Amerik anski Slo venec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
22. ŠTEVILKA.	J0LIET, ILLINOIS, 3. MAJNIKA 1912.	LETNIK XXI.
MRTVAŠKA LADJA PRISTALA V HALIFAX.
Na krovu 190 najdenih žrtev največje ppmorske nesreče, kar jih svet pomni.
55 AVSTRIJCEV MED ŽRTVAMI.
Avstro-ogrskega gen. konzulata poročilo. Kako se rešil rojak Karun.
Halifax, N. S., 30. apr. — Sidrna ladja “Mackay-Bennett” z najdenimi mrliči “Tkanica” je doplula v tukajšnjo luko ob 8. uri danes zjutraj.
Halifax, N. S., 30. apr. — Kakor žalostna vrnitev domov iz izgubljene bitke se je zdelo gledavcu, ki je opazoval počasni vhod ladje “Mackay-Bennett v tukajšnjo luko. Prapori na polu-jambori, mornarji razoglavi na svojih mestih, tako je plula ladja slovesno, počasi skozi valove. Na zadnjem krovu so bile postavljene krste z nesrečnimi, morju iztrganimi žrtvami največje pomorske nesreče stoletja, do-čim je bilo na sprednjem krovu nameščeno veliko število zagrnjenih mrličev, za katere ni bilo rakev.
Cerkveni zvonovi v mestu so zvonili in vsi prapori so plapolali na polujam-bori. Ko se je ladja približala nabrežju, so se pokrovi s tamkaj pripravljenih krst odkrili, in šatori balza-movavcev so se odprli. Kanadska križarka “Niobe” je postavila 20 mornarjev za častno stražo.
Potem se je pričel tužen sprovod žalujočih, od katerih je vsak upal, da bo mogel vsaj zemeljske ostanke svojega prijatelja ali sorodnika domov peljati. Člani posadke so izjavili, da je bil vsak najdenih mrličev obdan z rešilnim pasom, in da ni bilo na nobenem izmed njih najti strelne rane. Mrliči, ki niso bili položeni v krste, so bili najprej odvzeti; odmaknjeno pogrinjalo je razkrilo več nego 50 trupel, ki so bila na pripravljenih parah brž prenesena na obrežino. Skupno število mrličev na krovu znaša 190, dočim je bilo nič manj nego 116 pokopanih v morju. Med mrliči, spravljenimi na suho, se nahajata dve ženski.
Ismay kot priča.
Washington, D. C., 30. apr. — Od vseh prič, ki so bile pozvane pred senatni preiskovalni odbor, da izpovejo glede “Titanic”-katastrofe, je bil naj-podrobneje zaslišan Bruce Ismay, poslovodja White Star-proge. Nastopil je kot priča že večkrat, in preden senatni odbor zaključi svojo preiskavo, utegne biti Ismay še ponovno navskriž zaslišan.
Ismay je nepozvan izjavil, da je pripravljen vrniti se vsak čas, ako bo njegovo zaslišanje zaželeno.
Senator Fletcher je hotel izvedeti, kak vtis je napravila na kapitana Smitha vest, da se “Titanic” brez upa na rešitev pogreza, ali je bil močno pretresen.
“Kaj tacega nisem omenil,” se je glasil odgovor.
Končno je bil Ismay še enkrat vprašan o katastrofi, ne da bi mu bilo mogoče, svojim prejšnjim izpovedim še kaj pristaviti. Šlo je marveč za ponovitev pripovesti na kratko. Ismay je izjavil, da se bo na Angleškem vršila slična preiskava o katastrofi, in tudi tam da bode on ena glavnih prič.
Nov opis katastrofe.
Washington, D. C., 30. apr.—Henry Stengel iz Newarka, N. J., .tovarnar in rešenec iz pomorske katastrofe, je poročal na kratko na tozadevno zahtevo o potopu “Titanica”.
“Ko sem v nedeljo 14. aprila legel spat,” je pričel, “Sem opozoril svojo soprogo na to, da so stroji delali s polno močjo, kar je bilo očitno že iz strašnega hrušča. Kot tovarnar sem nekoliko vešč tudi strojstvu, in sem vedel, da lomastimo naprej z veliko hitrostjo.
“Spal sem trdno, ko je trčil parnik ob ledenik, in ne bi opazil trčenja, da me ni moja soproga vzbudila. Poskočil sem, se oblekel za silo, moja soproga se je kriče zasukala in hitela sva na krov. Kapitan je izjavil, daje položaj nevaren, in moja soproga in jaz sva si nadela rešilna pasa.
“Ko so bili prvi rešilni čolni spuščeni doli, je izjavil neki častnik, da se je to izvršilo samo iz previdnosti. Moja soproga je dobila prostora v enem prvih čolnov, in jaz sem kmalu sledil, posrečilo se mi je, dobiti sedež.”
“Kje je bil Vaš čoln, ko se je ‘Titanic’ pogreznil?” je bil Stengel vprašan potem.
“Nahajali smo se v le mali razdalji. Strašen pogled je bil. Javkanje je bilo pretresljivo, mnogi so skočili v morje, ko so spoznali, da je ves up izginil zanje. Naenkrat je bilo vse tiho kakor miš, ‘Titanic’ je bil izginil.” Neprijetne posledice.
Washington, D. C., 30. apr. — J. Bruce Ismay, predsednik družbe “International Mercantile Marine”, Josip Boxhall in Charles Lighthall, prežive-
la častnika “Titanica”, imajo biti toženi zaradi preziranja sodišča.
Omenjenci so zapustili mesto in se obrnili v New York, kratkomalo prezirajoč neki poziv zaveznega okrožnega sodišča. Pozvani so v neki tožbi, ki sta jo začeli ga. Lujiza Robbins iz New Yorka in vdova Johna Jakoba Astorja proti “White Star”-progi. Ga. Astor je izgubila pri potopu “Titanica” demantov v vrednosti kacega polu milijona.
Kakor se čuje, so izdana zaporna povelja proti zaželencem.
Avstrijske žrtve “Titanica”.
Newyorski avstro-ogrski generalni konzulat je na temelju potniških imenikov potopljenega parnika “Titanica” dognal, da se je nahajalo na nesrečni ladji 63 avstrijskih podanikov. Ker so se ti skoro brez izjeme vozili v med-krovju in je bil odstotni postavek rešenih medkrovcev mnogo manjši, nego oni rešenih kajutnih potnikov, zato je moralo od 63 Avstrijcev utoniti 55. Samo 8 je bilo rešenih.
Generalni konzulat je zelo poskrbel za osmere rešence in ukrenil, da se odpeljejo naprej v svoje določene kraje ameriške.
Rešitev Slovenca Karuna.
Nenavaden je bil način, kako je “Kranjec” Franc Karun, ki je že več let naseljen v Galesburgu, 111., iz pogrezajoče se ladje rešil sebe in svojo devetletno hčerko, po katero je bil šel v Avstrijo.
Ko je večina kajutnih potnic že bila v rešilnih čolnih, je hotel Karun svojo hčerko, ki se je vozila kakor on v med krovju, spraviti v enega od čolnov. Otrok se ga je oklenil in ni hotel biti rešen brez očeta. Mož je zagledal na krovu ležečo mornarsko čepico. S to se je pokril in pustili so ga z otrokom brez ovire v čoln. Okolnosti, da je zaradi svoje hčerke rešil svoje lastno življenje, si ne šteje za greh. Misli namreč, da je imel isto pravico do obstanka, kakor kajutni potniki in člani posadke, od katerih se je rešilo prav znatno število. (Op. podur. Kakor smo po “G. N.” zadnjič poročali, je po njegovi lastni izpovedi Karuna rešil neki mornar, ki je imel večkrat o-praviti v njegovi kabini in kateremu je časih postregel s pristnim domačim brinjevcem. Bilo, kakor bilo — Karun je rešen. Utonil je pa naš rojak Janez Mrkun iz Bele in neki Janko. Vkrcali so se bili v Chesbourgu za Southampton, da se podajo na “Titanicu” v New York.)
Pomnožitev rešilnih čolnov.
Washington, D. C., 30. apr. — Tekom nadaljnjega zasliševanja je g. Ismay pričal o kapitanu Smithu in nad-strojniku Bellu od “Titanica” v naj-pohvalnejših besedah. Rekel je, da je malo uradnikov v severnoatlantskem prometu, ki imajo pokazati tako brezmadežen rekord, kakor ta dva v zvestem izpolnjevanju dolžnosti preminula moža.
Na vprašanje senatorja Smitha, ali priča ne misli, da bi bilo več potnikov rešenih, ako bi bil “Titanic” imel več rešilnih čolnov, je odgovoril: “Brez dvoma.”
“Ali hočete priznati, da je pomnožitev rešilnih čolnov potrebna?” je bil Ismay nadalje vprašan.
“Brez ugovora, in jaz sem že izdal povelje, da mora imeti vsaka odhajajoča ladja zadosti čolnov za sprejetje vseh potnikov. Ker je pa za namestitev tolikerih rešilnih čolnov treba ladje predelati, bomo začasno jemali manj potnikov na krov.”
Junaštvo mladih pomorščakov.
Petdeset življenja veselih mornarskih učencev, ki so bili nastavljeni na “Titanicu” kot sli, da odgovarjajo elek tričnemu zvonkljanju kajutnih potnikov, je smehljaje storilo smrt. Šalili so se do zadnjega trenotka in so bili srečni, da so mogli stroga ladijska pravila, ki prepovedujejo kajenje v službi, brez kazni kršiti.
James Humphreysu, stanoredniku “Titanica”, ki je poveljeval enega izmed rešilnih čolnov, je bilo pridržano, izporočiti potomcem junaštvo mladeničev, s katerim so gledali neizprosni smrti v oči.
“Stali so v skupinah na krovu in gledali hladnokrvno prizadevanja, spraviti ženske v rešilne čolne. Malo pred potopom ladje jim je bilo rečeno, poskrbeti za svojo rešitev. Nijeden ni poizkusil priti v čoln! Videl sem jih, kako so stali okoli, pušili cigarete in se šalili z mimoidočimi. Nijeden ni bil rešen!”
Trupli Astorja in Štrausa najdeni.
New York, 26. apr. — Trupla polkovnika John Jacob Astorja, Isador Štrausa, newyorškega milijonarja, in C. M. Haysa, predsednika Grand Trunk-železnice, ki so storili smrt ob potopu “Titanica”, so bila najdena in so sedaj na krovu sidrne ladje “Mackay-Bennett”.
Rhinebeck, N. Y., 29. apr. — Pogrebne svečanosti za Col. John Jacob Astorja^se bodo vršile v tukajšnji cerkvi, katero je dal sam zgraditi.
“Titanic”-katastrofa vzrok.
New York, 29. apr. — “The New York Waterfront Federation”, osrednja organizacija zvez mornarjev, pomorskih kuharjev, pomorskih kurja-
VROČ VOLILNI ROJ V MASSACHUSETTSU.
Predsednik Taft zmagal v prvotni vo-litvi v veliko začudenje Rooseveltovcev.
ZELO ZAMOTAN POLOŽAJ.
Roosevelt pozval svoje delegate “at large”, v Chicagi glasovati za Tafta.
Boston, Mass., 1. maja. — Vroč je bil boj včeraj v prvotnih volitvah tako republikancev, kakor demokratov, in ves dan so ^i bili kandidati, posebno prve stranke, tako tesno za petami, da je bilo komaj govoriti o predstvu.
Končni izid pa je pokazal, da je predsednik Taft pridobil znatno zmago nad svojim tekmecem. Dobil je 84,948 glasov, dočim se je moral Roosevelt zadovoljiti z 79,564. Za La Fo-letta je bilo oddanih 1960 glasov.
V demokratičnem taboru je dobil Clark 32,972 glasov, Wilson 14,859.
Skupni izid distriktov je dal 18 delegatov za Tafta in 10 delegatov za Roosevelta.
Nepričakovana izprememba v zakonu o prvotnih volitvah je pa imela posledico, da si uspešni delegati obeh strank niso mogli zagotoviti delegatov “at large”. Taft je dobil večino 5400 glasov, ampak osmeri za Roosevelta odločeni delegati “at large” so pridobili 7852 glasov nad svoje nasprotnike. Demokratični zmagalec prvotnih volitev, Clark, ni mogel dobiti ni-jednega delegata “at large”, vse so zaplenili prijatelji guvernerja Fossa.
Boston, Mass., 1. maja. — Upiranje republikanskih delegatov “at large”, na deželni konvenciji v Chicagi oddati svoj glas za Tafta, vkljub okolnosti, da jih je Roosevelt nujno naprosil, pognati se za onega, je povzročilo napetost političnega položaja. V političnih krogih mislijo, da take razprtije v lastnem taboru doslej še ni bilo zaznamovati.
Dasi so republikanci v državi izbrali Tafta kandidatom za zopetno izvolitev za predsednika in sicer z večino 3,-605 glasov nad Roosevelta, so vendar oddali glas delegatom “at large”, ki so se zavezali za Roosevelta. Zadnji si je zagotovil 10 nadaljnjih delegatov in po tem takem si stojita Taft in Roosevelt nasproti vsak z 18 delegati.
Washington, D. C., 1. maja. — Delegati iz države Ohio utegnejo odločiti usodo Taftove tekme. Volitev ohio-skih delegatov bo dne 21. maja.
čev, pristanskih delavcev itd., je naprosila svoje članek naj se protivijo stopiti na vsako ladjo, ki ni opremljena z zadostnimi rešilnimi čolni in pripravami.
Neka razglašena izjava pravi, da je štrajk na parniku “Olympic” vplival na ljudi tu v Ameriki, in da je federacija sklenila, z vsemi možnimi sredstvi preprečiti slično nesrečo, kakor je zadela parnik “Titanic”.
“Californian” obdolžen.
Washington, D. C., 26. apr. — Senatni preiskovalni odbor je včeraj zaslišal Ernesta Gillsa iz Liverpoola, strojnika na parniku “Californian”. Gills je izpričal, da kapitan te ladje ni hotel slišati klica na pomoč s “Titanica”, vsled česar da je on, Gills, poizkušal svoje tovariše na krovu pregovoriti, da odločno protestirajo proti temu. Žal da ni hotel nobeden potegniti z njim iz strahu, da izgube svoje službe. Ostal je tudi v svojem današnjem zaslišanju pri tem, da bi se bilo “Titanicu” lahko doneslo pomoč, ako ne bi bilo primanjkovalo dobre volje.
“Olympic” moral vožnjo opustiti.
Southampton, 26. apr. — Potovanje parnika “Olympic” je opuščeno, in ladja se vrne v luko.
Southampton, 26. apr. — Mornarji na krovu parnika “Olympic”, ki je bil čez dva dni ustavljen vsled štrajka 300 kurjačev in oljarjev, ker so zapustili ladjo pet minut pred odhodom po voznem redu, so se zdaj pridružili štrajku strojnega osobja in se protivijo, delati skupaj z neunijci, ki jih je najela White Star-proga. Družba je vsled tega sklenila, parnik umakniti in ga poslati nazaj v luko. Potniki, po številu 1400, se porazdele na druge parnike.
Veter vrgel vlak iz tira.
Omaha, Nebr., 25. apr. — Devetindvajset oseb je bilo poškodovanih, ena smrtnonevarno, ko je vrtinčast veter zalotil vlak št. 35 Union Pacific-želez-nice eno miljo severno od Boissa danes pozno popoludne. Vlak je sestajal iz ekspresnega voza, 2 potniških vozov in prtljažnega voza ter je vozil z malo hitrostjo. Samo lokomotiva je mogla vzdržati silo viharja. Vagoni so bili vrženi iz tirov.
KDOR ŠE NI
poravnal naročnino na “A. S.”, naj se požuri, da se mu ne bo vstavil list. Pošljite $1.
Rudarski štrajk dokončan.
Indianapolis, Ind., 25. apr. — Zastopniki rudniških posestnikov iz okolišev mehkega premoga v Ohiu, Penn-sylvaniji, Illinoisu in Indiani ter združenih rudarjev imenovanih držav so podpisali danes popoludne dogovor o plačah na temelju pravkar dovršenega referendum - glasovanja premogarjev. Dogovor bo tvoril podlago pogodbe, ki se ima skleniti za prihodnji dve leti. Premogarji dobe doklado 5c na tono.
Philadelphia, 25. apr. — Z naslednjim, danes izdanim pismom predsednika Baera združbe rudniških posestnikov se potrjuje poročilo, da je bilo doseženo sporazumljenje glede plače in delovnih ur med premogarji in rudniškimi posestniki:
“George F. Baer, predsednik odbora rudniških posestnikov, je sklical glavni odbor rudniških posestnikov in premogarjev na sejo, ki se ima vršiti v četrtek dne 2. majnika popoludne ob dveh v New Yorku, da sprejme poročila po glavnem odboru imenovanega pododbora ter ravna po dogovornem predlogu istega. Pododbor je enoglasno sprejel sklep, čegar pogoji dovedejo do zedinjenja v vseh spornih vprašanjih.”
Kakovost pogojev pa se ne naznani pred sejo glavnega odbora dne 2. majnika.
Philadelphia, 29. apr. — Mezdni boj v okolišu trdega premoga bo prejko-ne končan tekom tega tedna. Glavni odbor, obstoječ iz 10 premogarjev in 10 rudniških posestnikov, se snide v četrtek v New Yorku, da sprejme pod-odborovo poročilo, po katerem je baje sklenjena poravnava vseh spornih vprašanj. O tem ni dvomiti, da glavni odbor pripozna to poravnavo, katere podrobnosti še niso znane.
Trust za poljedelske stroje.
St. Paul, Minn., 30. apr. — V tukajšnjem zaveznem okrožnem sodišču je bila podana tožba proti sedmerim korporacijam in 18. osebam, ki se smatrajo za odgovorne voditelje s 140 milijoni dolarjev kapitalizirane združbe “International Harvester Co.”. Po pomožnem okrožnem pravdniku podana tožba trdi, da je združba trust v nasprotju s Shermanovim protitrustov-skim zakonom, da ima večji del nadzorstva nad trgovino s poljedelskimi stroji ter da s svojim poslovnim načinom resno škodi farmarjem in občinstvu sploh. Tožba zahteva namestitev upravnika imovine, ki ima prevzeti posle korporacije in skrbeti slučajno za razdružbo iste.
Vzrok tožbi je, da omenjena združba tvori trust, ki z nezakonitim poslovanjem škodi vladnim koristim ter cene svojim izdelkom samovoljno zvišuje.
Trust je kapitaliziran s premoženjem $140,000,000.
Položaj v Mehiki.
San Diego, Cal., 29. apr. — Parnik “Bonito Juarez” je dospel danes semkaj iz Mazatlana, s 50 potniki, Mehikanci in Američani, na krovu. Zapustili so Mehiko, ker trgovina počiva. Američani izjavljajo, da življenje ino-strancev začasno še ni v nevarnosti.
Washington, D. C., 29. apr. — Združene Države ne bodo edina vlada, ki odpošlje vojno ladjo v mehikansko vodovje. Govori se, da bodo zgledu sledile druge velevlasti, kakor Anglija in Francija.
Žrtev cigaret.
Iz New Yorka poročajo, da je v Do-nori umrl neki Ernest Ferrine vsled preobilnega kajenja cigaret. Zdravniki so si glede vzroka smrti popolnoma edini, kar tudi ni nič čudnega, ako pomislimo, da je Ferrine skadil v zadnjih desetih letih nič manj kot 182,000 cigaret, torej 50 cigaret na dan. Nikdar ni šel spat brez cigarete v ustih in precej po zajutreku je že pričel kaditi. Malo pred smrtjo je še zahtevah cigareto, toda komaj je parkrat potegnil cigaretni dim, se je zgrudil v posteljo in umrl komaj 38 let star.
Četverčki tehtajo 22 funtov.
Blomington, 111., 1. maja. — G. in ga. John Peters iz Waverley sta roditelja četverčkov. Ti so dva dečka in dve deklici, povprečno vsak pet in pol funta težak. Vsi četverčki so zdravi in čvrsti ter je upati, da bodo živeli.
Novi zvonik sv. Marka posvečen.
Benetke, 25. apr. — Med velikimi slovesnostmi je bil tukaj danes posvečen novi zvonik cerkve sv. Marka, katere starejši zvonik se je, kakor znano, podrl pred 10. leti.
Na vrhu novega zvonika je krasen kip, ki predstavlja nadangela Gabriela, ki ima v roki lilijo. Roke in noge kipa so izdelane iz čistega brona, a ostalo telo je izdelano iz medi ter je v svoji notranjosti zvezano z železno armaturo. Okrožen je angel z kovinskim aureolom, ki ima premera 40 cm ter ima velika krila, ki ga povsem pokrivajo. Palica lilije, ki tehta 9 kg, je visoka 1 m 75 cm.
REKA MISSISSIPPI SE VEDNO NARAŠČA,
V poplavljenih pokrajinah zavladala silna stiska za živež in stanovališča.
160,000 LJUDI BREZ STREHE.
Na stotine družin živi na skrpanih plavih z živino vred.
Washington, D. C., 1. maja.—Vsled obnovljenih poplav po ozemlju ob reki Mississippi bo menda moral vojni department skrbeti še en mesec za streho in hrano za 160,000 ljudi. Tako hitro kakor mogoče se izroče brezdo-movniki krajevnim podpornim odborom, ampak poročila armadnih uradnikov zaznamljajo dnevne odmerke živeža, ki se morajo navzlic temu po živežnem uradu razdeljevati, s 160,000, kar zahteva dnevnih izdatkov $10,000.
Vojni tajnik Stimson misli, da je potrebna nadaljnja dovolitev $500,000 za živežni urad in $150,000 za stanoredni-ški urad, da se pokrijejo izdatki za podporno delo. Stanoredniki so izdali do danes $277,179 za krmo, šatore in čolne, dočim znašajo stroški živež-nega urada doslej $236,000.
Torras, La., 1. maja. — Na stotine družin brez strehe čaka na osvoboditev v poplavljenem okolišu severne Louisiane. Živežna skladišča so povsod postavljena, kjer omogočujejo lahko razdeljevanje med reveže.
Strašne razmere vladajo v okolišu Black Rivera. V mnogih slučajih so se zatekli starši s svojimi otroci in živino vred na brž sestavljene plave, na katerih pričakujejo pomoči. V občinah Concordia, Catahoula in Tensas je vse pod vodo.
Mnoge družine, ki so čakale poplave, so napravile plave, in ko je prišla voda, so znosile nanje pohištvo. Konji, krave, prešiči, kokoši, psi in mačke so se nahajali na istih plavih z družinami. Ta plavajoča, preprosta stanovališča so zasidrana ob drevesih in na njih žive sedaj ljudje.
Mukanje živine je daleč slišno; ne primanjkuje samo živeža ljudem, temveč tudi živini krme.
Cairo, 111., 1. maja. — Vodna višina reke Mississippi znaša danes zjutraj 47 čevljev, to je 9-10 čevlja višje nego snoči. Reka neprestano narašča.
New Orleans, 1. maja. — Povodenj je dosegla danes svoj višek v Baton Rouge in še narašča.
Originalen pogreb.
Milijonar Nicolon v San Franciscu se je te dni oglasil na mestnem uradu in rekel: “Prosim za nakazilo za pogreb.” — Uradnik: “Kdo je pa umrl?” — Nicolon: “Jaz — a to se pravi, ne ves, ampak samo en del mojega telesa. Odrezali so mi nogo in to nogo hočem dati pokopati!” Po dolgem ugibanju je mestni urad prišel do spoznanja, da ima človek tudi za posamezne dele svojega telesa pravico jih pokopati z istimi obredi, kakor pa celo truplo. Nicolon je dobil dovolilo in je svoji nogi priredil primeren pogreb. Šel je prvi za krsto, v kateri je ležala njegova noga in na grobu je imel baje ganljiv govor. Zahvalil se je svoji nogi z lepimi besedami, da mu je toliko let zvesto in uilano služila in mu vrlo pomagala v vseh slučajih življenja ter ji končno zaklical: “Na skorajšnje svidenje!” ____________________
Glasovita razbojnika ustreljena.
