Egiptovski hieroglifi spet dokazujejo, da so pili pivo že faraoni pred davnimi tisočletji. Stari Egipčani so imeli že pravcate pivovarne. Tudi Kelti, predniki na naši zemlji, so poznali pivo, prirejeno iz ječmena, in najbrž so okusno pijačo poznali že stari Slovani. Od 4. stoletja naprej se v Evropi prideluje tudi hmelj in sicer ga je vpeljala svetnica Hildegarda, opatinja samostana Rupertsberg pri Bingenu. V srednjem veku so se bavili s pivovarstvom posebno samostani. Tridesetletna vojna je podrla starodavno tradicijo, med nižjim ljudstvom seje udomačilo žganje, gospoda je kmalu začela segati po čaju, kavi in čokoladi. Ko je država iskala novih dohodkov, seje spomnila tudi pivovar-ništva in kmalu je pivo spet polnilo žejne želodce in prazne državne blagajne. Danes pa predstavljajo pivovarniški karteli gospodarsko moč, ki jo je skoraj nemogoče izpodriniti. Plinska vojna pred 2000 leti Že Špartanci so se borili s pomočjo škodljivega plina, pripoveduje zgodovinar Tukidid. Votla debla so napolnili s smolo, žveplom in gorečim ogljem. Od silnega smradu, ki se je širil daleč naokrog, so se sovražne čete v divjem begu razkropile in so jih Špartanci zlahka potolkli. Kitajci so napolnjevali lonce z žveplom in arzenikom in jih postavljali tako, daje smrad šel v smeri vetra proti sovražniku. Leta 1557 je Nemec Wulf pripravil arzenov plin, kemik Glauber pa je skušal spojiti solno kislino in terpentin. - Torej nič novega se ne zgodi na svetu. Se to je dobro vedeti Vsaka jed potrebuje določen čas za prebavo. Čaj, kava in kuhano mleko rabijo poldrugo uro, surova jajca, mesna juha in kuhano mleko rabijo poldrugo uro, surova jajca, krompir v oblicah, bel kruh, marelice, dve in tričetrt, riž, špinača in govedina 3 in pol, pečenka in kumare 4, orehi, svež kruh 4 in pol, grahova kaša in zeleni fižol 5 ure. 31. marec 1994 Spominski koledar iz leta 1925 April Med letom 920 in 925 je bil kronan Tomislav za hrv. Kralja 6.4. 865 Umrl je sv. Metod na Velehradu 11.4. 1005 Briksenski škofje dobe Bled 22.4. 1913 Vzamejo Črnogorci in Srbi S kadra Turkom 24. 4. 1877 Napove Rusija Turčiji vojsko 25.4. 1848 Ukinja Ban Jelačič kmetvo na Hrvatskem Maj: 3. 5. 1881 Umrl Josip Jurčič 5.5. 1821 Umrl Napoleon I. 10. 5. 1876 Rojen Ivan Cankar 10. 5. 1228 Ustanovljena Lavantinska škofija 21.5. 1506 Umrl Krištof Kolumb 27. 5. 1641 Rojen Ivan Vaj kar d Valvasor 29. 5. 1453 Vzamejo Turki Carigrad 30.5.1431 Sežgana Devica orleanska Junij 2. 6. 1717 Proglasi Karel VI. Trst in Reko za svobodni luki 3. 6. 1789 Izšle v Zagrebu prve Hrvaške Novine 8. 6. 1508 Rojen Primož Trubar 11.6. 1782 Odpravi cesar Jožef rob- ništvo 15. 6. 1389 Bitka na Kosovem polju 28.6.1919 Sklenjen mir v Versaillesu 31 marec 1994 NAS UPOKOJENEC ^ PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA JULIJ FELAHER SLOVENSKE DRUŽINE V LOGI VASI Kaklov rod Predniki Kaklove rodbine izvirajo iz p.d. Kokaljeve hiše v Pečah pri Podkloštru v Ziljski dolini. Če so se prvotno pisali po hišnem imenu Kokalj, nisem mogel dognati, vendar je to verjetno. Saj so v dobi Jožefa II. in pozneje, ko so bile uvedene matrike, nemški uradniki in duhovniki načrtno popačevali slovenska osebna in hišna imena. Po mnenju koroškega rojaka Ivana Arne-jca, ki je poznal Kokaljevo hišo v Pečeh, so bili lastniki te hiše kmetje svobodnjaki (Freisassen). Prvi praded Kaklove rodbine iz Peč se je pred najmanj 200 leti preselil k pd. Šludru na žoprače, občina Loga vas. Baje je prinesel s seboj samo eno sekiro. Eden od potomcev Kaklove rodbine je kupil pd. Štrekljevo posestvo v Dobu. Pri hiši se je tedaj reklo Stre-kelj - Amt, ker je tam bil sedež politične in sodne uprave. Pozneje so si Kaklovi pridobili še pd. Vištrovo posestvo - Štrekljevo pristavo v Dobu, ki je oddaljena kakih osem minut hoda od Štre-kija. Vas Dob se razprostira od Drave pa tik do Škofič; od enega konca vasi do drugega - v smeri od vzhoda na zapad - je okoli 5 km razdalje. Skozi vas gre meja med logaveško in škofiško občino, večji del vasi leži v občini Loga vas, manjši v občini Škofiče. Avstrijska ljudska štetja so izkazovala za vas Dob leta 1880 in 1900 po 21 hiš (13 hiš v občini Loga vas, 8 v občini Škofiče). Leta 1880 je vas imela 121, leta 1900 122 prebivalcev - Slovencev in nobenega Nemca. Podatki uradnega ljudskega štetja od 22. marca 1934, kije bilo skrajno pristransko na škodo Slovencev izvedeno, so našteli 70 Slovencev in 20 Nemcev.V resnici pa v vasi Dob ni nobenega Nemca. Danes imamo v vasi 24 hiš domačinov. Vulgarna imena teh starih hiš so po domače: Avštin, Bošinc, Dobrnik, Gorič-nik, Filej (hiša) Filej (kajža), Janez Kripnjak, Lipec, Pajra Pa-vkele, Pikeljc, Prerok, Ravhar, Pri Ravbarjevi Nežki poleg Šlaj- herja, Režic, Smolnik, Šlajher, Šorn (na Rute), Štrekelj, Tre, Vi-jštr, Vrabec. Hiše pd. Avštin, Kripnjak, Prerok, Šorn in Vijštr ležijo vsaka zase na samem. Po letu 1920 pa so si delavci, ki so vsi slovenskega rodu, zaposleni v Vrbi, zidali še okrog deset hišic v Dobu. Matevž Kaki, stari ded okrajnega glavarja Mateja Kakla, je bil 1810 leta rojen in je dobil, čeravno je bil starejši sin, po svojem očetu Vijštrovo posestvo -njegov bral, čeravno mlajši sin, pa je ostal na očetovi kmetiji pri Štreklju. Pri Vijštru sta pred omenjenim Matevžom Kaklom gospodarila stric Jurij Kaki in teta z imenom Mojca ali Urša. Jurij je umrl in je sestra ostala sama v hiši. Tisti večer, po pogrebu Jurija, je sestra imela vizijo. Videla je, da se je vrnil Jurij ponoči k Vijštru nazaj; v sami srajci je zbežala iz hiše, pritekla k Štreklju in kričala: “Povejte, pojte, Tevžan bratje prišel nazaj!“ Leta 1809 so Francozi prodrli iz Rožeka čez most na severno stran Drave. Radovedni prebivalci iz Doba, Loge vasi in Žoprač so izpod hriba pod Žopračami opazovali potek bojev med Avstrijci in Francozi. Med radovedneži je bil tudi oče prej omenjenega Matevža Kakla, Avguštin Kaki. Ob tej priliki ga je zadela francoska krogla v hrbet. Foldšer, tako so namreč tedaj imenovali sanitejce - ranocelnike, ki so opravljali v vojski zdravniško službo, mu je izrezal kroglo iz hrbta in Avguštin Kaki je okreval. V svoji mladosti je Matevž Kaki imel v Šmartnem pri Rože- ku ljubico, h kateri je zahajal vasovat. Dekle pa se je dopadlo tudi lipškemu župniku, ki je poleg župnije Lipa opravljal še rožeško faro. Ker leži Šmartno na desnem bregu Drave, sta se konkurenta nekoč srečala ravno sredi dravskega mostu. Nič hudega sluteč je šel Matevž Kaki, ki je bil ma- jhne postave, mimo župnika, ki je bil orjak in ki je šel na jutranje cerkveno opravilo v Rožek. Župnik je Kakla zgrabil z eno roko za telovnik in rekel: “Danes bova pa obrajlava.“ Z eno samo roko ga je držal iz visokega mostu capljajočega nad deročo Dravo. Potem pa gaje izpustil. Kako je nadalje Matevž Kaki še hodil vasovat v Šmartno, o tem molči ustna tradicija Kaklove rodbine. Matevž se je tudi ženil pri kmetu pd. Hutarju. Hular je bil velik kmet, njegova kmetija je ležala na obronku Osojščice, blizu današnje vzpenjače severno od Osojskega jezera. Hutarjeva dekleta so bila naokoli znana kot zelo lepa in premožna, zato so imela polno snubačev in težko je bilo priti do dekličev. Zato se je Matevž odločil, da jih gre snubit na sam božični večer, ker drugače ni mogel priti do svojega cilja. Pa glej, našel je že šest snubcev, zato je odšel in ni tam več poskušal svoje sreče. V tisti dobi so posamezne kmečke hiše severno od Osojskega jezera bile še slovenske, med njimi tudi hiša Hular. Matevž Kaki se je končno poročil z Marijo, roj. Stožir, pd. Stožirjevo hčerko v G rab n ah ob Vrbskem jezeru, ki je bila rojena okoli leta 1815 ravno tam. Poro- ka je bila v Logi vasi. V zakonu se jima je rodilo četvero otrok: sinova Blaž in Matevž ter hčerki Liza in Mojca. Stari ded Matevž Kaki pa je že leta 1853 umrl za pljučnico in tako je morala vdova Marija sama pod zelo težkimi pogoji vzgojiti otroke na malo-donosni Vijštrovi kmetiji v Dobu. Ta kmečka hiša je bila sred-njevelika, nadvse skromna, s slamo krita in oddaljena od vsega prometa. Posestvo je merilo 32 oralov. Zemljišča so bila slaba in so obrodila samo, če se jih je prav gnojilo in intenzivno obdelovalo; poleg tega pa so bila težko obdelavna, ker so ležala na hribu. Tudi travniki niso bili posebno proda. V bližini teh je bil močvirnat svet. Pod Vijštrom proti Šornu na Rutah je bilo močvirje, ki je sedaj deloma osušeno. V tem močvirju je pokopan neki francoski vojak iz Napoleonovih časov, ki je umrl za kolero. Njegova smrt je zabeležena v logaveških župnijskih matrikah. Kako trdo je bilo posebno v dobi Napoleonovih vojn življenje na kmetih, nam dokazuje po ustnem izročilu izpričano dejstvo, da so mleli koruzne storže in iz take moke pekli kruh. Velikokrat ni bilo zabele pri kmečkih hišah in so gospodinje na odprtem ognjišču razbelile železno žico in jo skrivaj vtaknile v močnik, da je cvrčalo, da so na la način prevarale in zadovoljile otroke. Marija Kaki je bila dobrodušna, vedno darežljiva ženica, ki je ljubila svoje štiri otroke in svoja dva vnuka, Maksa in Mateja. Na stara leta je bila vdova Marija Kaki skoro vedno na potovanju - enkrat pri svojem sinu Matevžu v Grabnah, ki je imel sedem let (od 1877 do 1844) Stožirjevo posestvo v najem, enkrat v Celovcu pri hčerki Lizi, poročeni z nekim policijskim stražnikom Bernetom, enkrat na Dholici, pri pd. Mentiju, kjer je bila omožena njena druga hči, Mojca Fale. Umrla je 19. februarja 1898. (Koledar SPZ 1953) Leta 1934 so našteli 70 Slovencev in 20 Nemcev. V resnici pa v vasi Dob ni bilo nobenega Nemca. