$T. 16 PTUJ, 21. aprila 1967 Cena: 0,50 (50 SD) •Tednik- izhaja pod 1«t> Imenoi' od 24 nov^mbrib iytjl dal}« u- -.K:.'- 'iskih odbo:'«.>v SZD Ptuj Oi Ormo* — ladflja zaviA .Pt^ijski tednik- Ptuj. Odgovor ni urednik: Anton Bauman. - Ureduižrvo ui uprava- Piuj. He- roj« Utcka 1 — TeL 156 Številka teko6ega rakuna: NB 524-3-72. - Tiska Ca-sopisno podjetje Man bor skl f.sK Manbor. — Rokopisov d. vra6amo. — Celoletma naroiJnlri- 20 ND. za Inozemstvo 40 ND v pffwlajl iatvod 0.50 ND (50 »D) Letnik XX^ V nedeljo 23. aprila 1962 bomo volili odbornike v skupščino občine Ptuj in tri poslance v republiški zbor sjcupščine SRS v nedeljo, 23. aprila 1967, bodo obrani v ptujski občini izvolili v tibčinsko skupščino nove od- bornike izmed 87 kandidatov, za katere je občinska volilna komi- sija v Ptuju potrdila kandidatu- re. Splo.šne volitve bodo za 47 odborniških mandatov izmed 83 kandidatov v 36 volilnih enotah in nadomestne volitve za nadalj- nje tiM odborniške mandate iz- med .štirih kandidatov v treh vo- lihiih enotah. V letošnjem letu bo izvoljenih nekaj več odbornikov v občinsko skupščino, ker je občinska skup- ščina na seji 28. februarja t. 1. sprejela odlok o spremembi sta- tuta občine Ptuj in povečala šte- vilo odbornikov občinske skup- ščine na 80. V enakem zboru (občinskem zboru in zboru de- lo\'nih skupnosti) bo sedaj po 40 odbornikov, doslej pa je bilo v vsakem zboru po 36 odbornikov. Potrjene l: poslancev v republiški zbor-^v^ naši občini 406 volišč. i Volitve bo na vsakem volišču* voddl volilni odbor, ki ima pred-^ sednika in dva člana, vsak od teh pa še svojega namestnika^ Skupaj bo sodelovalo na volit-^ vah preko 2400 članov volilnilt odborov, ki jim je zaupana od-? govorna dolžnost, voditi volitve v skladu z zakonskimi določil^ in po zaključnem glasovanju; ugotoviti izid glasovanja na vo-; lišču. i Občinska volilna komisija je S posebno odločbo imenovala vo-- lilni odbor za vsako volišče^ Pred volitvami bodo vsi člani volilnih odborov poklicani na- inštruklažo, kjer jih bodo članij občinske volilne komisije sezna-, nili z njihovimi dolžnostmi n^ volitvah. ,• Doslej ni bilo opaziti nikakih, zastojev v vodilnih pripravah in; upamo, da bomo zagotovili vs€^ potrebno za nemoten potek ne- posrednih volitev 23. aprila 1967* Ivan Rau < DAN MLADOSTI - 25. MAJ Komisija za društveno aktiv- 'lost pri Občinskem komiteju ZMS Ptuj pripravlja niz akcij, s katerimi bo mladina ptujske ob- čine proslavila Titov rojstni dan, praznik mladih. V ta namen je i'; pionirjem iz Šmarja na parti- zanskem gričku Strmcu. Kurirčkove pošte iz vseh kra- jev Sloveni)!.' se združijo v Ljub- ljani 20. maja. Predsednik GO ZZB tovariš Leskošek Luka bo sprejel pionirje, podpisal parti- zanski dnevnik, kurirčkovo tor- bico pa predal pionirski delega- ciji, ki bo odnesla partizansko pošto tovarišu Titu za njegov 75. rojstni dan. A Ž ^ VSI SMO ODGOVORNI ZA IDEJNO RAST MLADIH v nedeljo. 16. aprila 1967. jd bilo v Ptuju posvetovanje uči- teljev mentorjev, ki so zadolženi za delo pionirskih in mladinskih organizacij na osnovnih šolah. Posvetovanje so organizirali Ob- činski komite ZMS Ptuj. Društvo prijateljev mladine ter Zavod za prosvetno pedagoško službo Ptuj. udeležilo pa se je 17 pionirskih ter devet mladinskih mentorjev — učiteljev. Posvetovanja se je udeležil tudi tov. Vidmar, sode- lavec Zavoda za napredek šol- stva SRS. Kljub temu. da nam je pozna- no stanje v šolstvu, tako finan- ciranje kot prenatrpanost pouka ter pomanjkanje prostora, se je razprava osredotočila na stran vzgoje, svobodne aktivno- sti otrok, vlogo staršev in nji- hovo dolžnost, na to, kako po- magati mladini na vseh področ- jih dela v sedanjih pogojih. Posvetovanje je bilo organizi- rano na temo o pomenu in vlogi pionirske in mladinske^organi- zacije. udeleženci pa so izrazili tudi željo, da se ob priliki orga- nizira razgovor še o načinu in metodah dela mentorjev s tem, da bi ti tovariši ostali dalj časa kot mentorji, ne pa samo encT leto. ko se komaj vživijo in do- jamejo vsebino dela. njihovo de- lo pa prevzamejp nato mlajši in neizkušeni. / Jiim LETOS ZVEZNA i ŠTAFETA SKOZI ! PTUJSKO OBČINO " Letošnja štafeta mladosti —' simbol pripadnosti Jugoslovan', ske mladine in narodov Jugosla-i vije tov. Titu, bo krenila 3. ma-^ ja iz Zagreba. CK ZMJ se jel odločil, da gre iz Zagreba vj spomin na veliki jubilej revo- lucionarnega dela tov. Tita, na; dneve, ko je pred 30 leti prišel, na čelo Komunistične partije. Skozi ptujsko občino ■ vezna štafeta mladosti 5. majaj 1967 in sicer na trasi Ormož—j Ptuj—Varaždin. Ormoška mla-| dina bo predala štafetno palicoi mladini ptujske občine pred Go-* rišnico, v Ptuj pa bo prispela ob^ 17.30, od koder bo ob 17.50 na-^ daljevala pot proti Borlu, kjerj bo predaja štafetne palice vara-1 ždinski mladini. '\ Sekretariat Občinskega komi-i teja ZMS Ptuj je že pričel z de-: lom oziroma pripravo sprejema zvezne štafete, kot tudi organi-i zacijo dveh občinskih ter števil-- nih lokalnih štafet. Prva občin-j ska štafeta bo zajemala področ-| je Slovenskih gor^c in Ptujskega! polja, druga p.- območje Haloz in Dravskega polja. Mladina ptujske občine hoč^ tudi letos s to manifestacijo dat^ vse priznanje borcu in tvorcij socialistične Jugoslavije. : Lestan Fred 30 'eti sprejeti sklepi na Cebinah 18. aprila 1937 so se zbrali na Cebinah nad Zagorjem pred- stavniki Komunistične partije iz vseh slovenskiti pokrajin na ustanovnem sestanku Komuni- stične partije Slovenije. Edvard Kardelj je pripravil manifest ustanovnega sestanka, v katerem je poudaril združitev naprednih demokratičnih slo- venskih sil za skupne demokra- tične pravice v Jugoslaviji in za boj za enakopravnost in samo- stojnost slovenskega naroda v Jugoslaviji. Komunistična partija je od ustanovnega sestanka KPS do- sledno vodila politiko svojega malega naroda, zvesta sklepom ustanovnega sestanka KPS kot najboljša nacionalna stranka svojega naroda. Ljudstva ni za*, pustila v najtežjih dnevih, kn je našo zemljo razgrabilo kar tro- je fašističnih osvajalcev. Svoj narod je tedaj popeljala v boj, da je združila v narodno osvo- bodilnem boju vse demokratič- ne sile na Slovenskem. Po vojni, po velikih žrtvah za svobodo, je KPS uresničevala p ridobi t ve na rodnoos v obod i 1 ne- ga boja. \'a podlagi samoodloč- be jugoslovanskih narodov je ustava Jugoslavije doU>čila fe- derativno obliko države in začr- tala pot v socializem. KPS je vsa povojna leta prizadevno na- daljevala z velikimi uspehi sku- paj s SZDL in drugimi sloven- j skiml družbenopolitičnimi orga- i nizacijami politiko, ki vodi naš j narod k neprestanemu napred- ku. R TE DNI POSVETU IMevarna napetos^t Ko se je posebna misija OZN odpravljala po razgovorih v Londonu v Aden, da bi na kra- ju dogodkov preučila tamkajš- nje stanje in se pomenila s predstavniki domačinov o pri- hodnosti tega območja, je bilo očitno, da svoje naloge ne bo mogla opraviti tako, kot si že- limo. Aden in njegova nepo- sredna okolica je namreč po- dobna vojaš'kemu taborišču, kjer opravlja oblast britanska vojska grobo in brezobzirno. Tako se je zgodilo, da je naj- odločnejše gibanje za popolno neodvisnost, FLOSY. sploh za- vrnilo vsak stik z misijo, še pre- den je prispela v Aden. Sama misija pa je ugotovila, da ji ob- l^.sti tudi onemogočajo stike z .iomačini in je kaj kmalu od- potovala, pred tem pa še na ti- skovni konferenci seznanila svet z razlogi za tako odločitev. Organizacija FLOSY, ki jo v '.ondonu zaradi gverilskih enot imenujejo tudi »teroristična or- !-"'^izacija<'. izjavlja, da v seda- njih pogojih prave okupacije ni mogoč resen razgovor. Britanci naj bi najprej poslali vojsko v ■kAsarjie aU. .jp yjTa,aknili, izpu- stili politične zapornike in za- ijotovili politične svoboščine, po- tem pa naj bi dopustili prihod nisije OZN in sedli za zeleno Tiizo ob njeni prisotnosti. Aden je pomembno britansko nomorsko in letalsko oporišče in kot tako »zadnja postojanka britanskega kolonialnega leva« v tem delu sveta. Zato bi jo radi ohranili takšno, kakršna je. Kot je znano, so južnoarabski šejki in drugi predstavniki fevdalnih časov z britansko pomočjo usta- novili tako imenovano Južno- arabsko federacijo, ki je razum- ljivo probritansko usmerjena. Sedaj bi Britanci radi v to umetno tvorbo vključili še ce- loten Aden. Osvobodilna giba- nja zavračajo federacijo in kombinacije z Adenom in zahte- vajo popolno neodvisnost — brez vpliva šejkov in drugih fevdalcev. Temu pa se London upira, ker ve, da bi bilo s tem tudi konec britanskega nepo- srednega vpliva v tem delu sve- ta in konec oporišča, s katerega še dominirajo v prostoru med jugovzhodno Afriko in azijskim jugom. Britanska diplomacija te dni očita predsedniku ZAR Nascru, češ da podpira osvobodilna gi- banja in se tako »vmešuje v adenske notranje zadeve^«. O tem, da so Britanci ta del sveta svoj čas nasilno pokorili, seveda molče. Da bi vendarle ostali v Adenu, morajo umetno vzdrže- vati napetost. Zato so tudi izja- ve, češ da bi britanske čete po vključitvi Adena v Južnoarah- sko federacijo zapustile adenska tla. kaj malo verjetne. V Adenu bo še naprej tekla kri. Kaže. da bi bila zares naj- boljša rešitev, če bi se zadeve lotili Združeni narodi. Njihovo posredovanje bi verjetno prine- slo boljšo odločitev kot britan- ski načrti in britanske obljube. Tako odločitev bi sprejelo tudi adensko osvobodilno gibanje. Drugi dogodki v trenutku, ko smo namera- vali končati pregled tedenskih dogodkov, smo prejeli vest, da je nekdanji zahodnonemški kancler po razmeroma dolgem boju za življenje podlegel pljuč- nici in bronhitisu. Enaindevet- desetletni starček je zadnje dni dihal z umetnimi pljuči. Za ne- kaj ur v tem smrtnem boju se mu je stanje celo rahlo popra- vilo, toda ker so nastopile motnje v krvotoku. so bila vsa prizadevanja zdravnikov zaman. Britanski premier Winston Chuixhill je svoj čas imenoval Adenauerja »največji Nemec od Bismarcka do danes«. Njegovo življenje je zelo pisano. Bil je doktor prava in častni doktor več vseučilišč. Sicer je bil koln- ski župan leta 1917 in leta 1945, predsednik pruskega državnega sveta v tridesetih letih in kanc- ler zvezne republike od njene ustanovitve leta 1949 do 1963. Ze svoj čas so ga imenovali »enega največjih diktatorjev stoletja«, kot kancler pa je bil privrženec hladne vojne. Kaže, da je le malokateri državnik pustil za seboj tako močno sled. Bil je izredno vztrajen in trdo- vraten. Sedanja razcepljenost Nemčije je prav zaradi tega predvsem njegova »zasluga«. Leta 1952 je npr. zavrnil Stali- nov predlog, naj bi v obeh Nem- čijah izvedli svobodne volitve. Raje se je naslonil na ameriško gospodarsko in vojaško pomoč in odklonil vsak kompromis s socialistično Evropo. Ce je ob sporazumih z de Gaullom govo- ril o združeni Evropi, je mislil združitev obeh nemških delov tako, da bi ne bilo treba spre- meniti sedanjega družbenega reda v Zah. Nemčiji. Proti kon- cu življenja je sicer pričel dvo- miti v svoje koncepte, vendar si ni mogel kaj, da ne bi poma- gal spraviti s kanclerskega "se- deža svojega naslednika Erhar- da. tvorca • »gospodarskega ču- deža«. Obdobje, ki so ga pone- kod imenovali Adenauerjeva doba, je tako minilo. UPOR V GANI Gana je doživela — v okviru pogostih sprememb na »črni ce- lini« — nov državni udar. Uprli so se voditelji padaL=ikih enot, vendar niso uspeli. Seveda so tuje agencije skušale dogodek povezati s strmoglavljenim predsednikom Nkrumahom. Ka- že pa, da gre za pripadnike ple- mena Ašanti, ki se upira cen- tralni vladi polkovnika Ankra- ha. Poročajo o nekaj smrtnih žrtvah-. Stran 2 TEDNIK — petek, 21. aprUa 1967 Stran 2 Ob prediagu Skupnosti jugoslovanskih univerz Sprejemni izpiti - edini pogoj za vpis na univerzo? Dijaki srednjih šol nimajo do- volj znanja, splošne kulture in razviti sposobnosti za samostoj- no delo, kar je neobhodno za uspešni študij na univerzi. Ta ugotovitev je prevladala na vseh fakultetah v zadnjem času in kot posledica tega so bili uvedeni sprejemni izpiti, oziroma selek- cija po raznih kriterijih, od ka- terih je bil eden tudi uspeh v srednji šoli. Slaba predpriprava kandida- tov je navedena kot eden od razlogov tudi v predlogu Skup- nosti jugoslovanskih univerz, katerega avtorji se zavzemajo za uvedbo kvalifikacijskih izpitov na vseh fakultetah. Izpiti bi to- rej bili edina legitimacija za vpis na ustrezno fakulteto, uspeh v srednji šoli pa bi upoštevala izpitna komisija le pri končni odločitvi. Pogoji bodo vse bol} rigorozni Verjetno ne bi mogli zanikati argumentov Skupnosti jugoslo- vanskih univerz. Razširjanje šol druge stopnje je povzročilo ne- ustrezne učne programe, slabo opremljenost in neustrezen učni kader. Velika je razlika med di- jaki, ki prihajajo z gimnazij, in onimi, ki prihajajo s strokovnih šol. Prvi imajo več znanja v hu- manističnih, drugi pa v prak- tičnih predmetih. Razlike so tu- di med učenci istovrstnih šol. Di- jaki iz republiških in mestnih centrov so v boljšem položaju od tistih s podeželja in iz manj razvitih krajev. Pogosto za spričevalom o kon- čani srednji šoli ni ustrezne iz- obrazbe. To povzroča velike te- žave pri vzdrževanju učnega dela na fakultetah na ustreznem nivoju, posebno prva leta. Tu je treba iskati vzroke velikega osi- pa študentov in zamudnega di- plomiran j a študentov nekaterih strok, kar znatno povečuje stro- ške šolanja. Glede na to, da je soglasje med univerzami že doseženo (z izjemo ljubljanske univerze, ki je imela nekatere pripombe na predlog Skupnosti), je mogoče sklepati, da bo selekcija pri vpi- su vse bolj rigorozna. Kaj mislijo predavatelji? Kljub vsemu pa ne bi smeli pozabiti, da je bila selekcija že doslej, začenši na oaemletki, ka- tere absolventi so morali delati sprejemni izpit za srednjo šolo, posebno za gimnazijo. Je upravi- čeno vprašanje, ali je mogoče v uri ali dveh, kolikor traja izpit, preveriti znanje dijaka bolj ka- kor med šolanjem na srednji šo- li. Tudi je neugotovljeno število srednjih šol, katerih abiturienti slabo nadaljujejo šolanje. Seve- da je še vrsta drugih razlogov za slabo stanje na univerzah, o katerih bi prav tako morali raz- pravljati. Ne bi smeli tudi po- zabiti na socialno strukturo štu- dentov, ker je danes na univer- zah šest in pol krat več študen- tov iz mestnih naselij kot onih s podeželja. Na koncu, ali ni to opozorilo za srednje šole in možnost, da se nekatere afirmirajo kot najbolj- ša pot za vstop na univerzo, dru- ge kot šole, ki dajejo zaključno izobrazbo. V tem trenutku bi morali verjetno še slišati glas predavateljev srednjih šol, po- sebno iz manjših mest in občin. RG — T. Brzojavka z občnega zbora sindikata družbenih dejavnosti občine Ptuj republiški skupščini v soboto; 15. aprila 1964, je bil v Ptuju tretji občni zbor sindi- kata delavcev družbenih dejav- nosti občine Ptuj. Na njem je dosedanji predsednik Ciril Satej prebral poročilo o delu občin- skega odbora sindikata za ob- dobje 1965—1967 in njegove bo- doče naloge, V burni razpravi so govorili predvsem o problemih šolstva in zdravstva. Po hudi obsodbi di- skriminacije v financiranju šol- stva so udeleženci poslali skup- ščini SR Slovenije naslednjo br- zojavko: »Občni zbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti občine Ptuj je na svojem zboru dne 15. aprila 1967 obravnaval predlog zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji in ugotovil, da predlo- ženi zakon v sedanji obliki ne bo odpravil diskriminacije med razvitimi in nerazvitimi območji v Sloveniji. Zaradi tega predla- gamo, da zakon uzakoni eno iz- obraževalno skupnost v SR Slo- veniji, ki edina lahko zagotovi enake pogoje za šolanje vseh naših otrok.« Izvedli so volitve v občinski odbor sindikata delavcev druž- benih dejavnosti in volili dele- gate za občni zbor sindikata družbenih dejavnosti SR Slove- nije. Zahvalili so se tudi Cirilu Sa- teju, dosedanjemu predsedniku občinskega odbora sindikata de- lavcev družbenih dejavnosti za dosedanje delo. Za novega pred- sednika so izvolili Otona Mla- karja. Dogovorili so se tudi o spreje- mu delovnega programa in o bodočih nalogah sindikata. ZR Pomembna vloga otroškega dodatica Po dalje časa trajajočih raz- pravah o otroškem dodatku je prišlo do sklepa, da je potrebno določati sredstva za neposredno otroško varstvo z zveznim sploš- nim zakonom. Prevladala so namreč stališča, da je potrebno, da postane otroški dodatek po zveznem zakonu enoten sistem pogojev za realizacijo pravic v enakem znesku. Neupravičeno velike razlike Prav sedanje zmanjševanje otreoškega dodatka kakor tudi različna stopnja dohodka, ki vpliva na pridobitev pravic do otroškega dodatka, sta imeli že doslej različne rezultate. Po oce- ni poslancev odbora za socialno- zr'ravstvena vprašanja zveznega zbora se prevelike "razlike v vi- šini dodatka. Najnižji je dodatek ravno na območjih, kjer je naj- več otrok in kjer so pogoji za njihovo vzgojo najbolj nepo- voljni. Ce bi določanje pogojev za pridobitev pravic prenesli na re- slikah in pismih vidimo, da ima središko društveno življenje bo- gato tradicijo. 2e leta 1987 je bi- lo ustanovljeno gasilsko društvo, publike — mislijo poslanci — bi se te razlike še poglobile. V teh razpravah so prišli na dan po- datki o zelo izraženih tendencah po zmanjševanju stopnje pri- spevka za otroški dodatek. To je posebno vidno v komunah, kjer so potrebe po otroškem varstvu največje. Večje možnosti za občinske skupščine Poslanci so prepričani, da je otroški dodatek še vedno po- membna oblika materialne po- moči družbe družinam z otroki in da je treba to obdržati tudi v bodoče. Poslanci so posebej opozorili na ustavna načela o posebnem varstvu, ki ga uživajo otroci v naši deželi, kar je realizirano v enotnem sistemu otroškega do- datka, kot je veljal doslej. Spo- štovanje teh načel upošteva ši- roko solidarnost delovnih ljudi pri ustvarjanju pogojev za vzgo- jo in razvoj otrok. Izvajanje tega načela ima še vedno svoje opra- vičilo ravno zaradi različnih splošnih pogojev za življenje v raznih predelih. Po teh razpravah je prišla do izraza težnja, da bi moral novi za^n dati možnost občin, skup- ščinam, da razpišejo referen- dum o uvedbi prispevka za fi- nanciranje potreb neposrednega otroškega varstva, če je to v splošnem interesu in če so za to pogoji. Vsekakor gre za zelo važen zakonski predpis. Zato je obve- ljal predlog, da zvezni izvršni svet pospeši izdelavo predloga zakona, da bi ga lahko sprejela skupščina še v sedanip^^i «;e<:tavTj T. S. — T. DELITEV PO DELU? Delitev po delu ali mezdni odno«? Pri Izdelavi načel delitve osebnega dohodka sodelujejo nezadostno strokovno usposobljeni ljudje. Pojavljajo se nepregledne evidence stroikov. Zaradi po- manjkljive Interne kontrole lahko prihaja do nedopustne porabe sredstev, kot so dnevnice, potni stroiki, kilometrina,... V prvi vrsti bi bilo treba več reda in odgovornosti. Komisija za osebne dohodke občinskega komiteja ZK Ovmoi le poiizikušala ugotoviti stanje na področju nagrajevanja ter dati praktične naipotke In strokovno pomoč pri urejanju tega vpraša- nja. Skušali so ugotoviiti, ali na- čela ter sistemi vsebujejo eksakt- nost, ali imajo logično racionalno podlago, ali so plod šitudija ter eksperimenta, ali so pa plod ana- logije, neuračunljivosti, netprecia- nosti, nestrokovnosti Itd. V veči- ni primerov so prav drugo, celo najslabše reStitve, kjer je v celoti pristojen in zadržan mezdni od- nos. Kot najboljši dokaz temu je plačevanje na uro, ki se je za- držalo v večini primerov, celo takrat, kjer je iizračunljiva količi- na potrebnega dela za izdelavo prottzvoda. Tako stanje povzročata dva po- glavitna razloga. Prvi je prav go- tovo v tem, da tako poono.stav. Ijeni načini rešitve ne povzro- čajo nobenih težav pri spremem- bi merili in določil sp^lošnih ak- tov. Ti pa so pogoj, kako najlaž- je priti do višjega osebnega do- hodka, zaradi tega, ker je to laž- ja in krajša pot, kot pa s poveča- njem poalovainja, dohodka in dvi- ganja storilnosti. Na takšen na- čin se potem zadira v akumula- cijo, vse manj je ostanka dohod- ka za sklade ter oži se obseg po- slovanja z neizogibno posledico na politiiko zaposlovanja. Drugi poglaviitni vzrok za takš- ne pomanjkljivosti v načelih in -sistemih delitve pa je dejstvo, da pri iizdelavi načel ter shem delit- ve osebnih dohodkov v glavnem sodelujejo neipolklicni ljudje, ne- zadostno strokovno usposobljeni, z ozkim obzorjem, celo s pomanj- kljivim znanjem itz organizacije dela, da o specialnih strokovnih znanjih niti ne govorimo. K tem poglavitnim vzrokom lahko pri- štejemo še neposrečene organi- zacijske rešitve, ozLroma pomanj- kljivo organizacijo, nedosledno, pomanjkljivo ter nepregledno evidenco stroškov. Vsiljuje se miisel, da v določenih podrocfih dela vlada prava anarhija. Spričo tega in zaradi pomanj- kljive interne kontrole pa lahko prihaja do zlorab, oziroma nedo- pustne porabe sredstev. V tej zvezi je ena takšna običajna zlo- raba; skorajda je že dobila ka- rakteristiko legalnosti, kot npr. prelevdtev iziplačila osebnih do- hodlkov iz dohodka v materialne s t rosike v obliki dmevnic, potnih stroišikov, potnin in kilometrin. Možnost takšnih izplačil je dana ožjemu krogu, največ 10"/o zapo- slenih. Gospodarske organizacije so pri teh zadevah sorazmerno varčne in se opirajo na material- no možnosti, torej v odvisnost od poslovanja ter uspeha postavljajo višino dnevnic in ostalih izdat- kov. Družbene službe (proračun- ske ustanove) pa se pri teh za- htevah skRcujejo na pravico do teh nadomestil. Kje iskati iizhod iz tega polo- žaja? Odgovor ni enostaven gle- de na kompleksnost problemati- ke. Vsekakor bi bilo potrebno v prvi vrsti nekaj reda, osebne od- govornosti, organizacije, oairo- ma porazdelitev sredstev dela ter ljudi in smiselne evidence. Orga- nizirati delo ter izboljšati notra- njo organizacijo v delovnih or- ganizacijah pa pomeni pravilno razdeliti delo, zagotoviti enako- merno delo, zmanjšati odvečno delo, dobiti boljši pregled nad zadolžitvami ter odgovornostmi -'sakega zaposlenega. To pa do- sežemo z analitično oceno delov- nih mest. Odnosi med delovnimi mesti in zaposlenimi' se ugotav- ljajo na podlagi zahtev, kot so ^nanje in