Pariz, 28. apr. — Bonnit, vodja da-bro organizirane razbojniške tolpe z avtomobilom, ki ga je policija že dolgo iskala in ki je strašil po Parizu in okolici, kakor tudi njegov pomagač Dubois, sta bila danes po daljšem obleganju ustreljena.
V neki 6 milj od Pariza oddaljeni g'araži sta se roparja zagradila ter več ur z uspehom zoperstavljala žandar-jem, policistom in oddelku vojaštva, dvema stotnijama meščanske straže in stotniji pionirjev. Šele na pomoč poklicanim topničarjem -se je posrečilo, vzeti sovražno “trdnjavo”. Kačih 10,-000 oseb je opazovalo čudni in nejednaki boj.
Nedelavnost.
Lenoba je mati greha, pa je tudi mati mnogih bolezni, med katerimi je nedelavnost jeter najnavadnejša. Navadno jo nahajate med ljudmi, ki sedeč delajo, uživajo mastne jedi, pijejo alkoholne pijače do nezmernosti, ne da bi primerno skrbeli za svoje zdravje. Take ljudi nadleguje zoprn okus v ustih, zapeka, izguba slasti, zelo nečist jezik, požoltelost in zdelanost o-bličja, glavobol, polnota po jedanju in splošna slabost. V takih slučajih najbolje učinkuje Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To brž očisti telo in je ohrani čisto; vse strupovite ostanke jedil izžene in obenem organe tako okrepča, da lahko vrše svoje de-
lo.	Uživajte ga v vseh slučajih, ko je želeti dobre slasti in telesne moči. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland ave., Chicago, 111.
Parnik “Texas” zadel ob mino.
Smirna, 30. apr. — Parnik “Texas”, pripadajoč družbi “Archipelago American Steamship Co.”, je danes zadel ob mino ob vhodu v Smirnski zaliv in se pogreznil. Stoinštirideset oseb je utonilo.
“Texas” je nosil turški prapor in prevažal pošto iz Carigrada v Levant. Najprej se je poročalo, da je “Texas” ameriška ladja, in pomota je nastala iz dejstva, da pripada brodovju krajevnega podjetja, ki posluje pod imenom ‘Archipelago American Steamship Co.’
Smirnski zaliv je eden najlepših pristanov v Sredozemskem morju, in Smirna sama je glavna luka azijske Turčije.
Vhod v zaliv je bil na gosto miniran nedavno po turških oblastih v zaščito luke proti napadu po italijanskem brodovju.
Carigrad, 30. apr. — Devetdeset potnikov od 156 na krovu “Texasa” je bilo rešenih po semkaj dospelih poročilih. Moštvo ali posadka na ladji se nič ne omenja.
Žrtve vrtinca.
Oklahoma City, Okla., 28. apr. — Vrtinčasti veter, ki je razsajal v soboto po delu Oklahome in Texasa, je zahteval prejkone do 60 človeških žrtev; doslej je zglašenih 45 mrtvih. Imenik ranjencev bo imel pokazati več stotin. Brzojavne zveze so jako pomanjkljive, tako da je nemogoče doznati dejstva iz več prizadetih krajev.
Slana na Dolenjskem.
Ljubljanski “Slovenec” z dne 16. aprila poroča: Iz raznih krajev Dolenjske so nam došla poročila o grozni škodi, ki jo je povzročila slana v noči od 12. na 13. aprila. Drevje je bilo v najlepšem cvetju, trta je že odgnala, grozdek se je že kazal pri grozdku in obetal bogato letino. Kar je zavel za dežjem leden sever in ena noč je uničila vse, tako da ne bo ne sadja ne grozdja. Nekateri vinogradniki so kadili, drugi ovijali trte s papirjem itd., a vse zastonj. Morda je ostalo nekaj na krajih, ki so zavarovani proti severu, a drugo je vse šlo. Škoda se trenot-no niti ne da preceniti, a znaša samo v Belikrajini gotovo nad 1 milijon kron, v novomeškem ali krškem okraju pa še mnogo več. Vsled te katastrofe je cena vina poskočila čez noč za 6 do 8 K. Ubogi dolenjski vinogradniki! Predlansko leto palež, da ni bilo kaj trgati, lansko leto na mnogih krajih toča, letos pa že v začetku leta taka katastrofa.
Komisariat na Hrvaškem.
Zagreb, 15. apr. — “Hrvaška korespondenca” poroča: Hrvaški politiki, ki imajo zveze z merodajnimi dunajskimi krogi, so bili po včerajšnji Khuenovi avdijenci obveščeni, da na Dunaju z ostrimi Čuvajevimi odredbami niso zadovoljni in ker je dosegla Čuvajeva diktatura nasprotno, kar so nameravali in kar je zagotavljal Čuvaj, se z vso gotovostjo pričakuje, da se v kratkem odpravi na Hrvaškem protiustavno stanje in da se imenuje novi ban.
Jolietske novice.
—	Poročena sta bila v sredo v naši cerkvi g. Frank Pirc, doma iz Št. Jerneja, in gdč. Marija Lojk, doma iz Šmihela na Dolenjskem. G. Fr. Pirc je zaveden narodnjak in splošno priljubljen. Bilo srečno!
—	V mesnici g. Math. Grahka so bile te dni na prodaj ribe po 10—15 funtov težke. Dobil jih bo še.
—	Slavna brata Mirko in Stevo Se-ljan, o katerih poročamo več na 2. str., bosta imela še eno predavanje v Jolietu in sicer prihodnji petek, dne 10. maja zvečer ob 8. uri v Sternovi dvorani v počast udeležencem konvencije Hrvatske Zajednice 111., ki se bo vršila prihodnji teden tukaj, in v korist hrvatski šoli. Vstopnina bo $1.00 in 50c. Kdor ni bil na prvem predavanju, naj nikar ne zamudi drugega! Kajti take priložnosti ne bo več izlepa v tem mestu. Gg. predavatelja v resnici zaslužita, da ju čuje vsak Hrvat, Srb, Slovenec in sploh Slovan, ki ima kaj smisla za izobrazbo.
1— Protest proti nasilju v Hrvatski, sprejet na javni skupščini Hrvatov v Jolietu, 111., Z. D. A., dne 28. aprila 1912 se glasi:
Uzevši u pretresanje žalosno bez-pravno stanje u Hrvatskoj, Hrvati iz Jolieta i okolice, poduprti od ostale brace Slavena na javnoj skupštini, držanoj u Jolietu dne 28. aprila 1912; pri hvatili su slijedeću rezoluciju:
1)	Najoštrije osudjuju ukinuće listava, makar i sjene, u Kraljevini Hrvatskoj i Slavoniji i najodlučnije proti tomu prosvjeduju.
2)	Osudjuju imenovanje za kraljevskog komisara zloglasnog silnika Čuvaja.
3)	Izjavljuju sućut svojoj braći u domovini i solidarizuju s njima u borbi proti bezprimjernom nasilju, pozivom svim Hrvatima, da se slože u borbi proti tiranima sa geslom “sloboda ili smrt”.
Dplje s tiranima! Živila slobodna i ustavna Hrvatska!
otmjeni zjutraj kakor zvečer, slabotni in zaspani, nadlegovani z opahki.
poskusili to in drugo, a nič vam ni pomagalo toda
Kričistilec
(Severn's Blood^Purifier)
VAM
Odstrani nečistosti iz krvi.
Napravi, da bulelin opahki izginejo.
Pomaga celiti žive rane, uljesa in kožne bolezni Naredi kri obilno in zdravo.	::::::::
otmjeni?
Ako ste popolnoma otmjeni proti večeru, ako ste oslabeli vsled prenapornega dela, bolezni ali starosti, ako je mladoletna barva prošla iz vaših lič, potem je čas, da uživate:
Severov življenski balsam
(Severn’s Balsam of Life.)
Lekarniki povsodi, prodajajo Severova Zdravila, Zavrnite nadomestitve.
Tisto zdravilo, ki nosi napis: “Severa”, je dobro.
Za zbravniški svet, pišite na:
CEDAR RAPIDS IOWA
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 1. maja. — Dovolj ptičjega petja, a še nič cvetja nam ni do-jiesla letošnja spomlad. Mrzlo, vetrno in deževno vreme imamo že skoro dober teden. In z mrazom se je pričel danes tudi “ljubi maj, krasni maj”. Pa v tolažbo nam bodi, da končno mora napočiti lepši čas, ker tako velevajo prirodni zakoni. Sicer smo doslej itak na boljšem, nego predragi našinci v stari domovini, kjer je v noči od 12. na 13. aprila padla bela slana in vse “rožice zamorila”; o tem poročamo na drugem mestu.
—	Umrla je v sredo 24. aprila zjutraj zarana v svojem domovanju pod
h.	št. 911 N. Scott st. gospa vdova Ana Pleše, roj. Crnkovič, doma iz Stare Laze na Hrvaškem, stara blizu 60 let, mati gg. Josipa in Valentina Pleše, ki sta prevzela mesarsko obrt po svojem očetu Jakobu, umrlem lani za neko operacijo. Pogreb gospe Pleše se je vršil v petek dopoludne ob mnogobrojni udeležbi Hrvatov in Slo' vencev. Sorodnikom naše iskreno sožalje, a pokojnici večen mir!
—	Brata Seljan v Jolietu. Zadnjo nedeljo zvečer se je vkljub slabemu vremenu zbralo v Sternovi dvorani prav mnogo slovanskega občinstva, predvsem bratov Hrvatov in Srbov, k velezanimivemu predavanju, katero sta imela slavna brata Mirko in Stevo Seljan o svojem potovanju po Abesiniji, osrednji Afriki in Južni Ameriki. Najprvo je Rev. Violič, tukajšnji hrvatski župnik, predstavil svoja rojaka predavatelja. Potem je nastopil g. Mir ko Seljan in v poljudnem govoru vodil poslušavce po daljnih deželah, opisujoč zemljo, narod, običaje in svoje doživljaje tamkaj ter spremljajoč predavanje z izvirnimi stereoptičnimi slikami, katerih je bilo do 200. Da so slike res originalne, je bilo razvideti iz tega, da sta na njih vedno naslikana tudi brata Seljan. V predavanju o Južni Ameriki je govornik omenjal lepo slogo med tamošnjimi slovanskimi naseljenci, zlasti med Hrvati in Srbi. Potem je predaval g. Stevo Seljan o Hrvatski n domovinskih dolžnostih v idealno navdušujočih besedah, tako da je vsem poslušavcem razvnel srca v ljubezni do tlačene rojstne domovine.
Zaključni govor je imel Rev. Violič, ki je govoril o nedavni uvedbi absolutizma na Hrvaškem in predlagal resolucijo, v kateri se izraža protest jo-lietskih Slovanov proti madžarski strahovladi v “lijepi naši domovini”. Resolucija je bila z gromkim ploskom navdušeno sprejeta.
Tako se je končalo predavanje bratov Seljan s prav lepim uspehom.
—	J. D. Strutzel Auto Co. je prav zadovoljna z letošnjo prodajo avtomobilov.* Nobena druga tvrdka v mestu nima toliko naročil, kakor družba našega podjetnega rojaka, kar nas mora veseliti in navdati s ponosom. Do ISO avtomobilov misli g. Strutzel razpe-čati letos.
—	“Rokovnjače”, ki jih je vprizorilo v Chicagi zadnjo nedeljo popoludne Slov. mlad. sam. podp. dr. “Danica”, si je ogledalo tudi kacih 25—30 Joliet-čanov, ki se niso ustrašili grdega vremena, da ne bi prisostvovali v zgodovini slovenske dramatike znameniti prvi predstavi znane slovenske narodne igre v zapadni metropoli naše nove domovine, v mednarodnem središču Združenih Držav, v katerem igrajo tudi Slovani prav važno ulogo. Udeleženci so se vrnili v Joliet zadovoljni in v zavesti, da v naši naselbini nismo zadnji tudi na slovenskem dramatičnem polju v Ameriki. S tem pa ni rečeno, da ni bila vprizoritev “Rokovnjačev” v Chicagi po svoje vzorna. Najbolj nam je ugajal g. J. Muha kot Blaž Mozol, ki je bil res izvrsten. G. Fr. Krže zasluži pohvalo kot režiser in sufler. Vsem časti
Bradley, lih, 25. apr. — Slavno uredništvo A. S.l Prosim, da natisnete v vaš cenjeni list moj dopis. Ker že dolgo časa se ni nihče oglasil iz naše naselbine, se bom pa jaz.
Omeniti moram, da iz vsake slovenske naselbine se hvaljo, kako so velikonočne praznike obhajali. Da ne bomo predaleč odzad za drugimi, se moramo tudi mi malo pohvaliti. Na velikonočno soboto se je zbrala velika množica vernega ljudstva vseh narodnosti v našo cerkev sv. Jožefa. Ker se je obhajalo vstajenje Zveličarja, je bila cerkev lepo ozaljšana z dišečimi cvetlicami, da se je človek komaj nadihal prijetnega duha. Lepo je bilo videti, ko je šla procesija po cerkvi: nedolžni otroci, deklice z venčki na glavi, dečki pa z rožami v rokah, od za-dej pa deset ministrantov, za njimi pa naš častiti župnik z Najsvetejšim. Po vstajenju smo tudi imeli, kakor v stari domovini, blagoslov kruha; seveda nismo prinesli tako velikih jerbasov, kakor v starem kraju, kjer ženske nosijo čebulo na prodaj v semenj. Tudi moram omeniti velikonočno kolekto. ker je prekosila vse prejšnjih let, ko bi prav dve skupaj deli. Tu gre pa vsa čast našemu g. župniku, ker tako priljubljen med tukajšnjim narodom, da ga vse spoštuje, ker vsak sprevidi, da je mož pošten in pravičen. Veliko tukajšnjih katoličanov, ki so bili že zapustili cerkev za bivšega župnika, je spet nazaj prišlo in podpirajo cerkev,
ker vidijo, da gre vse pravilno. Po prej je okoli cerkve samo plevel ra-stel, nobenega drevesa zasajenega, kakor bi ne bil nihče gospodar, ali zdaj je vse drugači. Naš gospod župnik je nasadil dosti senčnatih dreves, da se bode za par let, če ga Bog obdrži pri nas, lahko po senci sprehajal. Torej čast našemu župniku Rev. Jos. Stukel za njegovo težavno delo med vse vrste narodom!
Piše se po drugih slovenskih naselbinah, kjer je’ kakšen Slovenec izvoljen za aldermana. No, zdaj ga tudi mi imamo v naši naselbini, in to je naš rojak in mož od pet do vrha Matija Gerdešič. In to še ni vse. Še en drugi Matija je pa izvoljen za predsednika od šolskih nadzornikov, kateri nadzoruje osem šol, kar spada pod Bourbonais mesto, in to je naš rojak in poštenjak Matija Stefanich. Torej čestitamo našim Bradelskim Matije-tom!
Morebiti bi kdo rad zvedel, če imamo še kaj dela v Bradley? Prav jako se ne moremo pohvaliti. Delamo zmi-raj, pa vendar ni ravno preveč “rush”.
Zadnjo nedeljo popoludne je grmelo, padalo pa skoraj nič. Ciklon nas bi bil skoraj obiskal; eno miljo in pol od nas je hudo razsajal, da je veliko človeških žrtev zahteval, hiše okoli o-. bračal in tudi nekaj konj pobil. Nevarnost nam povsod preti, naj bo na suhem, ali na vodi, ali na prostem, človek bi moral biti zmiraj pripravljen.
Zdaj pa mislim, da mi je skoro čas spat iti, torej bom jenja! te pisarije, da ne bi urednika razjezil; pa vseeno ne zamerite, ker mi se je dopis tako nategnil; to vas pa prosim, da vaš koš, ki ga imate nekje, tri metre odstranite, da se moj dopis noter ne zvali. Zdaj pa še enkrat pozdravljam vse rojake, posebno pa mojega brata Matijo Pezdirc v Gribljah. John Pezdirtz
Dela se vsaki dan podnevi in ponoči, da staremu delavcu ni treba Biti brez dela. Z novinci je pa bolj trda, dru-zega ne dobi kakpr “tremati”, to kar je najtrje delo tu pri nas v rudnikih. Zdaj, kakor vam je morebiti že znano, ima baker precej dobro ceno, zato pa tudi naša družba C. H. ni pozabila na svoje delavce, jim je povišala plačo za deset odstotkov.
Z društvi smo tudi preskrbljeni. Lepo napreduje društvo sv. Petra št. 30. K. S. K. Jednote, a najbolj napreduje
P.	Z. S. F., ki spada k S. H. Zvezi.
Ravno 27. aprila smo priredili ples v Italijanski dvorani in je prav dobro uspel; je bilo toliko plesalcev, da so se komaj eden drugemu umikali. Tako da Slovenci dobro napredujemo tu na Calumetu.
Zadnjo nedeljo smo imeli tudi koncert, ki ga je priredilo pod imenom One Family Orchestra, pet otrok, naj mlajša deklica 6 let in najstarejši fant 17 let star, 2 sina in 3 hčeri Jožefa in 'Margarete Sterbenc. Koncerta so se vsi zavedni Slovenci na Calumetu udeležili in častitajo staršem za njih trud
Tudi Velika noč je minula in ženitve so se precej začele. Dne 1. maja bo že naš profesor pianist Stane Volarič se poročil s Katarino Majhor, tu dobro znano pridno dekle; in še več drugih se oglaša, čeravno je prestopno leto.
Zdaj pa prosim, da ne vržete tega mojega dopisa v vaš leseni ali drateni koš, čeravno se je ta moj dopis preveč podaljšal. In želim vam veliko novih naročnikov na ta edini katoliški list v Zjedinjenih državah. Vas pozdravljam stari naročnik Peter V.
Bridgeport, Ohio, 24. apr. — Cen je no uredništvo! Upam, da mi dovolite nekoliko prostora v priljubljenem nam Am. Slovencu, da sporočim rojakom kako se imamo še kaj v naši naselbini.
Od dela zdaj ne morem pisati, ker, kakor znano, smo premogarji s 1. apri lom prenehali z delom, ker je potekla naša pogodba. Pričakovali smo burnega boja, a se je vsa stvar drugače obrnila. Premogovi baroni so privo lili v majhno povišbo plače, uradniki naše unije so isto sprejeli in po sploš nem glasovanju je bila tudi po večini od premogarjev odobrena. Tako je grozeči štrajk za dve leti zopet od stranjen.
Premogarji v Ohio smo dobili povišanje 3j4c pri toni, tako da bomo imeli zdaj 57jžc od tona naloženega premoga. V tukajšnjih premogovnikih so delavci jako ogorčeni zaradi tega malega povišanja, ker smo pričakovali, da dobimo “Run of Mine”, kakor ga imajo že naši tovariši v Illinois in po več državah, pa nam je upanje spla valo po vodi. Vsled tega se premo garji neradi vrnejo na delo; po prizadevanju unijskih uradnikov smo se danes vrnili na delo. Zopet se je začelo živahno vrvenje pod zemljo, kjer tisoče in tisoče pridnih rok služi svoj kruh s kopanjem in nakladanjem črnega de-manta.
V staro domovino, v Grintovec pri Šmartnem je odpotoval naš vrli rojak Matija Žitnik. Bil je v naši naselbini splošno priljubljen, član več društev, jako napreden in vnet narodnjak. Dramatično društvo Orel je zgubilo z njegovim odhodom navdušenega člana in voditelja. Želeti je, da bi ga rojaki v njegovem delovanju na društvenem polju posnemali. Vrlemu rojaku želimo v stari domovini mnogo sreče; ako se pa povrne kedaj nazaj, bo vedno dobro došel v našo naselbino.
Tudi več druzih rojakov si je šlo iskat boljšega zaslužka v razne kraje. Rojaka Martin Povše in Jos. Treven sta se podala v Arizono, kjer upata imeti boljšo bodočnost. John Gorišek se je podal pa zopet v staro domovino k svoji družini v Zagorje.
Rojak Alojz Šušteršič si je kupil na jako lepem prostoru 4 milje od mesta Bridgeport 75 akrov veliko farmo. Imel je že prej farmo, pa mu je bila premajhna; sedaj si je kupil večjo in na boljšem prostoru; ker je oddaljen komaj 10 minut od električne železnice in od velike premogove jame, zato mu je uspeh zagotovljen. Ker je vrli rojak vnet narodnjak in član dveh tukajšnjih starejših društev, nas njegov napredek prav veseli in mu želimo najboljšega napredka.
Tudi drugi rojaki si pridno pripravljajo svoje domove in jih je že 30, ki imajo svoje lične hiše. Tako dobiva naša naselbina vedno več stalnih rojakov.
Pomlad je prišla po dolgem času zopet v deželo, in vse po vrtovih in vinogradih lepo kaže, da bi le ne bilo tiste nepovabljene tete slane, ki se pa kaj rada oglasi v tem času.
Ker se je dopis nekam zavlekel, skončam, se pa drugipot oglasim mo goče z boljšim (?) gradivom. Želim Am. Slov. mnogo naročnikov, vsem Slovencem in Slovenkam pa uljuđen pozdrav 1	Mihael Hočevar.
Cooperstown, N. Y., 28. apr. — Ce
njeno uredništvo! Tukaj vam pošiljam en dolar za naročnino Amer. Slovenca, obenem pa naznanjam cenjenim čitateljem o naši farmarski naselbini. Tukaj je še več farm na prodaj vsake vrste, velikih in manjših. Dobra zemlja, zdravo podnebje, zdrava pitna voda, raste vse. Torej kateri hoče, naj pride in si ogleda, ker sedaj je pravi čas. Kedor še potrebuje kakega na tančnega pojasnila, naj piše na: John Bajec, R. D. 3, Cooperstown, N. Y.
S pozdravom	John Bajec.
Calumet, Midi., 29. apr. — Dragi mi A. Slovenec! Sprejmi v svoje predale par vrstic, da sporočim rojakom po Združenih Državah par novic.
Z delom je tukaj ena srednja reč.
Denver, Colo., 21. apr. — Dragi mi g. urednik Am. Sl.! Prosim Vas za malo prostora v nam priljubljenem listu.
Dela se tukaj zmirom po starem, namreč po slabem, kakor drugod. — Spomladi še sedaj nimamo, ker ravno danes je sneg padal kakor v sredi zime, tako da svet že misli, da bode kar zmirom zima. — Sedaj naj pa še omenim malo o društvenih stvareh.
Društvo sv. Jožefa je imelo svojo veselico dne 8. aprila t. 1. in je bila prav dobro obiskana, kar nam je dokaz, da vlada prav lepa sloga med našim narodom.
Dr. sv. Martina, namreč njegovi člani in odborniki se prav pridno pripravljajo za III. konvencijo Z. S. Z., katera se bode vršila v Puebli, Colo., meseca julija ter jim že sedaj želim obilo uspeha.
Tudi dr. sv. Roka dobro napreduje. Kakor je meni znano, je zadnje omenjeno dr. sklenilo na zadnji mesečni seji, da bode delilo od sedaj naprej $1.00 na dan bolne podpore svojim članom. To društvo je eno skoro najbolj potrebnih za vsacega Slovenca, zato ker to dr. skrbi ne samo za telesno, temveč tudi za duševno pomoč.
Zadnji mesec, to je marca 26., 27.,
28.	in 29. nas je obiskal č. g. iz Lead-ville, Colo., Rev. Ivan Perše, tako da je imel vsaki Slovenec priložnost, o-praviti sv. spoved in sv. obhajilo, za kar gre hvala dr. sv. Roka, ker nam je preskrbelo slovenskega duhovnika. Med tem časom nas je obiskal tudi slovenski dijak g. John Judnič, kateri je v tukajšnjem semenišču in bode bral prvo sv. mašo v Leadville, Colo., meseca junija t. 1.
Skoro bi bil kmalu pozabil pevke in pevce, kateri so peli sv. slovenske pesmi v polski cerkvi med časom, ko je bil č. g. Ivan Perše med nami, tako da je moglo pretresti vsakemu srce, ko je slišal v svojem jeziku lepe pridige in petje slovenskih sv. pesmi, za kar gre hvala g. Ivanu Peršetu in pevkam in pevcem.