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA JAKA SPICAR________________SPOMINI NA BELJAŠKO OMIZJE Za uradnike ni bilo lahko ostati Slovenec Jaka Spicar poroča, kako težavno je bilo v začetku tega stoletja za slovenske uradnike obdržati svojo narodno ideniteto. V začetku našega stoletja je službovalo pri Direkciji državnih železnic v Beljaku tudi nekaj slovenskih uradnikov. Ti so spoznali potrebo, da se je treba brigati za okoliško slovensko prebivalstvo in mu pomagati pri kulturnem delu. Saj med Slovenci v tistih časih razen domačihdu-hovnikov ni bilo skoraj nobene inteligence. Vse se je čudilo, če je kaka boljše oblečena laiška oseba s kom govorila slovensko. Slovenec je bil kmet in župnikov pristaš, kdor je postal nemškutar, je veljal za “liberalca”. Uradniki od železniške direkcije so ustanovili beljaško omizje, ki se je vsako sredo sestajalo v posebni sobi gostilne Brunnwirt pod mestno cerkvijo v Beljaku. K tem sestankom se niso zbirali le redni člani omizja, ampak so znali k njim privabiti tudi Slovence iz okolice. Seveda jim je bilo treba nekaj nuditi. Za predsednika so izvolili profesorja na gimnaziji Jakoba Wanga, ki je poučeval poleg klasičnih jezikov tudi slovenščino. Bil je mož orjaške postave in močnega glasu, ki je v roki vedno nosil sebi primerno palico. Najagilnejši člani pa so bili Knafeljc, ki je bil tajnik, Lampreht, Hohmiller, Frole, Zobec, brata Podbregarja, Jakopec itd. Ustanovili so pevski zbor, ki ga je vodil Rožanc, in so šli po slovenskih krajih, kjer seje posebej Hohmiller postavil s svojimi govori. V Podravljah smo imeli mahen gledališki oder, s katerim smo hodili gostovat po vaseh, in tam-buraški zbor, kjer so se nam kaj radi pridružili člani beljaškega omizja. Tako smo enkrat šli na Dholico. Kot govornika sta nastopila Hohmiller in teolog Hanzi Siler. Gostilničar, kjer seje prireditev vršila, nam je hotel postreči s klobasami, česar se pa nismo mogli poslužiti, ker smo zvedeli, da nas bodo nemčurji domov grede napadli. In res so metali kamenje za nami. Člani beljaškega omizja so bili tudi posebno agilni člani podružnice Planinskega društva, med njimi posebno Knafeljc, ki ima za planinstvo velike zasluge. Podbregar, starejši, je hodil Slovenski uradniki v Beljaku so imeli polno pravico, da so se izživljali v narodnem čustvovanju, toda njihovi nemški predstojniki se niso mogli dokopati do misli, da bi se uradnik mogel in smel udejstvovati v prosveti. poučevat v Podravlje lamburaški zbor in tako izvežbal preproste kmete in kmečke fante, da so kmalu mogli pod organistom Rajhmanom samostojno nastopati. Na sestanke v Beljak so hodili med drugimi župnik Gabron iz Škočidola, šolski upravitelj Eler od Žile, deželni in državni poslanec France Grafenauer, dekan Gregor Einspieler iz Podkloštra in kmet Pajovec iz Ločila, pa tudi Spicar iz Udmata. Nekoč so prišli pred vrata sobe, kjer se je vršil sestanek, neki zeleni izzivači in hoteli delati nemir. Wang je zagrabil za palico in burno odprl vrata ter vprašal z mogočnim gla- som: “Wo sind denn die Lausbuben?“ V tem hipu so zeleni junaki izginili brez glasu in sledi. Slovenski uradniki v Beljaku so imeli polno pravico, da so se izživljali v narodnem čustvovanju toda njihovi nemški predstojniki, se niso mogli dokopati do misli, da bi se uradnik mogel in smel udejstvovati v prosveti, ki je bila slovenska in ki je oni niso priznali in jo imeli celo za izda-jalno. Saj so železnice služile ravno tako ponemčevanju, kakor vse, kar je izhajalo iz državne direktive. Najboljši dokaz so dejstva, od katerih navedemo samo eno: Na spodnjem Koroškem, na čisto slovenskem ozemlju, je na neki železniški postaji zahteval tamošnji župan vozovnico v slovenskem jeziku, blagajničarka ga je nahrulila in mu je ni dala. Ko je zahtevo ponovil, ga je izročila načelniku, ki ga je dal aretirati in odvesti kot izzivača v zapor. V takih okoliščinah ni bilo nič čudnega, da je delovanje slovenskih uradnikov v Beljaku pričelo višjim gospodom železniške direkcije presedati in da so s par izjemami te uradnike čez noč premestili k direkciji v Trst. To se je zgodilo, če se ne motim, leta 1906. Edini, ki ga ni doletela ta usoda, je Frole, ki ni bil državni, temveč pri južni železnici. Pa tudi on je bil premeščen iz Beljaka nekam na Kras. S tem je bilo konec beljaškega omizja, ker je ostalo le še majhno število članov. Toda sledovi so ostali in spominjali Slovence, da se jim od vseh strani gode krivice. Na neki železniški postaji v Podjuni je zahteval tamošnji župan vozovnico v slovenskem jeziku, blagajničarka ga je nahrulila in mu je ni dala. Ko je zahtevo ponovil, ga je izročila načelniku, ki ga je dal aretirati in odvesti kot izzivača. Jasno nam pove dr. M. Potočnik v svoji knjigi “Vojvodina Koroška“, ko ob koncu pravi: “Kako pa upošteva vlada slovenske pravice in koliko ji je do napredka koroških Slovencev, katerih pradedje so ustoličevali tudi Habsburžane v slovenskem jeziku za svoje vodje, je leta 1906/07 pokazala z novim volilnim redom za državni zbor. Po tem volilnem redu ima ena tretjina prebivalcev - Slovencev samo enega poslanca, dve tretjini Nemcev pa devet poslancev ali zastopnikov v državnem zboru.“ Danes nimajo koroški Slovenci nobenega poslanca, ne v držav- Uradniki železniške direkcije so ustanovili beljaško omizje. K tem sestankom se niso zbirali le redni člani omizja, ampak so znali k njim privabiti tudi Slovence iz okolice. Ustanovili so tudi pevski zbor, ki gaje vodil Rožanc, in so šli po slovenskih krajih. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Luna vpliva na vse živo na svetu Znanost, da vpliva Luna na vse živo na tem svetu, je že stara. Ponekod se je to znanje ohranilo skozi dolge generacije in tudi med našimi starejšimi ljudmi skoraj ni človeka, ki ne bi vedel kaj povedati o tem. Nekaj zanimivih spoznanj o ritmih Lune in njenih vplivih na vse živo smo zbrali za naše bralke in bralce. Kdor želi shujšati, naj to najbolje poskusi, kadar je stara luna. Če boste opazovali vaše navade pri jedi, boste ugotovili, da so včasih faze, ko ste stalno lačni in uživate kar naprej kakšno jed. Ko je stara luna, je človek po navadi zelo aktiven in ima nadpovprečno veliko energije. Vpliv Line v tem času človeka najbolj Podpira pri hujšanju. Kadar pa je nova luna, človek najbolj potrebuje počitek, ker zbira energije in nove moči. V tem času naj bi pazili na to, da ne uživate preveč jedi, ker takrat človeško telo ne Porabi toliko energije. Nabiranje zdravilnih rastlin je Prav tako posebna znanost. Rastline, ki jih nabiramo za čaj ali mazila, 'majo največjo zdravilno moč, če jih nabiramo ob pravilnem času. Na- v znamenju: splošno velja pravilo, da je najbolje nabirati zdravilne rastline vigredi, ko so še mlade, ker imajo takrat še največjo zdravilno moč. Korenine zdravilnih rastlin je najbolje nabirati zjutraj in zvečer. Liste rastlin nabiramo dopoldan, ko ni več rose. Cvetje rastlin je treba nabirati takrat, ki sije sonce in je rastlina v razcvetu. Semena in sadeže lahko nabiramo ne glede na čas, ker niso tako občutljivi kot drugi deli rastline. Pomembno pa je vedeti tudi, da imajo zdravilne rastline za zdravljenje določenih bolezni največji učinek, če jih nabiramo v dneh, ko stoji Luna v določenem nebesnem znamenju, in sicer: nabiranje zdravilnih rastlin proti: oven bik dvojčka rak lev devica tehtnica škorpijon strelec kozorog vodnar riba glavobol, očesne bolezni bolečine v grlu in ušesih pljučne bolezni, bolečine v ramenskem obroču obolenje bronhijev, za želodec, jetra in žolč srce in krvni obtok za prebavo, trebušno slinavko, živce za boke, ledvice in mehur proti spolnim boleznim dobri dnevi za nabiranje vseh zdravilnih rastlin! za žile za kosti, sklepe in za kožo za žile za noge 1994 tf Zwilling ut L&ve -n" Kreb» Jungfrau ScMtie * Sieirfccc* WMxeunann Z .