JLaslio SZOL utu]siceg£ >lcra3a — Uprav* tt) iredniAtvo Ptu). Pre*er- lova 7 — Telefon 15*^ VB Ptul fi43-T-20f - St 49 — Letnik VIII Jrejuje ureacu«*:; ^t>ui — Odgovorni iir€a na občinstvo, ki se bo v tem do- mu prav tako rado zbiralo, kot so se v njem radi zbirali na- rodno zavedni Ptujčani, saj bo Narodni dom sedaj dom Svo- bode in žarišče širjenja in utrje- vanja socialistične zavesti na- šega ljudstva. Naj ne bo odveč ob tej prilož- nosti priznati, da je Svoboda Ptuj z vsem svojim dosedanjim prizadevanjem in uspehi zaslu- žila večjo pozornost delovnih kolektivov ptujskih tovarn, pod- jetij in ustanov, zlasti pa s stra- ni sisidikalnih podružnic, ki so se v premali meri prizadevale svojim članom pojasniti, da se je Svoboda vsa posvetila prav njim. Pri tem j^ '-aj častnih izjem, ki zasl'i' ■■'^ prizna- nje, kot n. pr. Delta, Vesna, Mestna tkalnica in barvama. Mestna komunalna ustanova. Mlinsko podjetje ter Pekarna Drava, ki niso prezrle nobene Svobodine prireditve, predava- nja itd. in tudi niso med za- ostankarji članarine. Na vseh sindikalnih občnih zborih se poudarja potreba po splošnem in strokovnem izpopolnjevanju, pa tudi primernem razvedrilu delavcev in nameščencev ven- dar povsod ne sklenejo, da se bodo temeljito oklenili Svobode ter njenih sekcij ter praktično pristopili k delu. Nedvomno bo občni zbor pod- prl željo Svobode, naj bi Kino Ptuj prešel v njen sestav kot naj važne.iše vzgoj no sredstvo, ker se je že drugod izkazalo, da je taka želja Svobode umestna in tudi zasluži oporo vse javno- sti, zlasti pa ptujske, ki nima na izbiro kinopredstav ob edi- nem kinu, ki pa si želi od kina mnogo več. kot je mogel ta kot podjetje doslej nuditi ob ome- jenem številu predstav in vstop- nic ter ob že leto dni naprej do- ločenem programu na komer- cialni podlagi Svoboda bi se ne zadovoljila samo s finančnim efektom kinopredstav, temveč bi storila vse. da bi kino dvora- na, kino aparatura in ostalo vedno bolj služilo množičnemu izobraževaniu in razvedrilu. Vse kaže, da bo občni zbor Svobode Ptuj zgled vsem osta- lim občnim zborom, ki še bodo v Ptuju in v okraju, kako se je treba nanj pripraviti in kako prikazati dosedanje uspehe ter sprejeti nove naloge, ki zaslužijo oporo in sodelovanje vsega član- stva ter javnosti. V. J. spored SLAVNOSTNEGA LETNEGA OBCNEGA ZBORA SVOBODE PTUJ OB 10-LETNICI OSVOBODITVE — V PONE.DELJEK, 19. DECEMBRA 1955, OB 16. (4.) URI POPOLDNE V DVORANI TITOVEGA DOMA a) DELOVNI PROGRAM 1. otvoritev; 2. izvolitev delovnega predsedstva; 3. izvolitev zapiisnikarja in 2 overovateljev zapisnika; 4. izvolitev kandidacijske in volilne komisije; 5. poročilo predsednika, tajnika in blagajnika; 6. poročilo nadzornega odbora; 7. diskusija po poročilih; 8. volitve; 9. Sklopi in razno. V primeru, da bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, bo eno uro pozneje ob vsakem številu članov. Pravico do voUtev imajo vsi člaiii Svobode Ptuj, ki so porav- nali članarino za leto 1955. b) KULTURNO-PROSVETNI PROGRAM SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 10-LETNICI OSVOBODITVE. PRI KATERI NASTO- PAJO VSE SEKCIJE SVOBODE PTUJ IN SVOBODE KIDRIČEVO 1. Pavel Sivic: HIMNA SVOBODE; 2. Fran jo Luževič: LACKKO NAS POZIVA; 3. Lahamer: NA DELO; 4. Marjan Kozina: HEJ TOVARIŠI Izvajata moški pevski zbor Svobodo Ptuj in Kidričevo p. v. prof. Pranja LuževiCa; 5. Emo Koiital: DRAMATIČNA UVERTURA; 6. Kari Robert: EPIZODA. Klavir solo s spremljavo orkestra. Pri klavirju prof. Ela Srol. Izvaja orkester Svobode Ptuj pod vodstvom tov. Draga Hasla; 7. Marička Znidaršič: PESEM O PRIJATELJEVIH ROKAH Recitira člaaiica dram. sekcije Svobode Ptuj tov. Alič Slavica; 8. M. Kozina: NASA VOJSKA; 9. Pavel Rančigaj: SLOVENSKA NARODNA Izvaja II. letnik harmonikarske šole »Svobode« Ptuj p. v. to^^ Fredlnanda Frasa; 10. A. Grobming: PRIDI GORENJC, 11. F. Hribemik: R02A NA VRTU ZELENEM CVETI, 12. Simimaci: SAVICA — koračnica Izvaja tamburaški zbor »Svobode« Ptuj. Dirigent: F. Hribemik: 13. »LA ESPERO« — zborna recitacija čalnov esperantske sekcije Svobode Ptuj pod vod- stvom tov. J. Domanjka; 14. G. Učakar: ZVOKI IZrOSANSKIH GOZDOV. Potpuri partizanskih melodij iz NOB: 15. G. Verdi: Uvertura k operi t,NABUKADNEZER« Izvajata mešani zbor Svobode Ptuj in Kidričevo p '"rigenta tov. Jakoba Studa; 16. Alojz Mihelčič: POLJE. 17. Radovan Gobec: S PRAPOROM NA DELO. 18. TNTERNACIONALA Izvaja mešani ztx>r Svobode Ptuj in Kidričevo p. v. prof. Franja Luževiča. VSTOP PROST. — VABL-JENI VSI ČLANI IN PRIJATELJI NASEGA DRUSTVA. UPRAVA Mladina si le izbrala 27- clanski mladinski komite Okrajni komite LMS Ptuj ima sedaj 27 agilnih članov in izku- šeno predsedstvo, v katerem so: Matija Pajnkiher kot. predsed- nik, Franček Golob kot sekre- tar, Feliks Bager. Velmut Kovač, Srečko Rupnlk. Franc Kranj c, Alojz Strelec in Majda Voljč kot člani predsedstva. Slednji 90 predsedniki 6 komisij, in si- cer vajenske komisije, šolske komisije, komisije za društve- no življenje mladine, delavske komisije, kmečke komisije ter odbora za tisk in dopisništvo. Novoizvoljeni mladinski ko- mite bo imel polne roke dela, zlasti ko se bo boril za večjo udeležbo mladine v kmetijsko nadaljevalnih šolah. tečajih, predavanjih in drugih kultumo- prosvetnih oblikah dejavnosti, kjer si mladino zelo želijo, jo vabijo, navdušujejo za splošno in strokovno izpopolnjevanje in ji pomagajo na razne načine. Nedavna mladinska konferenca je dala vrsto koristnih pobud in predlogov za delo in upaj- mo, da bomo v kratkem čitab" o prvih uspehih mladinskih or- ganizacij v okraju. B. F. Uspela krvodajalska akcija v Vidmu Prebivalci občine Videm, po- sebno pa vaščani z učitelj stvom šole na čelu v Leskovcu so pra- vilno razvOTieli organizacijo zbi- ranja prostovoljnih krvodajal- cev. Občinskemu odboru RK Vi- dem je s pomočjo Občinskega ljudskega odbora šolstva in Obč. odbora SZDL uspelo s krvodajalsko akcijo prodreti v slehemo vas v občini Številni državljani so pokazali mnogo navesti, patriotizma in ljubezni do sočloveka V enem dnevu se je udeležilo odvzema 155 prosto- voljnih krvodajalcev Dajemo jim s tem hvaležno priznanje in se jim v imenu vseh tistih, ka- terih življenja visijo na niti in jim bo s tenn rešeno življenje, orav iskreno zahvaljujemo Občinski odbor RK Videa 5. Pttii, 16. decembra 1955 lip« J j iz našega največjega UtAm nntin fuijli industrijskega obrata IllIll^luvu v KIDRIČEVEM BO POLEG TOVARNE GLINICE IN ALU- MINIJA TUDI TOVARNA ANODNE MASE K tovarnama glinice in alu- minija v Kidričevem se počasi gradi §e tovarna anodne mase, ki raste v štirih etapah. Skla- dišče smole ]e že v uporabi, skladišče koksa je v gradnji in bo končano do 1. julija 1956. spomladi 1956 bodo pričeli z graditvijo glavnega obratnega poslopja in skladišča gotove ro- be, tako da bodo vsi štirje ob- jekti končani do konca decem- bra 1956. Gradbena dela bodo stala nad 