Se nekaj, g. urednik! Ne morem si kaj, da ne bi vam še to povedal. Tukaj imamo več slovenskih fantov in deklet, ali kakor se je že “trefilo”, da sta hotela ljubiti dva fanta enega dekleta, tako je bilo tudi tukaj. In sta fanta naredila stavo med sabo za neko svoto denarja; eden je Čeh, ali drugi je Slovenec in dekle je tudi Slovenka; in sta se dogovorila, da si kupita vsak svojega konja in koleselj za nekaj ur, in h kateremu bode šla na koleselj tistega bode. In zmagal je Čeh. Pa naj reče kdo, da se ne postavimo v Denverju, posebno stariši dekleta, ker dekle je staro šele 15 let...
Pozdrav vsem Slovencem in Sloven kam.	Opazovalec.
Ely, Minn., 2i. apr.. — Cenjeni! V sosednih državah in mestih že narava zeleni in cvete, toda v tukajšnjem za kotju se je danes 21. aprila, kakor ljudje pravijo, začela nova zima. Sneg pada, burja piha. Mi pa upajmo, da spomladanska sila se bode tudi pri nas razvila. Prve jagode so bile dne 19. t. m. v Ely na prodaj. Iz verostojne strani sem slišal, da ko je v Washing-tonu poldne, je pa na Dunaju zvečer 14 minut čez šest. Pozdrav!
Ivo Težak.
sem že malo zaostal; pa ne da bi pozabil, le nisem imel priložnosti poprej. Rad bi vam še kaj več pisal, pa to ne gre meni od rok, imamo tako zimo, da me skoraj v roke zebe v hiši in vem da bom na svoj god še nosil ‘over-kot’. — Srčen pozdrav tebi, Amer. Slovenec, in vsem naročnikom in naročnicam vrlovrednega lista, ker je res katoliški list.
George Shavor, 307 Elbow St.
Kansas City, Kans., 28. apr. — Cenjeno uredništvo A. S.l Upam, da ne boste zavrgli tega mojega skromnega dopisa v časnikarski pekel (t. j. v u-redniški koš).
Tukajšnje delavske razmere niso posebno povoljne. Dela se bolj srednje. Plača je tudi bolj majhna! Toda kdor dela, vseeno se pošteno preživi. Delo se tudi bolj težko vdobi.
V društvenem oziru so tukajšnji Slo venci dobro organizirani, imajo društva različnih jednot. Kar je najbolj hvalevredno, je to, da vlada med vsemi bratska sloga in edinost.
Le ena stvar se mi ni dopada! To je — naša dekleta. Res je več dobrih in poštenih. Vsa čast njim! Vdobi se jih pa tudi žalibog takih, da delajo sramoto našemu narodu. Pri teh je dnevni prepir in pohujšanje. Pitje in ples je pri njih doma; ne sramujejo se cele noči z moškimi piti in plesati. Toda to še ni vse. Vmes so tudi takšne mlade deklice od 40 let naprej, in te so najhujše. Ako ne kje drugje, tukaj je v navadi pregovor: “Bežite fantje, dekleta grejo!” Mogoče bodejo te vrstice vsaj toliko pomagale, da se ne bo tako očitno delalo pohujšanja in sramote našemu narodu. Ako pa ni kateri po volji, naj se zglasi in pritoži pri	Antonu M. Čeligoj.
Eveleth, Minn., 22. apr. — Dragi mi urednik Am. Slovenca! Zdaj vam pošiljam naročnino 1 dolar, ker vem, da
Krain, Wash., 21. apr. — Amerikan-ski Slovenec, Joliet, 111. G. urednik, prosim, da natisnete v vašem cenjenem listu žalostno novico. V petek
19.	apr. smo spremili k večnemu počitku Janeza Ivca, člana našega društva in K. S. K. J. Društvo mu je priredilo lep pogreb. Omenjeni je komaj delal 2 šifta v Melmontu, enih 18 milj od tukaj v premogovniku in med tretjim šiftom je bil ubit od električnega toka. Ranjki zapušča mater in sestro v stari domovini in, kot slišim, enega brata nekje v Californiji in sestro v Montani, katere naslov meni ni znan. Torej če bi kateri njih o tem kaj več izvedeti hotel, naj se obrne direktno na: Josip Malneritch, R. F. D. No. 1, Box 70, Enumclaw, Wash. Rajnki je bil 30 let star, neoženjen; rojen je bil na Črešnovcu št. 1, fare Semič na Dolenjskem. Bodi mu rahla tuja zemlja!
Ob velikonočnih praznikih je ob-
iskal ngšo naselbino g. Rudolf Perdan, zastopnik Clevelandske Amerike.
S pozdravom na vse Slovence po širni Ameriki. Josip Malneritch.
Krain City, Mich., 30. apr. — Slavno uredništvo Am. Sl.! Pišem par vrstic v nam priljubljeni list in prosim, da najdete prostorček za moj skromni dopis. Zdaj nam se je približala vesela spomlad. Od vseh strani se čujejo in berejo dopisi, kako se Slovenci selijo na kmetije. To je hvalevredno za nas Slovence. Obrnite enkrat hrbet zamazanim rudnikom in zakajenim tovarnam in nevarnim premogoko-pom, in odločite se za kmetijo in postanite samostojni gospodarji, da vam ne bo vedno boss za hrbtom ali pred nosom stal! Poskusite svojo srečo, preden vse svoje moči ne pustite kapitalistom. Pa marsikateri bo rekel: “Kam čem pa iti? Kje bi bilo najbolje?” V vsaki državi obrodi nekaj, v eni koruza, v drugi pšenica, v tretji sadje in grozdje, tako da povsod se za pridelke dobi denar. Tukaj v naši državi, spodnjem Michiganu rastejo in obnesejo vsakovrstni pridelki, čeprav so eni mišljenja, da na peščenem gruntu nič ne rodi. To je samo, da eden drugemu izpodbija kupčijo pri zemljiščih, kakor navadno pri vsaki drugi trgoviji: eni vlečejo na desno, drugi na levo, eni v ‘South’, drugi v ‘North’. Ta naselbina je pa ravno na sredi, takozvana “sadni pas”, v katerem rodi izvrstno sadje in vinska trta, koruza, fižol najboljše vrste, ker ga plačajo $3 mernik, ajda, krompir, proso, pšenica in rž.
Poglavitna reč se pa mora v ozir jemati: podnebje, katero bolj ugaja za nas Slovence. Stavim vam, da ne najdete boljšega zraka in boljše pitne vode, hodite v katero državo hočete! Tukaj so vrelci, ki imajo zdravilno moč v sebi, in ako se hočete prepričati, pridite in boste se na svoje lastne oči prepričali. Ljudje, kateri trpite na dispepsiji, da želodec na prebavlja, ali trpite na živčni oslabelosti ali na revmatizmu, ne trošite denarja po nepotrebnem in ne hodite iskat zdravega zraka v Arizono ali v Texas ali Washington. pridite v Oceana County, Mich, in prebite tukaj par mesecev, pa boste se počutili prerojene. In kateri se pa želi naseliti stalno, si lahko kupi še kos dobre zemlje v naši okolici in ne bo se kesal. Ljudje se starajo do 70. in 80. leta; mož 65 let star hodi pokonci za plugom, bolj kot mladenič 25 let star, ki dela v rudnikih. To vam jamčim, da pišem resnico. Zatorej rojaki, odločite za kmetije in preskrbite si letos državljanske papirje, ker ravno tako so hasnoviti na novih naselbinah kot po mestih; na to bi
moral biti vsak ponosen, da postane državljan.
Kar se tiče v verskem oziru, gre zmeraj na bolje. 10 milj oddaljeno mestece z imenom Brunšvik ima katoliško cerkev. Dozdaj je bila služba božja dvakrat na mesec, zdaj bo dodelana hiša za župnika in potem bomo imeli stalnega duhovna, ki bo oskrboval tudi našo naselbino, dokler nas ne bo večje število, da bomo imeli svojo cerkvico. Zatorej rojaki, ne raztresajte se na vse vetre, naselujte se skup no! Potem z združenimi močmi za-moremo bolj napredovati v vsakem oziru.
Moj dopis se je predaleč raztegnil, bliža se ura polnoči, zato končam za zdaj in pozdravljam vse rojake Slovence n Hrvate, naše brate, po Zdr. Drž. Tebi, vrli list, želim obilo napredka. Z Bogom! Marko Bluth.
Tioga, Wis., 28. apr. — Slavno ur. Amer. Slovenca! Prosim, da sprejmete sledeče vrstice v vaš cenjeni list. Dnevi 22., 23. in 24. aprila bodo ostali tukajšnjim Slovencem(kam) v prijaznem spominu, ker te dneve je bival v naši sredini na Willardu vlč. g. Josip Pollak iz Jolieta, 111., da smo zamogli prejeti sv. zakramente in slišati besedo božjo v svojem maternem jeziku. Blagi gospod nas je lepo učil in opominjal, naj se varujemo greha, zlasti smrtnega, k je največja nesreča za vsa cega človeka, in da naj ohranimo in vpeljemo v svojih hišah še lepe stare krščanske navade, ki jih znamo že iz stare domovine, iz očetove hiše. Njegove besede nam bodo ostale še dolgo v spominu in dal Bog, da bi se zamogli po njih vedno ravnati. Veliko skoro večinoma vsi smo pristopili k mizi Gospodovi, le nekaj je takih izjem, ki pa ne delajo časti slovenskemu narodu, ki je bil vedno tako verno vdan sv. cerkvi Jezusovi in je skrbno čuval njene svetinje. In kaj naj rečem o teh mlačnežih, o teh brezbriž-nežih, ki imajo dosti časa za vse, le za verske reči ne in jim je skrb za ne-umrjočo dušo deveta briga? Brez dvoma je največ krivo te verske brezbrižnosti slabo svobodomiselno časopisje, ki v svojih umazanih, podlih predalih sramoti in blati sv. vero in duhovnike. To je strup, ki ga žal tudi med Slovenci ne manjka; in naše dobro nepokvarjeno ljudstvo pride v to deželo in srka ta strup, in tako polagoma postane mlačno, brezbrižno, začne sovražiti to, kar bi imelo ljubiti, in zgubi najdražji biser, ki ga je še prineslo iz stare domovine, zgubi sv. vero. In koliko je takih slučajev! Zatirajmo torej, dragi Slovenci(ke), zatirajmo z vso močjo svobodomiselne in brezverske časopise in knjige! Nasprotno pa podpirajmo in razširjajmo povsod (Nadaljevanje na 7. strani.)



KRANJSKO.

— V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 13. aprila četvero Slovencev, 32 Hrvatov in 45 Bolgarov; dne 14. aprila 66 Hrvatov in 47 Macedoncev. Iz Amerike se je vrnilo dne 13. aprila 60 Slovencev, 100 Hrvatov in 80 Bolgarov in Macedoncev.
— V Ameriko jo je hotel popihati ter se s tem izogniti vojaški suknji leta 1894. v Vuškovecu rojeni in v Vinico pri Črnomlju pristojni Jurij Bubaš, ki ga je pa še na ljubljanskem južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Večerili pravočasno aretoval dne 12. apr. Oddali so ga sodišču.
— Grozen mraz. Iz Rudolfovega in okolice se poroča: V noči od 12. na 13. aprila je hud mraz uničil vse cvetoče zgodno sadno drevje, po vrtih tudi cvetice ter vinogradnikom vinsko trto, ki je bila v letošnji topli pomladi odgnala svoje mladike. Na vinskih trtah je največ škode na Trški gori. Kolikor se je dalo po ljudski govorici dognati, je ves zgodnji nagon uničen po vinskih krajih na Dolenjskem, ki segajo celo do hrvaške meje.
—	Shod S. L. S. v Ljubljani bratom Hrvatom. Na shodu Slovenske Ljudske Stranke dne 14. apr. v Ljudskem Domu, ki ga je sklical klub občinskih svetnikov S. L. S., je bil z velikim navdušenjem sprejet naslednji pozdrav bratom Hrvatom: Na shodu ljubljanskih volilcev in volilk, sklicanem po klubu ljubljanskih občinskih svetnikov
S.	L. S., izražajo zborovalci bratski pozdrav narodu hrvaškemu v njegovih sedanjih bridkih dneh gorke simpatije, odločno obsojajo sedanji položaj na Hrvaškem ter kličejo: Hrvaški narod, nobena sila naj Ti ne vzame poguma in zavesti, da po hudih dnevih morajo priti lepši dnevi hrvaško-slovenske skupnosti.
—	Evharistični kongres na Dunaju. Dne 11. aprila se je vršil na vabilo prevzvišenega g. knezoškofa dr. A. B.
.Jegliča v knezoškofijski pisarni sestanek o tem, kako naj se ljubljanska škofija udeleži evharističnega kongresa na Dunaju. Izvoljen je za ljubljansko škofijo velik osrednji pripravljalni odbor, na čelu mu prevzvišeni gospod knezoškof dr. A. B. Jeglič. Osrednji odbor, ki si je izvolil tudi pododbor petih gospodov, bo izdal v kratkem oklic in bo organiziral tudi župnijske odbore.
—	Križe pri Tržiču. Premog išče jo v slemenu pri Seničnem. Zvrtali so že precej globoko. Čeravno še niso prišli do premoga, pa niso še obupali Pravijo, da je gotovo tukaj premog, ker se cedi taka voda vun, kakršna se nahaja le, kjer je premog.
—	Šolski vrtovi. Kranjski deželni odbor je sklenil, da se napravi nekaj vzornih vrtov. Sklicana bo enketa, ki se bo posvetovala, kako bi se dobro uredili šolski vrtovi, ki bi bili koristni v napredek kmetijstva.
—	Brezplačen tečaj za slovensko stenografijo priredi Meščanska zveza v Novem mestu. Vodil ga bo prof. M. Sever.
— Mlekarski tečaj za ženske. De Eelni odbor na Kranjskem priredi na Vrhniki mlekarski tečaj za ženske, ki Do trajal od dne 15. aprila do dne 15. iulija 1912. Namen tega tečaja je ženske učiti molže in krmljenja živine, kakor tudi vežbati jih v ravnanju z mlekom, v preiskovanju mleka, dalje c izdelovanju masla in mehkega^ sira er v pomivanju posode in v snaženju mlekaren. V tečaj se sprejnie 12 u-čenk, ki jim preskrbi deželni odbor kranjski prosto stanovanje na Vrhniki ¡n plača polovico stroškov za hrano, ki jo bo dala gospodinjska šola na Vrh niki za 1 K na dan.
—	Na Vačah se je ravno pred pro-esijo vnel božji grob, pa so srečno logasili.
—	Iz Škofje Loke. Tukajšnjo pi ovarno je kupila akcijska družba Union”.
—	Premcmba posesti. Vilo “'Jasno elo”, last g. A. Schreya na Hrušici pri esenicah so kupili za svoto 70,000 K olski bratje iz Dunaja, ki nameravajo dvoriti pripravnico za poznejši spre em v novicijat tega reda. V ta zavod e bodo sprejemali samo mladeniči z ugoslovanskih dežel. Vodja zavoda »ode naš rojak Novomeščan č. brat knselm Mauser.
—	Perutninska razstava v Ljubljani Ine 30., 31. marca in 1. aprila na ob irnem vrtu hotela Union je splošno tgajala in tudi obisk je bil povoljen, cajti oddalo se je čez 2000 vstopnic. Slajveč je bilo razstavljenih kokoši, ro je kazalo že na daleč nenavadno številno in močno petelinje petje, ki se je razlegalo po celi bližnji okolici. Veliko življenja so napravile tudi ra-:e, gosi, purani in druga športna pe-•utnina, kakor pegatke, pavi in fazani. V razstavi so bili tudi golobje in kun-:i. Vsa razstava je bila po vrtu lepo -azvrščena in okrašena z zelenjem in :astavami. Vmes so bili pa paviljoni, ! katerih je bilo videti najraznovrst-rejše perutninarske potrebščine, razni jerni in drugi izdelki, uzorni kurniki
itd. Na verandi tik vrta je bila razstava raznovrstnih jajc za valjenje, ki so se prodajala, dalje razstava pravilno zaklane in za odpošiljanje prirejene perutnine, razstava različnih krmil, učnih pripomočkov, knjig itd. itd., tako da je bila razstava tudi na to stran zanimiva in prav podučna. V Ljubljani je bila to prva perutninska razstava.
— To je pa res napredek! Pri Mariji Devici v Polju je 24 “Orlov” napravilo svojo godbo. “Slov. Narod” piše o njej: “Če se pomisli, da včasih fantje niso poznali drugih inštrumentov, kakor polena in remeljne, s katerimi so svirali po človeških glavah, je to vsekakor napredek.”
— Kako so ognjegasci luno gasili. Bilo je, a ne smemo povedati ne kdaj, ne kje. Neka požarna bramba je imela nedeljo popoldne pred gostilno vajo, po vaji so se šli pa gasilci v gostilno pokrepčat kot po navadi. Nekateri so pa predolgo gasili svojo žejo in v gostilni ostali do 11. ure in bili že precej skrivnostno sladko — ginjeni. Okoli 11. ure pa prileti nekdo v gostilno in zakliče: “V S... (bližnji fari) gori!” Gasilci planejo iz sobe in res zagledajo krvavo rdeče svitlo nebo za goro. Rog zatrobi, brž izvlečejo iz shrambe brizgalno in hitijo na lice mesta. Bili so že' pol ure od doma in so hiteli — do ognja. Pa kako se začudijo, ko priplava izza hriba — široka, svitla luna.-----Strašna jeza, da
jih je eden potegnil, se poloti enih, druge pa grozovit smeh. Hitro se o-brnejo, spravijo brizgalno in gredo spat na svojih iavorikah. Tako je bilo. Kdor jih pa noče po grbi dobiti, ta pa naj nikari ne vpraša dobrepoljske požarne brambe.
— Visok obisk v Postojnski jami. Iz Postojne se piše: Dne 9. apr. je prišel iz Opatije minister za javna dela Otokar Trnka z družino ogledat ^i postojnsko jamo. Vse mesto je bilo v zastavah.
— Kje je pobegli trgovec Bončar? Pod tem vprašanjem piše ljubljanski “Slovenec” z dne 15. aprila: Kakor čujemo, Bončarja v Neaplju niso prijeli. Policija pravi, da je prišlo le vprašanje od konzulata v Neapolju, ali naj Bončarja izroče, ako ga primejo.
—• Osebne vesti. Preč. g. duhovni svetnik Mihael Saje, župnik v Štangi, je stopil v pokoj. — C. kr. državni pravdnik dr. Anton Rogina je postal c. kr. nadsvetnik pri novomeškem o-, krožnem sodišču. — Kranjski deželni predsednik je podelil župniku Jakobu Aljažu v Dovju častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje.
—	Smrtna kosa. V Tržiču je umrl trgovec in izdelovatelj sodavice g. Iv. Jelenc, doma iz Velikih Lašč. — Na poti v Sp. Veterno pri Tržiču so našli dne 10. aprila mrtvega 56 let starega hlapca Jožefa Ferliča. — V Železnikih je umrl Janez Lotrič, p. d. Matičkov, star 75 let; pobila ga je v gozdu bukev. — V Novem mestu je umrl krojaški mojster J. Suhy. — V ljubljanski “Zvezdi” je nagloma umrl dne 13. apr. zvečer g. Franc Levec, c. kr. meroso-dec. — V Ljubljani je umrla gdč. Ema Šega, sestra g. kurata v prisilni delavnici. — V Povirju na Notranjskem je umrla ga. Marija Zakotnik, roj. Novak, stara 69 let. — V Kropi je umrla ga. Helena Šmitek, stara 84 let. — U-mrla je na sušici v Osjeku članica on-dotnega hrvaškega gledališča subret-ka gospa Vida Kočevar pl. Zachova, rodom Ljubljančanka. — V Ljubljani so umrli: Fran Kotar, delavec, 78 let star; Juri Nežmah, železniški delavec, 44; Fran Košak, čevljar, 77; Josip Videtič, klepar, 46; Ivan Uršič, prosjak, 77; Slavija Tominc, usmiljenka, 42.
—	Župnik J. Primožič umrl. Dne
13.	aprila je umrl v Tržiču č. g. Jernej Primožič, župnik v pok. Pokojnik je bil rojen v Tržiču 20. avg. 1846. V mašnika je bil posvečen 1. 1871. Služboval je v Polhovem gradcu, Postojni, Košani, na Gori pri Idriji, v Vrabčah in Goričah.
udari po desni strani lica, da mu je kost počila in tudi po desni roki, da mu je taisto prebil. Nezavestnega na tleh ležečega je še dalje tepel, tako, da je po životu Janez Henigman bil ves ranjen. Sosedje so slišali udarce in so napadalca napodili, a žalibog prepozno, Henigman se že ni več zavedal. Orožništvo je izsledilo kot storilca Alojza Gorše iz Kota št. 2 in ga oddalo na varno med zidovje okrajnega sodišča v Ribnici.
—	Č. g. F. Knižek umrl. Na Sveti Gori nad Litijo je umrl ondotni župni upravitelj, vlč. g. Feliks Knižek. Pokojnik je bil rojen 6. septembra 1870 v Ljubljani. Posvečen leta 1894 ter je služboval v Sostrem, Preserju, Bab-nem polju in slednjič na Sveti Gori.
—	Dr. Janez Mencinger umrl. V Krškem je umrl dne 12. aprila popolu-dne odvetnik dr. Janez Mencinger, slovenski pisatelj, ki je bil rojen na Brodu v Bohinju leta 1836. Spisal je več povesti, posebno je znana njegova duhovita bajka “Abadon”, ki je izšla v “'“Ljubljanskem Zvonu” in je edini slovenski filozofski roman. Znana je tudi njegova povest “Moja hoja na Triglav”.
—	Osmošolec Matija Geršič je umrl na veliki petek pri svojih starših v Rožancih pri Črnomlju.
—	V Ljubljanico je skočila Ivana Novak, Lozarjeva v Ljubljani, stara 23 let.
—	Um se je omračil bivšemu črko-stavcu Filipu Kranjcu v Ljubljani.
—	Uboj. Na velikonočni ponedeljek pošli^so fantje iz Rakitnice v Prigorico. Ko se v noči vrnejo domov in hoče Janez Henigman iz Rakitnice oditi počivat, ga pred hišo napade neznani storilec in ga z vago od voza
—	Vsled poškodbe izgubil zmožnost govora. Franceta Grden iz Martinje-vasi je Alojz Frole tako s kolom po glavi udaril, da mu je črepinjo vdrl. Vsled te poškodbe je izgubil Grden govor. Če bode hotel, da zopet za-dobi zmožnost govoriti, pustiti bode moral operativnim potom lobanjo odpreti in vzdigniti lobanjsko kost. Nezavestnega Grdena so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji.
—	Sestra zažgala otroški voziček svojega bratca: otrok zgorel. Dne 10. aprila v jutro pustila sta Anton in Marija Škrbec iz Mal. Brusnic tri svoje otroke brez nadzorstva doma. Odšla sta v bližnji gozd po listje. 81etna hčerka Frančiška zapustila je tudi hišo in pustila 41etno Marijo in 21etnega Franceta doma, sama pa se je pred hišo zabavala. Francel je ležal v otročjem vozičku in Marija našla je v sobi vžigalico in s to zažgala voziček, da se je vnel. Ko je Francel začel upiti, upila je tudi Marija in na ta klic pritekla je Frančiška in opazila voziček v ognju. Tudi ta je upila in poklicala Gregorja Šinkovca. Ta je hitel takoj v sobo, a prepozno. Predno je zamo-gel pogasiti ogenj, je mladi Francel že dobil težke opekline po životu, nožice bile so mu do kolen odžgane, nakar je v groznih mukah umrl. Tudi Frančiška je zadobila lahke opekline.
jako živahna. Končno je vsa posestva skupaj zdražil zasebnik Albert Ceczovvicka z Dunaja za 506,020 K.