sposobnost, napor, od- govornost, pogoji dela in podob- no. Torej ae ugotavljajo psihofi- zične, moralne ter strokovne kva,- litete čim bolj eksaktno. Vse manj je važen položaj in funkci- ja, ki ga opravlja določen dela- vec, vse bolj pa je važen njegov prispevek v delu pri ustvarjanju dohodka, oziroma osebnega do- hodka. Ne more določen organ ali pa oseba določati delavcu vi- šino osebnega dohodka na pod- lagi ocene in proste presoje. Komiite je zaključil, da bo po- .trebno uporabiti maksimalen na- por za poraz konservativnega gle- danja in odpora, ki nastaja v tej zvezi. Prav posebno bo treiba vplivati na organe upravljanja in na člane ZK v teh organih, da bi navedane zaključke čim bolj po- polno in dosledno izvedli. Z.R. GRADEC RAČUNA Z MNOGIMI OBISKOVALCI SEJMA V podatkih za tisk o spomla- danskem graškem sejmu, ki bo od 29. aprila do 9. maja 1967 v Gradcu (Grazer Sudost — Mes- se) na 142.000 m^ v 20 dvoranah in v 13 paviljonih ter na veli- kem odprtem razstavišču s 1500 razstavljavci, od tega 500 ino- zemci, je med drugimi deželami največkrat omenjena Jugoslavi- ja, in sicer, da pričakujejo v Gradcu iz Jugoslavije mnogo obiskovalcev, da bo razstavlja- lo nad 100 slovenskih in hrvat- skih tvrdk in vse drugo. Iz vsega izhaja, da se je di- rekcija graškega sejma z direk- torjem Josefom Stofflerjem na čelu, ki je tudi namestnik žu- pana deželnega glavnega mesta Gradec, resno potrudila vzbu- diti pri svojih Avstrijcih in pri sosedih v Jugoslaviji občutek trdno zasnovanega dobrega so- sedstva. To potrjuje med dru- gim tudi nov atlas, ki ga bodo prodajali na razstavišču v Av- striji, kjer najdemo na zemlje- vidu naša imena, ne več Imen, ki smo jih našli prej na avstrij- skih in nemških zemljevidih. Teh sprememb mogoče naši gostje na sejmu ne bodo tako opazili kot v razgovoru s slo- vensko govorečimi dekleti s Ko- roške, ki bodo v pomoč našim ljudem pri sporazumevanju v raznih paviljonih in pri raznih službah sejma za obiskovalce. Poleg tega je pripravila direk- cija sejma za naš tisk informa- cije o sejmu v slovenščini in hrvaščini. V teh je poudarjeno, da omogoča sejem v Gradcu obiskovalcu iz Jugoslavije spo- znati nove in zanimive razstav- ljene predmete iz vseh strani Evrope v bližini svoje meje, kar tudi omogoča nabavo koristnih predmetov za gospodinjstvo, tujski promet, obrt in zasebno porabo in prevoz domov. Prav tako pričakujejo v Gradcu, da bo našel na njihovem sejmu več zanimivosti vsak predstavnik raznih podjetii, pa tudi dela- vec, kmet, obrtnik, turistični de- lavec in vsi drugi, saj so se vsi domači in tuji razstavljavci po- trudili upoštevati vse želje tukajšnjega trga in potreb pre- b-v^I?tva za proizvodnjo in za osebno ter družidisko življenje. Pri vsem so mislili na resne, poslovne in tudi na vedre za- sebne obiskovalce, ki bodo hitro našli, kar jih najbolj zanima in se bodo lahko tudi hitro odpo- čili in okrepčali, da bodo lahko nadaljevali obhod po razsežnem in slikovitem razstavišču. Po številnih lepakih in pro- spektih, ki jih vidimo na raznih vidnih mestih, dobivamo vtis, da je vedno več domače in inozem- ske reklame, ki vabi tudi naše ljudi kot potrošnike in kupce, ki jih opozarja na razne ugodne možnosti in popuste, da bi lažje vsi skupaj prebrodili gospodar- ske težave. Te ne poznajo meja. temveč se najdejo v njih tudi sosedje, ki poskušajo s skupni- mi napori storiti vse, kar je mogoče, da bi na obeh straneh bilo čimveč zadovoljnih ljudi. V. J. j POPRAVEK! Na 1. strani v št. 15/67 z dne 14. aprila 1967 je v naslovu o potrjenih kandidaturah za vo- litve pomota in sicer so v tem sestavku navedeni kandidati za odbornike v občinski zbor skup- ščine občine Ptuj ne pa kandi- dati za odbornike v zbor delov- nih skupnosti. Uredništvo HUMOR RAZLAGA »Ata, kaj je ekonomist?* •To je človek, ki znanstveno dokaže, zakaj manjka denar.* ODKRITOST -Odgovori, Olga, in mi pošteno povej, ali sem jaz prvi moški, ki te je prosil za poljub?* »Da. Vsi ostali so me poljubili, ne da bi čakali na dovoljenje.* PRIMERJAVA Zena: -Pomisli, možek, v čas- nikih pišejo, da bodo v bodoče iz Evrope v Ameriko potovali le tri ure.* Mož: -Da, ravno toliko časa. kolikor ga ti potrebuješ, da se oblečeS*. Pristojnost občinskih sodišč se je povečala Postala 80 osnovna sodliča pravosodnega sistema. Ormoško sodišče največkrat obravnava kazniva dejanja zoper življei^je in telo. Poleg povečane pristojnosti mora občinsko sodišče preuf«, vati 6e družbene pojave in odnose. Glede na ustanovitev psihla, trične bolnišnice je sodišče dobilo nove dolžnosti. Do letos so bila finančna sredstva nezadovoljiva. Tehnično opremo in ostalo bo treba nabaviti. V Ormožu ni večjega pojava mladinskega kri. minala. Na Tednikova vprašanja odgovarja sodnik Jernej Vrhunc, predsednik ob^nske^[a_8odi|ča jr^ Ormožu. — KAKO SE JE POVEČA- LA PRISTOJNOST OBČINSKIH SODlSC? Z zakonom o spremembah za- kona o kazenskem postopku in z zakonom o spremembah zakona 0 pravdnem postopku se je pri- stojnost občinskih sodišč bistve- no povečala. Ta sodišča so po- stala osnovna sodišča našega pravosodnega sistema. Rešujejo namreč večino zadev, ki so v delu pravosodnih organov. Po prejšnji stvarni pristojnosti v kazenskih zadevah so občinska sodišča sodila o kaznivih deja- njih, za katera je predvidena kazen do 3 let zapora. S spre- membo zakona o kazenskem po- stopku pa se je pristojnost ob- činskih sodišč povečala, da ob- ravnavajo in sodijo v zadevah, kjer je zagrešena denarna kazen, kazen zapoi-a in kazen strogega zapora do pet let. Občinska so- dišča so dobila v delo s spre- membo stvarne pristojnosti na kazenskem področju zlasti težke in družbeno pomembne zadeve, kot so poneverbe, neupravičene uporabe, hude telesne poškod- be... V pravdnih zadevah se je pristojnost povečala, ker se je za občinsko sodišče spremenila vrednost spornega predmeta. Prej so občinska sodišča sodila v pravdnih zadevah pri vredno- sti spornega predmeta do 200.000 S din, sedaj pa so pristojna za sojenje v pravdnih zadevah bo vrednosti spornega predmeta do 1 milijona S din. To je samo sprememba stvarne pristojnosti. Naše sodišče pa je ob spremem- bi stvarne pristojnosti ugotovilo, da je naraslo število zadev tudi po stari stvarni pristojnosti. V letu 1964 je sodišče obravnavalo 120 kazenskih zadev, v letu 1965 kar 249. v letu 1966 pa 195 za- dev. Pripad se je občutno po- večal, celo za 107 odstotkov v le- tu 1965 napram letu 1964. Pove- čanje pripada ugotavljamo tudi v letošnjem letu, ko je sodišče dobilo v delo 68 kazenskih zadev v prvem trimesečju. Skladno s povečanjem pripada kazenskih zadev pa se je občutno povečalo število poizvedbenih zadev. Tudi število pravdnih zadev po stari stvarni pristojnosti se pri našem sodišču stalno povečuje. Od leta 1964 do leta 1966 se je pripad oovečal za 39 odstotkov. Poveča- nje pripada beležimo tudi v iz- vršilnih zadevah. V letu 1964 ^mo jih obravnavali 297, v letu 1966 pa že 476. Tudi v letošnjem letu pričakujemo povečanje pri- pada vseh obravnavanih zadev, ker nam to kažejo že podatki za prvo trimesečje. Precej velika obremenitev sodišča je tudi delo v zemljiški knjigi, kjer se je pri- pad zemljiškoknjiž. zadevvzad- njem obdobju močno povečal. Zakon o spremembah zakona o kazenskem postopku, ki je prav- kar izšel, zopet povečuje pripad občinskim sodiščem. Kljub po- večanju pripada nismo povečali števila zaposlenih v zadnj^ih le- tih. Na sodišču je zaposlenih dvanajst ljudi, in sicer trije sod- niki, osem administrativnih de- lavcev in en tehnični delavec. — KATERA KAZNIVA DE- JANJA NAJVEČKRAT OBRAV- NAVATE V ORMOŽU? V kazenskih zadevah so pri nas najbolj številna kazniva de- janja iz poglavja kazenskega za- konika zoper življenje in telo. Ce primerjamo ostala sodišča v Sloveniji vidimo, da so tam naj- bolj pogosti prestopki zoper družbeno in zasebno premoženje oziroma zoper čast in dobro ime. Druga najbolj številna kaz- niva dejanja so zoper družbeno in zasebno premoženje. To sodi- šče je sorazmerno malo obreme- njeno z zadevami zoper čast in dobro ime. Ta kazniva dejanja =;o pri drugih sodiščih precej šte- vilna, so pa precej lažja za ob- ravnavanje, ker največkrat pri- de med strankami do poravnave že pred glavno obravnavo, ali oa na glavni obravnavi. — KAKO VAM USPE PRE- UČEVATI DRUŽBENE POJA- VE IN ODNOSE? Poleg povečane pristojnosti so sodišča dobila nalogo preučevat^ družbene pojave in odnose. To je kompleksna družbena naloga so- dišča in zahteva od sodnega ka- dra precej angažiranja in dobre- ga poznavanja družbene stvar- nosti in negativnih pojavov v naši družbi. Zaradi povečanih pristojnosti, kar je temeljna na- 'oga sodišča, smo nekolik^ za lemarili to novo nalo5o Izno- polnjujemo pa to pomembno na- logo s tem, da sproti v skladu g programom spremljanja in pre- učevanja družbenih odnosov preučujemo iz kazensko pravne- ga področja problematiko kazni- vih dejanj zoper življenje in telo glede na kazniva dejanja, lahke telesne poškodbe po členu 142 II kazenskega zakonika, problema- tiko kriminala v gospodarstvu, problematiko pogojnih obsodb in vpliv pogojno odložene kazni na prevzgojo storilcev kaznivih de- janj in problematiko prometne delikvence. Na civilno pravnem področju pa preučujemo proble- matiko preživninskih sporov gle- de na socialni sestav prebival- cev občine in problematiko de- lovnih sporov. Te naloge izvršu- jemo za zdaj z izpopolnjevanjem analitičnih listov, ki se bodo ob- delali verjetno še v letošnjem letu, tako da bo sodišče poročalo skupščini občine Ormož o zapa- žanjih na omenjenih področjih. — KAKO REŠUJETE POVE- ČANO PRISTOJNOST GLEDE NA USTANOVITEV PSIHIA- TRIČNE BOLNIŠNICE V OR- MOŽU? Z ustanovitvijo psihiatričnega oddelka splošne bolnišnice Ptuj v Ormožu je dobilo sodišče nove zadeve v delo in obravnavanje, in to pridržalne zadeve. Priča- kujemo, da bo s polno zasedbo na zdravljenju okoli 170 bolni- kov. Za večino od njih mora so- dišče voditi postopek o njihovem pridržanju. Ta postopek je so- razmerno drag, ker je sodišče dolžno zaslišati najmanj ene- ga izvedenca nevro-psihiatrične stroke. Ta izvedenec pa ne sme biti iz zavoda, v katerem se pri- držanec nahaja. Sodišče se je povezalo s psihiatričnim oddel- kom splošne bolnišnice v Mari- boru, od koder bo prihajal izve- denec na delo v Ormož. To iz- vedeniško mnenje pa je drago. — ALI SO FINANČNA SRED- STVA ZA NORMALNO DELO SODISCA ZADOVOLJIVA? Do letošnjega leta je dobivalo sodišče tako malo sredstev za svoje delo, da je bilo skoraj ne- mogoče delati. Šele v letošnjem letu je dobilo sodišče večja sred- stva iz proračuna, in sicer za 31 odstotkov. Sele s temi sred- stvi se je stanje v sodišču mate- rialno normaliziralo. V prejšnjih letih so bila sredstva tako pičla, da sodišče ni moglo izplačevati nobenih pričnin in potnih stroš- kov za prihod na sodišče ude- ležencem v postopkih, zlasti v kazenskih. Državljani so izražali nezadovoljstvo nad takim odno- som, ker so se dolžni na poziv sodišča odzvati vabilu, niso pa dobili za izgubljen zaslužek in za potne stroške nadomestila. V nekaj primerih si sodišče ni upa- lo izdati