200 milijonov dinarjev. Sedaj uvažamo anodno maso iz Francije in Švedske. Graditev tovarne anodne ma- se je bila predvidena že s prvim investicijskim programom. TUDI STARI OBJEKU SO UPORABNI 2e v času okupacije je bilo v Kidričevem zgrajeno elektro- skladišče. Po primerni adapta- ciji in pokritju bo služil ta ob- jekt sedaj kot glavno skladišče za rezervne stroje in opremo. Zgraditev takega novega skla- dišča bi stala sedaj nad 100 mi- lijonov, tako pa bo sedaj z adaptacijo tega objekta ob ve- liko manjšem izdatku dosežen enak namen. NA NOVE DELAVCE JE TREBA POSEBEJ PAZITI V devetih mesecih letošnjega leta je bilo v Kridričevem 197 obratnih nezgod zaradi nepre- vidnosti poškodovancev samih, zaradi neprevidnosti sodelavcev pa tudi zaradi pomanjkanja osebnih varnostnih sredstev ter pomanjkljivih varnostnih na- prav. Na vsako ne odpade 15,7 delovnih dni. V navedenem Dbdobju je bilo z nezgodami iz- gubljenih skupno 11.698 delov- lih ur 26,5 "/e bolovanj je bilo caradi nezgod. Odstotek nezgod e v primeri z vsemi bolovanji ;>ovečan zato, ker je bil obrat / pcskusnem pogonu. Ljudje so se morali navaditi na posebnosti Dbratovanja. Največ pošl^o4b jdpade na delavce do enega leta zaposlitve, zlasti na prvi teden zaposlitve, kar potrjuje, ia pridejo novi delavci prehitro na nevarna delovna mesta. Mo- rali bi jih počasi uvajati v delo pa bi bilo manj nezgod. Največ je bilo opeklin, in si- zer 2i,35%. poškodb oči 19,7%, domov 7,6% Četrtina vseh ne- zgod 24,4% odpade na elektro- lizo, kjer prihaja predvsem do opeklin. Prav pogosti so pri- meri poškodb s kemikalijami, jedkimi snovmi, staljenim alu- minijem pri kotlih, predgrelcih kakor tudi pri prihodu na delo in povratku domov. OD 1300 ZAPOSLENIH V »SVOBODI« MALO VČLANJENIH »Svoboda« Kidričevo ima se- dem sekcij, izmed katerih so najagilnejše pevska, lutkovna in dramska sekcija. Od 1300 zaposlenih je v »Svobodi« včla- njenih le 260 članov, ker se de- lavci s podeželja veliko ne za- nimajo za kulturnoprosvetno udejstvovanje. Slednji zapu- ščajo Kidričevo takoj po koncu dela in se aktivno ne udejstvu- jejo niti v Kidričevem niti do- ma. Dramska in lutkovna sek- cija sta pripravili več del za domači oder in tudi za gosto- vanja. Pevska sekcija sodeluje s ptujsko »Svobodo« in je imela že več skupnih nastopov v Ptuju in v Kidričevem. Zal odmira godba v Kidričevem, ker je tam premalo godbenikov, manjka pa ji tudi kapelnik. Edina rešitev bo v sodelovanju s ^Svobodo« Ptuj, ki je na to tudi priprav- ljena. ABONENTOM V RESTAVRA- CIJI SE ZDI HRANA ENOLIČNA IN PREDRAGA Več kot doslej bo potrebno v Kidričevem razmišljati tudi o restavraciji, ki ima prostora za veliko abonentov, na hrani pa jih je le nekaj nad 40 in še ti se pritožujejo nad enolično hra- no, ki niti ni poceni. Moderno opremljena kuhinja in razkošno urejena restavracija (veže z mi- zami ni mogoče šteti med raz- košne prostore) je namenjena delavstvu in nameščencem v Kidričevem ter ostalim stano- valcem v naselju, vendar svo- jemu namenu ne služi, ker je na hrani malo ljudi in ker uprava restavracije ne najde izhoda, da bi znižala cene hrani. Izkušnje s to restavracijo bodo verjetno veliko koristile ureditvi brezalkoholne restav- racije v sanitarnem poslopju, kjer bodo delavcem ob južinah in po delu na razpolago okusne in poceni jestvine, brezalkoholne piiače. mleko in enolončnica. 12^ oriiiLo:i^ai Večkrat smo še pisali o dobri volji mladine, da bi sodelovala v dnifitvih in organizacijab. To ni bila samo obljuba, ampak odločna beseda tistih mladih ljudi iz Ormoža in okolice, ki bodo resnično sodelovali, Ve- liko teh se je zbralo v tambu- raškem zboru, ki ga vodi tov. R;\zmanf Vaje so dvakrat te- densko in lahko pričakujemo, da tiOimo kmalu po>»lušali tam- buraški koncert. Tudi po oko- lici Ormoža bodo mladi in od- rasli radi prisluhnili njihovim instrumentom. Upajmo, da bo tudi za ostala področja kul- tumoprosvetne dejavnosti ena- ko zanimanje med mladino in da ji bodo prosvetni delavci radi v pomoč. v sredo, 14. decembra 1955 (za liter, kilogram ali kos) Čebula 35—40, česen 100, lu- ščen fižol 50, hren 100, krompir 15, peteršilj 50, rdeča pesa 30, redkev 25, solata endivija 60, špinača 100, rdeče zelje 20, zelje v glavah 10—15, zelena 40, ko- renček 40, ohrovt 20, koruza 30. pšenica 35, koruzna moka 40, ajdova moka 60, koruzni zdrob 50, ajdova kaša 130, prosena ka- ša 80, surovo maslo 400, zaseka 350, mleko 25, smetana 130, sir 40—80, kokoši 400, piščanci 400, purani 600—1000, hruške 40, ja- bolka 25 orehi 140, jajca 18, kisla repa 30, kislo zelje 40, ra- dič 80, motovileč 100, domači kis 25. Za socialistični patriotizem novinaria Novinarska služba ima to od- govorno nalogo, da obravnava razna vprašanja in pojave druž- bene dejavnosti, da hvali, kar je dobro in graja nepravilnosti, ki kvarno vplivajo na dejavnost družbe kot celote in poedinca. Zgled dnevnega tiska navadno ocenjujemo po tem, v koliki meri se pri obveščanju javnosti drži načela resničnosti in v ko- liki meri je zadeva objektivno opisana. Poročila s senzacionalno ten- denco, ki napihujejo in izmali- čijo dejstva, so lažna, in taka, ki se vprašanj ne lotijo s pra- vilno kritičnostjo, čitatelji na- vadno obsojajo. Uredništva li- stov imajo razpredeno mrežo novinarskih poročevalcev in do- pisnikov Od strokovne sposob- nosti poročevalcev in kvalitet- nosti samih poročil in od kritič- nosti uredništva je odvisno, ka- ko je javnost obveščena o tem in onem. So primeri, da pod »firmo« svobodnega tiska izide kako napihnjeno poročilo ali notica, ki nemalo vzbuja začu- denje ter ljudje vsebino po svoje komentirajo tn jo včasih zlo- namerno tolmačijo tudi drugim. Mnogokrat ugotavljamo, da niso bili članki kritično ocenjeni ir dejstva preverjena. Našli bi mnogo primerov, da je javnost naknadno ugotovila, da so bila resnična dejstva kakega poro- čila drugačna, kakor jih je pri- kazal časopis. Smo proti temu, da bi v člankih samo hvalili do- sežene uspehe in ne da bi ugo- tavljali tudi negativne pojave, zahtevamo pa samo stvarna in resnična poročila. V ilustracijo gornjega nava- jam samo dva primera: V »Ptuj^em tedniku* štev. 43'55 z dne 28. oktobra t. 1. je bilo objavljeno pod senzacional- nim naslovom »Kdo bo izkopal krompir v Kidričevem«. Ta čla- nekj je neki naročnik lista ko- mentiral takole: »Naše gospo- darstvo boluje za kronično ne- sposobnostjo. Vseeno je, ali kakšno kmetijsko gospodarstvo (soc. sektorja) kaj pridela ali ne, ker imamo v vsakem pri- meru škodo in če že kaj pri- dela, ne spravi pridelkov v pra- vem času in jih pušča na nji- hovi njivi propadati!