— Zaprt učitelj. Zaprli so v Kozjem nekega Janeza Zupana, po poklicu učitelja, ki je prišel iz Vestfalskega domov k svoji materi. Na Nemškem je imel ženo in otroke. Njegova žena je nenadoma umrla. Po njeni smrti je iz Nemškega pobegnil in vzel seboj tudi 17,000 mark denarja, katerega je žena pripravila za otroke, otroke je pa pustil v Nemčiji brez vsake oskrbe. Sodišče je za njim izdalo tiralico, nakar so ga v Kozjem izsledili in ga zaprli. Spravili so ga nato k okrožni sodniji v Celje.
— Dosti je dobil. V bolnici usmiljenih bratov je umrl dne 25. sušca t.
. mizar Fran Florjančič iz Gornjega Karteljevega nad Mirno pečjo, katerega je sunil dne 10. marca t. 1. v domači vasi Josip Rozman brez povoda z velikim kuhinjskim nožem v trebuh in ga pri tem vprašal: “Na hudič, ali imaš dosti?” Florjančič pač ni mislil, da bo treba na to odgovoriti, da je zadosti dobil.
— Požar. V Godoviču je dne 13. aprila opoldne pri hišarju Leskovec nastal ogenj. Domača požarna bramba je takoj prihitela, vendar zaradi pomanjkanja vode ni mogla ustaviti ognja. Zgorel je ves živež, seno in stelja. Ker je bilo poslopje deloma obokano, se je nekaj pohištva rešilo. Re šili so tudi živino. Zažgal je domač otrok. Posestnik je bil nekoliko zavarovan.
ŠTAJARSK0
-'—'j
— Štajerski Slovenci za brate Hrvate. Iz Šmarja pri Jelšah poročajo: Slovensko katoliško politično društvo za šmarski okraj izreka svoje ogorčenje nad sedanjimi neustavnimi razmerami med brati Hrvati, zagotavlja hrvatsko ljudstvo svojih najiskrenejših simpatij in svojega sočuvstvovanja, da leži kruta mažarska roka tako težko nad hrvaško deželo in prosi brate Hrvate, naj ohranijo mirno kri. Svaka sila do vremena!
— Shod županov. Na belo nedeljo, dne 14. aprila, se je vršil v Mariboru tečaj za župane, svetovalce in odbornike. Predavali so dr. Krek, dr. Pegan, dr. Korošec, dr. Leskovar, Roškar in Pišek. Shod je bil zelo dobro obiskan. Toliko slovenskih županov še ni bilo nikdar zbranih v Mariboru. Videl si najodličnejše može, župane, svetovalce, odbornike in tajnike iz raz nih občin Spodnjega Štajerja, posebno dobro pa je bila zastopana mariborska okolica. Tečaj je otvoril dr. Korošec s primernim pozdravom. Dr. Korošec je omenjal v uvodnem govoru ma-žaronska nasilstva proti našim bratom “Kot sobratje Hrvatov,” je rekel, “izražamo ogorčenje proti nasilju mažar-skega hlapca Čuvaja in protestiramo, da se v današnjem veku tako kruto teptajo pravice cesarju in domovini zvestega hrvaškega ljudstva. Bratom Hrvatom pa izražamo naše največje simpatije.” Zbor županov je navdušeno pritrdil besedam svojega voditelja.
— Pri občinskih -volitvah v trgu Lemberg so bili izvoljeni sami slovenski kandidatje. Štajercijanci so propadli. Tako se snažijo mali trgi v bližnji in daljni ptujski okolici gnilega štajercijanstva.
-—Divjaštvo. Na veliko soboto zvečer so neznani mariborski Nemci in nemškutarji divjali pred hišo poslanca dr. Verstovšeka. Njegova družina je bila v smrtnem strahu. Pred hišo g. poslanca, ki ga ni bilo doma, se je zbrala velika demonstracijska tolpa. Žvižgalo» kričalo in hajlalo se je vsevprek. In zakaj? Ker se je dr. Ver stovšek zavzel za narodno probujo mariborske okolice. Od tod jeza Nemcev in nemškutarjev. — Mariborska “Straža” z dne 10. apr. še poroča o tem: Trezno misleči nemški meščani ostro obsojajo ta najnovejši junaški čin naših “kulturonoscev”.
— Grajščini Thal in Plankenwarth pri Gradcu, pri katerih se je dr. Hudnik najbolj zašpekuliral in s tem spravil Glavno posojilnico v Ljubljani v nesrečo, sta bili dne 11. aprila ekseku-tivno prodani. Dr. Hudnik je dal za grajščini s posestvi vred 1,060,000 K, a je potem še investiral znatne svote, tako za žage 130,000 K. Dražili so se najprej posamični deli, potem pa tudi vsa posestva skupaj. Dražba je bila
— Smrtna kosa. V Gornjemgradu je umrl na veliko soboto Prodnikov oče Presečnik, čigar sin je v Ljubljani notarski kandidat. — V Mariboru je umrla ga. Marija Duma, 59 let stara; imela je pekarijo in je bila tudi dobrotnica ubogih slovenskih dijakov.— Pri Sv. Urbanu nad Ptujem je umrl vpokojeni stotnik Josip Irgl, tamošnji rojak, star 66 let. — V Grižah pri Celju je umrl najstarejši človek v fari, Jurij Gabršek, po domače Piseljc, star 93 let. — V Hočah je umrla ga. Marija Pfejfer, stara 68 let. — V Ptuju je u-mrl veleposestnik in vpok. učitelj Dragotin Zupančič. — Pri Sv. Barbari v Halozah je umrl posestnik Vincenc Ropič, star 51 let. — V Trbovljah je umrl 381etni posestnik Fr. Pust. — V Laškem trgu je umrl Radeckijev veteran Kovač, star 80 let. — V Žalcu je umrl posestnik in gostilničar Josip Kuntara. — V Mariboru je umrl nad-sprevodnik drž. železnice Karol Kočan. — V Bukovci nižje Ptuja je umrl za kapjo prevžitkar Franc Sterbal.
— Dr. Jakob Šket umrl. Dne 11. aprila je umrl v Celovcu prof. dr. Jakob Šket, ravnatelj Družbe sv. Mohorja. Pokojnik je bil rojen 1. 1852. na Sladki gori na Štajerskem in je bil nad 30 let profesor na celovški gimnaziji, dokler ni kot vladni svetnik pred nekaj leti stopil v pokoj. Pridobil si je nevenljivih zaslug za pouk slovenščine na srednjih šolah. Spisal je vse slovenske čitanke za srednje šole, kakor tudi staroslovensko slovnico za sedmi in osmi razred gimnazij. Od leta 1880. do leta 1886. je izdajal leposloven mesečnik “Kres”. Dr. Šket je postal popularen s svojo povestjo “Miklova Zala”, v kateri obravnava snov turških bojev na Koroškem in katero so prvikrat 1.	1884. priobčile “Večernice”.
Zadnja leta pa je dr. Šket posvetil “Družbi sv. Mohorja in njeni upravi.
—	Umrla je v Celovcu majorjeva vdova gospa Ernestina Schemua, mati generalov Schemua.
—	Žalostna smrt. V celovški bolnici je umrla gospa krojaškega mojstra Terezija Fink, ki se je zastrupila, ker je bilo njej in njeni družini odpovedano stanovanje. Dvanajst nepreskrbljenih otrok žaluje po materi.
— “Deseti brat” v Celovcu. Slovensko krščansko-socialno delavsko društvo v Celovcu je priredilo dne 21. aprila v veliki dvorani hotela Trabe-singer narodno igro “Deseti brat”.
— Stoletnico rojstva škofa dr. Jurija Dobrile so dne 16. aprila slovesno praznovali Hrvati in Slovenci v Istri. Škof Juraj Dobrila (rojen dne 16. apr. 1812 na Ježenju v občini tinjanski, umrl 13. jan. 1882 kot škof tržaški) je bil največji sin istrskega hrvatskega ljudstva. Prizadeval se je tako za politično povzdigo ljudstva, kakor za njega izobrazbo in zlasti za gospodarski napredek. Njegov program je bil katoliški, narodni in patriotični. Cesar je Dobrilo zelo cenil, niso ga pa ljubili visoki uradniki, ker se je vedno odločno potegoval za siromaka, hrvaškega kmeta, in proti vsaki krivici odločno protestiral. Najgloblje je vplival na istrsko ljudstvo Dobrilin krasni molitvenik: “Oče, budi volja Tvoja!”, ki je bil vprvič natisnjen leta 1854. in je d.o danes doživel že osem izdaj. Ustanovil je prvi istrski hrvatski politični list “Našo slogo” 1. 1870. Dobrila je bil istrski Slomšek. Slava njegovemu spominu!
HRVATSKO.
— Na Hrvaškem se ne more več govoriti o svobodi. Čuvaj dela, kar se mu ljubi: liste konfiskuje, urednike odstavlja, politične liste s kavcijami zatira. Soproga pa Čuvaju stanovanje prireja po ukusu kralja Ludovika XVI.
— Komisarijat za plačevanje Čuvajevih dolgov. Žena kraljevega komisarja, bivša guvernantka, je ženska zelo finega okusa, ki se ne zadovoljuje v svojem komisarskem sijaju s kakor-šnokoli opravo, temveč je vztrajala na tem, da naj bo njen novi sfan moderno urejen. No, kako naj se to zgodi ko se ve, da plava hrvaški kraljevi komisar v menicah in neplačanih računih. Toda našel se je izhod. Ena soba se ima urediti na ta način, kakor je soba Marije Terezije na cesarskem dvoru na Dunaju, a denar za isto se hoče vzeti iz zemaljske blagajne. List “Hrvatska” je s pomočjo dobrih prijateljev doznal za to mahinacijo in celo stvar prinesel na svitlo. Uradni list je vsled tega skoro pobesnel od srda, a to tem bolj, ker je “Hrvatska” napisala, da velja novo pohištvo 30,000 kron. Ali je zato na Hrvaškem uveden komisarijat, da si bo novi komisar na ta res narobe kavalirski način krpal svoje raztrgane žepe? Hrvaški narod je do skrajnosti izrabljen, siromašen, od dne do dne gospodarsko propada. Kadar je treba popraviti bodisi še tako malo cesto, ni denarja, a za človeka, ki je prinesel toliko zla Hrvaški, izdajejo se tisoči za Čuvajevo pohištvo.
— Manifest Hrvatov. Bivši hrvatski narodni zastopniki nameravajo sklicati sestanek vseh hrvatskih, dalmatinskih, bosanskih in slovenskih narodnih zastopnikov v Ljubljano ali Split, na katerem bi sestavili manifest (razglas) na narod, spomenico kralju in manifest na Evropo.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba teL 891.	JOLIET, ILL
Louis Wise
“MEET ME FACE TO FACE”
gostilničar
200 Jackson St.,
Joliet, IS
Prijateljem in znancem naznanjam da sem kupil Mauserjev salun, kjer mt lahko najdete vsak čas in se okrepčate V zalogi imam najboljša vina in drug* pijače.
— Deželni glavar goriski umrl. Dne 8. aprila je umrl v Gorici vitez Alojzij Pajer de Monriva, deželni glavar poknežene grofije Goriške in Gradiške, ki je bil pred kratkim obhajal o-semdesetletnico svojega rojstva. Vitez Pajer je bil najstarejši deželni upravni funkcionar v državi; njegov svak je profesor Blaserna, podpredsednik senata v Rimu. Rajni je bil jako markantna politična osebnost.
— Mrtvega so našli dne 4. apr. pri Cerknu na Primorskem posestnika in zidarja Mihaela Štucina iz Stare Ose-lice, ki je izginil zdoma v noči od 31. marca na 1. aprila. Pokojnik zapušča vdovo, mater in petero nedoraslih o-trok.
— Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici Maks Plesničar. -
— Samomor. V Trstu se je zastrupila 251etna zasebna uradnica Amalija Černivc. Pila je žvepleno kislino. Samomor je izvršila vsled nesrečne ljubezni.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA Najpripravnejša in najcenejia paro brodna črta za Slovence in Hrvat«. Regularna vožnja med New Yorfcom Trstom in Reko.
Brzi poštni m novi parobrodi na dvi
vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
KAISER FRANZ JOSEF I. “maiden voyage” iz New Yorka Druge nove parobrode kateri čejo vo zit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ot sredah ob 1. popoldan in Trsta ob so botah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so modeme urejeni. Hrana je domača. Mornar ji in lečnik govore Slovensko in Hr vaško.
Za nadaljne informacije, cene h vozne listke obrnite se na naše zastop nike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents
2	Washington St.,	New York
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kaHi fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILI*
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčat s ča8o okusne pijače in jedil v salun
in restavracijo
BAR CAFE,»?
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
Postrežba izborna— prav po domače.
.JOLIET
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. J OLIET, ILL
iiiiiiiiiinoniiiuiiiHii
§ Kadar se mudite na vogalu I Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
I MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni.
H Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Win. Metzger
{= Ruby and Broadway JOLIET
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiHHmnnmiHmiii
POZOR, ROJAKII
Moderno gostilno
National Bufftt
v katerej bodem točil najbolj!« per» terjevo pivo, izvrstno žganje, doma!« vino in prodajal dišeče smodk«. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Rubjr St
N. W. Phone 825	Joliet, 111.
Anton Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izde* Iuje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in imodko.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
3501 E. 95th St So Chicago, M.

Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KROM| VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4 brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOK-TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN. KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO H RA. NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo maa| varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dol*, mo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO 1
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, oajvečji in edini slovenski-tartssliški list v Ameriki ter glasilo K, S. K. Jednote.
Urednik............Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, III.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEMO-AM, TISKOM DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik........Anton Nemanich
Tajnik..............William Grahek
Blagajnik..............John Grahek
Telefoni: Chit cago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 ■a leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
B#plsi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Prt spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Sopite in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Canik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
Vfce first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America - The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Sevenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unij ska tiskarna.

CERKVENI KOI-EDAR.
S. maja Nedelja
6.	“ Pondeljek
7.	“ Torek
8.	“ Sreda
9.	“ Četrtek
10.	“ Petek
11.	“ Sobota
Pij V. papež. Janez Ev. Stanislav škof. Zjav. Mich. Gregoriaus Naz. Izidor, spoznav. Mamert, škof.
NAUK ZA ČETRTO NEDELJO PO VELIKI NOČI.
Svet je bil Kristusu vedno sovražen, ker je krščanstvo svet prepričalo greha. Naziranje in načela sveta — naj bodo še tako mamljiva — je obsodil evangelij kot lažnjiva in goljufiva. Spolnile so se preroške besede Jezusove, ko je rekel: “Ko pride Tolažnik, bo svet prepričal greha.” Da bi svet goljufal neizkušeno ljudstvo, se je posluževal vsikdar raznovrstnih mamljivih besed, s katerimi je hotel ljudi odvrniti od cerkve. V 16. stoletju je bila beseda reforma ali preustrojitev, ob koncu 18. stoletja so bile besede: prostost, jednakost in bratstvo, dandanes pa se zlorabi beseda: napredek. Povsod se sliši: Mi smo v dobi napredka, mi smo napredni, le cerkev ni napredna in obsoja napredek. Na ta način se neti sovraštvo zoper cerkev in zbuja se nezaupnost do nje. Poglejmo dandanašnji napredek in prepričali se bomo, da cerkev ni nasprotna pravemu napredku.
Napredek je raznovrsten, je lahko napredek v gmotnem, nravnem in umstvenem življenju. Ne more se tajiti, da je v gmotnem življenju naša doba res doba napredka. K temu napredku so' pripomogle razne iznajdbe: par, plin, elektrika. Vse te iznajdbe so spremenile obrt, so povzročile popotni preobrat v njej in so vir res velikega gmotnega blagostanja in napredka. Temu napredku se cerkev nikdar ni pf-otivila, marveč vsako iznajdbo je veselo pozdravljala.	»
Kaj pa z napredkom v nravnem in umstvenem oziru? Ali imamo dandanes veleume kakor so bili veleumi Platon, Aristotel, sv. Avguštin, sv. Tomaž Akvinski? Ali imamo pesnikov velikanov kakor so bili Dante, Tasso, Shakespeare? Ali imamo kaj umetnikov Mihael Angelove in Rafaelove vrste? Kdor hoče biti resničen, ta mora pripoznati, da je naša doba preveč materijalna in da vsled tega v umetnostih ne more biti onega napredka kakor nekdaj. Kaj pa je z napredkom v nravnem življenju? Le poglejmo načela, ki se dandanes povdar-jajo, načela, ki so krščanstvu naravno-stno nasprotna! Oznanjuje se svobodna ljubezen, razdražljivost zakona. Poglejmo nadalje nravnost brez Boga, vzgojo otrok brez vere in poglejmo strašne posledice teh načel, potem pa si odgovorimo, ali mora krščanstvo odobravati take vrste napredek.
Ako popotuješ si zbereš tovariša, ki
ima tvoje nazore in tvoje navade, sicer bi ti postal tovariš nadležen. Ako cerkev ne mara nobene zveze se svetom, dela to za to, ker je svet cerkvi vseskozi nasproten.
Ali je cerkev res nasprotnica prostosti, jednakosti in bratstva? Ali je vse to refe šele iznajdba in izmišljija leta 1789, torej časa velike francoske prekucije? Jezus je oni, ki je prinesel na svet prostost in je se svojimi božjimi nauki obsodil vsako suženstvo; on je tisti, ki je učil jednakost vsih glede dolžnosti in glede pravic; on je učil pravo ljubezen, s katero se moramo med seboj podpirati kakor otroci enega očeta, kakor udje enega telesa, katerega glava je on sam. Sv. cerkev ljubi torej in mora ljubiti pravo prostost, pravo jednakost in pravo bratstvo. Vsled svojega božjega poslanstva pa mora seveda prav ta cerkev obsojevati tisto prostost, ki se prevrže v razbrzdanost, tisto jednakost, ki se loti ptujih pravic in ptujega blaga; tisto bratstvo, ki hujska ubožne proti bogatim, seje v srca nezaupnost in ščuva k uporu. Cerkev odobrile, kar ima najnovejši vek res blagega, dobrega in koristnega in veseli se, ako res vspeva prava prostost, pravo bratstvo in prava jednakost. Ako pa svet tava v pogubonosnih zmotah, katerih konec je pogin, tedaj seveda cerkev kot steber resnice z njim soglašati ne more. Ko bi se cerkev prilagodila popolnoma svetu, tedaj bi ona ne bila več božje delo vstanovljeno v zveličanje sveta. Sv. cerkev je učiteljica resnice in resnico ona brani vsikdar in povsod. Ko bi iskala cerkev kako sporazumlje-nje se zmotami, tedaj bi ne bila več nespremenljiva; ko bi se pa cerkev spreminjala, tedaj bi zgubila pravico do obstanka. Kaj pa je zahtevalo poganstvo od cerkve v prvih stoletjih njenega obstanka druzega kakor, da naj kristjani darujejo malikom! Kaj je zahteval razkol? Nič druzega kakor, da naj cerkev žrtvuje nekaj resnic ljubemu miru na ljubo. Isto, morda v nekoliko večji meri so zahtevali krivoverci srednjega veka. Cerkev pa tem zahtevam ni mogla vstreči, ni se vklo-nila Fokiju in odpadli so jutrovski kristjani in Rusi, ni se vklonila Henriku VIII. in zgubila je Angleško, ni se vklonila Lutru in zgubila je večino Nemčije.
Cerkev je bila in bo vedno v najlepšem soglasju z zahtevami človekoljubja, ker vedno vstreza pravim potrebam človeštva. Čednosti, ki šo podlaga človeške sreče, oznanjuje ona kot dolž nost, tako n. pr. ljubezen, pravičnost, zmernost, čistost. —• Kaj pa hoče svet dandanes? On hoče, da raste mladina brez znanja o Bogu in večnih resnicah, da naj se odreče cerkvi vsaka pravica glede zakona, kateri naj bi bil popolnoma prost in razvezi j iv. Svet hoče, da bi vodilo naših dejanj ne bila več pravičnost marveč korist. Takih načel cerkev seveda ne more odobriti. Sv. Duh vedno vlada cerkev, zato pa sv. Duh tudi vedno prepričuje svet greha zato, da reši duše. Sv. Duh je luč in resnica. Ko bi vgasnila ta luč, bi tema zagrnila celo človeštvo, ko bi umolknil glas te resnice, bi nastopila nepopisna zmešnjava in svet bi se pogreznil v dobo poganstva.
Karkoli ima svet dobrega, to odobrava tudi krščanstvo, ne more se pa vjemati s tem, kar je krivičnega in napačnega in kar je njenem poslanstvu nasprotnega. Ne dajmo se preplašiti z očitanjem, da nismo napredni. Napredni smo v vsem tem, kar je res dobrega. Bodimo pokorni zapovedim sv. evangelija in skrbeli bomo s tem tudi za pravi napredek človeštva.
REV. JOS. POLLAK.
MISSISSIPPI.
Zopet enkrat se raznaša zadnje tedne po deželi vest o poplavi s prediranjem nasipov in dalekosežnim opustošenjem v dolini reke Mississippi. Ko povodenj uplahne, se bodo nasipi spet zgradili in za vročega poletja bodo imeli parniki komaj zadosti plovne vode v rečni strugi. Tako je bilo izza pamtiveka. In poprej je pač moralo biti tako.
Ampak s tehniškimi napredki in denarnimi sredstvi, ki nam dovoljujejo, graditi Panamski prekop, ne bi bilo treba, da ostane tako. Tam dvigamo umetne reke čez gore in jih napeljava-mo na planem skozi milje dolge kupe pepela. Reka Mississippi si gradi z zemljinami, katere ji dovaja spomlad-na talitev, svojo lastno strugo sama vedno višje, tako da se tupatam, obdana od nasipov, dviga visoko kakor hiša nad okolno nižavo.' In pri nadaljevanju sedanjega zaježevanja bo postavljala svojo strugo vedno višje, postajala vedno nevarnejša ob časih poplave in vedno suhotnejša za vročega poletja, dokler si končno vendar enkrat, vkljub vsem nasipom, zopet ne poišče nižje ležeče struge, kakor je storila že preje.
Za čim se mora težiti ali se poganjati, vidi v mississippiških nižavah vsak neveščak. Poglobitev rečne struge je neobhodno potrebna. Po naplavinah se je zvišala in naplavina se da s sistematičnim delom odstraniti. To bi za deželo pomenjalo vsaj toliko, kakor gradnja Panamskega prekopa. Kako to izpeljati, je stvar inženirske umetalnosti, ampak umetnosti, ki je. premagala Panamsko zemeljsko ožino, je mogoče premagati tudi nevarnosti reke Mississippi.
POLOŽAJ V TRIPOLISU.
Chicaški italijanski konzul je proglasil carigrajsko poročilo za izmišljeno, po katerem je bilo v neki bitki na
tripolitanskem bojišču 3500 Italijanov usmrčenih ali ranjenih.
Recimo, da je bil ta preklic utemeljen na goli resnici, vendar ni položaj Italijanov v Tripolitaniji nič manj nego zavisti vreden. Priznanje, da je italijansko vojno vodstvo opustilo načrt, prodirati v notranjost in ozadje dežele, marveč da se hoče sedaj omejiti na zasedbo brežine in zaprtje karavanskih cest, je povsem enako iz-pričevalu uboštva.
Italija se je prav očividno temeljito zaračunila. Evropske velevlasti ne dopuščajo niti njene pričete ladjelovne vojne, niti njenih napadov na neoborožena turška obrežna mesta. Zato mora iz trte izvito vojno do britkega konca izbojevati na licu mesta. In ta konec utegne biti, kakor vse kaže, še jako daleč in zahtevati še prav težkih žrtev na krvi in denarju.
Turčija bi se bila morda —- celo bržčas — dala nagniti k prodaji Tripolita-nije Italiji. Gospoda v Carigradu je posvečala tej severnoafriški pokrajini, ki se je izkazala gmotno malo vredno, le prav malo skrb in ni storila za njeno obrambo skoro prav ničesar.
Pri veliki denarni potrebi turške države bi se bila količkaj ugodna kupna ponudba gotovo blagohotno uvaževa-la. Italija pa je hotela stisko turško in neoboroženost Tripolitanije izkoristiti in si pri tem sama pridobiti cenene lavorike.