odredbe o tiralici in skle- pa o priporu zoper nekatere sto- rilce krivih dejanj, ker ni imelo sredstev, da bi lahko miličniku, ki bi pripeljal obdolženca na ob- ravnavo, plačalo dnevnico in potne stroške. Sodišče je dolžno v večini primerov vročati svoja pisanja s povratnico. Zaradi niz- ko odmerjenih sredstev in zara- di štednje smo pričeli pošiljati naša pisma kot navadne pošilj- ke. Pošto so nosili tudi naši de- lavci in osebno vročali sodna pi- sanja v Ormožu in okolici. To delo so celo opravljali izven de- lovnega časa, brez plačila. Mo- ram pa reči, da je ob sprejemu proračuna za leto 1967 občinska skupščina razumela potrebe so- dišča in da bodo z nakazano do- tacijo vse nepravilnosti v ce- loti odpadle. — KAJ PA TEHNIČNA OPRE- MA SODiSCA? Po četrtem plenumu je sodi- šče prevzelo nove naloge, ki so jih prej opravljali organi za no- tranje zadeve. Uprava za notra- nje zadeve lahko samo odkriva kazniva dejanja. Pri sodišču se je zato pokazala potreba po teh- nični opremi, ki se je od leta 1958 dalje ni nabavljalo. Sedaj bo moralo sodišče nabaviti dik- tafon, računski stroj in nekatere druge tehnične pripomočke. bi uspešnejše vodili pripravljal- ni postopek, bomo morali pose- bej ooremiti prostore. — ALI V ORMOZU MLADIN- SKI KRIMINAL NARASCA? Mladoletniški kriminal se ^ zadnjih letih ni dosti poveča'- Glede na to, ker je tukaj kme* tijsko področje, večjega mladiO' skega prestopništva nimarn*'' Letno prekrši zakon do šestnajst mladincev. V glavnem se mlade letniki pregreši,io zoper orerno' renje in zoper življenje '■^ Z. R. stran TEDMK - petf-k. 21. aprila 1967 Stran 3 BVlisli kandidatov o odprtih vprašanjih j^a seji občinske skupščine Ptuj, v nedeljo, 9. aprila 1967, so bile potrjene kandidature za poslance v republiški zbor, ki bodo -eposredno voljeni v nedeljo, 23. aprila 1967, Lojzka Stropnik, pred- sednica občinske skupščine Ptuj, Nova cesta 3, kandidati v volilni jjoti 110 -- Ptuj, Jože Ingolič, zvezni sekretar za kmetijstvo In ozdarstvo, Beograd, Vase Pelagiča 46, kandidat v volilni enoti št. jj2 — Vladimir Vrečko, direktor Živinorejsko veterinar- u^aa zavoda Ptuj, Ormoška cesta 28, kandidat v volilni enoti št. Ptuj V. Stropnik Kar.flidat za poslanca v repuo- liški zbor Lo.izka Stropnikova jC' odgovorila ►>Tedniku<-' na vpra-; sanje, kako si zamišlja kot lian-; didat za poslanca bodoče delo^ poslanca in skupščine. Ali se boste kot dober pozna-i valec razmer na območju ptuj-j ske občine tudi kot poslanka; enako kot doslej zavzemali zai rešitev perečih vprašanj na tem območju? i Težko mi je dajati zamisli O; mojem delu kot kandidatu zai poslanko republiškega zbora in' to tembolj, ker kandidiram v vo-^ lilni enoti, ki obsega le mestni' del ptujske občine. S problemi,' ki tarejo naše zgodovinsko me-j sto in obsežno podeželsko okoli-' co, sem sicer dobro seznanjena, saj sem se z njimi srečavala: zadnjih 7 let kot predsednic^ občine. Zato menim, da se borrX' lahko vključila kot poslanka %\^\ematično urejanje reizmer ta^ ko, da bom v bistvu nadaljevala svoje dosedanje delo, oziroma da se bom vključila tudi pri reševa- nju novih vprašanj, ki jih bo prinesel razvojni čas. Razumlji- vo je, da se ne bom mogla ome- jevati pri tem le na svojo ožjo volilno enoto; sodelovala bom pri vseh vprašanjih občine kot celote in jih prilagajala smerni- cam in možnostim, ki jih omo- gočata naša republiška skupnost in federacija. Katerim vprašanjem bi priso- dili prednost pri reševanju za- radi nujnosti? . Ne bi mogla našteti vsega, kar bo treba rešiti v bližnji prihod- nosti. Omejila bi se le na naj- važnejše: V Ptuju bo treba v tem času urediti stari zaščiteni del mesta in mu ustvariti kar najlepše ob- ličje za 1900-letnico obstoja. V šolstvu bo treba v občini zaključiti organizacijo osnovnih šol, opremiti jih s sodobnimi učili, prav tako pa tudi skrbeti za srednje šole, t. j. za poklicne in popolne, ki imajo v tem kme- tijskem prenaseljenem področju v mejah naše republike posebno vlogo. Tudi izboljšanje materialne osnove v gospodarskih organiza- cijah zahteva preudarno ureja- nje razmer. Naša povečini mlada indu- strijska in druga podjetja se bo- do v tem času še bolj spoprijela z zahtevami gospodarske refor- me. Zato bodo morala izboljšati tehnologijo dela, se delno ali v celoti modernizirati, izvesti del- no specializacijo in tudi poskr- beti, da se bo izboljšala strokov- na zasedba delovnih mest. Ra- zumljivo je, da bo treba misliti tudi na razširitev proizvodnje, da bomo odprli nova delovna mesta za one, ki trkajo na vrata zaposlitve. Kaj pa kaže najnovejša praksa s kreditiranjem in z uporabo obratnih sredstev? Vse bolj se zaostruje vpraša- nje kreditiranja in uporabe obratnih sredstev. Uvajamo več- jo ekonomičnost tudi pri upora- bi lastnih ali tujih poslovnih vi- rov. To pomeni, da bo morala tudi Kreditna banka paziti, kako bo usmerjala kredite za poslo- vanje in to predvsem tam, kjer se le ti uporabljajo z istim na- menom pri dveh ali več gospo- darskih organizacijah. Tako le- žijo denarna sredstva v enakih vrstah blaga, z nizkim količni- kom obračanja, hkrati pa otež- kočajo bančnemu zavodu preli- vanje kreditov v take gospodar- ske organizacije, ki so šele na začetni razvojni poti. Kreditov ne more nuditi tudi takim, ki jim značaj dejavnosti ne omo- goča hitrega obračanja. Poraja- jo se celo mnenja, da bi bilo treba take obrate, ki zadržujejo denarna sredstva zaradi speci- fičnosti dalje časa izločiti iz ma- tičnega podjetja in jih prepustiti drugim v uporabo. V takih pri- merih bo treba preudarno raz- misliti, ali smo že sposobni kon- centrirati proizvodnjo v razno- terih medfaznih delovnih proce- sih ali pa se bodo znašla taka podjetja končno le kot primarni ustvarjalec surovin in ne kot re- alizator tržnega potresnega bla- ga. Vladimir Vrečko Tovariš Vrečko, vi ste kandi- dat za poslanca v republiški zbor skupščine v 114. volilni enoti. Ali nam lahko poveste, kako si predstavljate uspešno svoje delo v skupščini SRS? Mislim, da je problematika, ki se poraja v gospodarstvu in v družbenih odnosih in v živ- ljenju nasploh na območju vo- lilne enote, prva obveza poslan- ca. O tem mnogokrat pri nas v časopisih, radiu in televiziji razpravljamo. Slišimo različna razglabljanja, da je poslanec od- govoren le skupščini in ne vo- livcem svoje volilne enote. Me- nim, da je tako gledanje na- pačno. Skupščina mora prek svojih poslancev čutiti, kako se ukrepi v gospodarstvu, v javnih službah in v pravnih predpisih za občana odražajo na dogaja- nja in življenje na terenu. Zato je potrebno ob sprejemanju za- konskih določil računati z vsemi posledicami. Z volivci se je po- trebno pogovarjati o namerava- nih predpisih zakonodajnega te- lesa, bodisi na jsborih volivceV bodisi po skupinah zainteresira- nih občanov. Predloge volilne enote, ki so pomembni za širšo skupnost, kot je sama volilna enota, je potrebno posredovati v skupščini. Poudariti bi pa hotel, da re- šuje naš samoupravni sistem probleme občanov prvenstveno na stopnji občine, kot osnovne politično teritorialne samo- upravne enote. Ne morem si to- rej zamišljati uspešnost svojega dela brez tesne povezave z od- borniki občinske skupščine, in to volivne enote, posebej pa s celotno občinsko skupščino. Vi ste bili v dosedanji man- datni dobi podpredsednik občin- ske skupščine. Kaj smatrate iz dosedanjih izkušenj, da bi bilo v interesu občanov potrebno urediti na ravni republike za zadovoljevanje skupnih intere- sov? Pri odgovoru, bi se omejil le na bistvena vprašan^^a skupnih potreb naših občanov in ne tudi na vprašanja iz problematike delovnih kolektivov. V izobraževanju mladine mo- ra postati Slovenija celota in dati vsej mladini enake realne možnosti za dosego kvalitetne izobrazbe na vseh stopnjah šo- lanja. Sam zakon o šolstvu brez dopolnilnih določil, ki jih bo po- trebno šele sprejeti, tega ne bo rešil, je pa uspešen korak k re- ševanju tega problema. Davčna politika do kmeta je v Sloveniji zaradi še vedno ne- urejenega sistema ugotavljanja in razdelitve proračunske po- trošnje med občinami izredno neenotna. To povzroča med kmetovalci mnogokrat upravi- čeno hudo kri, mnogokrat pa se zaradi malenkosti neti medse- bojno nezaupanje med občanom, občino in republiko. Tudi problem prestar elih kmečkih gospodarstev, ki nima- jo naslednika na zemlji, terja urejevanje na republiški ravni. Vsi poskusi, da bi občine same uredile preživnine starim kme- tovalcem, so bili v občinah z visokim deležem kmečkega pre- bivalstva neuresničljivi. Z ne- kaj dobre volje in skupnimi slo- venskimi napori bi se dal rešiti tudi ta problem. Boj, ki so ga pričeli poslanci ptujske občine v tem letu za drugačno delitev proračunskih sredstev v republiki, se bo mo- ral nadaljevati. Občino pa obve- zuje to na skrbno zbiranje gra- diva, ki mora prepričljivo do- kazati, da mora politično teri- torialna skupnost imeti tista sredstva, potrebna za vzdrževa- nje institucij, ki tradicionalno že obstajajo in ki si jih nihče ni izmislil kot svoj »osebni spo- meniik«. Na koncu še to: O reformi pri nas kaj radi govorimo s prizvo- kom, »kot o nesreči«, ki nas je doletela in ki opravičuje pove- čano nedejavnost in bojazen. Zavedati se moramo, da vpra- šanj šolstva iz zdravstva, kot temeljnih skupnih potreb vseh občanov na območju občine, ne bomo rešili brez zavestne lastne udeležbe. Tu mislim na izredni prispevek vseh občanov in vseh delovnih kolektivov skozi vrsto let. Mislim, da so to plemenite nnloge, ki terjajo zavestnih od- ločitev in se .lim ne bo odpove- dal noben občan in noben vo- ljen predstavnik Še ci%a izmed že izvoljenih v št. 15 »Tednika« z dne 14. aprila 1967 smo ostaili našim bral- cem doJžni intervjuja z novodz- voljenima poslancema republi- škiih zborov, in sicer posl^anca za prosvetno kulturni zbor Dušana Cokla in pos-lanca za socialno zdravstveini zbor dr. Stojana Fran- ka, zato pa ju objavljamo v tej številki. Novo izvoljeni poslanec v re- publiški socialno zdravstveni zbor dr. Stojan Frank je odgo- voril na nekaj vprašanj o pro- blemih z njegovega delovnega področja v občini in v republi- ki. Dr. Stojan Frank Kako ste organizirali delo v Zdravstvenem domu v Ptuju, da bi tudi pri vas lažje prebrodili reformne težave na področju zdravstva? V naši občini skrbijo za te- meljno zdravstveno varstvo zdravstveni domovi. Največji po obsegu in teritoriju, ki ga oskr- buje ter po različnosti uslug, ki jih daje pacientom, je Zdrav- stveni dom Ptuj, saj opravlja tudi specialistično dejavnost za celotno območje občine Ptuj in Ormož. Služba nujne medicin- ske pomoči z reševalno službo pa sega še prek občinskih meja. Vsi zdravstveni zavodi na na- šem območju so samostojne sa- moupravne delovne organizaci- je, ki izvajajo zdravstveno var- stvo po obstoječih predpisih in po načelih moderne medicinske vede. Svoje odnose do občinskih skupščin, zavoda za socialno za- varovanje in delovnih organiza- cij izvajajo po načelu samo- stojnosti in medsebojnih obvez- nosti. Ali ste že sklenili s socialnim zavodom ustrezno pogodbo o uslugah pacientom? Za tekoče leto smo