■ttmefmi Mond 5) Neun Piacbo 3 tunohm. Mond 41 VoUm 1994 Budli pripoveduje No, hvala Bogu so volitve mimo. Za mojo Micko in mene je bil volilni boj res naporen. Še pri zajtrku ni bilo miru, ker je že zjutraj študirala, katere hišne obiske morava še narediti.. Pravi direndaj je nastal v naši hiši. Doslednost in zavzetost za stvar je Micki no najvišje načelo. Nekako ima že prav: človek ima le to, kar si sam pribori. Dosti lažje pa bi bilo, če bi imela občutek, da več ljudi vleče za isto vrv. To pa je že vedno bil problem nas Slovencev. Povsod, kjer sta se srečala dva Slovenca, je bilo najmanj troje mnenj o eni stvari. Pa nič ne de, človek ne sme vreči puške v koruzo, pa čeprav je stvar še tako neizgledna. To velja tudi za psa. Zato sem se že ob začetku volilnega boja odločil, da Micko spremljam pri hišnih obiskih od prve do zadnje hiše. Prav ponosem sem bil, ko sem videl, s kakšnim zagonom in kako prepričljivo je nastopala Micka, pa čeprav našim Slovencem ni mogla obljubljati mandata v deželnem zboru. Ko pa sva bila že v več kot sto hišah, sem začel dvomiti o pomenu našega političnega dela. Začel sem računati: vsaka hiša povprečno po štiri ljudi - ne! - 400 glasov pa Enotna lista v Št. Jakobu pri deželnozborskih volitvah ne bo mogla dobiti. Micka pa mi je vedno samo pravila: „Budli, malo še potrpi, le nekaj dni je še, in volitve so mimo. Potem vsaj ne bova imela slabe vesti, da sva premalo naredila!” Vedno spet sva študirala volilni seznam in vedno spet je Micka našla še kakšno ime ter rekla, da morava obiskati še tistega človeka. Včasih meje že bolela glava, ko sem videl, h kakšnim ljudem greva. Po občutku sem večkrat vedel: Ta nas pa nikoli ne bo volil. Pa je Micka rekla: „Upanja nikoli ne smeš zgubiti, pa sploh še sedaj ko, komunisti ne kandidirajo več, imamo najboljše možnosti, da dobimo še ta ali oni glas.” No, ko je prišel dan volitev in smo zvečer zvedeli za rezultat, sva z Micko ugotovila, da najino delo le ni bilo zaman. Poleg Bilčovsa smo v Rožu samo še mi mogli kolikor toliko obdržati slovenske glasove. Upam, da bodo tudi v drugih občinah spoznali slovenski funkcionarji, da je potrebno dosledno delo. Treba pa je reči, da je imela Micka najboljše izhodišče, ker je imela ob strani zvestega spremljevalca - Budlija. Morda bo deželna EL na svoji prihodnji seji razpravlja o tem, ali ne bi kupila vsakemu občinskemu odborniku zvestega spremljevalca - psa. Lepo Vas pozdravlja Vaš Budli Smeh »nravi dušo in telo Misli Laž ima kratke noge “Ali vi verujete v življenje po smrti?“ je vprašal šef svojega nastavljenca, ko sta se zjutraj prvič srečala. “Seveda verujem,“ je dejal nastavljenec. “Potem je vse v redu in upam, da se ne boste preveč ustrašili, če vam tole povem: Včeraj, dobro uro potem, ko ste odšli na pogreb svojega deda, se je ta oglasil pri meni in hotel z vami govoriti.“ da to tudi dobili, ker ste že imeli dve?“ „Uganili ste!“ je potrdil politik. “Potem so vam drugo pripeli pač zato, ker ste že eno imeli,“ je nadaljeval radovedni mož. „Res je!“ je politik prikimal. „Izvrstno! In kako logično! Zdaj me zanima samo še, iz katerega razloga ste dobili prvo kolajno?“ „Prvo? Prvo sem seveda dobil zato, ker še nobene nisem imel!“ Ni mu za glasbo me laži!“ „Saj bi rad prišel,“ se je izvijal kandidat, „a v nedeljo moram na vsak način biti v čisto drugem mestu!“ „Za božjo voljo, Emil, prihodnjo nedeljo moraš biti pri nas, da zapreš tem lažnjiv-cem usta!“ „Že prav,” je dejal kandidat, „a bolj važno je, da zaprem usta tistim, ki o meni govorijo resnične stvari!“ Med umetniki Misli Zakoni narave niso nikdar v nasprotju z zakoni razuma. (Rimski mislec Juvenal) Dobrega dela iz ljubezni ne moreš nikoli prezgodaj narediti; zakaj nič ne veš, kako kmalu bo že prepozno zanj. (E.-W.- Emerson) Kakor je tudi za nož najtršega jekla potreben brusni kamen, tako tudi najmodrejši mož potrebuje včasih nasvet. (Zaratustra) Priložnost ne dela le tatov, ampak tudi velike može. (Lichtenberg) Obziren šef “Najbolj obziren mož, kar sem jih srečal, je bil moj prvi šef,“ je pravil v veseli družbi bogat podjetnik. “Ko me je vrgel iz službe, je to zelo obzirno povedal: „Dragi prijatelj, ne vem sicer, kako bomo zmogli delo brez vas, a prihodnji ponedeljek bomo to poskusili!“ Odlikovanja morajo biti Ker je že taka navada, nosijo politiki pri slovesnih sprejemih obešena odlikovanja in kolajne na svojih frakih. Jezikav mož je rad pravil, da je poznal politika, ki je imel šest različnih odlikovanj. Nekega dne ga je vprašal, za katere zasluge je dobil šesto odlikovanje. „Šesto odlikovanje sem dobil, ker sem jih imel že pet,“ je odgovoril politik. „Zanimivo! In zakaj so vam dalo peto kolajno?“ „Pravzaprav iz istega razloga: peto odlikovanje sem dobil, ker sem imel že štiri.“ ,JNo dobro; zakaj ste dobili potem četrto svetinjo?“ „Četrto? Enostavno zato, ker sem imel že tri!“ „Kaj vse človek zve! In tretjo? Ste mor- Angleški pisatelj Georg Bernard Shaw ni maral hrupa, pa naj si je bila to še tako lepa glasba. Koje nekega dne prišel v restavracijo, ga je natakar takoj spoznal in brž povprašal: „Naš orkester bi ta čas, ko boste pri nas južinali, rad zaigral kaj takega, kar vam je všeč. Povejte, kaj naj zaigrajo!“ „Domino ali pa karte!“ je odvrnil Shaw. Razlaga oporoke „Moj mož mi ni ničesar zapustil, niti ni bil zavarovan za slučaj smrti, da bi jaz kaj dobila,“ je tožila mlada vdova. „Kje si pa dobila ta čudoviti briljantni prstan?“ se je čudila soseda. „Ah, moj mož je zapustil osem tisoč šilingov za krsto in pogreb, petdeset tisoč šilingov pa za kamen. In tisti kamen je vdelan v ta prstan.“ Volilni boj Med volilnim bojem je vodja tega neusmiljenega boja telefonsko poklical glavnega kandidata in dejal: „Emil, prihodnjo nedeljo moraš na vsak način v naše mesto, da boš govoril. Pomisli, nasprotna stranka širi o tebi sa- Znani italijanski komponist Puccini je svojim prijateljem vsako leto za božič poslal potico. Že v začetku decembra je pri peku naročil potico in mu dal naslove, kam naj jih pošlje. Enkrat pa se je tik pred božičem sprl s Toscaninijem. Brž je odpovedal potico za Toscaninija, a bilo je že prepozno; pek je njegova darila že razposlal. Da bi pa le pokazal Toscaniniju, da je hud na njega, mu je poslal telegram: „Potico pomotoma poslal!” Toscanini mu je s telegramom odgovoril: „Potico pomotoma pojedel.“ Delo nas obvaruje trojnega velikega zla: dolgočasja, pregrehe in stiske. (Voltaire) Čudno je tole: koliko mora človek vedeti, da nazadnje le ve, da nič ne ve. Zmote imajo tudi svojo vrednost, seveda le tu in tam. Ne bo vsak, ki se pelje v Indijo, odkril Amerike. (Erich Köstner) Zmote plavajo kot slama na površju; kdor išče bisere, mora v globino. (Dryden) Misliti je najtežje od vseh del, zato se jih le tako malo ukvarja s tem. (Henry Ford) Blagri starega človeka Blagor njim, ki imajo razumevanje za mojo spodtikajočo se nogo in hromečo roko. Blagor njim, ki uvidijo, da moram napenjati uho, da dojamem vse to, kar mi hočejo povedati. Blagor njim, ki vedo, da so mi oči oslabele in misli postale lene. Blagor njim, ki se s prijaznim smehljajem ustavijo, da z mano vsaj malo pokramljajo. Blagor njim, ki nikdar ne pravijo: „To ste mi danes že dvakrat povedali.“ Blagor njim, ki znajo v meni vzbuditi spomine na prejšnje čase. Blagor njim, ki mi dajo čutiti, da sem ljubljen, spoštovan in nikoli sam. Blagor njim, ki mi v svoji dobroti lajšajo dneve, ki mi še preostaja-jo na poti v večno domovino! Prvič tudi Reaggea night Od torka, 22. 3-, do četrtka, 24. 3. 1994, je bila v prostorih Slovenske gimnazije tradicionalna Kontaktna leča. Letos je bila že štirinajsta po vrsti. Na programu so bili koncerti, bralne ure in kabareti. Glavni namen Kontaktne leče je, da se mladina obeh narodnostnih skupnosti prijateljsko sreča. Kot prvi so se v torek predstavili „Grausam - Duo“ s kabaretom. Temu je sledila otvoritev. Nato so bili koncerti. Mladino je zelo impresionirala skupina 2227 iz Ljubljane. Nato je v sredo sledil cirkus z divjega za-Pada, igra, ki jo je predstavila skupina Modestovega doma. Tudi Štiri probleme je bilo slišati z njihovimi najnovejšimi uspešnicami; prav tako pa so izvrstno odigrali svoje komade tokrat prvič LAUFER-ji iz Zagreba. V četrtek, 24. 3-, se je Heimo Schwarz predstavil z uro branja h svojih del. Čeprav se je obiska udeležilo le majhno število obiskovalcev, je pa Duncan Mlango's Raeggae Night tembolj pritegnila poslušalce. Tokrat smo lahko prvič na Kontaktni leči slišali imenitno Raeg- gae glasbo. Nato smo se se dobro zabavali pozno v noč, dokler nas ni letošnji organizator Damir Polanšek s svojim zaključnim govorom pred koncem še zadnjič pozdravil. Povedal je, da je bil v glavnem zelo zadovoljen z potekom letošnje Kontaktne leče. Na koncu se je on tudi zahvalil vsem svojim pomagačem za brezhiben potek. Skozi vse tri dni so skušali organizatorji predstaviti navdušeni publiki iz cele Koroške njihove priljubljene glasbene skupine: Več kot šest mesecev so se trudili in menim, da je uspeh prav zagotovo bil velik. Upam, da se bo v naslednjem letu na 15. jubilejni Kontaktni leči se spet zbralo mnogo mladine. Pliberška mladina se srečavala k pogovoru Vsak petek se zbere pliberška mladina k skupnemu srečanju. Skupina je izključno dvojezična. Za to smo se mladinci odločili v začetku svojih srečanj. Mladinci smo razdeljeni v štiri skupine, katerih vodje so: mag. Ivan Olip, Helmut in Heidi Tomitz in Mario Buchwald. Pri vsaki izmed skupin je približno 15 do 20 članov. Vsi mladinci prihajajo iz bližnje okolice Pliberka. Med mladinsko uro se mnogo med seboj pogovarjamo in igramo igre. Organiziramo pa tudi druge stvari, kot npr. križev pot, ki je bil npr. v petek, dne 25. 3. 