To se že izkazuje kot kriva spekulacija. Saj morebiti Italija obdrži Tri-politanijo v svoji posesti, ampak nasilna pridobitev bo potem mnogo dražja, nego bi jo stal pošten nakup.
Nemčija uvaja svoja rečna jajca iz ameriških vod.
Nad 10,000 članov je v francoski zrakoplovni zvezi.
S figami krmijo konje na Turškem, z datlji v Arabiji in z grozdinkami v Egiptu.
Mehikanski kongres je po dolgih in burnih razpravah sprejel zakon, ki po-množuje mehikansko armado na 60,-000 mož.
Švica dobiva največ turistov iz Nemčije in Združenih Držav. V Lucernu je bilo zglašenih lani 26,000 Američanov.
Kitajska pošta. L. 1901. je bilo na Kitajskem le 176 poštnih uradov, 1. 1910. pa že 5832 uradov s 14,284 uslužbenci. Pošta je delovala jako točno tudi za časa vstaje. Mnogo poštarjev govori tudi angleški in francoski jezik.
Britanski premogarski štrajk je stal okroglo $250,000,000. Štrajkarji so izgubili na plačah itd. kacih $50,000,000, rudniški posestniki skoro prav toliko, a trgovci in razni podjetniki $150,000,-
000.	Štrajk je trajal samo en mesec!
Zrakoplovna tekma Peking—Pariz. Pariški “Matin” razpisuje 300,000 frankov nagrade za zrakoplovno tekmo Peking—Pariz. Ruta gre:	Peking,
Harbin, Irkutsk, Tomsk, Moskva, Varšava, Dunaj, Trst, Benetke, Genova, Marselj, Lion, Pariz. Prvo darilo znaša 155,000 frankov.
Bogat kmet. V občini Temesrekas na Ogrskem je neki kmet kupil graj-ščino grofa Miklosa za 1,333,500 K. Posestvo obsega 1300 oralov. Kmet je cel kupni znesek plačal z gotovim denarjem. Denar je imel shranjen doma v posebnih lesenih, z železjem dobro odovanih posodah. Ogrski kmetje namreč kaj neradi zaupajo svoj prihranjeni denar denarnim zavodom.
Egipčanski zdravniki. Znani chicaški zdravnik dr. K. Klein je po dvajsetletnem delu prestavil takozvani "Papyrus Ebers”, neko 7000 let staro egipčansko zdravniško delo. Dr. Klein zatrjuje, da so bili egipčanski zdravniki najmodernejši možje sveta. Delo navaja vse bolezni, celo vnetje slepega črevesa, katero bolezen so smatrali še pred kratkim za popolnoma novo.
Ruski misijonarji. V nekaterih ruskih bogoslovnih semeniščih se vzgajajo gojenci za misijonarje. V Kazanu imajo bogoslovci posebne misijonske kurze. Poučuje se v kurzih o iz-lamu in budizmu, o zgodovini teh ve-roizpovedanj in o narodih, ki se teh ver drže, poučujejo se pa tudi jeziki, katere ti narodi govore: uče se tedaj ti bodoči misijonarji arabski, tatarski, mongolski in tibetanski jezik. To Rusom nadomešča katoliško propagando v Rimu.
Čudak zapustil 2,500,000 K. Iz Dunaja poročajo: Privatnik Spitzberger je zapustil 2,500,000 K za zgradbo o-troške bolnišnice. Spitzberger je bil velik čudak. Navzlic velikim dohodkom je jedel skoro samo suho kruhovo skorjo in ni do svoje smrti nikdar užival življenja. Po zimi se je grel v muzejih in javnih .poslopjih, da si je prihranil kurjavo. Svojo obnošeno o-bleko si je sam krpal. Sam si je pral tudi svoje perilo. Navzlic svojemu bogastvu je stanoval v neki mali in temni sobi in splošno so ga imelj za skopuha.
VARNO!
Zastopniki Austro-Americana Line so bili brzojavno obveščeni iz glavnega urada v Trstu, da bode odslej vedno na parnikih te družbe dovolj rešilnih ladij za. vse potnike in delavce.
ZVONČKI.
(Nabral J. K.)
Clev. Amerika, ozir. oni revolver-žournalist, ki spušča “strelice”, je tako inteligenten in olikan, da najraje cika na lumpe, svinje, pastirje, roparje, opeharenje in klanje. Pregovor pravi: “Vsakdo druge najraje po sebi sodi"; in izrek: "Gliha vkup štriha”.
*
Revolver-žournalista s “strelicami” menda spet obliva kurji pot. Začel se je drgniti ob “A. S.”, a pazi naj, da ne zajde spet med koprive. Številke kažejo, a pri revolver-žournalistu s “strelicami” njegove navadno lažejo.
*
Sezona kislih kumaric se bliža in re-volver-žournalist s “strelicami” je na delu, a momče meri preokorno, za to se mu “strelice” spremene prehitro v bumerang.
*
Mnogo groma —- malo dežja.
Edini Slovenski zla-tarski trgovec ur verižic in prstanov in vsakovrstne zlatnine.
Se vara priporočam rojakom in rojakinjam da se pri meni oglasijo če potrebujete kaj zlatnine predno zane-set e svoj denar tujcem. Moja zlatnina je popolnoma jamčena, moji stroški so mali; za-vol tega dam ceneje kakor drugi. Imam vsakovrstnih ur, Elgin, Waltham, Ham ton in Illinois. Imam na izbero budilnih in stenskih ur. Rojaki ne pozabite gesla, svoji k svojim. Podpirajte domače ji udi ne pa tujce. Pri meni bote vedno najboljše postreženi. Priporočam sc vsem v Jolietu in po z edinjenih državah.
FRANK BAMBIČ
306 Granite St.
JOUET, ILL.
Li /GLASI

Godba za plese in vse druge zabave,
zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111. GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stanov, tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
KJE JE LOUIS BULLINGTON Z ženo in otrokom Valter (John)? Prej je živel na Buhl, Minn, in se od tam preselil. Prosim rojake, kdor ve zanj naj mi ga naznani, ali naj se mi pa sam javi. John M. Simonich, Portersville, Cal., R. F.
D.	1, Box 59.	3t
KJE JE MATIJA RUS (MELKOV) iz Dobravic pri Metliki? Ker mu imam nekaj važnega poročati, zato naj se zglasi takoj. Josip Klepec, Joliet, 111.
RABIMO MALE VSOTE DENAR-ja na posodo po zmernih cenah. Povprašajte: Sisters of Charity, St. Mary’s Hospital, Pueblo, Colo. NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav “A. S.”	uf»
NAPRODAJ PEČI, OPRAVA ZA spalnico, stoli, mize, posodje, pernice, in hiša s 7 sobami se proda ali odda v najem. 209 S. Center St., Joliet, 111.
HIŠI NAPRODAJ NA 321—323 N. Bluff St., vsaka ima 6 sob in se dobi od obeh $24 najemnine mesečno. Cena $1150 za vsako z loto. Lahki obroki. Več se pove na 213 Cass St., Joliet, 111.	4
HIŠI NAPRODAJ NA 2. CESTI V La Salle z eno loto, prostor za 3 družine v prijazni okolici. Poceni za gotovino. Več pove Jas. Feeney, 627 Hennepin St., La Salle, 111. 5t ORGANIST IZVEŽBAN IŠČE PRI-merne službe pri slovenski ali hrvaški cerkvi. Kdor ga potrebuje naj se. oglasi pri Amer. Slovencu.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
“BELLflDONNr OBLIŽI
AU OBLIŽI a VOLČJIH tSS&ES} SO KORISTNI PRI.
REVMATIZMU HROMOSTI BOLESTI v KOLKU BOLESTIH v ČLENKIH
SLABOSTIH v ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNIH MRAZENJU v ŽIVOTU VNETJU OPRSNE MRENE
NEVRALGIJl PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSTI MIŠIC	BOLESTIH v LEDJIH
SLABOTNEM KRIŽU	BOLESTIH v KRIŽU
HUDEM KAŠLJU
Mrs. Francis Fabjan domača gostilna
in izvrstna domača kuhinja.
Najboljša postrežba in najnižje cene.
436 EAST 9 ST., NEW YORK CITY
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barr, olju in firnežev. Izvršujejo se vsm bar varska dela ter obešanje stenskeg» papirja po nizkih cenah.
Alexander naras<*?
fl.Chi. Phone 376. gj N. W. 927.
Anton Košlček
Slovenski
gostilničar
Pri menije vedno največ zabave in najboljše pijače.
“Tonček Is 0. K.”
N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET
Josip Klepec
javni notar,
N. Chicago St., Joliet, 111.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
4»
Telefon S. Chi. 439.
¿OBA 19, 9206 COMMERCIAL AVI, SO. CHICAGO, ILL.
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor
A. ff. Fleier tog Go.
LEKARN ARJL
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
WWV.mWAVAWAW 1,
Oscar J. Stephen
Sobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR
i*
Kupuje in prodaja zemljišča
i v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. W7/AVWWAWWVWWW
FARME!
V slovenski naselbini, prijaznem odnebju imamo naprodaj krasne urejene farme od 40 do 100 akrov s ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na
Kieffer Land Co., Walter, Tex.
A. Schoenstedt & Co.
Woodruff Bldg., Joliet, 111. Oba tel. 169.
Zavarujemo proti požaru.
Prodajemo zemljišča.
Prodajemo bonđe.
Oddajemo hiše v najem.
Prodajemo parobrodne liste.
Največja tvrdke te vrste v tej okolici.
Prej seje nahajala v Louglirau Bldg., za se nahaja pa na 2. nadstropju
W00DEUFF BLDG.
Vogal Chicago and Jefferson and Chicago St. JOLIET.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
najboljša pijačo
L Porter Brewing Company
Oba telefona 405
S. Bluff St., Joliet, 111
******
K. S. K.
******
******
JEDN0TÀ
******
>	Bell Phone 1048.
Organieovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana ▼ državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I. podpredsednik:...........Frank Bojc, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:..........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ...............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa.
Zaupnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 18205 Josip Borštnar, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 21. apr. 1912.	Dr. št. 95 članov.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 18206 Alojz Vidmar, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 14. apr. 1912.	Dr. št. 262 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 18207 Frank Urek, roj 1882, zav. za $500, 3. razred, spr. 12. apr. 1912.	Dr. št. 120 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 18208 Nikolaj Šepac, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, 18209 Pantelija Dujanovič, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred, spr. 13. apr. 1912.	Dr. št. 184 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 18210 Josip Mihelič, roj 1868, zav. za $1000, 6. razred, spr. 14. apr. 1912. Dr. št. 45 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 18211 Frank Radovič, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 21. apr. 1912.	Dr. št. 43 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 18212 Josip Kulehar, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, spr. 14. apr. 1912.	Dr. št. 130 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 18213 Josip Dolar, roj 1887, zav. za $500, 3. razred, spr. 30. marca 1912.	Dr. št. 155 članov.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 18214 Frank Garešič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 21. apr. 1912.	Dr. št. 54 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 18215 Franc Kocjančič, roj 1887, zav. za $500, 2. razred; 18216 Jakob Rozman zav. za $1000, 4. razred; 18217 Franc Gliha, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred; 18218 Franc Kožcl, roj 1874, zav. za $500, 5. razred, spr. 21. apr. 1912. Dr. št. 168 članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 18219 John Pavlišič, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 18220 Matija Pavlišič, roj 1892, zav. za $1000, 1'. razred; 18221 Blaž Belobrajdič, roj 1878, zav. za $500, 4. razred; 18222 Jakob Plut, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred, spr. 21. apr. 1912.
Dr. št. 76 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 71, Crab Tree, Pa., 18223 Franc Bingula, roj 1883, zav. za $1000, 3. raz., spr. 14. apr. 1912.	Dr. št. 30 čl.
»K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 18224 Jakob Rožič, roj 1870, zav. za $1000, 5. razred, spr. 14. apr. 1912.	Dr. št. 52 članov.
K društvu Friderik Bar. 93, Chisholm, Minn., 18225 Ivan Zgonc, roj 1870, zav. za $1000, 6. razred, spr. 10. marca 1912.	Dr. št. 92 članov.
K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, Josip Cucek, roj 1894, zav. za $500,
1.	razred; 18227 John Srebot, roj 1894, zav. za $500, 1. razred; 18228 Andrej Runtic, roj 1883, zav. za $500, 3. razred, spr. 21. apr. 1912. Dr. št. 47 čl.
K društvu sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 18229 Franc Kropar, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 21. apr. 1912.	Dr. št. 68 članov.
K društvu sv. Jurija 142, Lansford, Pa., 18230 Tomaž Gorički, roj 1888, zav. za $500, 2. razred, spr. 22. apr. 1912.	Dr. št. 23 članov.
K društvu sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 18231 Mihael Hudak, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 18232 Jurij Gasperič, roj 1892, zav. za $500, 2. razred, spr. 21. apr. 1912.	Dr. št. 16 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., k društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 17331 Anton Zupančič, 21. apr. 1912. I. dr. št. 218 članov.
II,. dr. št. 46 članov.
Od.društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., k društvu sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 11399 Franc Balkovec, 18. apr. 1912.
I. dr. št. 156 članov. II. dr. št. 45 članov.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., k društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 13578 Jožef Delač, 22. apr. 1912.	I. dr. št. 73 čl. II. dr. št. 120 čl.
Od	društva sv.	Petra 30, Calumet, Mich.,	k	društvu sv. Jožefa	56,	Leadville,
Colo., 9479	Ivan Kure, 14. apr. 1912.	I.	dr. št. 302 čl. II.	dr.	št. 129 čl.
Od	društva sv.	Roka 113, Denver, Colo.,	k	društvu sv. Jožefa	56,	Leadville,
Colo., 16159 Štefan Marolt, 14. apr. 1912.	I. dr. št. 51 članov.
II. dr. št. 130 članov.
Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., k društvu sv. Jan. Krst. 143, Joliet, 111. 12697 Štefan G. Vertin, 21. apr. 1912. I. dr. št. 114 čl. II. dr. št. 21 čl.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 15601 Matija Perkovič, 7. apr. 1912.	Dr. št. 66 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 16419 Josip Kave, 21. apr. 1912.
Dr. št. 165 članov.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 12521 Aleš Bernik, 18. apr. 1912.
Dr. št. 66 članov.
K društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 15001 Ivan Jevnikar,
2.	apr. 1912.	Dr. št. 45 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. ’Družine 5, La Salle, 111., 8538 Josip Bučar, 10758 Ferdinand Drolc, 18. apr. 1912.	Dr. št. 110 članov.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 13878 Jožef Mencin, 14. marca 1912; 13188 Jožef Fabjan, 3698 Anton Kočevar, 678 Jožef Zupančič, 3678 Fr. Kočevar, 22. apr. 1912.	Dr. št. 261 članov.
Od društva sv. Jan. Krst. 13, Biwabik, Minn., 17198 Leopold Pezdirc, 15950 Peter Pavlič, 18. apr. 1912.	Dr. št. 47 članov.
Od društva sv. Jan. Krstnika 14, Butte, Mont., 12888 Josip Skebe, 10. apr. 1912.
Dr. št. 155 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 9865 Alojzij Merhar, 27. apr. 1912.
Dr. št. 348 članov.
Od društva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 5506 Jurij Storgelj, 30. apr. 1912.	Dr. št. 53 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 10946 Janko Kroteč, 8737 Ferko Bencetič, 7931 Peter Napoli, 22. api. 1912.	Dr. št. 130 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 17727 Frank Tomažič, 20. apr. 1912.	Dr. št. 44 članov.
Od društva Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 15012 Ivan Rački, 12373 Jurij Moravec, 25. apr. 1912.	Dr. št. 218 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 17760 Anton Godec, 29. apr. 1912.
Dr. št. 129 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 16683 Anton Planinšek, 30. apr. 1912.	Dr. št. 164 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., Pavel Bizjak, 12603 Gašper Bizjak, 15607 Franc Štempihar, 13465 Josip Verčon, 20. apr. 1912. Dr. št. 74 čl.
Od društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 7111 Anton Zalaznikar, 560 Peter Perušek, 24. apr. 1912.	Dr. št. 51 čl.
Od društva Marije Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 7889 Josip Perušič, 13838 Jurij Fak, 13837 Lovrenc Črnič, 25. apr. 1912. Dr. št. 106 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 9549 Mihael Ženko, 27. apr. 1912.
Dr. št. 84 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Etna, Pa., 17996 Marka Vinski, 17293 Nikolaj Simunovič, 16774 Štefan Barkovič, 20. apr. 1912. Dr. št. 81 članov.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 15024’ Franc Krainik, 22. apr. 1912.	Dr. št. 92 članov.
Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 13533 Peter Teran, 29. apr. 1912.	Dr. št. 46 članov.
Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 17873 Franc Žgajnar, 18178 John Jurca, 22. apr. 1912.	Dr. št. 45 čl.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 15918 Anton Poznik, 22. apr. 1912.
Dr. št. 94 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 17240 Josip Krese, 26. aprila 1912.
Dr. št. 24 članov.
Od društva sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 17297 Jakob Dolinar, 28. apr. 1912.	Dr. št. 67 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 8279 Andrej Dolenc, 29. apr. 1912.
Dr. št, 192 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 56/0 Martin Piltavar, 18. apr. 1912.
Dr. št. 109 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont, 6512 Franc Pintar, 10. apr. 1912.
Dr. št. 154 članov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn, 2322 Anton Kump, 27. aprila 1912.
Dr. št. 182 članov.
Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark, 3084 Franc Bregar, 21. apr. 1912.	Dr. št. 22 članov.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111, 13935 Ivan Jančarič, 15. apr. 1912.	Dr. št. 177	članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn, 13481 Franc Selešnik, 19. apr. 1912.	Dr. št. 65 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich, 10934 Štefan Lamut, 14. apr. 1912.
Dr. št. 51 članov.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn, 15633 Karol Kordiš, 22. apr. 1912.	Dr. št. 91	članov.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 9857 Jakob Bozovičar, 18. apr. 1912.	Dr. št. 65	članov.
Od društva sv: Jožefa 112, Ely, Minn, 16934 Jožef Markovič, 21. apr. 1912.
Dr. št. 93 članov.
Od društva sv. Roka 132, Frontenac, Kans, 13448 Mihael Maselj, 23. apr. 1912.
Dr. št. 35 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa, 16066 Anton Šibernik, 22. apr. 1912.
Dr. št. 119 članov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn, 16473 Jožef Malina, 5970 Janez Lou-šin, 13414 Franc Mohar, 12491 Emil Springer, 10707 Anton Urih, 7632 Anton Žnidaršič, 27. apr. 1912.	Dr. št. 183 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111, 8713 Franc Zakrajšek, 27. apr. 1912.	Dr. št. 85 članov.
ZVIŠAL ZAVAROVALNINO.
Pri društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans, 14058 Peter D. Špehar, zvišal zav. 11. aprila 1912. Razred 5.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111, 5245 Ana Libersher, roj 1889, zav. za $1000, II. razred, spr. 21. apr. 1912.	Dr. št. 119 članic.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo, 5246 Amalija Jeršin, roj 1893, zav. za $500, 1. razred, 5247 Johana Potokar, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. apr. 1912.	Dr.	št. 147 članic.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa, 5248 Barbara Bahorich, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 21. apr. 1912.	Dr.	št. 11 članic.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo, 5249 Helena Kulehar, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, spr. 14. apr. 1912.	Dr.	št. 31 članic.
K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111, 5220 Katarina Maurovich, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 5251 Ana Brcelnik, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 21. apr. 1912.	Dr.	št. 118 članic.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111, 5252 Marija Kuhar, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 22. apr. 1912.	Dr. št. 11 članic.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans, 5253 Marija Sterk, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 5254 Ana Sterk, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 5255 Ana Muhvic, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 5256 Marija Železnak, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred; 5257 Frančiška Car, roj 1881, zav. za $500, 4. razred; 5258 Pavlina Derganc, roj 1879, zav. za $500, 4. razred; 5259 Marija Špehar, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred; 5260 Margareta Fracol, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 14. apr. T2. Dr. št. 70 čl.
K društvu sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 5261 Terezija Drenšek, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 5262 Terezija Strojin, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred,	spr. 21.	apr. 1912.	Dr.	št.	53 članic.
K društvu sv.	Ane 139,	La Salle,	111., 5263 Ana Kalin,	roj	1897,	zav.	za $1000,
1. razred; 5264 Frančiška Gende, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred; 6265 Terezija Vogrinc, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 26. marca 1912.
Dr. št. 19 članic.
K društvu sv. Rozalije 140, Springfield, 111., 5266 Marija Forgac, roj 1871, zav. za $1000, 6. razred, spr. 21. apr. 1912.	Dr. št. 21 članic.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 5267 Johana Babnik, roj 1872, zav.	za $500,	5. razred,	spr. 28. apr. 1912.	Dr.	št.	25 članic.
K društvu sv.	Ane 127,	Waukegan, 111., 5268 Alojzija	Dobnikar,	roj	1893, zav.
za $500, 1. razred; 5269 Franca Jesenovec, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 28. apr. 1912.	Dr. št. 67 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 1754 Marija Kočevar, 431 Helena Ors-niger, 22. apr. 1912.	.	Dr. št. 145 članic.
Od društva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 2728 Veronika Storgelj, 30. apr. 1912.	Dr. št. 21 članic.
Od društva Vit. šv. Martina 75, La Salle, 111., 365 Marija Perušek, 24. apr. 1912.	Dr. št. 14 članic.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 5086 Marija Ženko, 27. apr. 1912.
Dr. št. 22 članic.
Od društva sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 4305 Gizela Blažič, 15. apr. 1912.
Dr. št. 31 članic.
Od društva sv. Rozalije 140, Springfield, 111., 5044 Marija Grabnar, 22. marca 1912.	Dr. št. 29 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 2411 Helena Piltavar, 18. apr. 1912.
Dr. št. 29 članic.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 4581 Rozalija Bunjavac, 22. apr. 1912.
Dr. št. 49 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 3649 Franca Loušin, 2924 Roza Urih, 27. apr. 1912.	Dr. št. 76 čl.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 2599 Karolina Zakrajšek, 27. apr. 1912.	Dr. št. 23 članic.
Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 3659 Helena Szislowsky, 29. apr. 1912.	Dr. št. 9 članic.
ZNIŽALI ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500.
Pri društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 12301 Franc Petrovčič, 3673 Marijana Petrovčič, znižala 18. apr. 1912. Razred 2.
Pri društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 3017 Roza Draščik, znižala 29. aprila 1912. Razred 3.
Pri društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 5217 Alojzija Hrastar, znižala 18. apr. 1912. Razred 3.
Pri društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 15553 Tomaž Povrženic, znižal 10. marca 1912. Razred 2.
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
Pri društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 3509 Jurij Weselic, zvišal zav. dne 21. aprla 1912. Razred 3.
Pri društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 6290 Franc Jernejčič, zvišal zav. 21. apr. 1912. Razred 3.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
855 John Slamič, star 62 let, član društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., u-mrl 5. marca 1912. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 24. julija 1894. Razred 6.
12468 Franc Gazboda, star 31 let, član društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., umrl 16. aprila 1912. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 13. nov. 1907. Razred 3.
12474 Anton Dolinar, star 46 let, član društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., umrl 23. febr. 1912. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 13. nov. 1907. Razred 6.
8037 Josip Kernz, star 38 let, član društva sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., umrl 6. aprila 1912. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 12. aprila 1905. Razred 3.
1550 Marta Mesojedec, stara 31 let, članica društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrla 28. marca 1912. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 19. avg. 1901. Razred 2.
4259 Lucija Rotter, stara 45 let, članica društva Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., umrla 27. marca 1912. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 19. sept. 1909. Razred 6.
URADNO NAZNANILO.
Asesment za mesec maj 1912 je reden brez vsake posebne doklade.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
o*c*o*c*o*oo* o*o*o*o*c' •>*<;
| Društvene vesti.