že sklenili pogodbo s socialnim zavarova- njem za usluge pacientom z od- bitkom 7,5 "/o glede na lansko- letno realizacijo stroškov. Za izvajanje splošne preventive še ni prišlo z občinsko skupščino do končnega sporazuma. Denar- ja za to važno dejavnost je premalo na razpolago. V preteklem letu je tudi zdravstvo v okviru splošne go- spodarske reforme prišlo v splošno razpravo; sledili so "ukrepi, ki so zmanjšali pravice zavarovanca, zdravstvena služ- ba pa je za svoje delovanje do- bila manj denarja. V sklopu teh širokih akcij je slovenski re- publiški svet za zdravstvo izdal akcijski program za nadaljnje delo, v prihodnem mesecu pa bo izšel novi zakon o zdravstve- ni službi, ki bo skušal odpraviti razdrobljenost, nepovezanost in prekomerno administracijo. Za področje občin Ptuj in Ormož bo obstajal samo en zdravstveni dom; obratne ambulante bodo delovale v okviru zdravstvenih domov. Ali sc bo v bodoče kaj spre- menila osnova dela v naših zdravstvenih domovih? Osnova celotnega dela v na- ših zdravstvenih domovih je za- enkrat še vedno splošno zdrav- stvo. Pomembnost zdravnika splošne prakse se zadnji čas za- to vse bolj poudarja. Celotn(5' zdravstveno varstvo pa temelji na dispanzer.s-ki metodi dela, ki skrbi za posamezne skupine pre- bivalstva: delavce v proizvod- nji, predšolske in šolske otroke. ženske in za one, ki jih tarejo najbolj razširjene bolezni, kot obolenja srca in ožilja, revma- tizem, rakaste bolezni, TBC itd. Vodilni dispanzer za eno tako področje bo moral v bodoče pre- vzeti usklajevanje strokovnih metod dela in organizacijo vseh svojih enot. S to metodo dela smo ogromno dosegli že pri za- ščiti malih otrok in TBC bolni- kov. Smrtnost otrok je na pri- mer v občini Ptuj manjša kot v občini Maribor. Ali si obeta vaš kolektiv v bodoče spremembe, ki bodo v korist kvalitete zdravljenja? Trudimo se, da bi kljub manj- šim sredstvom zdravstveno služ- bo kvalitetno dvignili. Usposo- bili bomo bivši materinski dom za otroški dispanzer, ker so se- daj v obstoječih prostorih ne- vzdržne razmere. Za avtobusno postajo smo po prometu na drugem mestu, z razliko, da tam čakajo zdravi ljudje, pri nas pa bolni. Nekdo nam bo moral prisko- čiti na pomoč tudi pri nabavi opreme za zobozdravstvene or- dinacije. Mogoče bi to najlažje storil zdravstveni investicijski sklad, ki je formiran pri občin- ski skupščini Ptuj. Plačniki za naše usluge nam namreč ne pri- znavajo sredstev za nakup opre- me. Prizadevali si bomo v prihod- nje še bolj dvigniti kvaliteto našega dela, bolne si bomo pri- zadevali usposabljati za vrnitev v produkcijo, tako da ne bosta trpila niti bolnik niti gospodar- ska organizacija. Vsem drugim bolnikom bi tudi radi čimprej vrnili zdravje. Dušan Čc^kl če pomislim, koliko dela nas še čaka, koliko nalog bomo mo- rali rešiti v našem šolstvu, ozi- roma da se točneje izrazim, v našem izobraževanju in vzgoji, me je kar malo strah. Mogoče bi mislil kdo, da zadeve le ni- so tako hude, da bi morali že kar obupati. Ne, niso! Potrebno bo pač mnogo potrpljenja in mnogo volje, pa tudi mnogo ti- hepa predanega dela, čeprav se zdi, da v naši socialistični stvar- nosti zadeve ne bi smele pote- kati tako, kot potekajo in da bi ne bil potreben tako hud in oster boj. Žal — po precej hu- dih razpravah zadnje tedne — se zdi, da bo boj le precej hud in naporen. V mislih imam eno najvažnejših nalog, ki čakajo ljudske poslance. To je sprejet- je zakona o financiranju izobra- ževanja m vzgoje. Mislim, da bodo sprejeli poslanci s sprejet- jem tega zakona nase precejš- nje breme odgovornosti, saj bo- do morali gledati pri njem na interese skupnosti na eni strani, na drugi strani pa interese vsa- kega posameznika. Ne bi rad preveč govoril oziroma pisal o tem zakonu, ker za daljše raz- prave ni ne časa ne prostora. Morda le toliko, da bom posku- šal, ko bo že sprejet, kaki-šcn koli že bo, stremeti za tem, da se bo tudi v praksi izvajal tako, kot bo napisan, če bo seveda uzakonil enakopravnost in pra- vičnost, ki bi je naj bila deležna tako učenec kot učitelj ne gle- de na vse mogoče meje, ki nas sedaj učence in prosvetne de- lavce ločijo na 62 komun, ali ne bodi prehudo povedano na 62 »državic« v državi. Da se bom zavzemal pri svojem poslan- skem delu za reševanje vseh mogočih in nemogočih v^Drašanj in težav ptujske občine v ko- (Nadaljevanje na 5. strani) PREBIVALCI KIDRIČEVEGA IN OKOLICE! KRAJEVNA SKUPNOST IN KRAJEVNI ODBOR SZDL KIDRIČEVO VABITA VSE VOLIVCE NA OBMOČJU KRA- JEVNE SKUPNOSTI KIDRIČEVO, DA SE POLNOŠTE- VILMO UDELEŽIJO NEDELJSKIH SKUPŠČINSKIH VO- LITEV ŽE V RANIF DOPOLDANSKIH URAH TER TAKO DOKAŽEJO SVOJO PRIVRŽENOST CILJEM N^ŠE DRUŽ- BENE IN GOSPODARSKE REFORME IN NADALJNJEMU RAZVOJU NAŠE KOMUNE! ZATO VOLIVCI, VSI NA VOLIŠČA S PAROLO: »VSE SILE ZA NADALJNJI RAZVOJ NAŠE SOCIALISTIČNE DRUŽBE !N ČIMPREJŠNJO REALIZACIJO CILJEV NAŠE GOSPODARSKE REFORME!« KS IN KO SZDL KIDRIČEVO Vesti iz Kidričevega Strokovno izobraževanje v IGA Odkar je tovarna glinice in aluminija ustanovila svoj lastni izobraževalni center, je šlo sko- zi njega že lepo število članov kolektiva, ki so si pridobili svo- jo potrebno izobrazbo oziroma kvalifikacijo. V lanskem letu je izobraževalni center organiziral strokovno izpopolnjevanje zapo- slenih v podjetju, ki je zajelo 192 članov. Bilo je tudi 9 uva- jalnih seminarjev s skupno 135 udeleženci ter dva seminarja za praktikante srednjih strokovnih in višjih šol, ob koncu leta pa sta pričela z delom tečaja za kvalificirane in visokokvalifici- {ane delavce kemijsko-metalur- ške stroke s skupno 100 prijav- Ijenci, zraven tega pa se je za potrebe DE prometa pričel še ^ečaj za kvalificirane postajne delavce. Poleg teh strok pa so pili pripravljeni za izpit poslu- zcvalci črpalk v delovni enoti energetike, ki polagajo izpite v Ljubljani na Inšpekciji parnih kotlov in energetskih naprav, ^^se izpite v izobraževalnem ^entru podjetja registrira odde- '^k za upravno-pravne zadeve Pi"i občinski skupščini Ptuj. V Podjetju je bilo lani 14 članov kolektiva, ki so kot izredni štu- dentje prejemali finančno po- lnoč, od katerih pa jih je že 9 končalo šolanje. Podjetje je ^nielo lani 16 rednih štipendi- stov. (9 štipendistom je bilo ^'^tavljeno štipendiranje zaradi '^^izpolnjenih obveznosti iz skle- !?jenc pogodbe.) Za vso izobra- ževalno dejavnost je bilo lani porabljenih 12.5.823,09 N dinar- jev, kar dokazuje skrb kolekti- za strokovno izobraževanje. Treba je več složnega dela j..^linuli petek je bil v prosto- j'^ krajevne skupnosti Kidriče- ° Sestanek vodstva taborniške jp^^nizacije. Namen sestanka f 01] obravna\'ati nadaljnje de- taborniške organizacije in ^[!|^J"ave na izlet ob prvomaj- praznikih na Pohorje, ki J, ga naj udeležilo čimveč w,^dih tabornikov in ljuhiteljev Q^"in. Po-jovariali so .se tudi 'Nekaterih akcijah, v katerih bi sodelovali mladi taborniki, da bi si pridobili nekaj prepo- trebnih sredstev za svoje nadalj- nje delo. Taborniška organiza- cija ima vrsto problemov in je bilo med drugim poudarjeno, da imajo posamezniki čuden odnos do nje. Tudi s strani šole v Kidričevem nimajo pričako- vane podpore, ker imajo baje tisti učenci, ki aktivno sodelu- jejo v taborniški organizaciji, slabše učne uspehe. Izvolili so nove predstav- nike v organe samo- upravljanja v tem tednu so bile v tovarni glinice in aluminija v vseh de- lovnih enotah volitve v delavski svet in svete proizvajalcev de- Icnmih enot, kjer je potekel mandat polovici članov. Kandi- dacijski in predvolilni zbori so pokazali, da bodo tokrat proiz- vajalci res temeljito pretehtali, koga bodo volili v te najvišje organe upravljanja v podjetju, kajti dosedanje izkušnje so po- kazale, da je bilo tudi precej ta- kih tovarišev v teh organih, ki so predstavljali le številke, ki so molčale dve leti ne da bi kdo od njih kaj izvedel. Vrednost osnovnih src«f- siev okrog 46 milijard starih dinarjev Vrednost proizvodnih naprav oziroma osnovnih sredstev v podjetju TGA Kidričevo se je v lanskem letu bist\eno spreme- nila. Koncem minulega leta je namreč delavski svet podjetja določil odstotek za revaloriza- cijo osnovnih sredstev po po- sameznih skupinah. Predpisi so omogočali delovnim organizaci- jah! odstopanje od predpisanih količnikov, kar je uporabila tu- di TGA. Vrednost osnovnih sredstev je bila pred revaloriza- cijo okrog 38 milijard S dinar- jev in se je po revalorizaciji zvišala na ca 46 milijard S di- narjev. Urejeni so bili tudi predpisani popravki vrednosti, tako da je rezultat re\aloriza- cije v tem. da se je vrednost osno\nih sredstev povečala za okrog 5,5 milijarde S dinarjev. Revalorizirana pa so bila tudi sredstva sklada skupne porabe in je končni rezultat te revalo- rizacije okrog 170 milijonov S dinarjev povečanja vrednosti ^ sredstev sklada skupne porabe. i Stanovanjski fond — podjetja TGA znaša 417 stanovanj, od katerih je v Ptuju naseljenih že 115 stanovanj, v gradnji je še en stanovanjski blok, ki bo vse- Ijiv verjetno še letos. Podjetje razpolaga tudi s počitniškim domom v Crikvenici, v katerem je skupno 86 ležišč, ki so jih člani delovne skupnosti upo- rabljali predvsem v poletnem času. Kot smo že poročali, je delavski svet razpravljal o po- slovanju počitniškega doma in o možnosti, da se dom proda, vendar do danes rešitve o tem še ni. Zadnje priprave pred volitvami Prejšnjo sredo se je sestalo vodstvo KO SZDL Kidričevo ter povabilo na to sejo tudi pred- stavnike ostalih družbeno-poli- tičnih organizacij ter društev. Namen skupnega sestanka je bil se pred nedeljskimi skupščin- skimi volitvami še enkrat teme- ljito pogovoriti o poteku volitev ter o nekaterih konkretnih za- dolžitvah, da bi volitve poteka- le nemoteno in kar se da hitro, ter uspešno. Pred tem je odbor SZDL že imenoval nekatere to- variše in lovarišice v volilne ko- misije. Na območju KS Kidri- čevo bodo tri volišča in sicer v naselju I, v delavskem klubu TGA v restavraciji, v naselju Ki- dričevo II v prostorih obrata EM Maribor ter v Njivercah pri Stanetu Lampiču. KO SZDL in ostale družbenopolitične orga- nizacije so v predvolilnem ob- dobju opravile precejšnje delo in čeprav na kandidacijskih zborih ni bilo pričakovanega števila volilcev. se bodo verjet- no volivci z območja krajevne skupnosti Kidričevo nedeljskih skupščinskih volitev res polno- številno in že v ranih dopoldan- , skih urah udeležili in s tem iz- j polnili s\ojo državljansko dolž I nost ter dokazali svojo privrrc I nost ciljem gospodarske refor me. M. F. stran 4 TEDNIK — petek. 