« Sodeč po zgoraj navedeni no- tici (še danes, ko to pišem, v Kidričevem še vedno ni izko- pan krompir — »Ptujski ted- nik« namreč ni objavil ničesar, da je krompir v Kidričevem že pospravljen), je želel dopisnik v tem primeru priobčiti senza- cijo in se je vsemu izognil, kar bi količkaj osvetlilo resnico. Tako je pozabil napisati, da je Kmetijsko gospodarstvo v Ki- dričevem zasadilo krompir na površini ca, 60 ha, da ga je v tem letu pridelalo 100 vagonov ter da je bil 28. oktobra (ko je bil članek priobčen) neizkopan krompir še samo na 6 ha in ne na 26 ha, kakor je bilo objav- ljeno v članku. Vseeno nam ni, ali so poro- čila takšna ali .slična, kar so v svojem bistvu nasprotna naši gospodarski politiki in škodu- jejo nadaljnji graditvi našega gospodarstva ter podcenjujejo vsakodnevno vložene napore delovnih kolektivov za dosego čim višjega življenjskega stan- darda. Je pa še ena stvar. Zdi se mi, da ni vseeno, ali izide takšno poročilo, ki graja nepravilnosti, v lokalnem listu ali pa kje v inozemstvu. Večina čitateljev domačega lista si lahko ustvari jasno sliko in lahko tuda pri- verja resničnost navedbe. Cita- telj v tujini te možnosti nima in jemlje vesti pač tako, kot se pišejo. Drug tak primer, ki je važen, da so ljudje o njem seznanjeni in naj tudi sami dajo svojo sodbo, je članek, ki ga je pri- ob<5il novinar tov. Miha Remec pod naslovom »Z beležnico sko- zi starodavni Ptuj« najprej v 226. številki »Ljudske pravice« z dne 26. septembra 1955, nato pa ga je verjetno poslal še v ZDA (ni važno, kako je prišel tja). Ameriški časopis »Glas na- roda« ga je ponatisnil v celoti. Članek »Z beležnico skozi sta- rodavni Ptuj«, priobčen v »Ljudski pravici« pred letošnjim turističnim tednom je vsekakor imel namen, opozoriti javnost na nedostatke, ki kvarijo ugled našega mesta. Ta članek je iz- zval napačno mnenje o nas. Ni nam sicer znano, ali ameriški list stalno prinaša enostranska poročila iz Ptuja, vendar misli- mo, da tako zavajamo slovensko javnost v inozemstvu k eno- stranskemu in napačnemu miš- ljenju o na.ši domovini. Vpra- šajmo se, ali se o Ptuju res ne more in ne da pisati kaj pozi- tivnega? Ali se skozi 10 let po osvoboditvi res ni nič napravilo in spremenilo v Ptuju? Naši izseljenci živo sprem- ljajo dogodke v domovini in bi zato bilo pravilno, da oni zvedo tudi kaj o napredku, ki smo ga dosegli. Članek tovariša Remca »Z beležnico skozi starodavni Ptuj« je napravil neugoden vtis pri izseljencu Anthony Pihlerju, ki je naročnik lista »Glas naroda« v Kanadi. Poslal mi je izrezek omenjenega časopisa in priložil pismo, ki ga v celoti priobčim: »Sundburg, 30. 10, 1955. Spo- štovani mi župan! Oprostite moji predrznosti, da si ;Vam upam kot nepoznani poslati tale dopis. Ravnokar sem prejel moj redni časopis »Glas naroda« iz USA in me je zelo zabolelo, ko moram citati tele vrste o Ptuju. Moj dom namreč ni daleč od Ptuja, zato mi je zelo nerodno, ki to moji prijatelji čitajo in me karajo, rekoč: ,Kakšna je to Štajerska?' Bil sem velikokrat v Ptuju in ga dobro poznam, kaj se tiče tiste kovačnice na Miklošičevi cesti, tam se je moj brat učil in še potem en čas delal za pomočnika, če se ne motim nekako leta 1937. Tiste- ga, ki je ta dopis dal v čajsopais, ne poznam, ali on je sigurno mnogo turistov obrnil mimo Ptuja, ki so mogoče imeli na- men, da si ga ogledajo. Pomi- slite, da skoraj 80% Slovencev cele Kanade in Amerike tale časopis čita, zato upam, da bo- ste nekaj ukrenili in to napako popravili, da bo na drugega slovensko-amerikanskega turi- sta iiaredil Ptuj lopši vtis. So enkrat oprostite moji predrzno- sti. Anthony Pihler.« Pisma ne želim posebej ko- mentirati. Mislim pa, da je no- vinar tov. Miha Remec dobil jasen odgovor. Novinarji se morajo zavedati svoje odgovor- nosti in njihova naloga je, da storijo vse, da bo naš tisk ve- ren odraz resničnosti. Pravi so- cialistični novinar mora imeti tudi vsaj malo patriotične zav«>- sti, šele potem je lahko kritičen in objektiven. Janko Vogrinec POPRAVEK Od 6t. 45 dalje smo objavlja- li pod naslovom »Vzgoja doma in v šoli« članke učiiijjice iz Ptuja tov. Savke DREVENŠEK, vendar je hotel tiskarski škra/t, da je bila imenovana v št. 45 Slavka, v št. 47 je ime izosta- lo, v št. 48 pa je Lavko, kar nam naj imenovana oproati. IZJAVA Obžalujem, kar sem govorila zoper Vinka Bubek, stanujoč na Humu štev. 96 ter se n,Tego- vim staršem zahvaljujem, da so odstopili od tožbe, ker to kar sem govorila, je vse neresnicau — Rozalija Masten, Hum 14, p. Ormož. OBJAVA Zaradi zaščite drevja in zasi- guranja kvalitetnih plodov je po Temeljnem zakonu o var- stvu raistlin pred boleznimi in škodljivci OBVEZNO čiščenje, škropljenje in odstra- njevanje negospodarskih, moč- no napadenih sadnih dreves in lepot ičnih grmov. Dela morajo biti dokončana najpozneje do 15. aprila 1956. 1. Lastniki oziroma skrbniki stadnih dreves in lepotičnega grmičevja morajo obvezno škro- piti proti ameriškemu kaparju. 2. Pred škropljenjem je po- sekati in odstraniti iz sadov- njaka vsa negospodarska suha drevesa, odžagati suhe veje, razredčiti pregoste krošnje dre- ves. Gnojenje drevju se pripo- roča. 3. Tako očiščena drevesa je poškropiti s 2 "/o Rumesanoin, 2'/o Kreosanom (pri koščičarjih samo 1 *'/o škropivo). 4 "/o Para- pinom, 20 % Zvepleno brozgo, temeljito od vrha do tal, tako da ne ostane nobena vejica ali brst nepoškropljena, Škroplje- nje mora biti izvršeno najpo- zneje do 15. aprila 1956. 4. Do 25. apvrila 1956 mora biti zaključen pregled vseh na- sadov po določenih pregledni- kih in sestavljen predlog v ka- znovanje vseh tistih, ki so mar- lomamo izvedli ali opustili de- la, ki se jih 25ahteva. 5. Obvezna nega sadnega drevja in lepotičnih gnnov se mora vršiti v zaščito zdravih rodnih nasadov po Temeljnem zakonu o varstvu raistlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list FLRJ št. 26'54 in Navodil za izvajanje tega zakona, ki je še vedno v veljavi (Ur. list LRS št. 11/50). Tajništvo za gospodarstvo rn komnitalne zadeve, Ptuj S@iii in tia po Sred scu Kolektiv središke mizarske delavnice je pokazal letos ve- lik napredek. Proizvodnja je trikrat večja kakor lansko leto, kljub temu, da delovna disci- plina, kakor je razvidno iz za- pisnikov sej delavskega sveta, ni vedno na najvišji višini Zdi se, da bi bilo potrebno kori- girati tarifni pravilnik, da bd kolektiv še bolj zainteresirali za dvig proizvodnje, posebno kar se tiče kvalitete. Podrobnej- ša analiza dejavnosti podjetja kaže, da bi bilo potrebno zni- žati število administrativnega osebja. Tudi v oljarni delo dobro po- teka. Kolektiv je homogen in prizadeven. Slabše pa je z do- ba vi jam jem surovin, ker odsto- tek olja, ki ga dobi pridelova- lec za oljna semena ne ustreza, saj ne dosega višine, ki je bila navadno pred vojno in s tem seveda po svoje prispeva k zmanjšanemu pridelovanju olj- nih semen. Posamezniki se tu- di že bavijo z mislijo, da bi si uredili lastne primitivne sti- skalnice in sami stisikali olje. Jasno 719* da lahko nastane za«* radi tega velika gospodarska škoda. Toda v tem pogledu men- da kolektiv oljarne ni kompe- tenten. Mladinska organizacija se je v zadnjem času v Središču zelo razgibala. To je posebno čutiti v okoliških vaseh, kjer so for- mirani vaški odbori. Ti so že prijeli za delo. Ponekod so se začeli baviti s kmetijsko pospe- ševalnim delom, drugje pa so se bolj zainteresirali za kultur- na vprašanja. Na rednih meseč- nih sestankih razpravlja mla- dina o aktualnih političnih in gospodarskih problemih. ★ Občinski odbor Socialistične zveze pripravlja v svrho ure- ditve perečih gospodarskih vprašanj v občini posebno go- spodarsko konferenco, ki bi naj bila še tekom tekočega meseca. Na tej konferenci bi naj obrav- navali predvsem problematiko obeh kmetijskih zadrug, prav tako pa tudi stanje na kmetij- skem gospodarstvu, ki se je po zadnjem občnem zboru sindika- ta kmetijskih delavcev zelo za- ostrilo. Obravnavala pa se bodo tudi druga aktualna vprašanja. Q URADNI LIST LlUOSCt BE^UBtlCt SLOVtHue St. 47 — 24. nov. 1955 156. Odločba o drugih spre- membah in dopolnitvah odloč- bo o razglasitvi Revizijskega 2.