^*o*o*o*<s*o*o*o*o*o*o*o*oč
Allegheny, Pa., 29. apr. — Uradno se naznanja članom društva Marije Sedem Žalosti štev. 50 K. S. K. Jednote, da se udeleže prihodnje seje, ka1-tera se bo vršila dne 12. maja t. 1. ob drugi uri popoludne v K. S. Domu. Ker imamo več važnih razprav na dnevnem redu, so naprošeni vsi člani, da se iste seje udeleže, ker je to zahtevalo večina članov na zadnji seji, da se da ista priložnost vsem članom, da ne bo potem nobenih ugovorov, da ni kaj pravilnim potom sklenjeno.
Z bratskim pozdravom
Frank Mravintz, I. tajnik.
Aurora, Minn., 23. apr. — Tukajšnje društvo Marije sv. Rožnega Venca št. 131. K. S. K. J. je sklenilo na svoji mesečni seji dne 22. aprila, da zniža pristopnino k društvu na $2.50 (dva dolarja in 50c) za prihodnje 3 mes., to je m. maj, junij in julij.
Torej poslužite se lepe priložnosti, katera se vam sedaj ponuja. Kedor še ni v društvu, naj sedaj nikar ne premišlja, samo naj porabi to priložnost in naj pristopi sedaj, ko je malo stroškov, ker s tako malimi stroški sploh ne morete pristopiti v nobeno drugo društvu, kakor ravno sedaj v društvo Marije sv. Rož. Ven. To dr. izplačuje bolniško podporo $1.00 (dolar na dan) z odbitkom prvih petih dni.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. Tebi, vrli list, pa obilo u-speha med slovenskim narodom tu v Ameriki.
Frank Kržič, tajnik, Box 612.
Bridgeport, Ohio, 21. apr. — Društvo sv. Barbare št. 23 K. S. K. J. je imelo dne 17. aprila svojo velikonočno spoved. V ta namen je nas obiskal č. g. J. Stefanič iz Loraina, Ohio. Poleg društva sv. Barbare, ki je polnoštevilno pristopilo k mizi Gospodovi je tudi tukajšnje žensko društvo sv. Ane št. 123 K. S. K. J. opravilo svojo velikonočno dolžnost in več drugih rojakov in rojakinj, kar je jako lepo za našo naselbino in rojake, ki dokazuje, da še ljubijo in spoštujejo nauke in vero, ki so jih prinesli s seboj iz stare domovine.
Č. g. J. Stefaniču se na tem mestu toplo zahvaljujemo za njegov trud in za lepe nauke, ki jih je nam dal v pridigah, dal Bog, da bi obrodile mnogo dobrega. Želimo, da bi nas prijazni gospod obiskal še mnogo let.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Mihael Hočevar, tajnik.
Leadville, Colo., 22. apr. — Iz urada predsednika društva sv. Jožefa št. 56 K. S. K. Jednote se Slovencem v Lead villu in približnji okolici naznanja, da je društvo sv. Jožefa sklenilo pri zadnji seji 14. aprila, da se da našim Slovencem in Slovanom priložnost, pristopiti k društvu sv. Jožefa dva meseca brezplačno, samo toliko se bo plačalo kolikor je za Jednoti plačati. Meseci so: junij in julij. Zatorej kličem vam že zanaprej: Bratje, pristopite k društvu sedaj, ker se vam lepa prilika ponuja sedaj teh par mesecev. Ker se še v naši naselbini več tacih Slovencev nahaja, ki še ne spadajo k nobenemu društvu, zatorej pozor sedaj dva meseca, ko se prav vsakemu lepa prilika nudi: za pristop k društvu sv. Jožefa št. 56 K. S. K. Jednote, ki prav dobro napreduje, ker šteje naše društvo 130 članov in 30 članic. Tudi ženskam priporočam, da bi se bolj zanimale, zato da bi bolj pristopale k društvu, naj bo že k enemu ali drugemu, ker v naši naselbini imamo razne vrste društva, ker jih imamo pet ter vsako dobro napreduje. Zatorej še enkrat priporočam, da ne boste pozabili teh par mesecev, da ne zamudite lepe prilike, ki se vam nudi junija in julija. Tudi bratom sv. Jožefa priporočam, da bi se nekoliko zanimali za to, da bi pridobili novih članov k naši največji katoliški organizaciji. Nikar pa naj ne mislijo rojaki v tej naselbini, da jaz s tem vabilom nasprotujem drugim društvom, nikakor ne! Vabim lq tiste, ki vas veseli delovati na katoliškem dobrem polju.
Z bratskim pozdravom ostajam uda-ni sobrat vsem članom kakor tudi članicam tega društva. In tebi, Amer. Slovenec, želim obilen uspeh, da bi nam priljubljeni list zahajal v vsako slovensko hišo.
Frank Stibrnik, predsednik.
Slovenski Zdravnik,
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, ki ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega iit popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite! Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR. Stavi in popravlja hiše.
Woodruff Road.	Joliet, UL
Slovenci in Hrvati!
v Pittsburgu, Pa. POZOR!
Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa.
Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA.
Slvnemu občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli!
Geo. Fiainik, lastnik
3329 Penna Ave.
Pittsburg, Pa.
Emil Bachman
1719 South Center Avenu«. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RR. GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA.
S tem se naznanja vsem društvenim uradnikom posebno pa društvenim zastopnikom Kranjsko-Slovenske, Katoliške Jednote, da o vsakem smrtnem slučaju bodisi člana ali članice spadajoče v K. S. K. J. morate paziti na to, da j odpošljete Mrliški list ali naznanilo smrti glavnemu tajniku in tudi enega glavnemu predsedniku, ker od sedaj naprej ne bode nobena usmrtnina izplačana poprej, dokler ne dobim jaz kakor predsednik mrliškega lista, in to je zavoljo tega, ker jaz sem odgovoren za vsako izplačilo, katero je od mene potrjeno in podpisano, in če jaz ne dobim mrliškega lista, kako morem potem jaz vedeti, ali je izplačilo pravilno ali ne. Zatorej strogo zahtevam, da se vsi društveni uradniki kakor tudi člani ravnajo po pravilih, ker le na ta način moremo eden drugemu pomagati in olajšati delo in odgovornost.
S sobratskim pozdravom sem vam vedno udani
PAUL SCHNELLER, predsednik K. S. K. J.
Znamenja bolezni
so ponavadi telesna slabost, občutek onemoglosti in organične nerednosti. Občutek zabasanosti po jedi, goreči-ca, vrtoglavica, glavobol, zapeka in težka prebava so nadlege, a ena steklenica Severovega Življeijskega balzama (Severa's Balsam of Life) bo popravila take nerednosti in prepreči la razpljetljaje bolezni. Kupite ga od vašega lekarnika. Cena 75c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vpraiajt«
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St.,	JOLIET, ILL
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
8ray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
¡04 Jefferson St., blizu mosta, Joliet.
$25—Zastonj—$25
3	7	4	
2	9	6	I
10	5	8	1
Ako hočete imeti dobro 14k pozlačeno uro z napisanim jamstvom tovarne za 20 let, jo lahko dobite od nas na lahke obroke, mesto od trgovcev, ki računajo dvakrat toliko. Postavite številke zgoraj tako, da bodo na vse strani soštele na 18, vam pošljemo certifikat za $25 kredita z eno naših ur in verižic; tudi pošljemo naš katalog, da si izberete uro, verižico i ove-sek. Pošljite znamke za pošto in pišite na: LENOX WATCH CO., 32 Union Square, Dep. 11, New York.
Mi hoćemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vs«» lej postregli z najnižjimi tržnimi co-■arn Mi imamo v zalogi vsakovrst-’«ga lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki M trdi les, late, cederne stebre, desk la šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines uliaf Mizu novega kanala.
Predn« kupiš LUMBER, oglasi M pri nas in oglej si našo zalogo! lii te Vomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na regie »RS PLAINES IN CLINTON 8TS.
•j?
«i»
•j?
Oza.
(Napisal Januš Goleč.)
cA-»
JJv«
•Jjs»
«i?
i.
Na Radiu, tej velevažni meji med Slovenci in Nemci, se je godila naša pripovest.
Prav prijazno gorovje je ta naš Radi, ki se vzdiguje blizu 1000 metrov nad morjem in ki nudi še posebno spomladnim in poletnim obiskovalcem krasen razgled notri do središča Štajerske, do Gradca.
Posebno graškim hribolazcem se je priljubil ta hrib in kakor hitro posuši veter namočena zimska tla, že lahko čitaš po raznih nemških časnikih: gestern wurde der Radiberg von drei Touristen gluecklich bestiegen.
Sreča, da naš radlski cerkovnik ne zve za ta časniška poročila, sicer bi se gotovo prišteval med svetovne touri-ste.
Slavni Radi namreč drži na svojih perutih poleg sv. Pankracija še njegovega varuha mežnarja in kakih petsto korakov navzdol proti Ivniku še La-brančevo “kajšo.”
Labrančev kajžar — Bog in sv. Pen-kracij, od katerega se je že davno za vedno poslovil, se mu usmilita njegove duše — si je pripel pred leti svojo kajšo kot pravcato orlovo gnezdo na strmi Radi. Ni dolgo kresal sirota.po svoji kajši, ki jo je s tolikim .trudom znosil na preslavni naš Radi; kajti stara mežnarca Lona, s katero se je Labranc sprl radi koze, mu je baje s svojo copernijo zadjala, da je kmalu stopil pod črno zastavo sv. Jurija.
Toda pustimo starega Labranca, ki si je že davno obhodil pete pod varstvom remšniškega litvarja pri miru ter poglejmo, rajši za njegovo drugo zakonsko polovico, ljubo Uršo in njenim edinim Ozom.
Kaj ne?
Urša, to ime bi še držalo, toda Oza, kje je pa ta med svetniki?
Eh, naša draga Urša, saj ne opravljamo, imela je taisto napako, ki je pri nas hribovcih bolj moderna, namreč jeclanje. Krstiti je dala tudi Urša svojega sinka po stari šegi za Jožefa; vendar sirota, jezik se jej je zapletal pri izgovarjanju tega svetnika in mesto Joža klicala je svojega sinka: “O-o-za.”
Na ta način je sama zakrivila, da je njen sin slišal le na ime Oza in tako ga je imenovalo tudi vse to in onstran Radia.
Imela pa je naša Urša poleg več svojih dobrih lastnostij še to, da je ljubila svoj dom. Še parkrat jej je po smrti nepozabnega Irge odnesel kruti veter s kajše streho in jo prestavil v dolino, kjer bi bila menda njena bajta bolj na mestu, nego na strmem Radiu; toda vselej jo je domoljubna Urša z Ozovo pomočjo prenesla nazaj na Radi in pokrila ž njo svojo kajšo.
Bila je pa Labrančeva Urša še povrh skrbna gospodinja, kajti poleg kajše, štirih kokošij in par strmih njiv sta jej prav posebno prirastli k srcu čoga in roglja. Obe sta si bili v sorodu kot mati in pa hči, samo da je dičila hčer rogljo sivkasta lisa na sredini čela, imela je še tudi malo krajši rep, zato pa daljšo brado kot mati čoga.
Skoraj bi pa bil pozabil, da je prav prvi kotiček v materinem srcu zavzemal njen edinec O-o-za. Štel je dva križa in eno kljuko, ko je stopil v našo povest. Ni že bil para tako neroden, kakor jih navadno rodi očka Radi, le tri napake je imel — poleg še drugih namreč: Da je bil slok, kjer bi bil moral biti raven in raven, kjer bi se mu bilo bolj podalo, da bi se krivil. Drugič je pa njegov obraz pogrešal moške dike, brk. Imel je sicer sirota nekaj kosmatili pod nosom in po bradi, pa šc taiste so bile vsaka po pol ure narazen in so se takoj pri vstopu na svetlo vrtele v kolobar, gotovo vsled strahu, ker jih je marljivi Oza redno vsako soboto kruto preganjal z britvo, S tretjo napako se pa ne upam pravna dan, ker je tudi Oza ni, nikdar v življenju pripoznal; hudobni jeziki so mu namreč naprtili, da je malo udarjen, ali pahnjen na pameti, po naše povedano.
Skrbeli so pa mati Urška med drugim tudi zato, da ni hodil Oza v cerkev zanemarjen v obleki, kakor navadno planinski sinovi.
Kupili so mu poleg čedne obleke še takozvani "havelok”, ki ga tedaj pri sv. Juriju na Remšniku ni nikdo drugi več nosil, nego Labrančev Oza. Ni se pa ravnal naš Oza po letnih časih, ampak po zimi kot po leti jo je pri-malial z Radia z havelokom, vendar s tem.razločkom, da je v zimskem času tičal v njem do ušes, v vročini je ga pa prinesel kot kak gospodek v levici in si ga še-le pri cerkvi ogrnil, boječ se prepiha.
llavelokar Oza pa ni bil postavno 'podanik sv. Jurija, ampak bil je zapisan v ivniških krstnih bukvah in imel od svoje kajše ravno tako daleč v Iv-nik, kot na Remšnik.
Toda kako to, da se je Oza kot vnet in doher kristjan z večjo ljubeznijo oklepal tujca sv. Jurija, nego pravega svojega farnega patrona?
Nekaj menda že radi tega, da kar na slabo plat ne udarimo, ker se je tudi Ozu kot vsakemu mladeniču do-padla Jurijeva viteška postava, po kateri je zastonj hrepenel; vendar glavni vzrok vednih Ozovih nedeljskih obiskov na Remšniku ni bil vitez sv. Ju-
rij, ampak kakor srna brhka mežnar-jeva Lojza,- Ozova soseda. —
Bilo je menda taisto jesen, predno se je mati Urška za vedno preselila k sv. Juriju, da je prala mežnarjeva Lojza pri studencu na Radiu.
Prilika je pa nanesla, da je ravno v istem trenutku, ko se je šibka Lojza zastonj trudila, hoteč dvigniti oprano perilo v vedrici na glavo, prignal tudi Labrančev Oza čogo in rogljo na vodo.
Kot usmiljen kristjan je takoj uganil, kaj mu je storiti.
Urno je pograbil vedrico in jo mesto Lojze ponesel do praga mežnarije.
Ko je pa dovršil svojo telesno delo usmiljenja, se mu je pa Lojza tudi prav ljubko zahvalila, rekoč:
‘‘Si že priden, Jožek.”
Ni se ozrl več Oza v Lojzo, ampak skril je po lepi navadi roke v žepe in jo rudeč do ušes mahnil nazaj proti studencu.
Beseda “Jožek” se je namreč tako prijetno dotaknila njegovega srca, da je pozabil na vso dostojnost svojih korakov, v kateri se je dan na dan vežbal in celo malo poskočil do studenca, gotovo prvič v življenju.
“Jožek, Jožek”, je ponavljal, grede za čogo in rogljo. “Eh, tako lepo me še mati ne pokličejo”, je modroval Oza.
Čudno, beseda “Jožek” je bila za našega junaka usodepolna in je vda-rila na ono struno v človeškem srcu, ki jej pravimo ljubezen.
Resnica je, da je Ozo taisto noč po srečanju z Lojzo nekaj jelo ščipati in stiskati za srce, ker se je dolgo premetaval po slamnatem ležišču in so ga mati trikrat nagnali bolhe obirat, da bi se le pomiril. Iskrica ljubezni pa, ki je padla na večer v Ozovo srce, vzplamtela je drugi dan že na vse zgodaj v mogočen plamen, ki se je prav posebno jel bliščati prihodnjo nedeljo.
Navadno je naš Oza v nedeljo sam mahal v haveloku iz Radia proti Remšniku, si prižgal kaka dva streljaja pred božjim hramom smodko in moško puhal iz nje do cerkve, da so ga lahko vsi videli. Prišedši do cerkve je pa privzdignil desno nogo ter ob njen podplat otrnil smodko in jo skrbno shranil v havelok, da bi jo po maši zopet prižgal za kakih 50 korakov.
V nedeljo po srečnem snidenju z Lojzo pri studencu jo je pa Oza čisto drugače ukrenil.
Že na vse zgodaj si je omencal oči, poiskal z britvo vsako kocino po o-brazu in nato pričel s frizuro. Dobro pomneč pregovor: Srednja pot najboljša pot — potegnil je tudi Oza z glavnikom, če smemo to njegovo pripravo tako imenovati, kar po sredini glave in razdelil lase na dve zaplati. Po čelu so mu segali do oči, da bi pa zgledal še bolj mikavno, zafrknil jih je pri koncih v kolobarje, kar se mu je po dolgem trucTu res posrečilo.
Ko je bil s toaleto gotov, oblekel si je še havelok in si nato še nataknil z vso skrbjo pokrivalo, boječ se, da bi se mu po neprevidnosti ne zagrnila ta brazda po sredini glave.
Ogledal se je še od vseh strani in se sam sebi zadovoljno nasmehnil: Danes si pač Jožek, danes!
Skosalil in zmotal se je še slednjič z vso pazljivostjo iz kajše ter se vstopil za debelo lipo, par korakov od pota, koder je morala Lojza mimo, na prežo. Ni čakal dolgo.
Kmalu je nekaj prišumelo mimo njega in predno je bil Oza gotov s sklepom: kako se lotiti močne trdnjave ljubezni, bila je Lojza že mimo.
Popraskal se je sicer za ušesi, da je zamudil tako lepo priliko, jezil se pa ni, ker je bil v svoji skromnosti zadovoljen tudi s tem, da je smel gledati svoj vzor od zadaj.
Tako sta korakala Lojza, in Oza v razdalji do 200 korakov.
Kadarkoli je Lojza izginila kje za ovinkom, tedaj je Oza vedno pospešil svoje korake in srce mu je začelo močneje udrihati in še mravljinci so mu prilezli po hrbtu, ko se je Lojza zopet prikazala izza ovinka. Hitro je Oza zopet postal, pogum mu je namreč na novo upadel in nadaljeval je svojo pot v primerni in dostojni razdalji.
Prehodila jc že Lojza dobri dve tretjini pota, ne da bi se zavedala, kako nevaren sovražnik jo zalezuje. Pustila je že za sabo takozvano Hebl-kajšo in obstala pred precej globoko lužo, ki jej je tukaj zapirala pot. Ni se pomišljala Lojza dolgo, ampak sve-sta si svojih brzih nog, se je pognala kakor srna preko mlakuže in nadaljevala svojo pot.
Ta Lo^zin skok se je Ozu tako do-padel, da bi bil kar najrajši zavriskal samega veselja, videč, kako brhka je njegova Lojzika.
Prišel je tudi on do mlake, katere bi se pa bil prav lahko izognil, toda nekaj mu je govorilo: Ne smeš zaostati za Lojzo, pokaži tudi ti, da imaš brhke noge.
In res, Oza se je sicer popraskal malo za ušesi, ker doslej še ni nikdar skakal, pa vkljub temu se je ojunačil privzdignil skrbno svoj havelok in mesto da bi se bil zagnal kot Lojza, je pa vzdignil samo desno nogo, z levo pa je tako nerodno brcnil v nasprotno stran, da je žlaputnil s havelo-kom vred na sredino mlakuže.
Zavesti pa previdni Oza tudi v mlaki ni izgubil. Hoteč še v zadnjem trenutku oteti klobuk pred blatno kopelj
segel je po njem na glavo, pri tem pa omahnil tako nerodno, da je tičal prav do grla v mlakuži. Z lopatosto dlanjo pa, s katero je hotel oteti klobuk, čofnil je po vodi, da je bil še po licu ves blaten.
Zvezdo vodnico, Lojzo, je pa tudi v kopelji še ohranil na umbi.
Ni ga zapazila Lojza, kaka nesreča se mu je bila pripetila, toda bila je ravno na ovinku, odkoder bi ga bila lahko zagledala, če bi bil skobacal iz te mlake.
To nevarnost je mokri Oza brž uvidel in rajši tako dolgo v mlakuži potrpel, da se je Lojza skrila za ovinkom; še-le nato je skobacal na svetlo, se dodobra očedil in nadaljeval svojo pot, pa ne k sv. Juriju na Remšnik, ampak nazaj na Radi.
Nikakor pa ni preklinjal naš Oza, kar bi skoraj gotovo drug na njegovem mestu storil, ampak pri vsej nesreči, ki ga je zadela, je hvalil previdnost božjo, ki ga je zadržala tako dolgo za lipo na Radiu, da se ni osmešil vpričo Lojze. Kar lasje so se Ozu ježili pri misli, kaj bi bila pač Lojzika počela, ko bi pred njenimi očmi čonil v mlako in še pri tem njo oštrafosal z mlakužo.
Prav zadovoljen je bil Oza z današnjim vspehom in nazaj grede trdno sklenil: vedno korakati za Lojzo v primerni razdalji, Heblnove mlake pa se rajši ogniti, če tudi na četrt ure na okoli. Saj se pa tudi za moža, med katere se je prišteval Oza, nikakor ne spodobi, da bi se v skoku poganjal preko mlakuž.
II.
Doma se je Oza slekel, zaril v slamo in prespal celo nedeljo s trdnim sklepom, da bode prihodnjo nedeljo zopet poskusil znova svojo srečo.
Vse te njegove naklepe pa mu je prekrižal star pregovor, ki pravi: “Človek obrača, Bog pa obrne.” Tako se je zgodilo tudi pri Labrancu. Kar v pondeljek po oni usodepolni nedelji, ki jo je Oza prebil v mlakuži in slami, spremenilo se je vreme. Kapelski veter je jel briti in peti pesem o snegu. Komaj je potihnil veter, zapadel je tudi v resnici precej visok sneg.
S starko zimo prikašljala je na Radi tudi še njena sestra, bolezen.
Labrančeva Urša je že dalje časa pokašljevala in sopla bolj na dolgo, ker jo je tlačila hribovska mora -— naduha. Kako pa tudi ne, saj si je reva lahko pregnala pljuča, ko je vendar dvakrat nosila od vetra razdrto streho iz grabe na vrh Radia. Toda naduha bi že bila, saj tudi z nadušljivimi plju-čami dočaka človek večkrat visoko starost. Sicer so že tudi naša mati Urška nosili sedem križev na nagubanem hrbtu, pa vkljub starosti in naduhi bi še bili “avžali” en čas na Radiu, da jih ni napadla vodenika, ki si podaja z naduho roko, saj pri nas v hribih je tako. Otekle noge so materi Urši povedale, da je taista, ki ji pravimo smrt, že pred durmi.
Poklicali so mati Ozo in mu med solzami naročili, da naj gre- po gospoda v Št. Jur.
Nad vse ubogljivi Oza je tudi skočil v praznično obleko in havelok, prvič po onem nesrečnem skoku, in pripeljal tudi gospoda župnika na strmi Radi.
Še bolj se je pa stožilo materi Urški, ko došli gospod župnik niso hoteli sesti na pripravljeni jim stolec zraven postelje, ampak so kar stoje opravili svojo stvar. Trdna vera je bila namreč razširjena po Št. Juriju, da vsak bolnik, katerega gospod stoje previdejo, mora umreti in sicer takoj.
Za to gotovo znamenje smrti so tudi radelska Urška dobro vedeli. Dasi so pa noč in dan prosili svojo patrono, da bi jim sprosila skorajšno smrti, bi še bili vendar enkrat radi slišali kukavico.
Neusmiljena smrt pa se tudi od sv. Uršule ni dala pregovoriti in je pograbila mater Urško že takoj drugi dan, ko je bila previđena in jo ponesla na kraj, kjer ni naduhe in kjer ne odnaša veter streh v grabe.
Mati Urša so torej umrli in Oza jih je tudi dostojno pokopal, še sedmine ni obhajal po smrti, ker so mu ranjka to položili na srce, predno so ugasnili za vedno. Bridko žalost je občutilo njegovo srce, ko se je nehalo materino pokašljevanje po kajši. To žalost so pa najbolj občutile uboga čoga in roglja, ki so se morale spominjati Urški-ne smrti z — lačnim želodcem.
Prišla je pa zopet nedelja, že tretji Gospodov dan, ko naš Oza ni bil izpolnil svoje krščanske dolžnosti. Kdo bi mu pa tudi to v greh štel, saj prvič ga je opravičevala Heblnova mlaka, drugič pa materina bolezen in tretjo nedeljo pa je itak izpolnil božjo zapoved.