21. aprila 1967 Slran 4 Nekaj misli o ekonomski srednji in administrativni šoli v Ptuju Pred kratkim smo slišali, da bi bilo treba v naši republiki ukiniti zaradi zmanjšanja stro- škov neposrednega šolanja nekaj strokovnih šol, češ da se strok, kader takoj ne more zaposliti. Pri tem sta bili mišljeni tudi obe strokovni šoli v Ptuju. Resnici na ljubo moramo ugotoviti, ^a je postalo z izvajanjem gospo- darske reforme vprašanje zapo- slitve za večino strokovnih pod- ročij trenutno težje, hkrati pa nam je znano, da velik del se- danjih delovnih mest še vedno ni ustrezno zaseden. Vsekakor ne moremo pri tem ukrepati ne- socialno, da bi zadevo takoj v celoti rešili in zamenjali ne- ustrezno usposobljeni strokovni kader, vendar se moramo zave- dati, da ne smemo zaradi tega prizadeti sedanjega mladega ro- du, ki trka na vrata strokovnih šol in se želi primerno strokov- no usposobiti. Ce bi zapirali vra- ta šolskemu usposabljanju onim, ki jih je družba dolžna pripra- viti za življenje, bi storili usod- no napako, da bi sčasoma pri- šlo znova do pomanjkanja uspo- sobljene delovne sile, ki ne bi mogla v prihodnje opravljati vedno zahtevnejših strokovnih opravil. Ekonomska srednja in admi- nistrativna šola v Ptuju je bila ustanovljena pred sedmimi leti zgolj zaradi tega, da bi omogo- čili strokovno izobrazbo mladini tega področja, ji olajšali študij in dosegli, da se lahko šolajo otroci delavcev in kmetovalcev, ki bi sicer svojih otrok ne mo- gli poslati na šolanje drugam. Naši javnosti niso dovolj zna- na dejstva, kaj mladina v teh šolah pridobi in za katere po- klice in strokovna dela se uspo- sobi. Ekonomska srednja šola je splošno gospodarska šola in usposablja mladino za razna opravila, med katerimi so naj- važnejša: — organizacija gospodarjenja, — posli v računovodstvu, — dela pri nabavi in prodaji blaga, •— gospodarsko-tehnična pra- vila, — zbiranje podatkov in njih analiziranje, — pravni posli, — pisarniška ali birotehniška dela. Vsako izmed teh opravil ima še množico posebnih specializa- cij in imamo zato okoli sto raz- ličnih samostojnih gospodarskih poklicev, ki jih lahko opravljajo absolventi teh šol. Vsekakor je obsežnost teh raznovrstnih po- klicev tako velika, da najde vsak dijak v tej množici svoje mesto in se odloči v življenju za eno izmed opravil, ki mu jih ta iz- obrazba nudi. Pri tem ne sme- mo pozabiti na dejstvo, da lahko vsak maturant nadaljuje študij na ekonomski, pravni in filozof- ski fakulteti in na drugih viso- kih šolah družbene smeri in da je obseg višjih šol za mož- nost nadaljevanja študija še večji (višja ekonomsko-komer- cialna šola, višja pravna šola, višja upravna šola, višja šola za socialne delavce, pedagoška aka- demija, višja kadrovska šola in druge). Vsekakor je zaželeno, da se vpišejo v ekonomsko šolo oni, ki kažejo nagnjenost za oprav- ljanje gospodarskih poklicev^ saj si pridobijo to znanje že z oprav- ljeno srednjo strokovno šolo in se lahko usposobijo, če želijo, še na višji ali visoki šoli. Dveletna administrativna šola daje strokovno znanje za oprav- ljanje raznovrstnih pisarniških opravil. Na prvem mestu je pri- dobljeno znanje iz strojepisja in stenografije in nato še dodatne sposobnosti za izvajanje razno- vrstnih tehničnih pisarniških del, ki jih je prav tako na po- klice na desetine. Ker je šola poklicna in dveletna, je možnost nadaljnjega šolanja težja, ven- dar se je možno po predhodnih izpitih vpisati v tretji razred šti- riletnih upravno administrativ- nih šol, ki poslujejo že v neka- terih večjih mestih v naši repu- bliki. Naša administracija še ni pristopila k izboljšanju strokov- nosti pisarniških del, doslej je nameščala neustrezno usposob- ljene delovne moči, vendar bo v prihodnje prisiljena, da bo to storila, seveda postopoma, da bo tudi ta dejavnost v skladu z me- rili naših družbenih zahtev. Skupščina občine Ptuj je na zadnji seji ugotovila, da je za- misel o ukinitvi teh šol neute- meljena iz že znanega razloga. da se lahko šola v srednjih šo- lah v Ptuju le 7,7 odstotka di/a- kov glede na število otrok, ki posečajo osnovno šolo, in da je to razmerje v drugih krajih ve- liko večje in doseže tudi do 30 odstotkov te možnosti. Zato od- klanja skupščina občine tako za- misel, saj bi postalo tako naše področje znova bolj siromašno in bi ne moglo šolati tolikega števila otrok kot doslej. V prihodnjih številkah »Ted- nika« bo šola opisala še bolj po- drobno vse poklice in opravila, ki jih šoli posredujeta mladini. Tako bo našim staršem in mla- dini veliko bolj jasno, kakšno strokovnost je možno pridobiti v teh šolah, in se bo mladina ve- liko raje vanje vpisovala, da bi si pridobila strokovno izobrazbo. Vsako oklevanje sedaj bo vsa- kemu mlademu človeku škodo- valo, kajti izgubljeno bo težko pozneje nadomestiti. Sedanje razmere glede zaposlitve so le prehodnega značaja in se bodo v prihodnjih letih nujno izbolj- šale. Ravnateljstvo Pred premiero Frischeve drame „Andorra" v ptujskem gledališču v ptujskem gledališču bo v soboto, 22. aprila 1967, prva pred- stava Frischeve drame »-Andor- ra-« v izvedbi dramske sekcije ►>-Svobode-« Ptuj in v režiji Fra- nja Potočnika, režiserja SNG Maribor. V zvezi s to predstavo smo na- prosili režiserja Franja Potočni- ka, da bi odgovoril na nekaj «-Tednikovih« vprašanj: Za gledalce te predstave bo vsekakor zelo 'zanimivo, da ste se odločili ravno za Frischevo dramo ►>Andorra«. Kaj vas je k temu spodbudilo? »■K tej odločitvi me je vodilo več motivov. Predvsem bi po- udaril dve aktualnosti, ki sta še navzoči vsepovsod na svetu v vsakdanjem življenju: političen umor in srenja, ki ta umor omo- goča oziroma nič ne stori, da bi ga preprečila. Osrednji problem je .gibanje' Andrija v Andorri, ki ga hočejo izločiti iz svoje sredine kot Zida, čeprav on to ni, niti to ni pro- blem drame. Ta drama je po svoji gradnji in po dramaturški podobi nekoliko drugačna kot smo navajeni gledati igre iz kla- sičnega repertoarja. To je tipič- no moderna drama, ker gre av- torju za to, da bi odvzel gledalcu občutek, da bi gledal delo kot dramo. Sestavljena je iz 12 slik in je že po avtorju razdroblje- na, saj v prehodih iz ene slike v drugo kliče določene osebe pred sodišče na zagovor za svo- ja dejanja, ki se iDodo v drami šele zgodila, čeprav so vsi ti za- govori pred sodiščem leto in dan po dogodkih drame.-« Prav gotovo bo tudi to zani- mivo, kako ste to delo ravno gle- de na posebnosti scensko rešili? »Cisto preprosto s simultano sceno, katere osnova sta dva portala in dva polkrožna zida. Ta dva po potrebi odpiram in zapiram ter dobim tako interier in exterier.-« Mislite, da bodo gledalci dra- mo pravilno razumeli in da bo- ste z njo dosegli namen? »V to sem skoraj prepričan. Kljub temu pa nekaj stavkov o dramaturški gradnji fabule. Na zemljevidu je Andorra, majhno mesto nekje na meji med Španijo in Francijo. Izvert Režiser Franjo Potočnik geografije je njen prostor raz- sežnejši. V našem spominu živi kot neljuba podoba še nepozab* Ijene preteklosti in kot tista me- ščanska Evropa, ki je s svo- jim kompromisarstvom omogo- čila fašizmu njegova razvpita dejanja. Toda Andorra ni samo zgodo- vina. Pod njenim fabulativnim ogrodjem tičita vsaj dva, za naš čas aktualna problema: problem političnega umora in problem V odnosu Andri — Barblin in srenje, ki takšen umor omogoča. Andri je žrtev trenutne politič- ne situacije, trenutne politične igre. Umori ga srenja, ki je za svoje zasebne interese priprav- ljena takoj zanikati človeka in ga pogoltniti z nasladnim apeti- tom. Andorra je na videz sreč- no, bogato mesto. Človekoljub- no, mirno in spravljivo. Pod tem naličjem pa jo razjeda rak lice- merja, zlaganosti in moralnega razkroja. Zato je smehljaj An- dorrancev dvdrezen: ljubezniv, dokler je samo smehljaj, leden, kadar bi morala smehljaju sle- diti vredna dejanja. Takrat so si Andorranci pripravljeni zave- zati oči s črno ruto, na ukaz se- zuti čevlje in še marsikaj bi si slekli za svojo trebušasto var- nost. Zaradi takšnih lastnosti Andrija izobčijo in osamijo. Onemogočijo mu delo in s tem njegov človeški smisel. Namesto dela mu nudijo »-zaslužek-«. Po- nižujejo ga in ga počasi psihič- no umorijo. Andri je za srenjo že od vsega začetka talec in ob primernem trenutku ga porine- jo zverini v žselo. (Cankarjeva Sentflorjanska srenja je poka- zala iste simptome, ki imajo pri Frischu — geografsko! — večjo razsežnost. Tudi Peter in Jacin- ta, Andri in Barblin so si nara- hlo podobni. Za nje v takšni sre- nji ni prostora:) v njuni tragiki se zrcali blodnost srenje v najbolj ostrih barvah. Oba mlada sta brat in sestra, pa ne vesta, da sta brat in sestra in morata zaradi te nevednosti do- živeti zelo usodne posledici. Usodne! Ne po merilih antične tragedije, pač pa po merilih so- dobnih človeških zablod. Barbli- nina in Andrijeva ljubezen je prežarjena z liriko nepopačene mladosti, v razvaline jo spre- meni farizejstvo srenje, ki bi njuna čustva skorajda spakedra- la. Prav paradoksalno je dej- stvo, da je njun skupni oče, ki je znal toliko lepega povedati o človeštvu, povzročil s svojim molkom najhujše zlo. V lažni andorranski atmosferi andorran- ske srenje ni imel poguma, da bi izpovedal resnico o Andrijevem rojstvu. Pozneje ni resnici nihče več verjel. Niso je potrebovali, iskali so žrtev. Andrijeva smrt in Barblinino ponižanje zrasteta v simbol. Mar ni njuna zgodba tragična podoba odtujenosti in človekove osam- ljenosti, ki je v delu sodobne družbe dosegla takšne dimenzije, da še niti najbližji ne spoznajo več? In končno: Ali je Frischeva drama diagnoza, problemsko ali teritorialno omejena, ali je še kaj več? Vprašanje židovstva je v tekstu navsezadnje povsem metaforično. Andorro moramo razumeti kot obsodbo sleherne diskriminacije in kot oster ugo- vor zoper to, da bi človek kjer- koli in kadarkoli postal uporab- ni predmet, proizvajalno sred stvo in objekt izkoriščanja.* V. J. I Esperantski festival Občinska turistična zveza ifl esperantsko društvo »ZAMElŠf. HOF« v Beli Palanki prirejati skupno srečanje esperantistoV Jugoslavije in drugih dežel 23. in 24. julija tega leta. Predvide- vajo tudi, da se bo pri njih usta- vila karavana esperantistov, ki bo potovala na SVETOVNI ES- PERANTSKI KONGRES v TEl AVIV. Prireditelji bodo udelf žencem pokazali pridobitve t < kulturnem, umetniškem in go- spodarskem področju. Tudi Hi razvedrilo bo poskrbljeno. 