1994, v Vidri vasi pri Pliberku. Po mojem je smisel tega tedenskega srečanja v tem, da se mladinci obeh narod- nostnih skupnosti srečajo in sklenejo nova prijateljstva, ki bi naj trajala skozi celo življenje. Zame je pozitivno, da je večina nemško govorečih pripravljena sodelovati s Slovenci, saj vsi vemo, da zmeraj ni bilo tako. Vsi vsaj tudi malo razumejo slovensko ali vsaj malo poskušajo. Za versko vsebino pri vsakem srečanju pa skrbi župnik mag. Ivan Olip, ki tudi večkrat predava o raznih verskih zanimivostih. Osebno sem zelo vesel, da je nastala taka skupina, pri kateri se med seboj bolje spoznavamo. Želim si, da bi skupina še dolgo obstajala in da bi se morda kakšen nemško govoreči zares naučil tudi slovenščine. A. Mandl Spisni natečaj Mladega NT Vsi otroci med 8. in 15. letom so vabljeni, da sodelujejo. Najboljši spisi bodo nagrajeni in objavleni v Mladem NT. Teme: - Zakaj sem Slovenec? - Kaj mi pomeni materinščina? - prosta tema Spise pošljite na: Mladi NT - spisni natečaj 10. Oktoberstraße 25/3, 9020 Celovec Zadnji rok: 29. april 1994 N. O. 14 Mladi NT Mladi NT 15 Komentar Piše Igor Roblek Deželnozborske volitve z vidika mladih 13. marca 1994 so bile na Koroškem deželnozborske volitve. Izid je bil nadvse senzacionalen. Nihče od nas ni mislil, da bo Haiderjeva stranka tako visoko zmagala in da bodo socialisti z dr. Petrom Ambrozyjem toliko izgubili. Najbolj je bilo pričakovati, da bo sedanji deželni glavar dr. Zernatto za stranko pridobil nekaj odstotkov. To pa zaradi tega, ker je bil v nasprotju s Haiderjem v redu deželni glavar, saj ni naredil vidne napake in je po vrhu ljudem tudi simpatičen. Enotna lista svojega zaželenega in tudi od mene osebno pričakovanega rezultata ni dosegla. O razlogih za to se lahko debatira, ampak to po mojem nima preveč smisla, saj je levica na vsak način poskušala preprečiti uspešen nastop Enotne liste. Upam, da bomo mi, ko bomo dorasli, vedeli, da je narodnostna skupnost najbolje zastopana v svoji lastni stranki in da ji bomo dali tudi dovolj podpore (glasov), da bo to tudi lahko storila. Zaradi tega upam, da bo tudi DS v SPÖ to spoznala in le podprla samostojno gibanje, ne pa vključevanje v večinske stranke in s tem daljnoročno povezano tudi asimilacijo. Čeprav nekateri menijo, da če voliš EL, vržeš svoj glas proč, menim, da ima vsak državljan pravico voliti tisto stranko, za katero misli, da bo njegove interese najbolje zastopala. Nikomur ne moreš in ne smeš predpisovati, koga naj voli. Ko sem se pogovarjal z enako starimi o izidu volitev, so mi vsi povedali, da so zelo prestrašeni nad izredno velikim uspehom FPÖ. Osebno sem se pogostokrat po volitvah spraševal, kaj more privesti človeka do tega, da voli Haiderja. To pa zaradi tega, ker je Haider že imel možnost, da pokaže, ali je dober deželni glavar ali ne. Vsak trezno misleči človek je lahko spoznal, da ni, saj so ga morali po 16 mesecih odstaviti. Zato mi je nerazumljivo, kako človek more voliti takšnega kandidata, ki pa hoče dobiti volilce še povrh s svojo proti tujcem in proti narodnostni skupnosti usmerjeno politiko. Če pa analiziramo volitve, je pa tudi on pridobil zelo veliko vo-lilcev na dvojezičnem ozemlju. Najbolj presenetilo pa me je, da je socialdemokratska stranka toliko izgubila. Dejstvo je, da se vpliv velikih strank manjša in da si ljudje želijo sprememb. Odkrito rečeno sem sam bil zelo vesel nad uspehom dr. Zernatta. To pa zaradi tega, ker je on zame zelo prijazen politik. Tudi nad uspehom EL v nekaterih vaseh kot n. pr. Sele in Globasnica sem bil vesel. Mislim, da je bila večina slovenske mladine zelo presenečena nad izidom volitev. „Kot mladinec sem bil presenečen nad velikim uspehom Haiderja!“ Odnosi med dijaki iz Avstrije in iz SloveT „Zakaj je zbliževanjaned ljudmi istega naroda tako težko?“ V zadnjih letih vedno več dijakov prihaja iz Slovenije Zato so mnogi ljudje začeli govoriti, da se naj omeji število 1 dijakov iz Slovenije. Dejstvo je, da nekateri starši že resno premišljujejo, ali naj pošljejo svoje otroke na naše osrednje j*.'-šole ali ne. Igor Roblek iz Sel in Matevž Šmid iz Ljubljane sta se globlje soočala s to problematiko. Razmišlja Igor Roblek Že dolgo časa sem razmišljal o odnosih med dijaki iz Avstrije in Slovenije. Po raziskovanjih sem izvedel, da so še pred nedavnim smeli obiskovati Slovensko gimnazijo (tedaj Trgovska akademija še ni obstajala) samo koroški Slovenci in le v izjemnih primerih dijaki iz tedanje Jugoslavije. Ko pa je postala Slovenija samostojna in je nastala dvojezična TAK, se je ta situacija v veliki meri spremenila. Ker je TAK zaradi premajhnega števila javljenih avstrijskih šolarjev dopustila tudi dijake iz Slovenije, so se mnogi Slovenci odločili, da se nadalje izobražujejo v Avstriji. Vzroki za take odločitve so raznoliki, n. pr. boljša izobrazba, znanje nemščine in italijanščine, in še mnogo drugih razlogov. Dodaten naval dijakov pa je prišel še tedaj, ko se je začela kriza v prejšnji Jugoslaviji in je v naše šole prišlo mnogo beguncev. V letošnjem šolskem letu na slovenski gimnaziji ni razreda, v katerem ne bi bil kakšen dijak iz Slovenije. Če pa pogledamo na Trgovsko akademijo, je pa delež dijakov iz Slovenije še višji. V nekaterih razredih je več Slovencev kot Avstrijcev. Zato sem tudi od mnogih dijakov in od staršev slišal argumente, češ, zakaj bi mi dajali otroke v slovenske šole, ko pa so na teh večinoma dijaki iz Slovenije. Drugo vprašanje pa je, zakaj je lahko tako veliko število dijakov iz Slovenije, čeprav njihovi starši sploh nimajo delovnega dovoljenja in ne plačujejo davkov v Avstriji. Razmišlja Matevž Šmid Ko sem pred štirimi leti začel obiskovati Slovensko gimnazijo, je bilo na naši šoli malo dijakov iz Slovenije. Toda pred tremi oz. dvema letoma se je situacija radikalno spremenila. Odkar je odprla Trgovska akademija svoja vrata, nastajajo vedno večji problemi med dijaki iz Slovenije in iz Avstrije. Slovenci se ne morejo ali tudi nočejo integrirati med koroške Slovence. Ljudje gledajo na ta problem z različnimi občutki. Mnogi menijo, da problema sploh ni. Drugi pa bi se radi o teh stvareh pogovarjali, pa nimajo sploh nobene možnosti. Nekateri trdijo, da bi morali vzroke iskati celo v zgodovini koroških Slovencev. Ravno sedaj, ko je Slovenija že nekaj let samostojna in rešena starega političnega sistema, razlik med koroškimi Slovenci in Slovenci ne bi smelo več biti. Koroški Slovenci so bili že od nekdaj izpostavljeni določenim pritiskom, saj so se morali zelo pogosto boriti za obstoj naroda in njegove pravice. Koroški Slovenci se v zadnjih časih pogostokrat pritožujejo nad pre-številčnim navalom dijakov iz Slovenije, in tako nastajajo razne skupine, v | katerih Slovenci niso zaželeni. Prav tako pa se tudi Slovenci družijo v svojih krogih, kjer se zdi, da tudi koroški Slovenci niso prav zaželeni. Koroški i Slovenci se Slovencev na neki način ' bojijo, ker so prišli mednje v tolikš- 1 nem številu. Prepričani so, da znajo to 1 Slovenci dobro izkoristiti. Očitajo nam prepotentnost. S tem hočejo opisati naše obnašanje, ki mnogokrat res j ni najlepše. Tako eni kakor drugi se poznajo premalo. Tukaj pri nas na Koroškem se drug v drugega zaletavata dva različna načina življenja, j Slovenci želijo škodovati koroškim Slovencem, in nasprotno. Le zakaj je I zbliževanje med ljudmi istega naroda j tako težko? Le zakaj se ravno sedaj po ' odpravljenem starem političnem siste- : mu v Sloveniji kažejo takšne razlike = med Slovenci in koroškimi Slovenci? I Le zakaj Slovenci iz Slovenije vedno čakajo samo na vrnitev v Slovenijo, I namesto da bi bili veseli in hvaležni vodstvu šole, da jim je omogočilo prihod na Koroško? Bolj, ko se zremo v te probleme, vedno več stvari odkrijemo, ki nam onemogočajo trdne odnose. Vse preveč je zakajev, a vse premalo možnosti za spoznavanje drug drugega! Navsezadnje smo isti narod in morali bi držati skupaj in se j boriti proti tistim, ki zatirajo Slovence. Vsi prepiri in nerazumevanja ne vodi- ! jo nikamor. Samo s poglobitvijo v te probleme bomo na tem področju marskikaj pozitivno spremenili. Ne smemo se zapirati vase, temveč se moramo odpirati drug drugemu. Slovenska gimnazija in Trgovska akademija razcepljena v koroško-slovenski in slovenski tabor. stališča - stališča - stališča Simon Tassilo, 8. razred SG (iz Slovenije); Pravih odnosov pravzaprav ni. Obstajata dve skupini: sloven-sko-slovenska in koroško-sloven-ska. Tudi ni več čutiti nekdanje povezanosti, razen nekaterih izjem. Spremeniti tega ne moreš, lahko pa delaš na tem (KDZ, športne prireditve...). Anemarie Mi-cheuz, 1. razred TAK (Koroška); V našem razredu je deset dijakov iz Slovenije, s katerimi se na žalost ne razumem preveč dobro. Po mojem je vzrok v tem, da nekateri Slovenci sploh ne skušajo priti v stik s Korošci. Moja iskrena želja bi bila, da bi prišli v stik drug z drugim. Marko Krivec, 2. razred TAK (iz Slovenije); V bistvu ne vidim razlik med koroškimi Slovenci in Slovenci. Včasih sicer pride do nesporazumov, v bistvu pa se koroški Slovenci in mi dobro razumemo. Mislim, da se tega ne da spreminjati, vendar lahko dijaki le pripomorejo k boljšemu sporazu mevanju. Anita Ažman, 8. razred SG (iz Slovenije); Na začetku je nezaupanje iz obeh strani. Po določenem času pa se ustvarijo tudi prava prijateljstva. Menim, da koroški Slovenci poznajo Slovence premalo in preveč enostransko, to pa se bi lahko spremenilo s kakimi skupnimi dejavnostmi. Dominik Mak, 1. razred TAK (Koroška); V našem razredu je polovica dijakov iz Slovenije. Z nekaterimi se razumemo zelo dobro, z mnogimi pa ne. To pa zaradi tega, ker nekateri izmed njih hočejo biti „boss“. So pa tudi izredni učenci, kateri se zavedajo, da so na TAK, in se tudi potrudijo, ker hočejo odnesti domov dobre uspehe. Večina jih je v domu, ker nimajo primernih povezav. Sem pa tudi mnenja, da sta po prihodu Slovencev alkoholizem in kajenje močno narasla. S tem pa niso mišljeni vsi Slovenci. 