^/oda LR Slovenije za finanč- no samostojni zavod. Odloki ljudskih odborov me- sta Ljubljana, okraja Novo mesto in okraja Crorica. Št. 48 — 1. dcc. 1955 Odločba o spremembi odiočbe o Upravi gojitvenih lo- višč LRS kot finančno samo- stojnem zavodu. 158. Odredba o dopolnitvi seznaima gospodarskih delav- nosti, ki so podobne obrti. 159. Odločb?* o zavarovanju Blejskega gradi in hriba Stra- ža nad Blejskim jezerom. 4^ Uradni list St. 53 — 1. decembra 1955 561. Odlok o dopolnitvi od- loka o pogojih, ob katerih se plače za nadurno delo in za delo ob državnih in narodnih praznikih izločijo iz celotnega dohodka. preden se izračuna dobiček — 797 562. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pogojih, ob katerih se izdatki za teren- ske dodatke v gradbeništvu pri- znajo zia materialne stroške — 797 563. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pogojih, ob katerih se izdatki za dnev- nice, potne pavšale, terenske dodatke in kilometrino prizna- jo za materialne stroške — 798 564. Odlok o dopolnitvi odlo- ka o najvišjem znesku izdat- kov za posebne dodatke in pla- čila v rečnem in pomorskem prometu in f>omorskem gospo- darstvu ter v gradbeništvu, ki ee izločijo iz celotnega dohod- ka gospodarske organizacije pred ugotovitvijo dobička — 796 565. Odločba o povečanju rav- ni tarifnih postavk v tarifnih pravilnikih gostxx3arskih podje- tij, ki 90 združene v skupnosti elektrogospodarskih podjetij — 799 566. Pravilnik o strokovni izobrazbi oseb. ki kontrolirajo kmetijske proizvode, namenje- ne za izvoz — 799. 567. Odredba o določitvi ži- torodnih krajev po odloku o po- goiih za prodajo traktorjev — 799. 568. Navodilo o opravljanju strokovnih izpitov delavcev, ki so ziaiposleni v gostinskih pod- jetjih in gostiščih — 800. 569 Odločba o odobritvi usta- novitve in dela jugoslovanske- mu nacionalnemu odboru za socialno delo — 802. 570. Objava o najvišji dogo- vorjeni ceni za sončnice letine 1956. ki ie obvezna zia oljarne in gosTX>dar9ke organizacije, ki kontrahiranje sončnice — 802. Ponravek zakona o pristoj- nosti občirmkih in okrajnih ljud«^kih odborov — 802. Po^iraveV ryd"'o^"' o prodajnih cenah za sod — 802. Dr Alojzii Trsleni-ak (Nadaljevanje) Iz Zgodovine vinogradništva v ormoško-ljutomerskih goricah Vsfe javno ž.vljenje je pr-šlo v krizo ko sta skoraj en celi vek vlad^ala cerkev dva pa- peža n pob:ral' oba davek za svojo karijo (dvor) Ta razkol t cerkvi je sege' celo do Solno- qrada kicr sta se tudi večkrat Po dva kand.data borila za nsd- škofijsko č:st in ko je kotično še prolestantizem razburkal duho- ve v Evrop.. se je življenje v mnogih redcv b popcfivetnjačilo m nj hovi predstojn ki so začeli samostansko premoženje na ve- liko prodajati in zapravljati. V takšn.h okol.žč n~h je sloves cerkve pada? naraščala pa je moč svetnih vladarjev n drugih vel kašev m avstrijski vojvode odkrito protj njej nastopali. Zla- sti Frderik III.. ko je leta 1449 obdavčili duhovčino in s-amo- stansko zemljo, k; je bila do te- daj davka pro ta, da je s tem do- bi potrebna sredstva za obram- bo proti Turkom, ki so od 15. veka dalje stalno n^edlegovali naše kraje. Sploh sj je ce&ar v dolgj dobi svo.tga vladanja pri- dob 1 o<}romen vpliv na cerkvene razmere, k so Si ga znal Habs- buržsn: ohr nit tudi za njim. Kakor je svetna moč vladarjev .n raznih plemen tnkov narišča- la. tako je prehajala v njihove roke tud zemlja nekdanjih cerk- ven h ustanov Seveda je cerkev prodajala le ono, ki je bilo od njenih upravnih središč rvajbolj oddaljeno in najslabšo, pr držala pw si je najlepše lege in najbolj- še v nogi a de ter jih v večjem ali manjšem obsegu obdržala do aajnoveiše dobe Z zemljo vred so prehajal poc novo go«podstvo tud- podložnik Ce pod novimi goepodaTJi niso hoteli delati so jiii od-ioviJi, eaako kakoi 6o to redno delai^ z neposlušnim: že prej S krčenjem cerkvenih in »amo- stanskh posestev so poleg de- želnega Imeza v ormoško-ljuto- merskih goricah prišli do poseb- ne vel'ave ormoški giaščaki in zemljiška go^po^ka v Br neku in Negov ter Domavski. Tudi te gosposke so v stoletjih združile » svoj h rokah ogromne površine vinogradniške in druge zemlje ter veliko število podložnikov. Pri tem so gledale, da so svojo zemljo primerno zaokrožile, da je mejila na kak potok al pa je Sla me j j po grebenu vinogorja, ali kakšni diug: markantni črti v naravi. Zato so gosposke zemljo med seboj zamenjavale ali jo ku- povale od nagomjakoT in pod- ložnikov. Nekd nje meje go«p>oščinske zemlje po goriških greben h, po cestah m ob potokih So se kot katastrske meje ohranile do da^ »ašnjegia dne. Med prvimi, ki so «e aa račun cerkve jKjvzpeli do velikih kom- pleksov zemlje v okolici Ljuto- mera je bi sam deželn knez oziroma kakor bi danes rekli dr- žav3. Deželn knez si je med sto- letjem pridob-1 vso zemljo *olao- graških nadškofov okoli Pod- gradja z gradom, po katerem je dob id vaji pod njim svoje ime, potem na Presik, v Slamnjaku (Kumer^berg) na Mrzlem polju (TetcnhengU), n; Radomerščaku (Biichel oz P chdberg) ter po- sestva runskegia samostana na Slrelčjem vrhu (Schiilzenberg), ki se dane« menuje oz. spada pod Nuoeko grabo (mesto Run- ^k" ker se ie v liudskem narečiu laie izgovarj«io: &uQJz življenja čebel«, »Iz življenja mravelj« in »Iz življenja termi- tov«.) Kot dramatik se je začel uveljavljati v začetku tega stol., in sicei posebno z dramami »Slepci«, »Vsiljenka«, »Nepozna- ni gost« in »Znotraj«. Prav po- seben uspeh pa je imela njego- va čudovita pravljica »Sinja ptica«, ki so jo tudi filmali. Snov za pričujoče delo je po- vzel pisatelj po dejanskem do- godku, ki se je pripetil v času prve svetovne vojne, ko so Nemci protipravno nasilno vdrli v Belgijo, jo zasedli, začeli iz- vajati prve represalije in stre- ljali prve talce. V tej drami obravnava Maeterlinck dogodek, ko je dal nemški komandant ne- ke zasedbene čete v majhnem mestecu Stilmondu brezobzirno