Lepo se je napravil naš Oza za to nedeljo, sicer ne tako, kot tedaj, ko je žlaputnil v mlako, pa vendar v škornjih in haveloku je tičal.
Še prav rano se je tokrat odpravil z doma in pozabivši na Lojziko in lipo i jo je primahal še ves zatopljen v ma-| terino smrt na vrh Radia. Komaj je pa položil nogo na hrbet hriba, zadele so ga kakor blisk iz neba besede:
“Jožek, si še kaj žalosten?”
Trikrat je poškilil Oza izpod klobuka, ki si ga je v znak žalosti potisnil čisto na oči in se do dobra prepričal, da so sladke besede, posebno še ljubki “Jožek”, prišle iz ust mežnarjeve Lojze.
Oza se pa ni zahvalil Lojzi za ta dušni balzam z besedo, ampak pokazal je svojo hvaležnost na ta način, da je molče, pa moško korakal ob Lojzkini desnici.
(Konec prih.)
Popravljamo
Delo jamčimo
KLOBUKE
«upljene pri nas urejujemo brezplačne
NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. Joliet, Illinois
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču čfc reko. Tam dobim dobro pivo, žga ije, smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
tOO Ohio Street	Joliet» Ule
KADAR SE MUDITE NA N. CHICAGO CESTI SE OGLASITE
v mojej gostilni
in se okrepčajte po domače.
Pri meni boste najbolj postreženi.
John Gersich
1000 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiiče no perilo pošljite ga v edino sloTeaskc perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. 130BL Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet 111.
Edina slovanske fotografija v Jolietn.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
VWlfM Jourr.m.
FINO PIVO V STEKLEHICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.	Both Telephones 26.
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
k Cor. Chicago and Van Bnren Sts.
Najstarejša banka v Jolietu.
Glavnica in preostanek $400,000.00.
h
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,	Joliet, III.
N ENAVADNA SLABOST
Mnogi ljudje so podvrženi nenavadni slabosti, a vzroka ne morejo tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Zamore nastati radi bolezni v želodcu, jetrah ali črevesih, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razna zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. Kar one potrebujejo je znano zdravilo, katero vpliva na vse prebavne organe,
IZČISTI CELO TELO IN KREPI VES ŽIVOT NAREDI BOGATO KRI,
UREDI PREBAVO.
To zdravilo, katero morejo rabiti vsi člani družine in katero vi morete rabiti v vseh slučajih, če se slabo počutite, je dobro poznano
TRINERJEVO
Zdravilno Grenko Vino
To naravno zdravilo, katero je narejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno moč v nerednoštih prebavnih organov, kateri so temelj zdravja celega telesa. To zdravilo morate rabiti pri	uu, 'J . . i
BOLEZNIH ŽELODCA in ČREVES ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI,
VEČKRATNEM GLAVOBOLJU,
REUMATIČNIH NAPADIH,
NEURALGIJI in NERVOZNOSTI,
MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH,
KOLIKAH IN KRČIH,
VZDIGAVANJU in KOVCANJU...
VZDIGAVANJU in KOVCANJU.
in pri vseh takih boleznih, pri kterih je znak bolezni, izguba teka in slabost.
V LEKARNAH.
TRINERS
BITTER-W1NE
/ ^Ter WÍN* <
TFtINEROVO
horré víno
b/JOSEPH TR1NER S A sKland Ave.
JOSEPH TRINER,
1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE.
, ILL.
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The
Joliet
National
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad A $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, pr.d..
CHAS. G. PEARCE, kailr £
minimum
M. GRAHEK, tajnik.
A. NEMANICH, pred*.
S. OLHA, blag
GLAVNICA $50,000.00.
UiUo. in inkorp. leta 1910
Slovenian
Liquor
Co.
Ill 5-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
4*
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga
Zdravilno Grenko Vino.	.
niimiiitiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiimmiiiiiiiiBmirov^msgiiiiinuiiHi
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastare, regallje, znake, kape, pečate in vs« potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
SLAVN0ZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji * najbolje sredstvo.
Ciin več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 «.
Angleščina brez učitelja!
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
Spomini na moje roma nje v Sv. Deželo.

;;
ii
Rev. Jos. Pollak.
(Dalje.)
Iz te cerkve se pride v frančiškanski hospic varuhov Božjega groba. Ker je pa ta samostan temen, vlažen in silno nezdrav, se samostanska družina prav pogostokrat menja.
Ako stopimo iz cerkve skozi vrata, skozi katera smo prišli, tedaj pridemo do kapelice, ki je lastnina Grkov in se imenuje “ječa Kristusova’’. Izročilo trdi, da so tukaj zadrževali Jezusa, mej tem, ko so se delale zadnje priprave za križanje. To izročilo ni staro, vendar — ako izvzamemo ječo — morda resnično. Gospod je videl pripravljeni križ, katerega je na svojih ramah prinesel do Kalvarije in ljubeznivo je po njem stegoval svoje roke, ker je v svoji neskončni ljubezni do nas komaj čakal, da bo mogel za nas tudi smrt trpeti!
Južno vzhodno od te kapele je altar posvečen sv. Longinu, to je vojaku, ki je prebodel Gospodovo desno stran. Ta vojak je bil — tako pripoveduje izročilo — na enem očesu na pol slep. Ko je potegnil sulico iz Gospodove strani, mu kane nekaj kapelj sv. krvi na roko, s katero se slučajno dotakne bolnega očesa in takoj ozdravi na duši in na telesu. Umrl je kot marternikv Kapadociji. Nekedaj so hranili pri tem altarju sveto sulico, gobo in napis sv. Križa. Ko je 1. 614 Kozroa oropal cerkev Božjega Groba, je te svetinje prodal neki perzijski vojak nekemu možu z imenom Niketas. Pozneje so bile spravljene kaj časa v cerkvi sv. Sofije (t. j. božje modrosti) v Carigradu. Sedaj se pa kaže sulica v veliki cerkvi sv. Petra, goba in napis križa pa v cerkvi sv. Križa v Rimu.
Nekoliko naprej je armenska kapela na prostoru, kjer so slekli Gospodu oblačila. Sv. Janez piše: “Vojaki tedaj, ko so bili Jezusa križali, so vzeli njegova oblačila (in so naredili štiri dele, vsakemu vojaku del) in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva od verha sceloma tkana. Rekli so tedaj med seboj: Nikar je ne režimo, ampak vad-ljajmo zanjo, čigava bo. Da se je pismo dopolnilo, ki pravi: Razdelili so moja oblačila med se, in za mojo suknjo so vadljali. Vojaki so tedaj to storili.” (Jan. 19. 23—24.)
Prav blizu tega altarja gredo stop-njice v kapelo sv. Helene. Ta kapela je bila postavljena v čast sv. Križa in je imela v še za 13 stopnjic globokejši kapeli najdenja sv. Križa svoje glavno svetišče. Kapela sv. Helene je pod cerkvijo Božjega Groba in je jako stara. Kozroa je razrušil v cerkvi Božjega Groba tudi podzemeljsko cerkev, katero pa je škof Modest vsaj deloma popravil. To svetišče, posest Armencev, je IS m. dolgo in široko. Luč dobiva skozi kupijo, ki je sezidana nad svetiščem. V tem svetišču sta dva altarja, katerih eden je posvečen desnemu razbojniku, drugi pa sv. Heleni. Poleg altarja sv. Helene je kamenitna klop, na kateri je — kakor se trdi — molila sv. Helena, ko so iskali križ Gospodov.
Iz te kapele vodi še trinajst stopnjic do kraja najdenja sv. Križa. Po smrti Gospodovi so Gospodov križ in križa dveh razbojnikov, napis in drugo o-rodje vrgli v bližnji vodnjak. Judom je bil namreč les, na katerem je visel križan človek, preklet. Ko je prišla sv. Helena v Sv. Deželo je iskreno hre penela po teh dragocenih svetinjah. Dolgo časa so iskali in kopali in našli slednjič žeblje, napis in tri križe. Kateri pa je bil križ, na katerem je umrl Gospod? Iz pisma sv. Cirila Jeruzalemskega do cesarja Konstancija in v spisih škofa Evzebija se bere to le: Da bi spoznali pravi križ, so nesli vse tri k nevarno bolni ženi. Bolnica se dotakne prvega in druzega križa brez vspeha, kakor hitro pa se je doteknila tretjega, ozdravi takoj čudežno. Svetišče, kjer so našli sv. Križ, je lastnina katoličanov, ki tukaj z veliko slovesnostjo obhajajo dne 3. maja praznik najdenja sv. Križa. V tej kapeli je lep marmornat altar, na katerem stoji bronast kip sv. Helene s križem. Altar in kip sta dar avstrijskega blagega, toda nesrečnega nadvojvoda, poznejšega mehikanskega cesarja Maksimilijana, brata presvitlega avstr, cesarja. Ko je nadvojvoda popotoval po Sv. Deželi, ga je genilo vboštvo prav tega svetišča, zato mu je podaril ta altar na čast sv. Križu, tistemu, ki mu je bil gotovo moč in tolažba v tako strašni njegovi zadnji uri.
Vrnemo se po istih slabih stopnji-cah navzgor. Te stopnjice bi bile poprave nujno potrebne, pa kaj, ko jih frančiškani ne morejo popraviti, ker bi nasprotovali zagrizeni Abesinci, ki so lastniki teh stopnjic. Prišli smo zopet za grški kor in sicer do kapelice zasramovanja. Ta kapelica se imenuje zato tako, ker je tukaj shranjen kamen, na katerem je sedel Gospod v Pilatovi hiši tedaj, ko so ga vojaki zasramovali in s trnjem kronali. Sv. evangelij nam namreč pripoveduje: “Tedaj so poglavarjevi vojščaki Jezusa seboj vzeli na sodišče in so k njemu spravili vso trumo. In so ga slekli in mu škrlatast plašč ogrnili. In so sple-li krono iz trnja, in so mu jo na glavo dejali in trst v njegovo desnico, in so ga zasramovali rekoč:	Zdrav bodi,
kralj judovski! In so vanj pljuvali in trst jemali in ga tolkli po glavi. In potem, ko so ga zasramovali, so mu slekli plašč in ga oblekli v njegova
oblačila in ga odpeljali, da bi ga križali. (Mat. 27, 27—31.) Pobožno poklekne tukaj romar pred Zveličarjem in moli s toliko milijoni vernikov, ki so v tekli stoletji na tem sv. mestu premišljevali bridko trpljenje. Gospodovo, da bi vsaj nekoliko zadostil za to, kar je zakrivila človeška hudobija. Ako greš naprej, prideš slednjič do drugih stopnjic, ki vodijo na Kalvarijo. Ako se pa na levo obrneš, prideš do vrat, skozi katera smo prišli v cerkev Božjega Groba.
Kolikokrat sem prehodil to imenitno svetišče! Koliko srečnih ur mi je minilo v tej cerkvi, kjer sem premišljeval tudi nje preteklost, in sedanjost in skušal sem vgeniti celo nje prihodnost. —Premišljeval sem preteklost in stopila mi je pred oči zgodovina celega tisočletja, zgodovina veselja in žalosti, zgodovina nepopisljive slave in globokih osramočenj, zgodovina britkih porazov in neumrljivih zmag. — Premišljeval sem sedanjost in skušal sem vganiti, zakaj pripušča Gospod, da so ti kraji v rokah nevernikov in krivovercev in našel sem tudi v tem čudovito previdnost božjo. Kaj, ko bi bili vsi ti kraji v rokah in posesti ljudi ene in iste vere; ali bi ne začeli potem drugi iz nevoščljivosti oporekati zgodovinski istinitosti teli krajev? Tako pa vidimo glede zgodovinske istinitosti vse edine, edine celo take, ki so v vseh druzih rečeh nejedini. V tem imamo najtrdnejši dokaz za resnico. Prav v cerkvi Božjega Groba, kjer je sicer zadosti nejedinosti, se zbirajo vsi narodi, ljudje raznimi krščanskih ver časte tukaj dragocene svetinje in poljubljajo kamen Božjega Groba in močijo se svojimi solzami kraje, ki so bili nekedaj namočeni s krvjo božjega Zveličarja. Tukaj pozabijo ljudstva vsaj za nekaj časa na verske prepire, na notranje nesloge in čutijo se brate. Tukaj kleči katoličan, nezjedinjeni grk, kopt in abesinec, ma-ronit in armenec, da, celo mohameda-nec, ki časti Kristusa kot velikega preroka. Le en rod je, ki se ne vjema s to slogo rešenega človeštva in se noče vdeležiti čustev, katera vzbujajo tukaj vera, upanje in ljubezen. Le en rod je, ki se noče vkloniti pred Božjim Grobom, pred Kalvarijo, rod, ki s Kajnovim pogledom gleda na ta sveta mesta. Ta rod je božjeropni zarod nekedaj izvoljenega ljudstva, ki je njemu, ki ga je tolikanj in tako presrčno ljubil, iztesal težki križ in ga na njem umoril.
Premišljeval sem tudi prihodnjost in prišla mi je na misel prekrasna molitev Njega, ki je iz ljubezni do nas tukaj umri. Molitev, katero je molil, preden je trpel: “Za nje se jaz sam sebe posvečujem, da bodo tudi oni posvečeni v resnici. Pa ne prosim samo za nje, ampak tudi za vse tiste, kateri bodo po njih besedi v me verovali. Da bodo vsi eno, kakor ti, Oče! v meni in jaz v tebi; da bodo tudi oni v nas eno, da bo svet veroval, da si me ti poslal.” (Jan. 17, 19-21.)
Ko sem premišljeval te premile besede in skušal gledati v nepoznano, našim očem zakrito prihodnost, se mi je zbudilo v srcu veselo upanje, da pridejo tudi za to svetišče lepši, srečnejši časi, časi sprave, miru, edinosti in ljubezni. Daj, Bog, ki si iz ljubezni do naše sreče tukaj umrl, da bi prišli kmalu ti časi, lepi časi, ko bodo vreli sem narodi pokladat na tvoj nekedanji grob slovesne daritve bratovske ljubezni in edinosti. Daj, Bog, da bi si kmalu roke podali tukaj v znamenje sprave, da bi se spoznali in ljubili kot bratje med seboj, kot otroci enega o-četa, ki je v nebesih. V kako blišče-čem, do sedaj nepoznanem sijaju se bo lesketal grob božjega Zveličarja tedaj, ko bo en hlev, en pastir, ko bomo vsi eno!
(Dalje.)
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
katoliški tisk, zlasti naš vrli tednik A. S. in pa mesečnik Ave Maria, ki izhaja v New Yorku!
Častitemu gospodu pa, ki se je potrudil nas obiskati, se srčno zahvaljujemo za njegov trud, in tudi za njegove lepe podučne spise, povesti in članke v našem priljubljenem tedniku A. S., zlasti pa za njegove krasne in podučljive nedeljske pridige, ki jih čitamo v listu vsak teden In ki so tako dobrodošle vsem, kjer nimamo še svojega dušnega pastirja in smo v tem oziru tako zapuščeni. Bog naj povrne blagemu gospodu za vse, kar stori za svoje rojake(inje) bodisi z besedo ali s peresom.
Slovenci se v tem kraju še vedno množe in tudi vedno še kupujejo zemljo. Saj je pa tudi že skrajni čas, ker zemlja se bo gotovo kmalu podražila. Torej rojaki, požurite se in pridite na farme!
Spomlad je v deželi, ali pravzaprav bi mogla biti, pa vreme se tako kisa, tako klaverno drži, da bi človek mislil, da se bo starka zima zopet vrnila iz severnega te.čaja. Dosedaj še nismo dosti* delali na polju, vedno je mrzlo in deževno; upajmo, da prinese zlati majnik in ž njim ovenčana Vesna boljših nad in upov nam farmarjem, in vse bo prerojeno.
Vsem katoliško mislečim Slovenije
sinom in hčeram tukaj in v stari ljubljeni domovini pnstran oceana srčne pozdrave! Vam pa, g. urednik, mnogo napredka želi Marija Toleni.
Valley, Wash., 20. apr. — Cenjeni urednik Am. Sl.! Tukaj pošiljam en dolar za mojo naročnino, s katero sem se nekbliko zakasnela. Sporočim vam nekoliko od naše naselbine. Novic nimamo posebnih, ali spomlad imamo zelo prijetno in gorko, in tudi dež je sedaj začel'oživljati vse rastline. Približuje se nam tudi prelepi meseč majnik, katerega se vsa narava veseli, ker je najlepši mesec, kar jih je v letu. In še bolj bi se ga veselili, ko bi imeli slovenskega duhovnika, da bi mogli obhajati v našem jeziku majnikove pobožnosti in naše spovedi. Žalibog ko nismo tako srečni, da bi ga mogli tukaj dostati.
G. urednik, Vas prosim, da naj se uvrsti moj dopis v predele tega lista, da ne bode pogubljen v njegovem košu.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam! Tebi, vrli list, pa veliko naročnikov.	A. S.
Iz Adlešič, 10. apr. — Ker beremo, da ste imeli letos v Ameriki, vsaj po nekaterih krajih, prav hudo zimo, bo naše rojake gotovo zanimalo zvedeti, kako je bilo letos pri nas po zimi. Mi letos zime skoraj nismo imeli, razun nekaj malo dni, ampak mesto nje skoraj vso zimo le spomlad. Mes. januarja smo meli v prvi in zadnji tretjini meseca večinoma prav lepe in tople dni, v drugi tretjini pa smo imeli nekoliko zime, toda skoraj brez snega. Zapal je sicer v noči od 16.—17. nekaj malega, kije pa do 24. popolnoma zginil. Nekaj malega je zapal tudi v noči od 27.—28. Najmrzlejša dneva v mesecu sta bila 15. in 19. jan., ko je kazal toplomer zj. — 9 st. C. Še lepši, kakor jan. pa je bil februar. Imeli smo z malimi izjemami prav lepo,»toplo in ugodno vreme. Toplomer je bil celi mesec samo 6 dni pod ničlo zj. ob 7. uri. Od 3.—10. smo imeli nekaj malega snega, drugače pa je bilo prav suho vreme. Vsled nenavadne topline vzbudila se je tudi narava letos nenavadno rano. 13. smo vidili že metulje, v sredi meseca so cvetele tudi že različne cvetlice, kakor marjetice (tra-torice), jegliči, teloh, zvončki, jeternik, lapuh. Na koncu mes. je bil nekoliko zelen že bezeg, gaber i. dr. Nekateri so koncem meseca že obrezali trtje, posejali korenje. Pa tudi marec je bil po večini izredno lep in topel, pa tudi precej moker, ker je večkrat deževalo. Imeli smo večkrat prav vroče dni, kakor o kresu. Vsled izredne topline, je bila vsa letina za kake 3—4 tedne pred drugimi leti. 12. so cvetele že breskve, 23. drobnice (cibore), belice (slive), 25. mudače, črešnje, rane hruške in 31. slive (češplje). Celo trta je imela že napeto popje, posebno izabela in untus. V drugi polovici meseca jih je že več posadilo krompir. Na vrtu smo imeli že salato. Prav grdo pa je začel s svojim vremenom april. 1. in 2. smo imeli prav grdo vreme, vlekel je jug, za njim burja in je oba dni hudo deževalo. 3. je zopet držala burja in bilo prav hladno, a 4. in 5. je bil toplomer zj. na ničli. Imeli smo led na vodi in mraz nam je posmodil vse orehe, po nekodi tudi belice in rane trte. Potem pa smo imeli 5 prav krasnih in vročih dni. A 9. po noči ok. 11. ure je nastal hud vihar z burjo in je začelo snežiti ter je snežilo do 10. zj. 7. ure. Ker je vse v najlepšem cvetju, in že skoraj vse zeleno, se je bati mraza, ako se vjasni in uničeno nam bo potem vse sadje, deloma tudi trta, ki je že dobro odgnala. Tega se je toliko bolj bati, ker drži danes burja prav hudo.
Letos so se pojavili rujavi hrošči ali kebri nenavadno rano in sicer že v začetku aprila, ko se druga leta prikažejo navadno šele koncem aprila, ali v začetku maja. Letos je namreč hro-ščevo ali kebrovo leto.
Strni so letošnjo zimo, ki je bila tako topla in ugodna, prav lepo prezimile in kažejo do zdaj prav dobro.
Vse rojake lepo pozdravlja
Ivan Šašelj.
Zemelj, Kranjsko, 10. apr. — Gosp. urednik! Svojim znancem, prijateljem in sorodnikom naznanjam, da sem zdrav in vesel stečno dospel domov dne 8. apr. Bil sem na potovanju 18 dni večinoma na morju, ker sem se vkrcal v New Yorku na parnik avstro-amerik. črte, ki vozi v Trst. Na morju je bilo jako kratkočasno, ker smo imeli vedno lepo vreme in mirno vodovje. Postrežba je bila dokaj dobra, da se nimam kaj pritoževati. Vozil sem se v 2. razredu.
Ko sem prišel domu, sem bil kot prerojen. Imamo tu krasno vreme in drevje cvete vsenaokoli, kot bi bile cele vasi po en sam venec. Po polju bujno rastejo zimske setve, a po travnikih pa cvetejo rožice. V našem sosednem Kučeru ali gozdu, pa se včasih oglasi vesela kukavica, naznanju-joča nam prihod vesele pomladi. Veselje je tudi na polju opazovati pridne kmetovalce, ki sejejo, orjejo in kopajo.
Za mlade in zdrave ljudi je povsod lepo, a doma je pa res še vedno najlepše.
Ko bom domače razmere bolj poznal in se z ljudmi bolj seznanil, bom že še kaj več pisal.
Za zdaj pošiljam iskren pozdrav vsem rojakom širom Amerike, posebno pa vsem svojim znancem, prijateljem, *svojima bratoma, sestri in svaku, ter ostajam Vam vedno udaiii prijatelj in naročnik “A. S.”
Martin Jaklič.
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotcl po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reesling 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite
“Hill Grit Vineyard”
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657.	Crockett, Cat
TROST &KRETZ
—• izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
"The U. S.” 10c. in “Meerschaum” Sc, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
IM Jefferson Street Joliet SK
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET. ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon K*
♦02 Ohio Street JOLIET, ILL.
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fL Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
Kadar imate s sediščem opraviti obrnite se na
MellTer & ffellnitz
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
e
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street NORTH CHICAGO, ILL. Telephoae 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina.
VSI DOBRODOŠLI!
Joliet Steaii Dye Hm
Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO.
Office and Works, 642-644 Cass Street	Oba telefona 488
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete sveja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicaga Street v novi hiši Joliet National Banke.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom trojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija,
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KRANJSKO - SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
1.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111, Predsednik:. Franc Banich, 1858 W. 22nd St.; tajnika Leopold Jurjovec, 1824 Blue Island Ave.; zastopnik: Anton Gregorič, 2027 W. 23rd St. Mesečna seja prvo nedeljo.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: John Filak, 1203 Elizabeth St.; tajnik: Michael Uršič, 115 Indiana St.; zastopnik: John Mahkovec, 208 Jackson St. Mesečna seja prvo nedeljo.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, Ul. Predsednik: Anton Nemanich, st., 1000 N. Chicago St.; tajnik: Josip Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Martin Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mes.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Ivan Zobec, Soudan, Minn., Box 1183; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Franc Schvajgar, Box 835. Mesečna seja drugo nedeljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle,
111.	Predsednik: Anton Štrukelj, 1202 Main St.; tajnik: Matevž Urbanija, 1326—3rd St.; zastopnik: Rev. Alouis
J.	Kastigar, 542 Crosat St. Seja prvo nedeljo v mesecu.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Jos. Čulig, 1219 So. Santa Fe Ave.; tajnik: Peter Čulig, 1245 So. Santa Fe Ave.; zastopnik: Math. Novak, 300 Spring St. Seja vsakega 14.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Štefan Stukel, cor. Elizabeth & Moran Sts.; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; zastopnik: Josip Kuhar, 207 Bridge St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
10.	Dr. sv. Roka, Clinton, Iowa.
Predesedeniek:	John Stefanič, 608
Pearl St.; tajnik: John Tancik, 609 Pearl St.; delegat: John Tancik, 609 JPearl St. Vsi v Lyons, Iowa. Seja drugo nedeljo v mesecu.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: John Jerina, Forest Ave. 4; tajnik: Alojzij Bučar, Box 262; zastopnik: Jernej Verbič, Aurora Ave. 635. Seja prvo soboto.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Ignac Blatnik; tajnik: Karol Zalar, Box 547; zastopnik: John Telban, Box 607. Seja 2. nedeljo.