16 Mladi NT Dekleta Slovenske gimnazije so se zapisala lahki atletiki Štiri dekleta Slovenske gimnazije - Magdalena Kulnik, Tanja Mletschnig, Mihaela Hartmann in Mirjam Wrolich - so se zapisala lahki atletiki. Pri KLC jih trenira že drugo leto Robert Kropiunik in z njimi medtem dosega lepe uspehe. Na štirico mladih deklet smo postali pozorni, ko je 15-letna dijakinja Slovenske gimnazije Magdalena Kulnik pred kratkim osvojila naslov koroške prvakinje pri kros-teku na 4,5 kilometa. Tekma je bila v Celovcu in Magdalena Kulnik je v pogovoru z Našim tednikom dejala, da je bila pravzaprav sama zelo presenečena, da ji je uspelo doseči ta uspeh. Trener Robert Kropiunik kot izkušen strokovnjak to vidi drugače. Uspeh je pričakoval, saj je Magdalena že nekaj mesecev konsekventno trenirala vsak dan in je poleg dobre volje in samodiscipline pokazala, da ima tudi talent za vrhunski šport. Magdalena Kulnik je že lani imela nekaj lepih športnih uspehov. Tako je na primer osvojila pri koroškem prvenstvu tretje mesto pri tekmovanju v sedmih disciplinah, tretje mesto pri skoku v daljino, tretje mesto pri teku na 100 metrov in drugo mesto pri štafeti. Sedaj se Magdalena pripravlja na koroško prvenstvo lahkih atletikov, ki bo letos maja v Beljaku. Svoje življenje je zapisala športu in zanjo polovične stvari ne pridejo v poštev, ker se zaveda, da brez doslednega dela ni možno doseči večjih uspehov. Razveseljivo pri tem pa je seveda dejstvo, da zaradi športa ne trpi šola. Trikrat tedensko pa trenirajo v celovškem stadionu tudi Tanja Mletschnig, Mihaela Hartmann in Mirjam Wrolich. Tanja Mletschnig, dijakinja 5. razreda Slovenske gimnazije, pravi, da želi nadaljevati tradicijo matere, ki je bila svoj čas v gimnaziji ena najbolj uspešnih deklet v lahki atletiki. Tanja obžaluje, da danes sploh ni več športnega dneva, pri katerem bi se dijaki in dijakinje lahko pomerili v raznih disciplinah in zato tudi ni možno izboljšati kakega šolskega rekorda. Zato je prav vesela, da je mlada dekleta nagovorila njih profesorica telovadbe Maja Millonig, ki jim je dala nasvet, da lahko trenirajo pri KLC. Tanja Mletsch- Slika z leve: Mirjam Wrolich, Tanja Mletschnig. Magdalena Kulnik in Mihaela Hartmann s trenerjem Robertom Kropiunikom. nig je v preteklem letu osvojila naslov koroške vice-prvakinje pri skoku v daljino. Prav tako nadaljuje družinsko tradicijo tudi Mihaela Hartmann, ki je lani osvojila na koroškem prvenstvu drugo mesto pri štafeti 4-krat 100 metrov. Talent pa je pokazala Mihaela tudi že pri sprintu. Mirjam Wrolich pa začenja svojo športno kariero z doslednim treningom in upa, da bo mogla doseči prve uspehe pri letošnjem koroškem prvenstvu v Beljaku. Njeni glavni disciplini sta tek z zaprekami in skok v daljino. Mladim dekletom želimo vse najboljše za njihovo športno kariero. Kratek pregled pretekle smučarske sezone Št. Tanž Šentjanški smučarji letos zaželenega uspeha niso mogli doseči. To pa zaradi tega ne, ker imajo po mnenju trenerja Hanzija Pscheiderja otroci preveč iz-venšolskih obveznosti in jim zaradi tega primanjkuje časa za trening. Zato so s treninigom začeli tudi zelo pozno. Letos so po dolgem spet lahko v božičnih počitnicah trenirali na Sentjanških Rutah. Kasneje so pa zaradi pomanjkanja snega morali trenirati ali v Podnu ali pa na Hochrindlu. Zato za prve tekme za Rožanski otroški pokal tudi niso bili najbolje pripravljeni. Tako so kar precej zaostajali za drugim slovenskim športnim društvom, ki tudi sodeluje pri Rožanskem pokalu. V skupnem seštevku vseh tekem so zasedli 4. mesto. Toda med letom so šentjanški smučarji precej napredovali, toda na žalost je odpadlo zadnje tekmovanje, na katerega so se dobro pripravili. Problem je tudi, da so nekateri smučarji, ki bi imeli talente, preleni, da bi dovolj trdo trenirali in bi s tem lahko tekmovali za visoke uvrstitve. Letos so nekateri perspektivni smučarji že želi kar lepe rezultate kot npr. Katrin Russ, Lsabell Sablatnik, Bianca Gentallini, Roman Stingler, Michael Sablatnik, Markus Slan-schek, Patrick Dovjak in Alexander Schönlieb. Za naslednjo sezono pa se želijo Šentjanžani s trenerjem Han-zijem Pscheiderjem na čelu zelo dobro pripraviti. Že v poletnih mesecih načrtujejo treninge na ledenikih in z nekaterimi smu- čarji tudi mislijo tekmovati na deželnih tekmovanjih. V naslednjem letu bodo tudi zmanjšali skupino, ker tiste, ki ne mislijo resno trenirati, ne bodo več upoštevali. L R. Sele Lani so zlasti mladi selski smučarji izredno presenetili s svojimi zelo dobrimi rezultati. Zato so si letos odgovorni zastavili iste cilje oz. še večje uspehe na vseh smučiščih. Pod vodstvom Lidije in Edija Oraže so že v začetku meseca oktobra začeli trenirati na suhem. Ko je sredi novembra padel prvi sneg, so vsi mislili, da bodo že kmalu lahko začeli trenirati na snegu. Zaradi pretoplega vremena pa sneg ni dolgo ostal. Šele na sveti večer je padlo petinštirideset centimetrov snega. Tako so v božičnih počitnicah imeli mladi možnost za intenzivne priprave. Zaradi manjkajočega treninga odgovorni pri športnem društvu DSG Sele na prvih tekmah niso pričakovali velikih uspehov. Rožanski otroški pokal Letos so se že drugič po vrsti rožanska smučarska društva domenila, da izvedejo Rožanski otroški pokal. Pri pokalu so sodelovali: SK Borovlje, DSG Sele, ŠD Št. Janž, SC Berg in SC Rosenbach. Lani so bili selski smučarji zelo uspešni, toda letos jim ni hotelo iti prav od rok. Zadnje tekmovanje, ki naj bi bilo v Selah, je moralo biti zaradi pomanjkanja snega odpovedano. Tyrolia - otroški pokal Najboljša in tudi najperspektiv- i nejša mlada smučarja DSG Sele j Friedrich Mak in Marko Roblek ! sta se tudi letos redno udeleže- | vala otroškega pokala Tyrolia. Pri teh tekmovanjih sta dosegala tudi lepe rezultate, kar je nedvomno sad uspešnega dela vseh trenerjev. Na koncu sdzone pa sta se med 21. 2. in 23. 2. 1994 udeležila tudi tečaja za pravilno tehniko, ki ga je razpisala UNION. F. M. Spomini 17 ■ ilojemu staremu očetu so IWI pravili v Žvabeku IVI „Šuštarjev Jurij“. Ne vem, če danes še kdo živi, ki bi se spominjal nanj. Bil je kmečki tesar, samouk. Izdeloval je lesene svinjake, kakršne so imeli tedaj na kmetih, kril strehe s slamo in skodlami in popravljal mline in žage. Pozimi je delal cokle in cokelske čevlje. To so bili stari čevlji, katerim je pribil lesene podplate. Vigredi pa se je loteval lesenih grabelj. Na ta način si je pridelal malce denarja. A kaj je pomagalo, ko je bil „lum-pej“ (pijanček). Vsak dan je moral imeti svojega pol litra žganja, sicer je bil bolan. Jako točno je hodil vsako nedeljo v cerkev. Domnevam pa, da ne zaradi maše, temveč zato, da bi čim-prej prišel v gostilno. Vedno je bil prvi pri Luknarju ali pri Klemenu, znanima gostilnama v Žvabeku. Ostal je tam ves dan in, kakor je kaj naneslo, jo mahal vpijoč ali prepevajoč šele pozno ponoči proti domu. Nekega dne se je pripetilo nekaj izrednega. Hčerki, ki je služila v Gradcu, se je nekaj „priraj-malo". Rodila je in prinesla dete, seveda v hudem strahu, domov. Z materjo se je bila že prej zmenila, a očetu prej nihče ni povedal ničesar. Toda še nič hudega ni rekel v soboto, ko jo je zagledal. V nedeljo pa je bilo strašno. Že od daleč se je slišalo njegovo vpitje: „Obesil se bom, obesil. Ne prestojim te sramote! Obesil se bom. Miha, pridi gledat, obesil se bom.“ Miha, ki je imel onkraj jarka svojo hišo, je to slišal, pa si mislil: „Kdor napoveduje, da se bo obesil, se ne bo. Kdor se res misli obesiti, ta to opravi na tihem." Tudi mati Lona je oprezala pri hišnih durih, da bi bila pripravljena, ako bi bilo treba. Čez nekaj časa je Jurij utihnil, morda tudi vrvi ni našel, in je šel spat. Poleti je spal kar zgoraj na podstrešju. Zjutraj ga je Lona prijela in mu očitala: „Grozen polom delaš ponoči, ko se vračaš domov in nam sramoto obiraš, čeravno se osramotiš najbolj prav sam, ko ga ves dan piješ in ponoči razgrajaš.