ustreliti mestnega župana kot talca, in sicer za eksemplarično kazen, ker se temu v določenem času (od 11. uri dopoldne do 7. uri zvečer) ni posrečilo ozna- čiti in izročiti pravega krivca. Tragedija je tem večja, ker je adjutant nemškega komandanta (predstavnika brezdušne vojaške in vojne nemške discipline) zet stilmondskega župana. Tako si stojita dva nezdruž- ljiva svetova nasproti, na eni strani suhi, neizprosni princip brezobzirnega, vojnega stroja, na drugi strani pa preprosta, iskrena človečnost in skrajna poštenost. Na eni strani zakon in red, razum in sivo, hladno jeklo, na drugi pa: človeška zdrava pamet, preprost, a glo- bok nravni čut. toplo srce in zemlja, trta, rože... Načelo ostre logike in mrzle discipline proti načelu smisla, dobrote in modrega srca. Vse dejanje se odvije v resni- ci v pičlih osmih urah, v odrski obdelavi pa se nam že v dveh urah razkrijejo vse brezdanje strahote, krivice, nasilja in ne- opravičljivi zločini, ki jih po- vzroča vedno in povsod samo — vojna. Za to izredno težko dramo je naprosilo vodstvo našega gle- dališča znanega režiserja Slo- venskega narodnega gledališča v Ljubljani tov. Cirila Debevca. da prevzame režijo. Režiser se je vabilu odzval in pripravil uprizoritev, ki jo je že leta 1930 z velikim uspehom zrežiral v ljubljanski Drami. Vlogo župana igra tov. Gun- žer, zeta Otona Hilmerja, nem- škega poročnika, tov. Kočevar, županovo hčerko in Otonovo že- no Belo tov. Videčnikova, sta- rega vrtnarja Klausa tov. Sug- man, nemškega komandanta ma- jorja Rochowa pa tov. Vičar. V drugih vlogah sodelujejo še tov. Anderle, Matjašič, Milkovič in Pečnik. Sceno je po režiserjevi zamisli naslikal tov. Milkovič. Obiskovalce gledališča opozar- jamo tudi na pristojno številko Ciled^liškeg^ Usta. Okrajno gledališče Ptuj Nedeljsi, 18. decembra, ob IS. uri: Franz Streicher: »Kam iz zadreg«, veseloigra v treh de- janjih (v domačem narečju). Desetič. Gostovanje v Gorišnici (Zadružni dom). Predprodaja vstopnic pri Kmetijski zadrugi Gorišnica. Nedelja, 18. decembra, ob 20. uri: Franz Streicher: »Kam iz zadreg«, veseloigra v treh de- janjih (v domačem narečju). Enajstič. Gostovanje v Središču ob Dravi (Dom »Partizana«). Predprodaja vstopnic pri tov. Vitorijevi. Četrtek, 22. decembra, ob 20. nri: Maurice Maeterlinck: »Stiimondski župan«, drama v treh dejanjih. Premiera. Režija Ciril Debevec k. g., scena in tehnično vodstvo Jože Milkovič. Abonma red Premierski in izv. Nedelja, 25. decembra, ob IS. uri: Maurice Maeterlinck: »Stiimondski župan«, drama v treh dejanjih. Drugič. Izven! V drami »Stiimondski župan« nastopajo: Franjo Gunžer v vlo- gi Ciril Van Beellea, župana stilmondskega. Vera Videčniko- va — njegova hči Bela. Franjo Vičar kot komandant, baron von Rochov, Boris Kočevar — po- ročnik Oton Hilmer, žup. zet, Ludvik Pečniif — poročnik Kar] von Schaunberg, Danijel Sug- man v vlogi vrtnarja Klausa, Lojze Matjašič kot Jean Gilson, Adolf Anderle — občinski taj- nik, Jože Milkovič — sluga Fir- min in Berta Ukmarjeva — so- barica. — Dogaja se v Stilmon- du, majhnem mestecu belgijske Flandrije, koncem avgusta leta 1914. — Prvo dejanje se prične ob 10. uri in se konča opoldne, drugo traja od dveh do štirih, tretje pa od pol šestih do sed- mih istega dne. SAVKA DR£VENSEK: Vzgoia doma in v šoli Prava družinska avtoriteta Na čem temel]. prava dru- žinska avtoriteta? Prava dru- žinska avtoriteta lahko temelji sama na življenju staršev sa- mih, na njihovi državljanski za- vesti, na njihovem obnašanju in zanimanju do otrok. Brž ko otroci nekoliko dora- stejo, se začno zanimati, kje delata oče in mati, kako oprav- ljata svoj poklic, kako sta z njim zadovoljna in kako gledata nanj. Otrok mora smatrati po- klic za resno delo. Enako je z njegovim učenjem. Vsako delo zahteva svoj trud in vsak de- lovni Človek ima svoje dosto- janstvo. Vsaki družbi koristno delo je častno in vredno. Starši se s svojim delom nc smejo po- vzdigovati. Otrok mora vedeti in ceniti tudi zasluge drugih ljudi. Prava avtoriteta staršev je av- toriteta naše skupnosti, ne pa avtoriteta sebičnih, nadutih in domišljavih ljudi. Starši morajo aktivno posegati v našo skup- nost. Zanimati se morajo za dogodke v svoji državi in izven nje, za razna kulturna dogaja- nja in kar je najvažneje, zani- mati se morajo za svoje otroke. Otroci so veseli ob spoznanju, da se za nje zanimajo starši, za- to jih pa tudi spoštujejo Pred- vsem morajo starši vedeti, kako živijo naši otroci, kaj jih zani- ma, kaj jih veseli in kaj jim je zoprno, kaj ljubijo in kaj sovra- žijo, kaj hočejo in česar ne ma- rajo. Vedeti morajo, s kom se druži njihov otrok, kaj čita, ka- ko dojema prečitano snov. Ko začne hoditi v šolo, morajo ve- deti, kako se otrok obnaša v šo- li, kakšen je do sošolk in sošol- cev ter do učiteljev. Vse to mo- ramo vedeti in ne doseči z muč- nim zasliševanjem. Otroka mo- ramo navaditi, da nam bo sam pripovedoval o svojem delu. da mu bo samemu prav da vemo o tem. Vsakemu otroku se v živ- ljenju zgodi, da naleti na teža- ve. Takrat so mu potrebni na- sveti in pomoč. Teh nasvetov ne bo od nas sam zahteval, ker to ne zna, ampak mu moramo to jx)moč sami ponuditi. Večkrat jih bomo tudi namenoma pustili same, da se sami navadijo pre- magovati ovire. Večkrat jim moramo dati razn- naloge ne pretežke in ne preveč kompli- cirane in postaviti vprašanja, da bo otrok čutil, da zaupamo v njegovo moč in da se zanimamo zanj, ne smemo pa mesto njega pisati domačih nalog in podob- no. Prava družinska avtoriteta te- melji na naši državljanski de- javnosti in zavesti, na našem spoznavanju otroka ter na naši odgovornosti za njegovo vzgojo. Skupno delo družine in šole pri vzgoji discipline Večkrat se sliši, da so otroci nedisciplinirani. Disciplina je za marsikatero šolo težak problem in edino v soglasju s starši bo- mo to težavo uspešno odpravili. Sola in dom morata zasledovati iste cilje pri vzgoji discipline. Pri tem moramo predvsem ve- deti, da zahteva vsako delo do- ločen red Kdor tega ne upošte- va, mu rečemo, da je nediscipli- niran. Prav tako je v šoli. Red je neobhodno potreben učitelju, ki predava in učencu, ki poslu- ša in se uči. Otroci morajo pra- vočasno prihajati v šolo slediti predavanjem in ne smejo mo- titi sošolcev Pisati morajo do- mače naloge, imeti v redu zvez- ke, knjige in šolsko torbico. Biti morajo povsod dostojni in vljudni, ne pa samo doma ali v šoli. V današnji šoli ne vzgajamo k discipliniranosti s pomočjo pali- ce, ker ne maramo vzgajati lju- di, ki bodo iz strahu in slepe po- korščine izvrševali naročila od- raslih, temveč vzgajamo otroke k zavestni disciplini, ki zahteva od njih, da razumejo svoje po- četje. Ena najvažnejših dolžnosti staršev pri vzgoji otrok k disci- plini je, da ohranijo pri otroku avtoriteto učitelja in šole. Star- ši ne smejo v prisotnosti otrok sramotiti učitelja. Ce bi že uči- telj ravnal napačno, se je treba z učiteljem osebno zmeniti. Vzgled staršev je eno najvaž- nejših sredstev za disciplinira- nje otrok. Zato se morajo starši resno posvetiti vzgoji svoje lastne disciplinirano Kjer starši izpolnjujejo os- -ne in dr- žavljanske dolžnosti, in so do- bri do soljudi, lahko tudi priča- kujejo, da se bodo otroci navzeli njihovega zgleda in da bodo prav taki doma, v šoli in pov- sod. V prednjem smo posredovali našim bralcem članke mlade učiteljice tov. Savke Dreven- škove, ki poučuje v os-novni šoli na Bregu. Na zadnjem roditelj- skem sestanku je o vsem tem govorila zbranim staršem, ki so ji priznali, da jih je o marsičem poučila, kako naj ravnajo z otroki. Smatrali smo za pravil- no, da o vsem tem seznanimo tudi naše bralce in upamo, da so misli v njenih člankih tudi njim koristile Dnevni spored za nedeljo, 18. decembra 1955 6,00 Budnlca. 