13.	Društvo sv. Janeza Krst., Bi-wabik, Minn. Predsednik: Jakob Centa; tajnik: Frank Zakrajšek, Box 163; delegat: Math. Baudek, Box 178. Seja prvo nedeljo v mesecu.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte,
Mont. Predsednik:	Jos. Radmelich,
1260 Farrel St.; tajnik: John Krašovec 26 Harrison St.; zastopnik: Nikolaj Požek, 468J4 East Park Alley. Seje drugo in četrto sredo.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 127 — 46th St., Pittsburg; tajnik: Geo. Volk, 877 Progress St., Allegheny; zastopnik: Viljem Tomec,, 1037 Berry St., Allegheny. Seja tretjo nedeljo v mes.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math. Ko-itainšek, Box 306, Virginia, Minn. Me-»ečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Arkansas. Predsednik: Martin Coš; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 66. Seja tretjo nedeljo po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Fr. Šmalc, 298 Kennedy St.; tajnik: Mike J. Mau-rin, 213 E. Bundy St.; del.: Paul Mu-kavec, 207 E. Bundy St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Martin Tauchar, Burdine, Pa., Box 57; tajnik: John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82, Burdine, Pa. Seja drugo nedeljo.
23. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Ant. Hočevar, R. F. D. 2, Box 11J4; tajnik: Mih. Hočevar, R. F. D. 2, No. 1134; delegat: Fr. Guna, Box 722. Seja drugo endeljo v mesecu.
24. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Jakob Velhar; tajnik in del.: Frank Keržič, Hargrove, Ala. Seja drugo nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Mihael Setnikar, 6131 St. Clair Ave. N. E.; tajnik: Jos. Rus, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave. N. E. Seja vsako prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Jos. Dunda, 704 Raynor Ave.; tajnik: Michael Ward-jan, 903 N. Scott St.; delegat: Jos. Legan, 209 Indiana St. Seja prvo nedeljo.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Paul Shaltz, 119 ■—7th St.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210—5th St. Seja četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Jos. Pasich, R. F. D. 1, Box 82; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. No.
1,	Box 70. Seja prvo nedeljo.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburgh Pa. Predsednik; Jos. Pavlako-vič, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa.; tajnik: Ivan Filipčič, 5420 Dresden Alley; delegat: Ivan Balkovec, 5175 Butler Sf.' Seja prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik: Peter P. Sterk, 428 N. 5th St.; tajnik: John Bižal, 416 N. 5th St.; delegat: Mihael Majerle, 413 N. 5th St. Seja I. ned.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, la. Predsednik: Ant. Feer, R. F. D. No.
2,	Delmar, la.; tajnik: Jožef Lukežič, Browns, la.; delegat: John Skalla, R.
F.	D. No. 2, Delmar, la.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Mihael Bižal, 321
Rezervni sklad nad pol miljona kron.	KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom. Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18. obrestuje hranilne vloge po čistih 1 O/ brez odbitka rentnega davka. ^ JL A JLA 3 /0 Nas zaupnik v Zjed. 1_^W Jf C o Ir o /v 6104 St. Clair St., Cleveland, O. državah je A 1 llIllV L/CliAuvl ^ 82 Cortland St., New York.	Stanje hranilnih vlog dvajset miljonov kron.
		
—3rd Ave.; tajnik: Janez Povsha, 311 —3rd Ave.; del.: Anton Kromar, 216—■ 3rd Ave.Seja prvo nedeljo ob 10. uri.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: John Jevnikar, 5411-11 Camilia St.; tajnik: Frank Miklaučič. 4020 Willow St.; delegat: Jos. Kos, 241—57th St. Seja drugo nedeljo.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton,
Pa. Predsednik:	Martin Krašovec,
Box 206; tajnik: Anton Hren, 252 Main St.; delegat: Anton Papič, 128 Friderick St. Seja tretji petek.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Stefan Petritz, 605 Chestnut St.; tajnik in delegat: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St. Seja prvi in tretji torek.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Matija Pirnar, 9605 Ave. L; tajnik: Karol Me-doš, 3523—95th St.; delegat: Nikolaj Jakovčič, 9621 Ave. M. Seja prvo ned.
45.	Dr. sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Predsednik John Ša-sek, Box 110; tajnik: Josip Sasek, Box 45; delegat: Nik. Veržuh, Box 145. Seja 14. in 18. v mesecu.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Remj, 729 Puntman Ave., Ridgewood, Brooklyn, N. Y.; tajnik: Ant. Pavli, 410 E 5th St.; delegat: Franc Giova-nelli 423 E. 16th St. Seja drugo ned.
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Peter Kure, 1717 So. enter Ave.; tajnik: John Vukšinič, 2748 So. Trumbull Ave.; delegat: Mart. Nemanich, 1900 W. 22nd St. Seja II. ned.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa. Predsednik: Geo. We-selich, 5132 Dresden Ave.; tajnik: Jos. Bahorich, 5148 Dresden Ave.; delegat: Rudolf Požek, 201 — 57.th St. Seja tretjo nedeljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: John Mra-vinc, 1114 Voskamp St.; tajnik: Fr. M ravine, 120—4oth St., Pittsburg, Pa.; delegat: Mark Ostronich, 1132 Vos-ičamp St. Seja drugo nedeljo.
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsennik: Anton Podgornik, 1004 W. Sudington St.; tajnik Jakob Schwei, 508 Grand Boulevard St.; delegat: Fr. Staniše, 505 Blaine St. Seja prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: John Hribernik, 719 N. Warman Ave.; tajnik: Ivan Matelič, 764 N. Warman Ave.; del.: Jakob Strgar, 768 N. Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Franc Brence, 1436 Sheridan Road; tajnik: Janez Petkovšek, 1426 McAlister Ave.; delegat: F'r. Petkovšek, 718—720 Market St. Seja tretjo nedeljo.
54.	Društvo	sv.	Srca Jezusovega,
Chisholm, Min. Predsednik:	Karol
Zgonc, Box 313; tajnik: Martin Zalar, Box 541; delegat: Fr. Firšt st., Box 707. Seja prvo nedeljo.
55.	Društvo sv. Jožefa, rested Butte,
Colo.	Predsednik:	Anton	Matkovič;
tajnik in zastopnik: Frank Gorišek. Seja četrto nedeljo.
56.	Društvo	sv.	Jožefa,	Leadville,
Colo. Predsednik: Fr. Stibernik, 404 W. 4th St.; tajnik: Jakob Kenda, 306 W. 2nd St.; delegat: Štefan Franko-vič, 132 W. Chestnut St. Seja vsacega 14. dne.
57.	Društvo	sv.	Jožefa,	Brooklyn,
N. Y. Predsednik: Jos. Cvetkovič, 440 Union St.; tajnik: Jos. Švalj, 58 Ten-Eyck St.; delegat: Gabrijel Tassotti, 56 Ten-Eyck St. Seja vsako I. soboto.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Knez, Claridge, Pa.; tajnik: Jer. Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 63, Irwin, Pa.; delegat: John Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 43. Seja drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eyeleth, Minn. Predsednik: Jos. Fran-cel, 408 Grand Ave.; tajnik: Anton Zallar, 610 Douglas Ave.;. delegat: Martin Shukle, Box 626. Seja 2. ned.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., We~ nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Jos. Rudolf, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Seja prvo nedeljo v mesecu.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: John Pavlešič, 1206 Manning Ave.; tajnik: John Jerman, 619 W. Federal St.; delegat: Martin Žlogar, 523 Crescent St. Seja tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: John Pez-dirtz, Box 353; tajnik: Al. Shilc, Box 373; delegat: Matija Stefanič. Seja vsako prvo nedeljo.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: And. Slak, 7713 Issler Court S. E.; tajnik: Jakob Resnik, 3599 E. 81st St. S. E.; delegat: John Vidmar, 3564 E. 81 st St. S. E. Seja drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, .Pa. Predsednik: Geo. Novak Sr., 45 Sycen-more St.; tajnik: Fr. Škrlin, 47 Chas-man Ave.; delegat: Ivan Škof, 608 Butler St. Seja drugo nedeljo.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Jos. \fyin-dishman, 342 Reed St.; tajnik: Anton Morgolič, 396 Reed St.; delegat: Ig. Kušljan, 229 — 1st Ave. Seja prvo nedeljo v mesecu.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleve-gat: Ant. Šuštaršič, 8116 Ater Ave. Seja drugo nedeljo v meescu.
land, Ohio. Predsednik: Egidi Ver-hovc, 2562 E. 75th St.; tajnik: Josip Perko, 6914 Grand Ave. S. E.; dele-
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: Miko Matjašič, 556 So. 3rd St.; tajnik: Josip Krašovec, Box 196; delegat: Matija Petrič, 529 So. 2nd St. Seja tretjo nedeljo.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Ivan Mostar, Adamsburg, Pa., Box 120; tajnik: John Terbots, Box 276, Manor, Pa.; delegat: Frank Hren, Box 135. Seja prvo nedeljo.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: John Ramuta, P.
O.	Box 605; tajnik: Matija Urich, 3326 N. 6th Ave.; delegat: Jac. Stariha, 1711 —6th Ave. N. Seja prvo ned. po 1C.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Jos. Tratnik, 3S7 So. 7th St.; tajnik: Jos. Simonič, 1130 Pestalozzi St.; delegat: Anton Bukovic, 3400 Cuscuosco St. Seja tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Antona Pa., Goff, Pa. Predsednik: John Tome, Box 94; tajnik: Andrej Jereb, Crabtree, Pa., Box 92; delegat: Ignac Uršič, Crabtree, Pa., Box 374. Seja prvo nedeljo.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Fr. Virant; tajnik: Josip Palčar, Box 385; delegat: John Škraba, Box 438. Seja drugo nedeljo.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Anton Kužnik, 1201 S. 19th St.; tajnik: IVan Kulovič, 1019 S. E. Grand Ave.; delegat: John Peternel, 928 S. 15th St. Seja II. ned.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Ig. Jordan, tajnik: John Novak, Box 173; delegat: Jos. Barborich, 1202 — 1st St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik: Jernev Končar, Box 652; tajnik: John Oso-lin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 552. Seja drugo nedeljo.
78.	Društvo Marije Pomagaj Chicago, 111. Predsednica: Marija Jorga, tajnica: Terezija Kremesec, 1324-W. 18th Pl.; delegatinja: Marija Kobal, 2059 W. 23rd St. Seja tretjo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: John Zalar, Box 432 N. Chicago 111.,; tajnik: Math Jereb, 1416 Sheridan Road; delegat, Fr. Grom, 1212 10th St. Seja drugo nedeljo.
80.	Društvo Marije Čist. Spoč.„ So. Chicago, 111. Predsednica: Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M.; tajnica: Margareta Stanko, 9619 Ewing Ave.; delegatinja: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave. Seja tretjo nedeljo.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Lokar, 4745 Hatville St.; tajnica: Jožefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Ana Golobič, 4828 Blackberry Alley. Seja četrto nedeljo.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Avgust Končar, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; delegat: Jos. Geront, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Seja drugo nedeljo.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednnik: John Žugel, Box 215; tajnik, Jurij Pinta'r, Box 96, Painzdale, Mich.; delegat: Vik tor Rađošcvič, Box 54. Seja 3. ned.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Neža Ambrožič, 1760 E. 29th St.; tajnica: Barbara Jakopin, 1682 E.-33rd St.; delegatinja: Marija Rohotina, 1770
E.	28th St., Lorain,, O. Seja drugo nedeljo.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johana Ferlič, 211 Sherman St.; tajnica: Terezija Potočnik, 303 6th St.; delegatinja: Marija Kas, Box 489. Seja drugo nedeljo.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math Judnič, 504 N. Bluff St.; tajnik: Math. Goio-bich, 302 Ruby St.; delegat: Blaž Kug-lich, 410 Vine St. Seja drugo nedeljo.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Ah-mek, Mich., Box 104; tajnik: in del.: Jožef Butala, Box 416, Ahmek, Mich. Seja prvo nedeljo.
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik Mate Belavič, 18 Bridge St.; tajnik: Ivan Kulišič, 21 Sycamore St.; delegat: Nik Erdeljac, 376 Butler St. Seja prvo nedeljo.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik Martin Derganc, 457 S. 18th St.; tajnik: A. -tR HESapp f ?S P-T2—S8£ hwAosBJX Kompare, 2116 Madison St. Seja tretjo nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Fr. Habič,
378—3rd Ave.; Rankin, Pa.; tajnik: Jos. Krstalič, 26—5th St.; delegat: Math. Kozan, 332—3rd Ave. Seja drugo nedeljo.
92.	Dr. sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa. Predsednica: Doroteja Katkič, 4900 Hartfield St.; tajnica: Marija Živčič, 4925 Plum Alley. Seja drugo nedeljo.
93.	Društvo Frid rik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik John Kočevar, Box 118; tajnik: Jakob Petrič, Bx 991, delegat: Matt. Knaus, Box 46. Seja drugo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: Metod Cirej, Box 272; tajnik: John Jarc, Box 77; delegat: Alojzij Orešnik Box 163. Seja drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alajzija, Broughton, Pa. Predsednik: Anton Petrovčič, Box 71; tajnik: Anton Demšar, Box 135; delegat: Jakob Brulc, Box 197. Seja drugo nedeljo. '
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat Starešinič; tajnik: Fr. Čampa, P. O. Box 4; delegat: Fr. Čampa, P. O. Box 4. Seja drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: John Kaso-vinc, Box 60; tajnik John Plesnik, Box 696; delegat: John Knes, Box 197. Seja prvo nedeljo.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: John Lozar, Warn St.; tajnik: Ivan Snedec, 113 Meadow Ave.; delegat: Benedict Birsa, 113 Meadow Ave. Seja prvo nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Guštin, Box 35; tajnik: Fr. Mlinarič, Box 244; delegat: Anton Težak, Box 35. Seja četrto nedeljo.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, O. Predsednik: John Piškur, 2937 Elyria Ave.; tajnik: John Juha, 1760 E. 29th St.; delegat: Josip Svete, 1780 E. 28th St. Seja prvo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark,
N.. J. Preds.:	Fr. Slcebe, 337 New
York Ave.; tajnik in del.: Iv. Intihar 21 Webster Ave. Seja prvo nedeljo.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Matija Mar-har, 6212 National Ave., West Allis, Wis.; tajnik: Ant. Hren, 208 Grove St. West Allis, Wis.; delegat: Ant. Kralj, 315 Walker St., Milwaukee, Wis. Seja drugo nedeljo v mesecu.
104.	Društvo Marije Čist. Spočetja, Pueblo, Colo. Predsed.: Ana Princ, Tailcr Ave. 1220; tajnica: Marjeta Luk setič, 1220 Eler Ave.; delegatinja: Julijana Kraševec, 1237 Eler Ave. Seja vsakega 15.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. Y. Predsednica: Jennie Pirnat, 416 E. 9th St.; tajnica: Franica Staudohar, 36 Schooles St., Brooklyn,
N.	Y.; delegatinja: Neža Češark, 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y. Seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet,
111.	Predsednica: Marija Golobitsh, 805 N. Chicago St.; tajnica: Marija Dunda, 704 Raynor Ave.; delegatinja: Rose Brunskole, 200 Ross St. Seja prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: Fr. Grum, Box 137; tajnik: Ant. Dežman, Box 181; delegat: John Jager, Box 137. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik: John Rataj, 337—1st St.; tajnik Mihael Železnikar, P. O. Box 148; delegat: Anton Petrič, 234— 4th Ave. Seja tretjo nedeljo.
111.	Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica: Jera Pod-pečnik, Box 225; tajnica: Neža Kranc, 152 Bety St.; delegatinja: Franca Bertoncelj, 147 Center St. Seja prvo ned.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Štefan Agnich, Box 924; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Pavel Bukovec, Box 462. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: John Turk, 4601 Grand St.; tajnik: Alojzij Andolšek, 5173 Clarkson St.; del.: John Tanko, 4851 Washington St. Seja vsakega 13.
114.	Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Marija Sta-rašinič, 617 So. 2nd St.; tajnica: Marija Butala, 768 So. 2nd St.; delegatinja Katarina Matjašič, '611 So. 2nd St. Seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Neža Žagar, 414 N. 5th St.; tajnica: Marjeta Bižal, 416 N. 5th St.; delegatinja: Katarina Majerle, 415 N. 5th St. Seja vsako drugo nedeljo.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: Franc Masle, 37 Casler St.; tajnik: Mihael Kramar, 36 Diamond St.; delegat: Fr. Gregorka, 36 Diamond St. Seja vsako 3. nedeljo.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Antonija Že-ravec, 310 Bellview Ave.; tajnica: Fran ca Lozar, 310 Midland Ave.; delegati-
nja: Jožefa Majnerich, 301 Moen Ave, Seja drugo nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City,
Pa. Predsednica:	Angela Oražem,
Susqu. St.; tajnica Marija Spec, Box 611; delegatinja: Franca Terček, Main St. Seja tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y. Predsednica: Marija Lenarčič, 5 So. William St.; tajnica: Franja Malavašič, 312 Mary St.; delegatinja: Ivana Istinič, 409 So. Ann St. Seja vsako drugo nedeljo.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock-
springs, Wyo. Predsednik:	Matevž
Ferlič, Sherman St. 211; tajnik: John Slamnik, Box 555; delegat: Rev. Anton Schiffrer, Box 432. Seja 3. nedel.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Marija Hoge, R.
F.	D. 2, No. 11J4; tajnica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2, tajnica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2, No. 11 y2\ delegatinja: Ana Hočevar, R. F. D. 2, No. 781/2. Seja tretjo nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Predsednik: Rudolf Maraž, 701 Virginia St.; tajnik: Alexander Saidnitzer, 1602 Adams St.; delegat: Rud. Maraž. Seja drugo nedeljo.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Martin Dolenc, Box 24, E. Mineral, Kans.; tajnik: Peter Dolenc, Box 163, W. Mineral, Kans.; delegat: Peter Benda, W. Mineral, Kans., Box 328. Seja četrto nedeljo.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan, 111. Predsednica: Ana Artač, 1402 Wadsworth Ave.; tajnica: Mary Setnikar, 1400 Sheridan Road: deiegati-nja: Franca Kirn, 834—10th St. Seja četrto nedeljo.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, 45 Sycamore St.; tajnica: Johana Škoff, 608 Butler St.; delegatinja: Johana Skoff, 608 Butler St. Seja vsako zadnjo ned.
129.	Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr. Predsednica: Katarina Schweiger, 385 S. 23rd St.; tajnica: Marija Kompare, 2116 Madison St.; delegatinja: Jožefa Derganc, 457 So. 18th St. Seja drugo nedeljo.
130.	Društvo sv. Pavla, De Kalb, 111. Predsednik: Math. Košir, 502 N. 7th St.; tajnik: Fr. Keržič, 1409 State St.; delegat: Pavel Košir, 1415 State St. Seja prvo nedeljo.
131.	Društvo Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Jos. Oberstar; tajnik: Fr. Keržič, Box 612; delegat: Franc Miklič, Box 27 R. Seja po vsacem 19.
132.	Društvo sv. Roka 132, Frontenac, Kans. Predsednik: Anton Kac-man; tajnik: Martin Kacman; delegat: Martin Kacman. Seja drugo nedeljo.
133.	Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: Marija Hre-benar, 368 E. Bandy St.; tajnica: Mimi Kure, 131 Luxmore St.; delegatinja: Marija Mukavec, 207 Bondy St. Seja drugo nedeljo.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. Predsednica: Viktorija Zore, 749 Haugh St.; tajnica: Marija Bruder, 712 Warman Ave.; delegatinja: Franca Stergar, 168 N. Warman Ave. Seja drugo nedeljo.
135.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo. Ku-kar, Box 426; tajnik: Peter Prijatelj, Box 65; delegat: Ant. Erčul, Box 214. Seja četrto nedeljo v mesecu.
136.	Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: John Bajuk; tajnik: Franc Perovšek; zastopnik: Ign. Česnik. Seja 1. nedeljo v mesecu.
137.	Društvo sv. Antona Pad., Aurora, Minn. Predsednik: Jakob Šerjak, Box 275; tajnik: John Lesser, Box 163. delegat: Math. Dremel, Box 92. Seja prvo nedeljo v mesecu.
138.	Dr. Marije Vnebovzete, Imperial, Pa. Predsednik: Anton Bizjak, Box 21; tajnik: Alojzij Tolar, Box 242; zastopnik: Jožef Zupanc, Box 138. Seja četrto nedelja
139.	Društvo sv. Ane, La Salle, 111. Predsednica: Terezija Besal, 112 N.
5th St.; tajnica: Marija S.tušek, 1202 Main St.; delegatinja: Ana Povše, 307 —8th St. Seja drugo nedeljo v mes.
140.	Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111. Predsednica: Rozi Kulavic, 1019 S. E. Grand Ave.; tajnica: Alojzija Kužnik, 1201 S. 19th St.; delegatinja: Johana Bučar, 1009 S. 15 St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
141.	Društvo sv. Janeza Nepomuk, Linton, Ind. Predsednik: Anton Cerar, R. R. 5, Box 12; tajnik: Anton Keržan, P. O. Box 728; delegat: John Cerar, R. R. 7, Box 131. Seja 2. ned.
142.	Društvo sv. Jurija, Lansford, Pa. Predsednik: Jurij Genšič, P. O. Box 935; tajnik: Aleks Fullier, P. O. Box 576; zastopnik: Ign. Slakoper, P.
O.	Box 776. Seja vsako 2. nedeljo.
143.	Društvo sv. Jan. Krst., Joliet, 111. Predsednik: Jos. M. Grili, 1208 Broadway; tajnik: Frank T. Nemanich, Ross St.; delegat: Josip Pleše, ^N. Scott St. Seja tretjo nedeljo.
144.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Sheboygan, Wis. Predsednik: Florijan Virant, 214 N. Water St.; tajnik: Jernej A. Kosec, 1222 Alabama Ave., delegat: Pavel Valentinčič, 918 Indiana Ave. Seja prvo nedeljo v mes.
145.	Društvo sv. Valentina, Beaver, Falls, Pa. Predsednik: Fr. Grdenič, 1804—3rd Ave.; tajnik: Ign. Krušlin, 226—18th St.; delegat: Tomaž Bunjan, 2609 — 26th St. Seja tretjo nedeljo.
146.	Društvo sv. Jožefa, Cleveland, Ohio. Predsednik: John Lekan, 3559
E.	80th St.; tajnik: Matevž Zakrajšek, 7725 Osage St.; delegat: Josip Lekan, 3556 E. 80th St. Seja tretjo nedeljo.
N. W. Phone 809.
MIHAEL KOCHEVAR
slovenski gostilničar
Cor. Ohio in State Sts. Joliet, UL
POZOR!
Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrezite si vaše telo. Akc> hočete biti dobro postreženi in dobro-pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet-
Pri poročam cenj. rojakom in prijateljem svojo
trgovino z obleko
Y zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in tlečo kakor tudi ženske črnijo
Dobra postrežba, nizke ceuet
John Kirincich
918 North Chicago St. JOLIET, ILL.
0404404040404040404040404040 40t0t0404040v04040^0*04fif
Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
¡g*, : i*lL
PR* ->»; -um.
'•'»‘««k pii pv .
V V:; ipini w:	w
\ I :v t' 4 -
SW'rweSmpmF'i
I 3?iite “EIIsl Brand." ;pivo $
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. S •«•«040404040404(H04!H04040404<H0404K)4004040404MÏ40t