“ Malo jo je gledal in nič ni zinil. Kadar ni bil pijan, ni bil hudoben. Prej sem še pozabil omeniti, da je bil Jurij tudi žagar. Dolgo časa je rezal deske na grajski žagi na Suhi. Tam se je navadil pijače. Žagal je tudi za kmete, in ti so mu nosili žganja in mošta. Rad je pil še čaj, toda vedno bolj močnega, tako da je bilo pomalem vse bolj samo žganje. Sčasoma so modernizirali grajsko žago in Jurija več niso potrebovali. Rezal je naprej na Grabnarjevi žagi, ki je stala v globeli (grabnu), kjer priteče reka Bistrica v Dravo. Tam je bival ves teden in si sam kuhal. Lona mu je naredila preniha (prežganje). On ga je dal po eno žlico v vrelo vodo in juha je bila gotova. Brez žganja pa ni mogel biti. Ko mu ga je zmanjkalo, se je odpravil proti večeru gor v Gornjo vas. Tam je zavil v majhno krčmo. Rekli so ji „Pri Hojzl-nu“. Tu je bil kakor doma. Navadno se je to zgodilo v sredo zvečer. Krčmarica je že vedela, da pride. Ali mu je od južine kaj prihranila ali mu je kaj malega skuhala. Jurij je popil nekaj glažkov žganja, se ulegel na klop za mizo in tam prespal noč. Saj je bil vajen na žagi itak le trde postelje. Zjutraj je dobil po- puklamec“ (štuporamo). „Kaj pa je to za ženske, da nima nobene teže," si je mislil Jurij. Čez nekaj časa jo vpraša: „Od kod si pa kaj? Ali si kaka žvabeška? Ne poznam vseh žvabeških žen.“ „Sem bolj od daleč,“ mu odvrne. Karkoli jo je vprašal, mu je odgovarjala čisto kratko ali sploh nič. Ko sta prišla na vrh globeli, se ženska nič ni spravljala dol in Jurij se je nikakor ni mogel znebiti. „Že prej bi se moral zopet k robu prisloniti,“ si je mislil. „Jo bom pač do Čuvarjevega klanca nesel." Tam je bil včasih tudi še rob. „Da bi mi le kdo po Demš-nikovem polju nasproti ne prišel!“ Res se je naslonil tam pri Čuvarjevem klancu zopet na rob in ženska je zlezla dol. „No, pa le povej mi, kam greš, ko se ti tako mudi,“ reče Jurij. „Boste že zve- glažka žganja, ko vstopi neki fant in pravi: „Obnarjev Anej je umrl.“ Anej je bil star hlapec. Tedaj pa šine Juriju v glavo: „Glej ga šmenta, smrt sem nosil! Čaj je rekla: boste že zvedeli. ko sem jo vprašal, kam gre. Če dobro, da mene ni stisnila za grlo.“ Spomnil se je namreč, da je nekoč nekega brodnika, ki jo je prepeljal čez Dravo, na tem bregu zadušila. Sedaj se mu je zdelo odveč, da jim ne bi povedal svoje dogodivščine. Dolgo mu niso hoteli verjeti. Ko so pa videli, da ni pijan, so mu pa le verjeli. Večkrat, kadar je bil dobre volje, se je Jurij odslej ponašal: „Kaj pa boste vi meni pravili, ko mi je že smrt za vratom sedela!“ Leta 1919, ko je po deželi razsajala bolezen griža, je tudi Juriju bila tista ura, ko je prišla smrt po njega. CIRIL RUDOLF tem liter žganja in na delo. je šel zopet Neko sredo zvečer se je zopet napotil k Hojzlnu. Ko se vzpenja po globači navzgor, zagleda naenkrat žensko, ki sedi tam na robu poti. „Kaj pa kaj ta ženska tukaj dela,“ si misli. „Morda iz mlina hodi?" Poleg žage je bil pri Grabnarju namreč tudi mlin. „Bova pa vsaj skupaj hodila,“ si misli. Ko pride do nje, vidi, da je bolj mlada žena. Ta se mu je oglasila in rekla: „Oče, tako sem zmartrana (utrujena) in tako se mi mudi! Ali me vi ne bi nesli tu gor na vrh?“ Pa odvrne Jurij: „Ali ne vidiš, da sem star! Jaz bom tebe nosil...“ Pa mu seže ženska v besedo: „Oče, lepo prosim, boste videli, da nisem težka.“ Jurij jo je nekaj časa gledal, pa se mu je zasmilila. „No, pa nekako poskusiva,“ ji reče tedaj. Prislonil se je tja k robu in ženska mu je sedla na hrbet. Nahrbtnik je imel itak zmeraj s seboj in mu je kar prav prišel. Nesel je ženo torej tako, kot so včasih otroke nosili. Rekli so temu „na deli,“ mu odgovori ženska in takoj zgine v temi. Medtem se je namreč že znočilo. Jurij je stopal pomalem pod Čt. Jurjem po cesti in si je mislil: „Za en glaž žganja bi mi pa že mogla dati, če že kaj drugega ne.“ Ko je prišel k Hozlnu, ni bilo veliko koga tam. Samo dva dvorovska hlapca sta sedela za mizo. „Ne bom pravil, kako se mi je godilo. Bi se mi gotovo smejali," si je mislil. A ni še bil spraznil svojega Radio / TV / Prireditve_______________^«« Nedelja, 3. aprila, ob 13.10 v TV 2 predvidoma z Poned., 4. aprila, ob 16.20 v TV SLO 1 naslednjimi prispevki • Velikonočna budnica z možnarji • Upanje, moč življenja: duhovna misel za velikonočno nedeljo • Čeprav že poredko, še prinašajo v lepo okrašenih košarah dekleta in gospodinje jedila k velikonočnemu žegnu • Po 40-dnevnem postnem času se zopet veselimo praznične jedi • Kontemplativni svet z naravnimi barvami: razstavi Drago Druškovič in Karl Vouk • Skrinjica želja — igre in razvedrila v družini: za življenje potrebne, vendar mnogokrat pogrešane vrednote • Ognjišče in nakovalo sta mu sveta: Valentin Orasch še vedno kuje po starem kopitu • Nogomet: SAK — Vienna — osmina finala za avstrijski pokal T A PETEK, 1. april Križev pot. M T SOBOTA, 2. april Od pesmi do pesmi — od srca do srca. E D NEDELJA, 3. april 6.30—7.00 Praznična (P. Zunder). 18.10-18.30 Praznična (P. Zunder). E N PONED., 4. april 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. 18.10—18.30 Pomladanske sanje (glasbena). V D 1 !'.* «SSBSfl TOREK, 5. april Partnerski magazin. n A n SREDA, 6. april Društva se predstavljajo. Večerna: Srednjeevropski obzornik. u I ČETRTEK, 7. april Kulturna obzorja. u Dom v Tinjah V sredo, 6. aprila, ob 19.30 KOLIKO SMO AVSTRIJCI NEMCI? NEMŠKI JEZIK IN AVSTRIJSKA IDENTITETA Predava: prof. dr. Robert Saxer, Inštitut za germanistiko, vodja jezikovnih tečajev na univerzi v Celovcu Vodja diskusije: d v. sv. prof. dr. Reginald Vospernik, ravn. Zvezne gimnazije za Slovence v četrtek, 7. aprila, ob 19.30 Predstavitev knjige: HELMUT SCHARF — „ . . . ohne Ellbogen“ Predstavi: dr. Helgard Kraigher NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktoberstrasse. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,—; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 50,— SIT. od petka, 8. aprila, ob 18. uri do nedelje, 10. aprila, ob 13. uri VIRI NAŠE DUHOVNOSTI Dnevi meditacije za žene in može v petek, 8. aprila, ob 19. uri POTREBUJEMO NOVO RAZLAGO VERE? Pripombe k teologiji Drewermana Referent: univ. prof. ddr. Eugen Biser, München od sobote, 9. aprila, od 14.30 do nedelje, 10. aprila, do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON Spremlja: Jože Kopeinig Referenti: mati, zdravnik, duhovnik „Namesto koga roža cveti“ Feri Lainšček predstavlja v Tinjah roman o ogroženem plemenu v Prekmurju V sredo, 6. aprila, ob 19.30 se bo v Domu v Tinjah nadaljevala serija literarnih večerov, ki jo pod geslom .Naša beseda — naša domovina" prirejata Dom prosvete v Tinjah in Slovenski spored ORF (vodi Horst Ogris). Doslej so literarne večere oblikovali pisatelji Miloš Mikeln, Igor Torkar, Boris Pahor in pesnik Milan Jesih. Za svoj roman, ki z veliko ljubeznijo govori o ogroženem ciganskem plemenu v Prekmurju, je Feri Lainšček leta 1992 dobil Kersnikovo nagrado in obenem je roman bil razglašen kot najboljši slovenski roman leta. Roman „Namesto koga roža cveti" je bil tudi izhodišče za celovečerni slovenski film, ki bo prav v teh dneh dokončan. Pri celovški Mohorjevi založbi pa bo v kratkem izšel prevod romana v nemščino. Radiše VELIKONOČNA BAKLADA Čas: na veliko soboto, 2. aprila Zbirališče: ob 21.30 pred Kulturnim domom na Radišah Prireditelj: SPD „Radiše" Begunje GALERIJA AVSENIK Razstava: „MISEL IN KORENINE“ Kraj: v galeriji Avsenik v Begunjah Ledince / Rožek KONCERT in PLES — „Uštnejša ja ni, k je ta vigredni cajt. . . “ Čas: na velikonočni ponedeljek, 4. aprila, ob 20. uri Kraj: Kulturni dom Ledince Nastopajo: MoPZ SPD „Jepa-Baško jezero", Podhumški kvartet, Mladinska skupina Ledince, Männerchor Stall/Wildegg, Dvojezični zbor Pedagoške akademije v Celovcu. Po koncertu igra za ples ansambel „Rubin" Prireditelja: SRD „Jepa-Baško jezero" Loče/Peč ni ca, Kulturno društvo „Peter Markovič", Rožek Parndorf na Gradiščanskem RAZSTAVA SLIK Franca Wiegeleja Čas odprtja: v petek, 8. aprila Kraj: Erste österreichische Sparkasse, Parndorf na Gradiščanskem Dunaj RAZSTAVA SLIK Valentina Omana „Oman v Omanu“ Čas odprtja: v petek, 15. aprila Kraj: Galerija Rondula, Dunaj Sele Igra: „KORENINE“ (Arnold Wesker) Čas: na velikonočni ponedeljek, 4. aprila, ob 20. uri Kraj: v farnem domu v Selah Nastopa: igralska skupina SPD „Bilka" iz Bilčovsa ' Predavanje: „ŠOLA — POTREBA IN BREME“ Predava: dr. Peter Smolnig Čas: v četrtek, 7. 4., ob 20. uri Kraj: v farnem domu v Selah Prireditelj: KPD „Planina" Sele Obirsko EL Železna Kapla vabi na VELIKONOČNI PLES Čas: na Velikonočno nedeljo, 3. 4., ob 20. uri Kraj: pri Kovaču na Obirskem Za ples igra: ansambel Obzorje Sodeluje: karate-sekcija, Slovenski športni klub Obir SM AR J ETA V ROŽU koncert^jjS PESMIJO V POMLAD“ Kraj: farna dvorana v Šmarjeti v Rožu Čas: nedelja, 10. aprila 1994, ob 19.30 Sodelujejo: Mešani cerkveni zbor Šmarjeta v Rožu, MGV „Schneerose“, Obirski ženski oktet, Kvartet bratov Smrtnik Prireditelj: Katoliška prosveta v Šmarjeti v Rožu Vsi prisrčno vabljeni! OB OBLETNICI PREGONA KOROŠKIH SLOVENCEV vabimo na SPOMINSKO PRIREDITEV ki bo v četrtek, 14. aprila 1994, ob 20. uri v občinskem centru Št. Rupert, Celovec, Kino-platz, St. Ruprechter Straße (bivši Volkskino) Na sporedu bo: • pozdrav (predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl) • predavanje (univ. doc. dr. Karl Stuhlpfarrer) • pevske točke (sestri Velik) • branje odlomkov iz spominov izseljencev in iz žandarmerijskih protokolov • predstavitev knjige o pregonu koroških Slovencev „Narodu in državi sovražni“ (ki jo bo možno tudi kupiti) Vabimo Vas na prireditev, na kateri se bomo skupno spominjali dogodkov in doživetij v času, ko je bil naš narod obsojen na smrt. Pripeljite s seboj tudi svoje sorodnike, prijatelje in znance! Slovenski znanstveni inštitut, Inštitut za sodobno zgodovino celovške univerze, Zveza slovenskih izseljencev 19 Prireditve Celovec ANDREJ ŠUSTER-DRABOS-NJAK: KOMEDIJA OD ZGUBLE-NIGA SINA Veliki petek, 1. aprila, ORF 2 ob 11.50 Igro je priredila Krščanska kulturna zveza v Celovcu, televizijska priredba pa je plod sodelovanja Televizije Slovenija in Slovenskega sporeda Avstrijske radiotelevizije. Šmihel »FESTINO“ — madrigalna komedija (Adriano Banchieri 1608) Nastopa: Hortus Musicus iz Celovca Cas: v soboto. 