6,05—6,10 Paročila ia vremenska najmjved. 6,10 Vedre In po- skočne za nedeljsko jutro. 7,00 Nao'danski orkestralni spored — Gio- acchlco Rossini: Potovanje v Reims, uvertura: Franz Schubert: Dva odlomka iz scenske glasbe k igri ,,RoZamunda"; čenda šedlbauer: Fantazija; Anatol Lja- dov: Jasa Baba; Zdenek Fibich: V pod- večer: Karel Pahor: Scherzo pastrorale; Aleksander Glairunov: Koncertni va!'ček. 17,30 Radijska igra — Ivan Bratko: Teleskop (ponovitev). 18.30 Melodije, ki jih radi posluSate. 19,00 Radijski dnev- nik. 19.30 Zabavna g!a?ba, vmes rekla- me. 20,09 Jugoslovanski operni solist! pojo ariie iz znanih oper. 21,00 Kultur- ni rateledi. 21,15 V svetu ritmov hi melodij. 22,00 Napoired časa. poročila, vremenska napoved fn pregled sporeda za naslednji dan. 22,15—23,00 Nočni koncert — J. S. Bach: Koralna pred- igra: Matija Bravničar: Sfmfoi-'a in Re. 22.15—23,00 UKV program: Plesna glas- ba. 23,00—24.00 Oddaia za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba). Dedek Mraz piše vsem ptujskim Cicibanom in pionirjem ... »Pred nekaj dnevi je vetr- tek poslušal želje ptujskih naj- mlajših in mi jih prinesel na uho. Veliko imam teh sporočil. Moram vam odgovoriti, da ne boste preveč nestrpni in vam bom povedal, kako in kdaj bom letos prišel med \as. Male Cicibančke bom obiskal na vseh terenih kakor prejšnja leta. Razume se, da ne bom pozabil koša napolniti z malimi dobrotami. Prav sigurno pridi- te, dan in uro bom že pravo- časno objavil. Pionirji! Na vas tudi ne bom pos^bil, ker pa ste že večji in se prav gotovo že znate možato odreči bonbončlcov in lizalk in ker ste se že v šoli prav gotovo učili, da je več vredna lepa in dobra knjiga ali kaj podobnega, bom letos za vas v svoj koš na- ložil nekaj knjig za šolsko knjižnico, če bom dobil nekaj sani, pa se boste lahko šli vsi sankat, kadar boste imeli telo- vadbo. No, morda ostane še kakšen bonbonček tudi za vas. Ne pozabite pa pionirji, da bo- ste letos prav takrat, ko vas bom obiskal, dobili spričevala in če ne bo lenih uspehov, tudi ne bo daril. Ce boste pridni, vas pa obiščem najbrž tisti dan, ko boste dobili spričevala! Lep pozdrav PTUJSKI DEDEK MRAZ« Kratke novice iz raznih krajev Podlehnik. Na kmetijskem go- spodarstvu v Podlehnilcu bodo v kratkem dograjeni hlevi za 50 glav goveje živine. Podoben hlev bo v Itratkem dograjen tu- di na kmetijskem gspodarstvu V Trnovski vasi. Oba hleva je gradilo gradbeno podjetje »Stavbar« iz Maribora. Zanimi- vo je, da ptujska gradbena pod- jetja gradijo v Mariboru, mari- borska pa na področju ptujske- ga okraja. Vsekakor bi bilo za- nimivo ugotoviti tudi tozadevne vzroke, Id so vsekakor v neki zvezi z gradbenimi stroški. Dravinjski vrh. Vinogradniško posestvo Dravinjski vrh je ime- lo letos vrhunsko letino sadja. Ogromne količine sadja je po- sestvo prodalo, prav tako pa predelalo v sadjevec. Ce bi bila sadna trgovina malo bolj okret- na, bi po zatrjevanju kmetij- skih strokovnjakov lahko zajela še enkratno količino sadja, ka- kor ga je. OsluševcL Prebivalci Podgorc in ostalih vasi, ki gravitirajo na železniško postajo Osluševcl, se živo zanimajo, ali bo in kdaj bo prišlo do gradnje tovorne železniške postaje v Osluševcih, ali pa bodo gradili postajo v Cvetkovcih, kjer je svoječasno že bila. V primeru, da bi po- stajo res gradili v Cvetkovcih, se Velikonedeljčani bojijo, da bodo izgubili postajališče, prav tako pa Podgorčani. Vsekakor bi bilo pravilno, če bi želemica objavila svoje namene v tem pogledu ter utemeljila even- tualno gradnjo v Osluševcih ali Cvetkovcih. Šahovsko društvo bo imelo v četrtek, dne 22. t. m. ob 20. uri v Sindikalnem domu železničar- jev svoj redni letni občni zbor. Za člane ŠD Ptuj je udeležba obvezna, dočim so člani SSS Železničar kakor tudi novi člani vabljeni. V torek, dne 20. t. m. bo v Domu JLA ob 17. uri dvoboj med ŠD Ptuj in pripadniki JLA v počastitev dneva JLA. Drobne gospodarske vesti Kdaj bomo dobili v Ptuju potrošniške svete? Medtem ko so v mnogih me- stih in krajih v Sloveniji že ustanovili potrošniške svete, v ptujskem okraju še nobena tr- govina ali podjetje kaj podob- nega ni zahtevalo. Doslej se za to vprašanje niso zanimale niti občine, niti druž- bene organizacije. Vendar tudi na področju ptujskega okraja, posebno v Ptuju in Ormožu ter Kidričevem in Majšperku ob- staja potreba po ustanovitvi po- trošniških svetov, vsaj pri špe- cerijskih trgovinah glede kate- rih poslovanja je največ pritožb in kritike Cena domaČi masti je ostala ista kljub padcu cen svinj Cena domači masti se giblje še vedno okrog 500 din za kg, kljub temu da je cena pitancev padla že na 145 do 165 din za kg žive teže Po t m računu se bolj izplača kupiti pitanca, pri čemer pride kilogram masti na približno 370 din kg, meso pa ostane kupcu zastonj. Pri ceni masti glede na ta račun torej ni vse v redu. Vsekakor bi bilo za- nimivo, če bi mesarska pkkjjetja objavila svojo kalkulacijo glede prodajnih cen masti. Zakaj zavlačevanje z izdajanjem sečnih dovoljenj? Večji odstotek gozdnih po- sestnikov in kmetovalcev, ki so vložili prošnje za dovoljenje za posek lesa za kurjavo, le-teh še ni prejelo, kljub tem'^ da ^e bli- ža konec leta. To povzroča dvoj- no škodo, ker je del kmetoval- cev v popolnem pomanjkanju materiala za kurjavo moral se- kati na črno in je pri tem po- sekal verjetno več, kakor bi si- cer ob kontroli logarja, drugič pa, kakor znano, moker les le slabo greje in ga je treba zato precej več. Gospodarno bi bilo, če bi se izdajala sečna dovoljenja za le- to v naprej, pa tudi logarji bi naj odkazovali sečnjo čim eks- peditivneje, da ne bi ponovno prihajalo do sličnih težav. VEČER DALMATINSKIH PESNI V PTUJU Skupina Dalmatincev Radia Zagreb bo na povabilo Doma JLA v Ptuju gostovala v nedeljo, dne 18. decembra 1955, ob 20. uri v ptujskem Mestnem gledališču z »VEČEROM DALMATINSKIH IN DRUGIH PESMI«. V programu bodo nastopali: Ante Krvavica, Boris Nikolič, Peter Tralič, Miško Petranovič, Andrija Šegvič in drugi. Spremljava: mandolina in harmonika. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Pluj (70, 60, 50, 40 din). Uprava Doma JLA Ptuj sodobni roman I^A KMETIIIHI IVAN potrč 49 Medtem ko sta Tunika in Muršečka odšli v mesto h krstu, je Toplečka vstala, osku- bila kokos in napekla. Tunika je prišla zadihana in rdeča domov, položila deklinco v posteljo v izbi in veselo, na glas zaklicala: »Joj, kakor miška je bila ti- ho!« Cisto jo je prevzelo. Kar ža- rela je, ko da bi ji v cerkvi ali kje tam v mestu rekli, da mora biti ta dan zidane vo- lje. »Ja—ja. tako pridna deklin- ca je, resnica je ..« je hitela Za njo babica Muršečka. Vsi smo se malo napili, vsi smo se razgovarjali. a zase vem, da sem voljno prinašal pijačo iz kleti; zazdelo se je, ko da so se razvlekle megle in je posijalo sonce na Top- lečkin hram. Na koncu so me ženske celo prisilile, da sem \-zel otroka v naročje, da so se mi potem zavoljo moje nerod- nosti grozno smejale. Muršeč- ka se je kar hihitala, Hana pa je pri mizi povprašala: »Potem te mati niso vsega naučili...« Za hip je vse utihnilo, toda Muršečka se je brž znašla in Se znova zasmejala; odprla so se vrata in zagledali smo Mur- šeca, prišel je po svojo babico. Tako smo na Hanine besede pozabili, nihče se ni več zme- nil zanje. Kak dan kasneje ali drugo jutro sva seže zagnala v Mur- šecem v zadnje parcele senske košnjo. Bila je vročina in do desete, dokler sva kosila, sva črepala tuklo, jabolčnik, ročko za ročko. Potem je odšel Mur- šec klepat, jaz pa trosit. Večer- ko, ko sem se spravil klepat jaz, je tudi Toplečka prišla na košenino in obračat. (Dstal sem sam pri hramu. Poklepal sem, potegnil s prstom po ostrini in trknil s konico po babici, da je tenko zacLngljalo. Se in še sem potrkoval In se predajal zvo- nenju sklcpane ko-se, ko sem znenada zaslišal tenko vekanje iz hrama. Zavedel sem se, da poslušam, in pogledal okoli so- be, če me kdo ne opazuje. Ne, nikogar ni bilo pri hramu, vse so bile v krmi. Poslonil sem koso v kot pri kamri, si obri- sal roke v predpasnik, še en- krat pogledal skozi drevje, če ne bi kdo od kod prihajal, ter se naglo odtihotaipil v hram. V izbi in v hiši, povsod je bi- lo vse zagrnjeno, da je bilo po prostorih temno in lepo hladno. Otrok je vekal v krat- kih presledkih — in ko sem se v hiški sklonil nad posteljo, sem med rjuho in odejo zagle- dal tisto nazarensko, kakor pest drobčkano glavico, ki je odpi- rala usta in vekala, odpirala oči in se z njimi kakor slepo nekam zazirala. Obrisial sem si roke ob predpasnik, da, ko da bi hotel seči po kruh na mizi, jih stegnil prot.i otroku, a nisem vedel, kalco naj ga primem — cela štruea se je črvičila, usta so vsevdilj vekala, obraz se je naF>enjal in postajal bolj in bolj zalit in rdeč, kar črnikast da znenada nisem vedel več, kaj naj storim. In da sem se zravnal in se odmaknil od leži- šča. Otroče je nehalo vekati, meni pa se je pripetilo, kar se mi je le redkokdaj — naenkrat, ko sem se tako oadral po ti- stem od ust do konca prevezar- nem črvnčku, ga gledal, kako se napenja in kako išče nekam prazno z očmi in usti, kar na lepem sem začutil meglo pred očmi — eh solze so me zalile. Obrnil sem se. se naslonil na podboje in zavzdihnil; toliko da nisem zahlipal. Potegnil sem z rokavom orek oči, a sem moral zatem seči tudi op predDasel- ku. Se zdaj ne vem, kaj se je godilo z mano. Stiskalo me je v pirsih, do grla me je grabi- lo... Otrok se mi je zasmilil — to- da t© je bilo samo usmiljenje, kajti pred hramom, na pocjah, ko sem nataknil koso na rati- šče in prišel do sape, mi je bi- lo znenada, ko da bi sončno večerko zapelo, ko da bi z vse- mi zvonovi zatrjančilo — eh kaj, otroka sem imel! Bilo mi je, da bi zavriskal, da bi me Muršec zaslišal in da bi prijel za kofio — toda na travniku so bile vse tri. zapornd so grablja- le in obračale: Hana, Tunika in zadaj Zefa; tako nisem za- vriskal. Ženske so grabljale in se držale, ko da bi druga za drugo ne vedele. Ali ta dan, bilo je proti ve- čeru, sem vseeno zavriskal. Žensk že dolgo ni bilo več na travniku, seno je bilo v navlih, nanje in na dolino je legala noč, proti hramu pa je hitela Tunika s prazno ročko; prine- sla nama je pijačo. Lahko, da sem se ga malce navlekel — naglas sem zavriskal, zatem še enkrat in še enkrat, da se nii je Muršec na široko zarezal. Za ves svet mi ni bilo nič več mar, z vsem svetom bi se ste- pel — sem na travnike naj pri- de, komur ni kaj po volji! Prikosila sva do jarka; namo- čil sem koso. potegnil kamen iz voderja, si popravil klobuik in znova in znova zavriskal. Pripravljal sem se, da bi poteg- nil po kos., kar sem zaslišal sem od oJcola naglas in ko da bi mi ženska — bila je Hana, odgovarjala: »Le si vriskaj, le si poj, saj boš priša k men' nocoj!« Niič ves nisem zavriskal. Na- brusil sem in zarezal v celo; rezal sem in grabil, ko da bi zdivjal. Vpil je za mano, me klical in vpil, da naju kličejo k večerji, tudi sam sem slišal to klicanje — bili sta Tunika in Zefa ki eta ki cali — toda iaz sem kosil dalje In d^ljc, do- kler ni noč legle na travo Sel =em nazaj po red. Muršec je odšel, že zdavnaj mc ni več ča- kal, v meni pa ee je vse mešalo, ves čas od Han ne pesmi »cm se mi je mešalo: otrok v plenicah, ki 6« mi ie tako znenada zasmi- lil -n me spravil ▼ veselje ter Hanina pesem — kaj pesem, bila je Hana sama; no*- la se je po travniku z naz«1 zavezano rdeč- kasto ruto in z gr^bljamij raje je nisem niti gledal, b^la jc jc ena sama napeta postava. Takšen, zmešan. «em prišel k večerji, h koncu večerjej niso me čakal-. Toplečka jc bila v hiški, videla je luč skozi špranje pr vratih mdaiaJa je otrok« ali kaj. Zajemalr so pšemčno juho in molčali ko Tnje kralji. Po- tegnil sem se za m; zo in ko j opa- zil po obnašanju obeh po Hani- nem in Tunk nem da se je ne- kdaj zgodilo, tudi ?iaia t luško bi drugače ne b-La tako sveto priprta Hana sj je zanesla roko pred usta. ko da bi hotela kaj poveddt., z.niti, a si Je premisli- la; zatem s le zanesla roke pred oči, ko da bi »i Vh hotela zakri- ti. Tun.ka jo je po strani :n p- sano pogledala. »Te jc pregnalo?« je znenada povprašal Muršec; tudi on je lahko opazil, da -ma Hana nekaj zia plotom, samo da ne ve kako bi z čela. Muršecu sem moral odgovoriti. »Eh n č več msem videl,« sem vzd^hnil in povedal »Ne, v temi n: nič s košnjo. Skoda kose.« Očitno je bilo, da bi se Mur- šec rad rargovoril, meni pa ni bilo do govorenja. »Skoda, j a« ^em pokimal. »Tema, ja,« je povzela Hana. »Kaj bi fantje brez teme?« »Dekl ne, dekline — kaj bi one brez nje!« Muršec se je zasmejad. »Deklina? Pha!« je namrd- nila Hana »Dekl na če je pa- metaa. si že kako pomaga.« »Kako2« jc povprašal Muršec in buhnil ▼ smeh; videl si, da je bil zdelan in nasekan. »Zapoje si pa je! Muršec, po- slušajte!« In — pri priči je za- pela tisto ▼'žo o petju :n vr »ka- nju. »Hana!