1 Zveza esperantistov Srbije pM planira za ta čas v Beli PalanKi seminarje, namenjene za stro kovno izpopolnjevanje starih ifl novih esperantistov za učitelji] in predavatelje v šolah in na čajih. Letna konferenca Zvezi esperantistov Slovenije je bila v nedeljo, dne 9. tega me- seca, v Slovenj Gradcu ob na« vzočnosti okoli 100 delegatov il raznih krajev Slovenije in tudi iz Avstrije. Jurčičev„Sosedov sin" v Grajeni Lani je slovenska kulturna de- javnost svečano proslavila 100- letnico prvega slovenskega ro- mana "Deseti brat«, pisatelja Jo- sipa Jurčiča. Hvalevredno je. da se je dramski odsek Prosvetnega društva v Grajeni spomnil tega našega prvega velikega pripo- vednika in sicer z izvedbo dra- matizacije njegove najboljše po- vesti "Sosedov sin«. Jurčičeva dela so dragocen zaklad našega pripovedništva. Vzgajala so na- še ljudstvo, ga dvigala iz zaosta- losti in budila v njem narodno 7.avest. S "Sosedovim sinom« je Jur- čič segel v sodobno življenje slo- venske vasi. Napisal je resnično povest iz takratnega vsakdanje- ga življenja našega kmeta. Ljud- stvo je to povest z veseljem sprejelo in vzljubilo. Originalni, krepko risani in iz ljudstva vzeti značaji so kar silili na oder. Zato ni nič čudnega, da so se razni pisatelji lotili dramatizacij prav Jurčičevih romanov in povesti. Seveda pa je vsaka dramatizaci- ja zmeraj kočljiva zadeva. Tak- šne razgibanosti, ki jo vsebuje roman v okviru nekaj dramskih dejanj oziroma večjem ali manj- šem številu slik, kakor to v pri- meru >->Sosedovega sina« — sko- raj ni mogoče doseči. Zamerili bi temu, žal, nepoznanemu, a Se kar dovolj spretnemu dramatiza- torju Jurčičeve povesti, da je ta- ko ceneno izmaličil in potvoril konec povesti, ko zbeži Franica i od poroke v mesto, kjer se srečn^ j konča njena pretresljiva pot Pj tudi sicer bi iDilo umestno na fi^ katerih mestih v tekstu počedlti z zaprašenostjo. ki deluje danij ta dan le naivno. Predstava je tekla živo in (jj, namično. Vse skozi se je čutilj zanesljiva in spretna roka reJi, serke Marije Vaupotičeve. ki j, z okusom in mero prepletla 0|, stra vnanja dogajanja z osebao tragedijo Štefana in Franice. v veliko pomoč so ji bili igralci. |^ so prepričljivo upodobili '.voj^ značaje. Scena je bila enostavr^ in smiselna. Od igralskih stori, tev naj na prvem mestu omenil izvrstno in inteligentno upodob. Ijenega Štefana Mirka Vaupotl. ča in nežno čutečo Franico Mj, rije Jurančičeve. Zelo lepo stj tudi podala bogatega in samozj. vestnega kmeta Smreluiblike. Matenalno breme osnovnega in srednješol- skega izobraževanja so prevzele občme. Najhujša posledica tega je, da viSe občine v republiki in zvezi niso ekonomisko enako raz- vite in s tem nimajo enaikih mož- nosti urejati materialni položaj izobraževanja. Od tu izvirajo zna- ne anomalije financiranja šolstva v posamecznih občinah. Slabo raz- vite občine ne morejo zadovoljiti svojih proračunskih potreb, niti osnovnih obveznosti do šolstva. Taikšnemu stanju naj bi napravil koinec novi zakan o financiranju izobraževanja in vzgoje. Po iz- gledih tudi novi zakon ne bo ure- dil sedanjega stanja in anomalij Poleg tega bo treba v šolstvu re- ši>ti še sistem naqrajevania, raz- deljevanja sredisfev na p-^isamf?- ne šole, medsebojna trenja in po- dobno. — Pred kratkim so nastopile spremembe v sistemu socialneaa zavarovanja. Kako je s samo- upravljanjem in delom sindikata na področju zdravstva. Sistem socialnega zavarovanja je s spremembo zakona o organi- zaciji in financiranju socialnega zavarovanja v letu 1966 dobil no- vo obliko, saj so na teritodju SRS ukinjeni trije zavodi za soci- alno zavarovanje. Razen tega pa (Konec na 5. strani) V pariiu uicradeno zelenje za nagrobne vence Mnoga mesta se ponašajo s svojimi parki. Ponosni so nanje, ko si jih ogledujejo tujci. Tudi sami radi zahajajo vanje. Glede na mestno zidovje, promet in hi- ter tempo življenja se hočejo sprostiti v naravnem okolju. Za- to jih negujejo z vso ljubeznijo. Vsi prebivalci so njihovi čuvaji in oskrbniki. Kot je videti, je v Ormožu drugače. Kakor se občina in ko- munalno podjetje trudita in vla-- gata sredstva za ureditev zele- nic in parka, jih nekateri pre- bivalci uničujejo. Ormoški park je zelo lep. V njem je precej edinstvenih dre- ves daleč naokrog. Samo v letu 1964 so za ureditev parka vložili 3 milijone S dinarjev. Do leta 1970 ima stanovanjsko komunal- no podjetje v planu čiščenje ce- lotnega parka, postaviti namera- va več klopi in označiti vsa dre- vesa. Vse to bo zahtevalo pre- cej finančnih sredstev. V letošnjem letu so namenili več za komunalno dejavnost. Samo za ureditev zelenic so na- menili 2,600.000 S dinarjev. Mno- go se opravi tudi s prostovolj- nim delom, ki ga je bilo lani nad 600 delovnih ur samo pri ureje- vanju parka. Vsako leto pomla- jujejo park z lepotnimi, redki- mi drevesi. V letošnjem letu bo- do uredili tudi kanalizacijo. Tu- di komunalno podjetje posveča več pozornosti nasadom zelenic in parku, vendar bi se dalo na- praviti še več. Zato pa nekateri prebivalci* ne kažejo nobenega razumeva- nja. Nekaterim so javni nasadi in park vir zelenja, iz katerega lahko nemoteno in nekaznova- no sekajo in nosijo zelenje za nagrobne vence, cvetje za okra- sitev domov in podobno. Glede na okleščena lepa redka dreve- sa, predvsem japonske ciprese, sklepajo, da je prenekateri ve- nec, ki so ga za drag denar ku- pili svojci pokojnikov, bil sple- ten iz ukradenega zelenja. Mno- go škode napravijo tudi otroci. Šole bi morale opozoriti otroke. Kljub prepovedim puščajo pe- rutnino po mestu. Tako uniču- jejo trud za lepši izgled mesta in sredstva, ki jih prispevajo obča- ni za ureditev zelenic in parka. Vsi, ki se trudijo za lepši iz- gled mesta, pozivajo prebivalce Ormoža, da pomagajo pri priza- devanju občinskih upravnih or- ganov in stanovanjsko komunal- nega podjetja, da sodelujejo pri očuvanju lepega parka z redkimi drevesi in onemogočijo nekul- turnim posameznikom uničevati in si prilaščati stvari, ki so last vseh. S skupnim delom bi pre- prečili nadaljnje barbarstvo in dali Ormožu lepši videz. Tujci bodo dobili o mestu in ljudeh, ki živijo v tem kraju, lepše mnenje. ZR Kratka krila dolgi lasje Glede oblačenja in zunanjega videza so navade na londonskih ulicah verjetno med najbolj to- lerantnimi na svetu. Zaradi tega ni čudno, da so dobila kratka, •mini krila relativno hitro domo- rtnsko pravico. To velja, tudi za f dolgolase mladeniče z na žen- - ski način urejenimi frizurami ' ter za dekleta s fantovskimi pri- českami in v dolgih moških hla- čah. Po ulicah Londona se je mož- no popolnoma nemoteno spreho- diti v pižami podobni obleki ali v narobe obrnjenem suknjiču. Vendar pa, v zaprtih družbe- nih krogih, ki obsegajo šole ali tovarne ali celo trgovske hiše, dolgolasi mladeniči ne morejo dobiti zaposlitve, kakor tudi od- puščajo dekleta, ki so svoja krila tako skrajšale, da so izgubila vsak zRak krila v klasičnem smislu. Spor v konfekcijskih hišaii Pred časom je izbruhnil spor mod direkcijo vrste trgovskih hiš konfekcije in prodajalkami. Tem se ni zdelo nič bolj logičnega na svetu kot to, da so tudi same nosile kratka krila, takšna kot so jih prodajale. Direkcija ni so- glašala in spor je bil tu. Začelo se je s pismenimi opo- zorili, potem s pismenimi opo- mini in na koncu z odpusti. Opravičili so jih z izgovorom, prodajalke odvračajo pozornost kupcev od blaga, ki ga proda- jajo. Prodajalke se morajo po- gosto tudi pripogibati in s kri- lom, ki sega komaj 20 cm nad kolena bi pomenilo to za ka- terega izmed kupcev pravo po- hujšljivost. Kolegij o mini-krilih Prodajalke so vztrajale in ko je zadeva prišla v javnost, se je pojavilo vprašanje poslovne 'korale: kako more družba re- klamirati in prodajati oblačila, '^i jih sicer ocenjuje kot nespo- dobna in celo pohujšljiva. O mini krilih so naposled mo- ^^H razpravljati celo direktor.M trgovskih hiš. Takoj so ugotovili. je lažje sprejeti sklep o ka- ^^m investicijskem podvigu ka- kor o dolžini krila. Končno so ^3šli kompromisno rešitev. Pro- dajalkam so svetovali, da načel- no lahko nosijo mini krila, da pa bi smela biti glede na na- favo dela prodajalk krajša ka- kor 10 cm nad koleni. Za londonske razmere pa to j^^č niso mini krila. V zadnjem ■^^su je mogoče videti na london- f^^ih ulicah tudi krila 30 cm nad polenom in ki bi jih le s težavo ^ko uvrstili med katerokoli ^to kril. To so za sedaj le *^^ke ptice*'. Vsekakor pa je pjvažnejše to, da v tej dežel' 'Q nikogar ne vznemirja. SP — T. Okleščene japonske ciprese v parku Novo vodstvo sindikata deluvcev družbenili de- javnosti občine Ptuj Na tretjem rednem občnem zboru sindikata delavcev druž- benih dejavnosti občine Ptuj. ki je zasedal v Ptuju, 15. aprila 1967, so izvolili nov občinski od- bor sindikata delavcev družbe- nih dejavnosti ptujske komune, V odbor so izvoljeni: dr. Josip CaCKOVIC in Vida LIPAVSEK iz Zdravstvenega doma Ptuj ter dr. Anton TROP iz Splošne bol- nišnice Ptuj. Fanika VAUDA iz gimnazije Ptuj. Rado VERK iz osnovne šole Gruškovje in Ja- nez PUCKO iz osnovne šole Hajdina Ciril BOHINC iz Zavo- da za ijmero zemljišč in kataster Ptuj, Marica Fajt iz Centra za socialno delo Ptuj, Maks Zmavc iz uprave Skupščine občine Ptuj, Ema GUCEK, Mladinski zaščitni dom Dornava, Franc FIDERSEK. Občinski komite ZKS Ptuj, in Oto MLAKAR iz Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Maribor — Podružnica Ptuj. Za delegate na republiškem občnem zboru sindikata delav- cev družbenih dejavnosti Slove- nije so na občnem zboru izvo- ljeni: Gvido CEPIN, osnovna šo- la Markovci pri Ptuju, Marica FAJT. Center za socialno del<- Ptuj, in dr. Ante MILETA Zdravstveni dom Ptuj. ' Pri Občinskem odboru sindi- kata delavcev družbenih dejav- nosti Ptuj bo deloval še sindi- kalni odbor za šolstvo, ki ga bo- do izvolili delegati sindikalnih podružnic iz šolstva na zboru. bo sklican v začetku maja. FB Nov brod v Markovcih Pred kratkim so Markovčani odpeljali dve železni ladji z dvo- rišča Elektrokovinarja v Ptuju, kjer so ju izdelali. Ladje so pre- peljali kar s konji. Uporabili jih bodo za brod preko Drave v svo- jem kraju. Mnogi kmetje imajo travnike in gozdove onstran re- ke in ga zato nujno rabijo. Do sedaj so imeli brod sposojen. Tega jim je lastnik konec fe- bruarja odpeljal. Ker domačini ne morejo biti brez broda, so sklenili, da bodo zbrali sredstva in naročili novi ladji. V Mar- kovcih in v Novi vasi so uvedli poseben krajevni samoprispevek. Polovico sredstev je dala obči- na. Tako so lahko plačali ladji, ki sta stali nad tri milijone sta- rih dinarjev. Dušan Čoki (Nadaljevanje in kcnec) rist našega človeka, je razum- ljivo. Ce mi pri reševanju težav 4n želj in potreb ne bo poma- gala moja ideološka izgrajenost m prepričanje ter predanost na- predku, se bom zatekel k svoje- mu idealizmu in humanizmu ter pravičnemu pa tudi kritič nemu ocenjevanju stanja, česar mogoče žal pri mnogih naših ljudeh manjka. Svojim volilcem se zahvalju- jem za veliko zaupanje v želji, da bi s skupnim delom dosegli enega izmed ciljev: »za enako delo in enake cilje enako mo ralno in man^rnlnc priznanje vsem in vsakomur.« KRVNI DAVEK NA CESTAH JE ŠE VEDNO ZELO VISOK Razgovor s patrolo prometne milice Pred dr. Rakuševo hišo ob Ormoški cesti v Ptuju je stal službeni avto M 654; na eni stra- ni ceste Ptuj—Ormož je bil Ni- kola Sarič, vodja prometne pa- trole LM, na drugi pa njegov spremljevalec Avgust Lah. Tudi na njiju je prišla vrsta, naj bi odgovorila na nekaj ►^Ted- nikovih« vprašanj: Ali bi lahko nekaj povedali o vaših službenih zapažanjih na območju med Mariborom in Or- možem? Na to vprašanje je od- govoril Nikola Sarič: »Pri kontroli prometa na tem območju srečujemo različne lju- di, vozače vseh kategorij, od kolesarjev do voznikov najtežjih tovornjakov. Nekateri se ustavi- jo na naš poziv, prisluhnejo na- šim komentarjem o ugotovitvah glede na premalo varne ali ne- varne vožnje, pokažejo na zahte- vo vozniško dovoljenje in se tudi vljudno poslovijo, ko lahko na- daljujejo vožnjo. Drugi se ob- našajo, kot da bi se čutili pri- krajšani pri svojem svobodnem gibanju na cesti, nam dajejo ipo- ralne in strokovne nauke, nam očitajo, da smo prestrogi ali pa da premalo delamo. Pri pijancih pa smo že navajeni vsega, od ne- vljudnosti in netaktnosti do ne- sramnosti, do žalitev in celo do arogantnosti. Vse je pač odvisno od tega, kaj smo ugotovili in za kakšno vzgojno mero smo se od- ločili, za svarilo ali za denarno ka^en, ali celo za odvzem voz- niške knjižice in vozila; vse je odvisno od stopnje ogrožanja javnega prometa in varnosti ljudi na cestah.