9. 4., ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in KPD Šmihel Železna Kapla Zveza koroških partizanov vabi na tradicionalno SPOMINSKO SVEČANOST ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta Cas: v nedeljo, 10. 4., ob 11. uri Kraj: na pokopališču v Železni Kapli Kulturni spored bodo oblikovali pevski zbor domačega društva „Zarja" 'n recitatorji. Vogrče Koncert prijateljstva Cas: v soboto, 16. aprila, ob 20. uri Kraj: pri Florijanu v Vogrčah Sodelujejo: MePZ Haliaetum skupnosti Italijanov iz Izole, Mešani komorni zbor iz Celja, Moški zbor „Fol-tej Hartman" iz Pliberka Prireditelj: SRD „Edinost" v Pliberku Celovec Iz hvaležnosti, da mi je bilo odmerjenih šestdeset let, bi se rad v krogu prijateljev in znancev pred vstopom v upokojitev Bogu zahvalil za polnost življenja, ki mi je bila doslej dodeljena. Zato Vas vabim, da se z mano zahvalite pri Božji službi, ki bo v torek, 5. aprila, ob 19. uri v kapeli Modestovega doma v Celovcu. Prof. Franc David „film mladje“ Koroške dijaške zveze predstavlja tri nove koroške slovenske filme FILMSKI VEČER „GOVORICE“ najboljši amaterski film, dobitnik deželne nagrade scenarij: Štefan Hafner Čas in kraj: v petek, „KARAVANKE“ dve mentaliteti — dva obraza — ena šola 15. aprila, ob 20. uri — „UKLENJENI PROMETEJ“ „Teater Trotamora" je posnel tudi igrani film režija: Marjan Sticker stara šola v Št. Janžu mladje“ Koroške dijaške zveze Prireditelja: Slovensko prosvetno društvo v Št. Janžu in „film PROJEKCIJA NA VELIKO PLATNO KOT V KINU! Film „KARAVANKE" je nastal v sodelovanju z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS) vabi na Predavanje: „VZREJA PRAŠIČEV NA KOROŠKEM NA PRAGU K EU“ • Kakšna je produkcija prašičev na Koroškem? (v primerjavi z Zgornjo Avstrijo in EU) • Menedžment sodobne vzreje prašičev (s praktičnimi nasveti) • Kako dosežemo gospodarski uspeh? • Trend v Nemčiji: dvodelna vzreja prašičev (sistem Nürtinger) Referent: Dl. Dr. E Berger (firma LIKRA) Čas: sreda, 13. aprila, ob 20. uri Kraj: Posojilnica Pliberk Prireditev pospešuje: Posojilnica-Bank Pliberk, Zadruga-market * • Predavanje z diapozitivi: „KOMPOSTIRANJE ORGANIČNIH ODPADKOV" • Kako nastane iz gospodinjskih in vrtnih odpadkov kakovosten kompost? • Kako občina lahko pospešuje kompostiranje na vrtu? Referentka: Dl. Christiane Haider, Abfallwirtschaftsverband Spital ob Dravi Čas: v petek, 15. aprila, ob 20. uri Kraj: gostilna Lukner, Žvabek Prireditev pospešuje: Posojilnica-Bank Pliberk, Zadruga-market PRODAM poletne gume DU N LOP s platišči (Felgen) 175/70/13 za zelo ugodno ceno! Telefon: 04235/3188 JEZIKOVNE POČITNICE 94 za mlade od 10. do 16. leta V NOVEM MESTU „Jezikovne počitnice“ stanejo za tritedensko bivanje v Novem mestu 4500,— šilingov. Za to ceno nudimo: • tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) • skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok • polno integracijo v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti • ves čas tečaja oskrbo in pomoč našega spremljevalca • spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih • možnosti za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi • prevoz v Novo mesto in nazaj Prireditelj: Krščanska kulturna zveza POSOJILNICA-BANK CELOVEC registrirana zadruga z omejenim jamstvom A-9013 CELOVEC, Bahnhofstraße 1 ODPRTJE prenovljenih poslovnih prostorov v soboto, 9. aprila 1994, ob 10. uri Na posredovanje firme Elan bo navzoč tudi svetovno znani smučar ARMIN BITTNER. Prisrčno vabljeni! Vabi na GALERIJA ROŽEK — MARIJA ŠIKORONJA Ura Valentina Omana „SIC TRANSU GLORIA MUNDI1 Kar ostane, sta prevara in lepota v sledovih in znamenjih spomina. Dve krogasto sestavljeni radiranki služita tej uri, kot predlog za original. Uro lahko naročite po telefonu ali po pošti na: GALERIJA ŠIKORONJA 9232 Rožek Semislavče 13 Telefon in faks: 04274/4422 „TAKO PREIDE SLAVA SVETA“ RAZSTAVA DRAGA DRUŠKOVIČA je odprta do 17. aprila 1994 V Galeriji so na razpolago tudi ure drugih umetnikov! Galerija je odprta od srede do nedelje od 15. do 18. ure ali po telefonskem dogovoru. NAROČAM: kosov umetniško oblikovane ročne ure Valentina Omana Cena: šil. 1600,— Serija obsega le 555 oštevilčenih ur. d leto garancija) NASLOV: TEL.: 20 v _ Sport Bilčovs - Žitara vas 4:0 (3:0) BILČOVS: Slapnig 4, Rajnovič 5, Paril 4, Schiern itz 4, Durnik 4 (85. Slamanig 0), W. Kuess 5, Schaunig 4, Ramusch 4 (70. Mitterbacher 0), Weichboth 4, Smeraldo 5, Obiltschnig 4; Bilčovs, 200 gledalcev Sodnik: Gatterer (povprečen) Strelci: Paril (14.), Schaunig (35.), Smeraldo (44., 71.) Sele - Dobrla vas 5:1 (1:0) SELE: E. Draže 4, A. Mak 4, S. Užnik 4, Božič 4, K. Hribernik 4 (78. Kelih 0), Radosavljevič 4, Travnik 4, Z. Draže 4 (60. M. Dovjak 0), M. Draže 4, A. Draže 4, Maver 4; Sele, 200 gledalcev Sodnik: Janesch (dober) Strelci: Maver (33., 88.), Travnik (47., 72.), A. Draže (65.) Št. Andraž - Železna K. 1:0 (0:0) ŽELEZNA KAPLA: Magie 3, Sporn 3, Köck 4, Schorli3, H. Grubelnik3, LipuschS(70, Nerz0), Baloh 3. Germadnik 4, Schurtl 4, Šumar 4, Kukoviča 3; Št. Andraž, 100 gledalcev Sodnik: Maierhofer (pristranski, zato slab) Metlova ■ Šmihel 2:2 (2:1) ŠMIHEL: Leitgeb 3, Lutnik 4, W. Motschilnik 3, Krewalder 4, Petrič 4 (20. C h. Gross 4), Ch. Figo 3, Lopinsky 3 (25. H. Berhtold 3), Polzer 3, Buchwald 4, Grobelnik 4, B. Figo 4; Metlova, 250 gledalcev Sodnik: Ebner (zelo dober) Strelca: B. Figo (18.), Buchwald (85.) Globasnica - Frantsch. 2:2 (1:0) GLOBASNICA: Matavž 2, G. Sadjak 3, Fera 2, Dlopst4, Silan 3, Flren 3, Ch. Micheu 2, Kert 2, Kor-desch 3, Pleschgatternig 3, Rasterk 2; Globasnica, 150 gledalcev Sodnik: Jahn (zelo dober) Strelca: Pleschgatternig (25.), Hren (65.) Podliga vzhod: 1. Žrelec 15 13 2 0 29:9 28 2. Št. Vid 16 9 5 2 26:9 23 3. Žitara vas 16 8 5 3 27:23 21 4. Ruda 16 8 3 5 25:17 19 5. Mostič 16 9 1 6 31:26 19 6. Pokrče 15 7 2 6 34:23 16 7. ASK 16 5 6 5 26:24 16 8. Liebenfels 16 5 4 7 24:23 14 9. Vetrinj 16 4 6 6 21:24 14 10. Bilčovs 16 4 5 7 23:23 13 11. Šmihel/L. 16 4 5 7 15:20 13 12. Št. Lenart 16 5 3 8 14:22 13 13. ASV 16 3 3 10 13:33 9 14. Klopinj 16 0 4 12 16:48 4 Naslednji krog (2./3. 4.): Ruda - Bilčovs, Ijeben-feis - Smihel/L, St. Lenart - Klopinj, Mostič - St. Vid, ASV - Zrelec, Pokrče - ASK, Zitara vas - Vetrinj; 1. razred D: 1. Metlova 15 11 4 0 2. Globasnica 15 8 5 2 3. Frantschach 15 7 5 3 4. Sele 14 7 4 3 5. Št. Andraž 15 5 6 4 6. Železna Kapla 15 6 3 6 7. Labot 15 4 7 4 8. Eitweg 15 6 3 6 9. Šmarjeta 15 6 2 7 10. Šmihel 15 3 7 5 11. Št. Pavel 15 4 5 6 12. Grebinj 15 3 3 9 13. Sinča vas 16 3 3 10 14. Dobrla vas 15 3 1 11 54:15 26 34:13 21 30:16 19 31:19 18 18:18 16 14:19 15 18:31 15 17:32 15 21:21 14 23:17 13 23:27 13 17:30 9 26:42 9 12:50 7 Naslednji krog (273.4.1: Dobrla vas - Št. Pavel, Frantsctjach - St. Andraž, Eitweg_- Metlova, Labot - Sele, Šmarjeta - Globasnica, Železna Kapla -Grebinj, Šmihel - Sinča vas; Bilčovs slavil drugo zmago, sedaj čaka Ruda 17. krog Bilčovs - Žitara vas 4:0 - Že jeseni so Bilčovščani premagali Žitaro vas s 4:0, tako tudi tokrat. Ob začetku je bila tekma še izenačena, toda tokrat je bila sreča na strani domačinov. Le-ti so namreč prvo priložnost izkoristili ter povedli z 1:0. Po napaki nasprotnega vratarja je Schaunig zadel drugi gol in s tem je bila tekma v bistvu predčasno odločena. Sledila sta še dva zadetka legionarja Smeralda, ki je trenutno izredno razpoložen. Zopet je bil jasno najboljši igralec na igrišču. ■ Ruda - Bilčovs: Trenerja Ho-bla skrbita igralca Schaunig in Schlemitz. Schaunig si je pri treningu nategnil vezi, tako da proti Rudi gotovo ne bo mogel igrati, Schlemitz pa je službeno zadržan in zato njegov nastop tudi ni zagotovljen. Čeprav Paulitsch 14 dni ni treniral, bo tokrat moral igrati, za enajstega moža pa trener Hobel trenutno še sam ne ve. Na vsak način pričakuje Bilčovščane neprijeten nasprotnik, ki je pretekli teden na tujem premagal celovški ASK. Ruda predstavlja borbeno in telesno dobro pripravljeno ekipo, ki se je za vigredno sezono še posebej intenzivno pripravila. Trener Bilčovščanov Hobel; „Tudi mi se j znamo boriti!