Kranjsko. Metodična obravnava 85. berilne vaje v ,,Tretjem Berilu". Govoril pri okrajni učiteljski konferenciji v Litiji v 18. dan sept. P. Gross, učitelj v Zagorji. (K o n e c.) Ko potem zopet kak učenec prebere naslednji odstavek, naj učitelj, kazaje na zemljevidu, pripoveduje: Kranjska je 100 Mm8 velika, a ima le 95 Mm2 plodne zemlje, od katere je zbog velicega pogorja le 15 Mm2 oralne; 43 Mm2 jo je z gozdi obraščene; ostala pride na travnike, vinograde in pašnike, in morajo tedaj žito s Hrvatskega za svojo potrebo uvaževati. Kranjci so pobožno in pridno ljudstvo; to pričajo njih lepe cerkve, ki so natresene kakor bele cvetice v zelenji, in pa da je vsak kotiček zemlje do skrajnega konca pridno obdelan. A spoznali so, da zraven pridnosti jim je treba, da tudi razumno vodijo svoje gospodarstvo. Spregledavši, da si z živinorejo in sadjarstvom morejo svoje stanje zboljšati, se na te dve stroki čedalje bolj ozirajo; tako so naredili v Bohinju domačo sirarsko zadrugo, ki jim za izvrstno izdelani sir več tisoč goldinarjev prinaša. Slavna c. kr. vlada pa podpira živinorejo s tem, da daje denarno podporo, s katero se boljša plemena živine nakupujejo in dele raed kmetovalce. V gorenjskih hribovitih krajih žgejo les za oglje, ki se rabi po fužinah, tržujejo z obrezanim lesom v Trst in kopljejo jekleno in železno rudo. V Zagorji in na Kočevskem kopljejo rudarji premog, v Litiji svinčeno rudo, v Idriji in na Gorenjskem blizu Ljubelja pa živo srebro. V Ipavi in na Dolenjskem pridelujejo ljudje dobro vino. Tudi z čebelarstvom se jih mnogo peea. Že ob času slavne cesarice Marije Terezije je bil čebelar Anton Janša iz Roden blizo Lesec na Dunaj poklican, da je ondi učil čebelarstvo. Kazaje na zemljevidu, naj dalje učitelj pripoveduje, v katerih krajih Kranjskega se izdeluje mnogo železnega orodja in žrebljev, kje se strojijo kože in izdeluje obutev, kje delajo suknene plahte in domače platno za prodaj; dalje, kje delajo sita iz žime, in kje zopet lonce in leseno robo, kje pletejo slamnike in zopet kje čipke i. dr. Pri tej priliki naj učitelj posebno poudarja, kako koristno je človeku, ako zna in hoče delati. Delo je zlata ruda, ki nikdar ne zgine, če je kdo le hoče iskati. Delavnega cloveka vsak čisla, in ni se mu bati, da bi mu manjkalo kruha. Po branji naslednjega odstavka naj učitelj kaže na zemljevidu, kje je ogerska železnica in kje se z južno železnico sklene; kodi teče južna železnica, in kodi se cesarjevič Rudolfova in una, ki iz Reke pride, z njo skleneti. Zraven naj pripoveduje, kolike koristi so nam železnice, po katerih se vrlo hitro pride iz ene dežele v drugo, in ravno tako hitro in ceno se tudi blago prevaža iz enega kraja v drugega. Naslednji odstavek je v 186. berilni vaji pojasnjen, katerega naj učenci berejo pri zemljevidu ali pa v posebni uri. Tti naj jim pove o sestavi duhovne gosposke in pa šolskih gosposkah, ki skrbe za dušni prid in pa za izobražbo ljudstva ter da srao dolžni vsem gosposkam pokorščino in čast skazovati. Posebno pa naj učitelj učence vnema za ljubezen, udanost in zvestobo do presvetlega cesarja in do vse cesarske hiše. Predzadnji odstavek je okrajšana kulturna slika glavnega mesta Ljubljane. Po čitanji jo učitelj nekako tako-le razširi: Ljubi otroci! Že ko smo tek Save črtali, sem vam pravil o Ljubljani. Kdo še ve, kje je? Koliko prebivalcev ima? Kako je okrog hriba zidana? Ulice so dolge in največ krive, kar priča, da je staro mesto. Trgov ima mnogo. Hiše so zelo tri- in štirinadstropne, izmej katerih se vzdigujejo krasne cerkve največ z dvema zvonikoma. Najveličastneja je škofijska cerkev sv. Nikolaja. Velika. lepa slika nad velikem oltarjem nam kaže prikazen sv. Nikolaja, vsled katere je cesar Friderik IV. se umaknil smrtni nevarnosti. Iz hvaležnosti do Boga za to rešitev je ustanovil 1. 1461. Ljubljansko škofijo. — V sredi mesta je krasno sprehajališče, prostoren drevored ,,Zvezda". V Ljubljani je sedež deželne vlade, knezoškofa in c. kr. deželnega šolskega sveta. V Ljubljani zboruje deželni zbor. Tii ima svoj sedež tudi več društev, kakor c kr. kmetijska družba, nSlovenska Matica", kranjska hranilnica. Imenitna sta tudi licealna knjižnica in pa muzej, kjer so hranjena in se vidijo razna okostja, rastline, rudnine, starine i. dr. Izobraževališč je mnogo v Ljubljani, tako: semenišce za mlade gospode duhovnike, višja gimnazija in realka, moško in žensko učiteljišče, razne ljudske šole in zavode za mladino; frančiškanski in nunski samostan itd. V Ljubljani so tudi: tovarna za tobak, predilnica za borabaž in več pivovarn. Ljubljana je že mnogokrat imela cast, da je svoje vladarje vzprejemala, tako 1. 1340. Rudolfa IV., 1. 1444. Friderika IV., potem Leopolda I., Karola VI., Jožefa II., papeža Pija VI., cesarja Franca I. Presvetli cesar Franc Jožef I. so jo že dvakrat s svojim obiskom počastili. Zadnji odstavek našteva imena mest in trgov na Kranjskem. Ker so pa v učnem potu od 1. 1879. tam še drugi kraji za razlago predpisani, naj učitelj tudi one v razlago privzame. Koliko časa naj učitelj potrebuje za obravnavo tega berila v šoli, ravna se po zmožnosti učencev, pa času, ki je pouku odmerjen in pa po metodi pri poučevanji. Ta sintetično - konstruktivna metoda je sicer od kraja zamudna, a se s tem dobro izplača, ker se po njej velikost in podoba dežele veliko bolj v spomin vtisne, kar je pri poznejem pouku v zemljepisji važna podloga. Da pa ta pouk učencem tudi v spominu ostane, naj se pri obravnavi drugih dežela veduo k domaei obrača ter drugo z drugo v obziru velikosti lege in narave primerja ter naj, kar se je učilo, tudi pri spisji porabi.