« je zaklicala Tunika in se s takimi očm ko da bi jo ho- tela preboi?t" z^o^pdalg v 'estro. (Niodaljevanje sled"') 4 Viu|osrečilo ujeti dotlej ozdravljenega sladkosned- neža ribiških vab. V. J. Kakšno naj bo gnojišče? v ptujskem okraju je le malo urejenih gnojišč. Letos bi j h na j nekaj zgradili, vendar se dozde- va, da to m b'lo izvršeno in da je šlo nekaj za to določenega materiala v diuge svrhe. Sodobno gnojišče je okrog 10 cm od tal dvigniena betonska plošča « padcem za odcojanje gnojnice. Poleg je gnojnična j^a- ma. Tako gnojišče je cenejše od gnoj šča e stranskimi stenami. Lažji je tudi prihod z vozom. Gnojščc naj ne bo prebl-zu hle- vov, ker je kol odlična podlaga za življenje bakterij in žuželk lahko tudi vir okužbe ze ljudi '-^ živali. Vendar lahko tudi na starh gnojiščih pravilno zlagmo gnoj. Občinski ljudski odbor Rojstva, poroke in smrti v območju mesta Ptuja v preteklem tednu Rojstva: Jerenko Angela, Bo- rislovci 1, je rodila Franca; Emeršič Slava, Veliki vrh 51 — Milana; Zuran Gera, Bresnica 19 — Franca; Lovrenčič Marija, Biš 46 — Štefana; Majhen Aloj- zija, Varaždin — Evo; Kocbek Marija, Spuhlja 116 — Marjana; Rozman Ljudmila, Kungota 3 — Janka; Rašl Neža, Podvinci 118, — Marijo; Arbajter Marija, Rotman 17 — hčerko; Golob Elizabeta, Tibolci 12 — Stani- slava; Topolovec Otilija, Ptuj — Dragico. Smrti: Jožef Horvat, Rabelj- čja vas 4, roj. 1888 — umrl 7. 12. 1955; Stanka Rajh, Lešniški vrh 3, roj. 1955 — umrla 11. 12. 1955. Poroke: Martin Hertiš, Ptuj, Mariborska 3, in Angela Hor- vat, Ptuj, Rajšpova 1; Jožef Puntigam, Ptuj, Vičava 16, in Ana Gunžer, Ptuj, Vičava 16. Zgodba o žetalskem gospodu Napisal bi čisto vsakdanjo zgodbo o žetalskem gospodu. Kar v začetku mu je treba pri- znati, da je zelo iznajdljiv kme- tovalec. To je tudi lahko, saj mu je zakon o agrarni reformi pustil 10 ha nadarbinske zemlje in na takem posestvu se lahko gospodari kljub temu, da mu v »družini« manjka delovnih moči. Problem rešuje, da daje nekaj oranice revežem v najem in ima tako skozi vse leto zagotovljeno delovno silo, ki je ni treba pla- čevati z gotovino. Ker se mu zdi škoda plačevati hlapca ali deklo, posebno pa škoda plačevanja socialnega zavarovanja, si po- maga tako, da sprejema v službo le mladoletne otroke, kateri se lahko zadovolje z bomo oblekico in tudi scialnega zavarovanja ni treba plačevati. Trenutno ima v zaposlitvi »samo« 2 šoloobvez- na otroka, ki sta kljub šibkosti »sposobna skoraj za vsa dela, saj mu celo cepita in žagata drva«. Da pa sosedje ne bi pre- več opazili, kako otroke z delom obremenjuje, mora 11-letna de- klica nanositi potrebno vodo iz oddaljenega vodnjaka zjutraj še v temi ali pozno zvečer. Da je spričo precejšnjega števila svinj pa tudi drugače večjega gospo- dinjstva potrošnja vode precej- šnja, je razunUjivo. Zanimivo je tudi to, da v temi nosi deklica vodo v dveh vedrih hkrati, tu in tam skozi dan pa zaradi lep- šega samo v enem. Razumljivo je, da spričo takih okoliščin otrok pri učenju v šoli precej zaostaja. Sigurno pa to zanj ni važno. Tudi za nedotakljivost nadar- binskega posestva vzorno skrbi, kar pričajo njegovi prepiri s so- sedom glede zemlje in mejni- kov. Sadje mu je letos lepo obro- dilo in kmetje zlobno trdijo, da ima v zadrugi protekcijo, saj mu je zadruga odkupila vso sadje brez škartiranja kot prvo- razredno, dočim so driigi kmet- je morali voziti domov precej- šnje količine škartiranega sad- ja. Glede protekcije kmetje to trdijo zato, ker so videli, da ni imel nič boljše kvalitete sadja kot drugi. Kljub temu pa je precej velik »revež«, saj si je kupil motorno kolo kljub temu, da se še ne zna voziti, na farane pa apelira, naj mu ti pomagajo plačati da- vek, naj mu »udarniško« zvo- zijo domov drva itd. Kaj več o njem pa drugič, ko bodo stvari dozorele. O žetalskem gospodu bi še lahko »Zetalčan« kaj napisal, pa najbrž vsega ne opazi, -c Po tekmovanjih in uspehih Kegljaškega kluba Ptuj ob Dnevu republike se je obrnil ta klub na mladino in odrasle v Ptuju in jih vabi, naj se že sedaj prijavijo v članstvo. No- vo dvostezno kegljišče na sita- dionu Drave v Zrinsko-Franko- panovi ulici bo vsekakor vpli- valo na množičnost tega špor- ta. Prijave sprejema tov. Dro- bina v Pletami. Z 12. decembrom t 1. je za- čelo tekmovanje posameznikov za prvenstvo Ptuja za leto 1955, v katerem sodelujejo člani in članice. Zmagovalci bodo pre- jeli poleg pokala in diplome tudi lepa darila. Cas za prijavo tekmovalcev je bil 9. dec t. 1. V p>etek. dne 9. decembra t L je bil dosežen na ptujskem kegljišču v Ljudskem vrtu nov rekord s 375 lesi. Tekmovali so Rojic, Brecelj, Majcen, Pinta- rič, Sikar, Lagoš, Terpinc, Ma- ttiB, Varvoda in Korošec. V nedeljo, dne 11. decembra sta se srečali moška in ženska ekipa iz Ptuja na dveh tekmah z rezultatom 289:186 in 304:211. O otvoritvi keglišča. ki je tik pred dovršitvijo, bo članstvo in ostala javnost pravx>čaisno ob- veščena. Kakor kaže. bo otvo- ritev okrog Novega leta. S. L. ROCNI VOZIČEK mi je bil dne 6. decembra ukraden na ptuj- ski železniški postaji. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči Katarini Bezjak, Ptuj, Ormo- ška 3. MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 16 oo 18. decembra tega leta ameriški barvn film »Pas za pištolo« in v dneh od 20. do 22 decembra tega leta angleški film »Pot v Kar-bo«. KINO MURETINCI predvaja 17. ob 19. uri in 18. decembra ob 17. uri 1.1, anglešk". film »Rume- nj metulj«. RAZNASALKO(-CA) za teren Breg po možnosti s kolesom sprejmemo. Vprašajte v po- družnici Slovenskega poroče- valca v Ptuju. STANOVANJE v bližini Ptuja išče 4 članska družina, ki gre tudi k starejšim ljudem. Naslov v upravi lista. ENODRUŽINSKO STANOVA- NJE išče v okolici Ptuja de- lavska družina z dvema otro- koma. Mož je zidar. Naslov v upravi. PRODAM ENOLETNO RODOV- NIŠKO SVINJO. Obrcn, Mo- škanjci 65. PRODAM dvoje kompletnih novih oken, usnjeno suknjo, decimalno in visečo tehtnico. Naslov v upravi KUHINJSKO POHIŠTVO pro- dam za 20.000 din. Naslov v upravi. TRAVNIK v Grajeni prodam. Naslov v upravi. OTROŠKI VOZIČEK prodam. Vprašati v upravi. POSESTVO s hišo In gospodar- skim poslopjem ter vsem in- ventarjem v Mestnem vrhu ugodno prodam. Vprašati v upravi. ——----— OBVEZNICO II. ljudskega po- sojila mi je v soboto, dne 10. dec, odnesel veter pri mo- stu v Ptuju. Najditelja pro- sim, da obveznico proti na- gradi 2000 din vrne v upravi lista. 2EPNA URA je najdena. Vpra- šajte v upravi lista. Trgausko pDil;Bt:e na ueliho PANONIJA sporoča cenjenim odjemalcem, da bodo skladišča zaradi letnega popisa blaga siedele dneue laprta: Skladišče špecerije od 29. do 31. decembra 1955; Skladišče galanterije od 26. do 31. decembra 1955; Skladišče tekstila od 28. do 31. decembra 1955; Skladišče železnine od 21. do 31. decembra 1955; Skladišče embalaže od 28. do 31. decembra 1955. Vljudno prosimo cenjene odjemalce, da se pravočasno oskrbijo s potrebnim blagom.