“ Šmihel zasluženo odnesel točko z Metlove Sele - Dobrla vas 5:1 - Pričakovana zmaga Selanov, čeprav so imeli ob začetku več težav, kot jim je bilo ljubo. Dobrolčani so v tem času igre presenetljivo dobro branili in šele v 33. minuti prejeli prvi gol (Maver). Od tega trenutka naprej pa so le še Selani napadali. Takoj po odmoru je trener Selanov Nanti Travnik kar sam zadel drugi gol in tako pravzaprav predčasno odločil tekmo. Čeprav so Dobrolčani v 60. minuti rezultat zmanjšali na 1:2, Selani nikoli niso prišli v zadrego, da bi tekmo dali iz rok. Nasprotno, zadeli so še tri gole ter tako slavili zasluženo in pričakovano visoko zmago. Št. Andraž - Železna Kapla 1:0 - Veter je oviral tekmo, kljub temu je bila igra hitra in borbena. V 2. polčasu pa je postala tekma tudi napeta. Kapelčani, izredno napadalni, so v hitrem protinapadu nesrečno prejeli gol (65.). Le-to pa jih je še bolj upogumilo, toda sodnik Maierhofer očitno ni dopustil Kapelča-nom zadetka. Sicer je v 85. minuti dosodil gostom 11 -metrovko, katero je Baloh hladnokrvno izkoristil. Toda sodnik je bil drugega mnenja ter ukazal 11-metrovko ponoviti. Le-to pa je vratar branil. Šmihelčani se veselijo prvega zadetka na Metlovi (strelec B. Figo -na sliki v sredini). slika NT/Fera Metlova - Šmihel 2:2 - Veliko presenečenje na Metlovi, saj so Šmihelčani zasluženo osvojilo točko. In to, čeprav sta se izkušena igralca Petrič in Lopinsky_že v 1. polčasu težje poškodovala. Šmihelčani so pokazali taktično zrelo igro, predvsem mladi igralci so se pokazali z najboljše strani. Strelec prvega gola B. Figo je bil tokrat še posebno razpoložen, saj je delal domači obrambi precejšnje težave. Globasnica - Frantschach 2:2 - Glo-bašani so zbrano začeli, toda najlepše priložnosti niso znali izkoristiti (Pas-terk, Micheu). Kljub temu so v 65. minuti vodili že z 2:0. Toda nato je postala igra domačinov krčevita in gostom je uspel prvi zadetek (po napaki : vratarja Matavža). Višek živčne in j krčevite igre Globašanov je bil avtogol j branilca Fere. Opaziti je bilo, da Glo- | bašani potrebujejo pet priložnosti za \ en gol, enako kot jeseni. 15. krog ■ Šmihel - Sinča vas - Poškodovana Lopinsky in trener Petrič bosta manjkala, kljub temu so Šmihelčani prepričani o zmagi, saj so proti Metlovi dokazali izredno formo. ■ Šmarjeta - Globasnica - Miha Kreutz zaradi rdečega kartona še vedno ne sme igrati. V boju za 2. mesto štejeta samo dve točki, toda z igro, kakor proti Frantscha-chu, bo to le težko uresničiti. Trener Maks Pučelj upa, da bodo napadalci zopet zadeli, kajti to je trenutno precej nerodna pomanjkljivost moštva. ■ Železna Kapla - Grebinj - Trener Peter Rainwald je optimističen, saj je ekipa proti Št. Andražu izvrstno igrala in le nesrečno podlegla. Sprememba v postavi - Šporn liberp, Germadnik v sredini - se je v Št. Andražu pozitivno izkazala, tako da bo ta sestava ostala nespremenjena. ■ Sele - Labot - S. Užnik in K. Hribernik sta med treningom posebej vadila proste strele, kar naj bi se na tekmi proti Labotu obrestovalo. ■ Dobrla vas - Št. Pavel - Dobrolčani mirno gledajo na tekmo in po dolgem zopet upajo na dve točki. GLOBASNICA__________ Sadovnik odstopil mesto predsednika Zaradi osebnih razlogov je predsednik globaškega nogometnega kluba Bernard Sadovnik odstopil mesto Josefu Slamanigu. To odločitev je Bernard izrekel na zadnji seji predsedstva, in odgovorni so jo sprejeli. Naprej pa bo ostal v odboru ter tako skušal pomagati nogometnemu klubu. Občni zbor pa bo šele novembra. petek, !_apnl 1994 21 Sport Ob začetku je za avstrijski pokal 93/94 tekmovalo 118 ekip, sedaj jih le le še 16 Pokal: SAK prvič med najboljšimi osmimi? ^sa zbranost pri SAK velja trenutno sobotni pokalni tekmi proti dunajskemu tradicionalnemu klubu Vienna. Pri SAK prevladuje optimizem, pa tudi zdravo spoštovanje nasprotnika. SAK bo nastopil v popolni postavi. To je nasprotnik SAK v 4. krogu avstrijskega pokala - II. ligaš Honda Havelka VIENNA Vienna je najstarejši nogometni klub v Avstriji, bil je večkratni avstrijski prvak in zmagovalec avstrijskega pokala. V zadnjih letih se tradicionalna dunajska ekipa bori v II. zvezni ligi, trenutno zaseda 8. mesto na tabeli. Ekipa je mlada in zato obetajoča za prihodnost. Trener je Dunajčan Eggenberger, ki s svojo ekipo shaja brez legionarja. Slika (zadaj z leve): Slunecko, Kleer, Schalk-hammer, Bjerregaard, Radovič, Horak, Weingartshofer; (sredina z leve): Grussmann, Klein, Salmutter, Hnik, Hickersberger, Cestnik, sekretar Fertner; (sede z leve): Mahdalik, Wieger, Wolf, Unger, Lang, Dominkowitsch SAK izpustil priložnost Zaostanek nespremenjen SAK želi, še posebej letos, Oadaljevati tradicijo v pokalu. Ze enkrat je bil SAK v osmini finala, toda takrat je na tujem nepričakovano podlegel SV Št. Vidu. Skorajda enaka priložnost se nudi tudi jutri, le z razli-k°, da prihaja nasprotnik z Dunaja in da je ta nogometni klub naj starejši v Avstrije. 118 ekip je v pokalu 93/94 začelo tekmovati, sedaj jih je le še 16. Med njimi SAK, ki želi oelo več. Prav zaradi tega si je trener Ramšak preteklo soboto ogledal tekmo med Kufsteinom ln Vienno. Njegov prvi vtis: »Vienna je močnejši od Kuf-steina, katerega smo v 3. krosu v pokalu premagali!“ Kakšne prednosti Vienne je v'del trener Ramšak: ■ Igralci so po postavi visoki. zato nevarni pri visokih žogah. ■ Zanje šteje tudi izkušenost. ■ Borbenost. ■ Največja njihova prednost Pa so gotovo hitri protinapadi. Prednosti SAK: ■ Slabo domače igrišče. ■ Standardne situacije. ■ Pozna nasprotnika in nje-Sov način igre. Toda tudi trener Vienne Eg-Ssnberger pozna SAK, saj si je ogledal tekmo med SAK in Mrežami. Njegov prvi in kratek vtis: „Nevarna ekipa!“ Kot proti Kufsteinu, je trener SAK Ramšak tudi tokrat izdelal recept, kako se da Vienno premagati. Sicer mu je jasno, da je nasprotnik izredno borben in zato neprijeten, toda kljub temu je optimističen. Njegov recept oz. njegova najpomembnejša načela igralcem pred tekmo se bodo glasila: „Nasprotniku prepustiti igro ter ga v hitrih protinapadih presenetiti, paziti na nevarnega Radoviča (verjetno ga bo pokrival kapetan A. Sadjak) in borba za vsako še tako neiz-gledno žogo!“ Igralci SAK bodo storili vse, kar je v njihovi moči - upamo tudi navijači. Kajti le z njihovo pomočjo je možen zgodovinski uspeh SAK - priti med najboljših osmem v avstrijskem pokalu. Pot SAK v osmino finala 1. krog: SAK - WAC 2:0 (0:0,2:0 p.p.) strelca: Pappler (98.), Lippusch (115) 2. krog: Leibnitz - SAK 3:4 (11 -m.) 11 -metrovke so zadeli: Wölbl, Pappler, M. Sadjak, A. Sadjak 3. krog: SAK - Kufstein 2:0 (0:0) strelca: A. Sadjak (67.), Vrabac (86.) 4. krog: SAK-VIENNA (?) Tekme 4. kroga ÖFB pokala 93/94 Kottingbrunn - Wr. Neustadt Bregenz - FC Innsbruck SAK - Vienna GAK - Vorwärts Steyr Admira Wacker - Rapid Austria Wien - Austria Salzburg FC Puch - FC Linz Oberwart - Wiener Sportklub ÖFB ■ pokal / 4. krog SAK ■ VIENNA V soboto, 2.4.1994, ob 15.00 v Annabichlu Vratar SAK Adi Preschern je zopet popolnoma zdrav. Jasno, da je zato zopet poln samozavesti, kar pove tudi slika: Proti Vienni je žogi prepovedano v moj gol. slika NT/Fera SAK - Breže 2:2 (2:1) SAK: Preschgri 3, Wölbl 3, A. Sadjak 4, Pappler 3, S. Sadjak 3, Šmid 3 (46. Bošnjak 2), Biajs 3, M. Sadjak 3, Vrabac 5, Lippusch 4, Urschitz 3 (75. Petschenig 0); Igrišče ASV, 600 gledalcev Sodnik: Glanz (nekaj zelo vprašljivih odločitev) Strelci: A. Sadjak (15.), Lippusch (23.) oz. Paulitsch (4. in65.-11-m.) U 192:1 (strelca za SAK Sienčnik in Savič) V 1. polčasu je SAK zaigral čudovit napadalen nogomet, čeprav so gostje že v 4. minuti povedli z 1:0. Toda kar kmalu se je napadalna igra SAK, pod režijo legionarja Vrabca, obrestovala. Najprej je zadel A. Sadjak, nekaj minut navrh pa Lippusch z lepim strelom iz 12 metrov. Nato se je nudila priložnost za priložnostjo, toda SAK jih ni znal izkoristiti. V 2. polčasu pa naenkrat slaba igra SAK. Tako je gostom iz 11-metrovke uspelo izenačiti, na kar SAK več ni vedel odgovora. Koroška LIGA 1. WAC 18 n 5 2 33:14 27 2. VSV 18 12 2 4 30:11 26 3. SAK 18 11 2 5 29:15 24 4. Treibach 18 9 6 3 24:16 24 5. Breže/Fries. 18 8 7 3 27:16 23 6. Lienz 18 7 8 3 35:20 22 7. Trg/Feldk. 18 8 5 5 28:16 21 8. Wernberg 18 5 7 6 33:31 17 9. Wietersdorf 18 5 7 6 20:18 17 10. A. Celovec 18 6 4 8 21:22 16 11. Lendorf 18 6 4 8 18:23 16 12. Matrei 18 4 7 7 15:23 15 13. Pliberk 18 4 5 9 13:23 13 14. A. Wolfsberg 18 5 3 10 20:35 13 15. Borovlje 18 3 4 11 19:46 10 16. Velikovec 18 0 4 14 13:49 4 (Prvi trije, trenutno WAG, VSV in SAK, se ob koncu prvenstva uvrstijo v regionalno ligo, zadnji na lestvici, trenutno Velikovec, pa izpade iz lige.) 19. krog (273.4,1994): Wietersdorf - Treibach, Breže -Velikovec, WAC - A. Wolfsberg, Pliberk - Matrei, Borovlje - VSV, Wemberg • Tig/Feldk, Austria - Lendorf; Lienz-SAK (4.4.1994) Vesele velikonočne praznike EUKN ski Brnca/Fürnitz Družba z o. j. za proizvodnje in trgovine športnih izdelkov Kärntner Straße 48 9586 Brnca telefon: 0 42 57/23 15 teleks: 45741 ZAGOTAVLJA USPEH Mihej ANTONIČ HOTEL „BOŽANSKI DVOR“ i ŠENTJAKOBU V ROŽU želi vsem cenjenim odjemalcem, gostom in znancem Vesele velikonočne praznike hote/ REKA PRI Vesele velikonočne praznike želi dr. Janko TISCHLER ml. ODVETNIK Neuer Platz 7/II 9020 Celovec telefon: 51 38 29 /rcmeer«* v v ein Jagodne» vino Vino di fragola T rocken/Suko/Secco aulLC^AAuJ/VLt/ fiß mzk/v, Ršiiu.rfitJurs SaAtjfalt utub fXxeuliliatu luuL 4**- fiuAuA*££±' 56 cLL*&*sv r/i4^£w etn*' §p*^ia£ität, für- deuten’