-« Ste tudi na tej službeni poti od Maribora do Ormoža doživeli kaj posebnega? »Ja, tokrat naju je presenetil voznik osebnega avtomobila MB 226-72 iz Ormoža. Prezrl je v Zlatoličju opozorilo za zmanjša- nje hitrosti in da ne sme pre- hitevati. Morala sva ga ustaviti in poslušati, kako je otresal ne- voljo nad najino poslovno rado- vednostjo, zakaj ni upošteval prometnega znaka itd. Alcoscop je pokazal, da je popil nekaj več, kot je dovoljeno. Moral je dati vozniško dovoljenje in nje- govo vozilo je moralo na postajo LM. Njegove prošnje nisva mo- gla upoštevati, ker je bilo vpra- šanje, kaj bi bilo do Ormoža z vozilom, z njim in z ljudmi na cesti.-« Kako pa se sporazumeta s ko- lesarji in z mopedisti? '^S tistimi, ki se pravilno ob- našajo na cesti, kar dobro, z dru- gimi pa tako, kot zahtevajo stopnje ogrožanja prometa. Ve- čini niti ne bi smela pripisati to- liko nagaji\'osti kot neznanje. Stalen avtomobilski promet na važnejših cestah je najresnejše opozorilo na resno obnašanje, najsi gre človek peš, s kolesom in drugače, poleg tega pa je tudi toliko prometnih znakov, da je težko pozabiti na stalne nevar- nosti, ki prežijo na cestah.-« Kaj je po vašem nevarne- jc, neprevidnost ali nepoznanje predpisov in neupoštevanje pro- mctniJi znakov? ■^Red je zagotovljen za vse. ki se znajdejo na cestah, le tam, kjer ni nevarnosti in kjer lahko vsakdo drugemu zagotovi, da ne bo delal napak. Kjer pa tega ni. mora priti do karambolov, ki j;h navadno povzročajo slabi in ne- disciplinirani vozniki. Pred kratkim se je izredno slabo obnašal od Zagrebške ce- ste proti hajdinski postaji Vlado Kirbiš s svojim mopedom. Zve- čer je na mopedu ugasnil luč, vozil sem in tja po cesti in k sreči, da ni nikogar povozil.. Prometni milici je hotel pobeg- niti, ko je ugotovila njegovo po- četje.-« Kakšnih kazni je največ? »Vsekakor vzgojnih opozoril, nekaj pa tudi denarnih in od- vzem vozniških dovoljenj. Vse je odvisno od krivcev, ki prizna- jo, da niso na cesti sami, in ob- jestnežev, ki hočejo biti na cesti sami, pa tudi za ceno težkih po- sledic za druge. Kjer ne pomaga opozorilo, mora denarna kazen. Vsakdo mora spoznati, da so ce- ste javne in da ne morejo biti ljudje na njih peš in s svojimi vozili odvisni od tega, ali bo komu do njihove varnosti ali ne. K sreči naletimo na več ljudi, ki so hvaležni za opozorilo.-« In še vprašanje Avgustu Lahu in njegov odgovor. Koliko let izkušenj že imate pri kontroli prometa in kakšne so te izkušn,ie: »Vse izkušnje so odvisne od različnih ljudi, ki se gibljejo na manj ali bolj prometnih cestah. Mnogim ljudem zadošča prijaz- na beseda, opozorilo, kako se je potrebno voziti po cestah in spregledanje enkratne napake. Nekaterim nič ne pomeni plačilo 1000 S din kazni. Resneje se zač- nejo nekateri meniti šele, ko vi- dijo, da gre za res ln da zaradi odvzema vozniške knjižice ne bodo mogli nadaljevati vožnje. Prej predrzni postanejo potem nekoliko izbirčnejši pri besedah in ponižnejši, ko prosijo za vr- nitev vozniške knjižice. Najtežje je s pijanimi. Nad njimi se vsi pritožujejo. Z njimi zlepa dosti ne opravite, temveč le z odloč- nostjo. Spominjam se voznika, ki sem ga ustavil, ker sem ugo- tovil, da ne m.ore biti trezen. Sedel sem za njegov volan in ga odpeljal domov. Drugi dan se mi je prišel osebno zahvalit, da sem ga obvaroval vsega najhuj- šega, ker je šele doma spoznal, da bi ddmov težko prispel brez karambola.« Kako pa ocenjujete šolarje in njihovo obnašanje na cestah? »Nikdar ne bo preveč vsako opozorilo doma in v šoli, naj otroci na poti v šolo in domov bolj pazijo na nevarnosti na ce- stah. Skoraj v vsaki gruči otrok najdemo katerega, ki uganja ne- umnosti in navadno jih skupi ti- sti, ki je najbolj nedolžen. Po- sebno kolesarji — šolarji se radi po svoje zabavajo s kolesi, če ne sami pa v dvoje. Marsikateremu vozniku se naježijo lasje, ko po- skuša srečno priti mimo otrok. Sicer pa, tudi odrasle moramo vedno opozarjati zaradi napak na cestah in potem ni čudno, če ni drugače pri otrocih.« V. J. PROGRAM PROSLAV 1. MAJA Odbor za proslave 1. maja je v skladu s smernicami desetega plenuma Občinskega sindikalne- ga sveta Ptuj in z obstoječimi možnostmi ter upoštevajoč pred- loge sindikalnih podružnic do- končno sprejel program central- nih proslav 1. maja v Majšper- ku. Kidričevem in Ptuju. V petek, 28. aprila 1967, ob 19. uri bo v Domu Svobode prvo- majska proslava za območje Majšperka. Kulturni program priredijo: godba na pihala DPD •Svoboda-« Ptuj, moški pevski zbor »Železničar-« Ptuj. Osnovna šola Majšperk s svojim pionir- skim pevskim zborom in recita- torji ter moški pevski zbor DPD »Svoboda« Majšperk. Na prosla- vi bo govoril republiški poslanec gospodarskega zbora Skupščine SRS in član plenuma Občinske- ga sindikalnega sveta Ptuj FRANC KLEMENCIC. V petek, 28. aprila 1967, ob 19.30, bo v dvorani tovarne gli- nice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem prvomajska pro- slava za območje Kidričevega. Kulturni program priredijo: god- ba na pihala tovarniškega odbo- ra sindikata Tovarne glinice in aluminija, pionirski pevski zbor in recitatorja Osnovne šole »Bo- ris Kidrič«. Kidričevo, moški pevski zbor DPD »Svoboda-«, Ptuj, pevski zbor DPD S\'oboda Kidričevo in recitatorja iz Ptuja. Na proslavi bo govoril predsed- nik tovar, odbora sind. Tovar- ne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo, FRANC EMERSiC V Ptuju se bo praznovamp 1. maja pričelo v četrtek, 27. apri- la 1967, ob 18. uri s slavnostno sejo plenuma Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj, nato pa bo ob 19.30 skupina gledališča DPD »Svoboda«, Ptuj, uprizorila v ptujskem gledališču dramo »An- dorra«. Slavnostna prvomajska pro- slava bo v soboto, 29. aprila 1967, ob 19.30 v ptujskem gledališču. Kulturni program priredijo: god- ba na pihala DPD »Svoboda«, Ptuj, moški pevski zbor »Želez- ničar«, Ptuj, pevski zbor DPD »Svoboda«, Kidričevo, moški pevski zbor DPD »Svoboda«, Ptuj, veliki zabavni orkester DPD »Svoboda«, Ptuj, pionirji osnovne šole »Franc Osojnik«, Ptuj, in recitatorji. Na proslavi bo govoril predsednik občinske- ga sindikalnega sveta Ptuj SI- MON PEŠEC. Po proslavi v ptujskem gle- dališču bo ob 21. uri s ptujske- ga gradu tradicionalni prvomaj- ski ognjemet. Odbor za proslavo 1. maja priporoča vsem gostinskim pod- jetjem, da priredijo kulturno-za- bavne prireditve in poskrbijo za čim prijetnejše prvomajsko pra- znovanje. V ostalih krajevnih sredi.^čih ptujske občine bodo prvomajske proslave in prireditve v glavnem 1. maja, na predvečer pa bodo zagoreli kresovi, da bo praznik 1. maja čutiti na celotnem ob- močju ptujske občine. Delovne organizacije, trgovska podjetja, ustanove, hišni sveti in šole bodo poskrbeli za okrasitev mesta in ostalih središč. F. B. Sfran « TEDMK - prlek. 2t. aprila 1%? Danes in jutri Kino Gorišnica 23. aprila 1967 angleški barvni film OBOROŽEN NA- PAD. Kino Ormož 22. in 23. aprila t. 1. film HERKUL OSVAJA ATLAN- TIDO; 26. aprila t. 1. ameriški (vistavision) film VROČA ULICA; ^0 Ptuj 21., 22. m 23. aprila t. 1. ameriški barvni (cinemascope) film SINOVI KATTIE ELDER: 24. aprila jugoslovanski film PONEDELJEK ALI TOREK; 25. in 26. aprila t. 1. francoski film DNEVNIK ZENE V BELEM; 27. aprila t. 1. angleški film MIKAVNOST.. . IN KAKO JO PRIDOBITI; 27. aprila ob 19. uri ameriški barvni (cinemascope) film KLEOPATRA; Kino Tomaž ^•'i Orir^^u 23. aprila ameriški film FALSIFIKATOR IZ LON- DONA. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 22. DO 30. APRILA 1967 Polna luna bo v p»pedeljek, 24. aprila, ob 13.03. Na- poved: v prvi polovici tedna, v času okrog polne lune, bomo dobili večje količine dežja. Okrog 28. aprila se bo \Teme izboljšalo in močno otoplilo. Alojz Cestnik SINDIKAT DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OPRAVIČIL SVOJ OBSTOJ (Nadaljevanje s 5. strani) 60 postavljeni novi pogoji za ob- stoj in ustanovitev komunalnil) ekupnosti. Glede na nove pogoje se je že v februarju 1966 razprav- ljajo o pripojitvi komunalne ekupno^ti socialnega zavarovanja delavcev v Ptuju h komunalni jkuipnosti v Marliboru. Končna pripojitev je bila izvedena v marca 1966. Taiko komunalna skupnost v Mariboru zajema pod- ročje občin Maribor, Lenart, SIo- veaiiska Bistrica, Ptuj in Ormož. Zaradi konkretne povezave z za- varovanci 6o tudi v občini Ptuj UfStanovljeni še sveti zavarovan- cev, ki obravnavajo problematiko svojega teritorija in nato stali- šča posredujejo skupščini. Samoupravi)anje na področju zdravstva je doseglo v preteklem obdobju viden napredek. Velika večina zdravstvenih delavcev si je prizadevala uveljavili samo- upravni sistem. Pri tem so se sre- čali z zapletenimi problemi. Naj- več preglavic je povzročalo eko- nomsko finančno poslovanje, se- stavljanje statutov, pravilnikov, delitev dela in podobno. Poleg pozitivnih ugotovitev je opaziti tudi pomanjkljivosti v razvoju samoupravljanja, ki se je bolj razvijalo kvantitativno in mnogo manj kvalitativno. Samoupravni organi so vse preveč puščali dru- ga vprašanja, ki bolj zadevajo Boinika - človeka in ne toliko zdravstvenih delavcev. Premalo pozornosti so posvečali delu or- ganov upravljanja in sindikalnih organizacij v reševanju odnosov zdravstvenih delavcev do bolni- jkov, kvaliteti zdravstvenega var- stva, boljši organizaciji dela v zdravstvenih zavodih, humaniza- ciji, sodelovanju med zavodi, vprašanjem organizacijske in ka- drovske narave. V oblikovanju in delitvi oisebnih dohodkov v zdravstvenih zavodih so se sa- moupravni organi in sindikati precej trudili, vendar ni«o v ce- loti dosegli zaželenih uspehov. Osnovna težnja je bila predvsem v zviševanju cen zdravstvenih storitev. Navzlic večjim dohod- kom so v strukturi notranje de- litve vedno stagnirali skladi, predvsem poslovni in rezervni. Zato je tudi na tem področju po- trebno uskladiti potrebe zdravst- venih zavodov z materialno zmog- ljivostjo družbe. Samoupravni or- ga-ni in sindikat naj pripomorejo .s svojo aktivnostjo, da bo lahko komunalna skupnost socialnega zavarovanja in skupnost kot ce- lota pravilno cenila finančne po- trebe te službe za funkciionalno dejavnost in razširjeno reproduk- cijo. Z. R. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Franca Bračka se v tihi žalosti iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam s svojo prisotnostjo na njegovi zadnji poti olajšali bol in izrazili svoje sožalje. Posebno zahvalo za vscstrano pomoč dolgujemo delovni skupnosti KK Ptuj, njegovim obratom, posebno obratu ^Slovenske gorice-., hišnemu svetu, sostanovalcem, delov- ni skupnosti šole Osojnik, v«em njegovim sorodnikom^ sodelavcem, prijateljem in znancem za darovano cvetje, govornikom tov. Horvatu, Zemljiču, T3rglezu in Kodriču za čuteče besede. pevc(Mn in ptujski godbi za poslednje slovo. Prav vsem iskrena hvala! l5račkovi